Enotni in okvirni šolski zakon. i. Slovensko organizirano učiteljstvo je že dvakrat imelo priliko, stopiti pred iavnost z izgotovljeiiimi zakonskimi načrti o narodiiih šolah. Obakrat jc v svojem načrtu govorilo podrobno sicer le o teh, obakrat pa ie tudi povda^lo zahteve, nai šolski zakon ne obravuava le narodnega, t. i. nižjega in občega. nego na.i obsega vse šolstvo. Poudarjalo ic. da ie šolstvo kot vzgojna naprava iieka.i enotnega, ideino nedeljivega, ki ga diferenciraio le razne naučne, t. i. intelektualne svrhe. ki iih ta ali ona šola zasledu.ic. Narod, država .ie enota. v kateri ima vsak član pravico do iste izobrazbe. odgovaiMajoče niegovini zmožnostim in njetrpvirn nai/nenjem. Zato mora biti vsakemu državljanu brez razlike rodu in prelnožeiijskih zmožnosti odprta vj^ka šola, da si v niei lahko izobrazi svo.ie zmožnosti v nrid sebi in narodii. Zaradi edinstv-cne narodne ideje pa ie tudi potrebno, da vsaka šola. bodisi nižja. srednja ali višja. vsakomur poda iednoliko vziiojo: vzgoio moralno. iiacioiialno. socialno in lelesno. Smoter vzgoje ie tedai isti, smotri intelektualne izobra.zbe so raznovrstni. Zaradi tega istega in za vse šolstvo enotneira vzgojnega smotra pa ie treba. da obravnava vse šolstvo isti in enotni šolski zakon. S tem ie nodana vsebinska smernica šolskega zakpna: enotnost mu daie vzgojni smoter. diferencujoče smernice označujeio pota, ki iih hodi.io različni. intelektualno izobrazujoči. A celo mani oziraje sc na to naeelno stališče nas tudi praktična potreba sili k temu. da. enotni zakon obsega vse šolstvo v državi. ker to šolstvo mora tvoriti enotno organizaci.io, celokupni šolski sistem. Prosvetnc razmcre v državi so namreč tako različne. da iih more nivelirati cdinole prosvctno delovanje na podlagi enotnega zakona. Ako — to moramo Dredpostaviti — hočemo imeti državno šolstvo. Ne spuščain se na statističnc podatkc o oismenosti in nepismenosti, ker so vsai obče dovoli znani. Na te prosvetne prilike pa smemo zreti le z gledišča enotuega šojskega zakona, ako nočciiiovnovič zapasti v napako, ki se ie že storila, da se namreč troši za ustanavljanje gostih srednjih, ko nam nedosta.iajoosiiovne šolc. Pri posebnih zakonih za osnovne. srednje itd. šole bo vsaka skupina gledala na to, da forsira razvoi šol-stva svo.je skupine. brez ozira ali na do-biček ali na škodo druge skupine; vsaka se bo brigala le za svojc in ne za druge, za kar pa bi se morala brigati v ciiotnem šolsketn zakonu. Posledicc takega ravnanja so iasne: intelcktualni prolctarijat na tci in analfabetizem na oni strani. Splob pa se zdi pogrešek, da sc izdelu.ieio zakoiiski načrti za osnovne. za meščanske. za srediije, za učiteljske in druge šole. preden smo sc zložili o tein. kakšna bodi celotna stavba. ki ii pravimo šola. Kakor da bi v tej stavbi. še preden vemo. kakšna bo. žc urcjali vsak svoi kotiček. češ, da bo le meiii toplo, kako bo tebi. me nc briga. ln vzlic dobri volji, s katero razpravlia Glavni prosvetni savet o vseh podrobnostih tega ali uncga zakonskega načrta. moramo dvomjti, ali dobiino iz vseli skupai stavbo, ki bi imela lice, kakršno irneti mora. ako hoče po pravici nositi napis »Narodna šola«, t. i. šola za ves narod šola za izobrazbo vseh prilik v narodu. Videti ie lnarveč. da si na ta način sezida svoie kajbice osnovna šola. meščanska svoje. srednja svo.ie itd.,a ko zložimo vse te kajbice. bogve, ali ne bodo napoti vrata te ali one oknom te alj one? Štavbene^a lica tfotovo ne bo imelo poslopje tako impozantnega kakor tra lahko itna. ako napravimo najprei načrt za stavbo in io v notranjosti razdelinio po aotrebah njenih namenov. Vsi ti ob kratkem navedeni razlo.iii nas siliio k temu. da vedno in vedno in ulasneie dvijrajo klic po enotneln šolstvn. po ciiotnem šolskem zakoim. Ugotovivši to misel, se moramo vprašati, kakšen bodi ta zakon po obliki? Na to vprašanje dobiino odgovor najlaž.ie, ako premotrimo zakonske načrte o osnovni, lneščanski in sredn.ii šoli, ki se od ministrstva prosvete izdajajo v obravnavo in se po pretresanju od strani, strokovniakov nameravaio nredložiti od ministrsketia sveta narodni skupščini. Vsi ti zakonski načrti imajo po našem naziranju o zakonih poglavitno na- pako to, da so preobsežni m da sc ozirajona vse podrobnosti. Pozneje uameravam opozoriti na dejstvo, ki povzroča take zakonske uačrte kakor tudi niihovo neuirodno- sprejcinanje od naše straui. Tu bi omenil le-to: Knotni šolski zakon, zakon tcdaj, ki bj obenem obravnaval vsc šolstvo od najnižjesra do najvišje.ua učilišča. bi se nc lnotfd in ne sniel spuščati v podrobnosti. Biti bi moral marveč okvirni zakon, t. i. tak, ki bi določal le čvrste in neizbegljive smernice, oo katerih naj bi se šolstvo ureialo. To se pravi: Okvirui zakon bi določal za občo šolsko orgaiiizaci.io na pr. nasledijii načrt*: 1. S-letna šolska obveznost z.a vsakogar. — 2. Po 5. šolskein letu osnovne šole se nadarjene.iši učenci prevzemo v enotuo nilio srednjo šolo. ki traja trj leta in pripravl.ia za vsto^p a) v znanstveno srednjo šolo. b) v strokovnc šole (tedai slično kakor je na Bolgarskem »proKimnazij«). — 3. Pri znansjveni srednji šoli iinanio bi-. tri, . .. furkacijo, po naineiiu. ki y;a šola zaslcduje (liumaiii-stična, realna ) srednja šola. Stro-kovne šole služijo obrtnim, trgovskim indnitrim strokovnim nameiioin. Ker bi bilomnoiro otrok, ki bi po dovršeni eiioletni nižji sredn.ji šoli ne prestonali v nobeno pod 3. omenjene šole bi enotna nižja srednja šola morala nuditi neko zaokroženo izobrazbo. razširjeiiejšo kakor običa.ina osnovna šola v višjih treh oddelkih — prilično tedai nekako kakor današnja mcščanska šola. — 4. Na dovršene šode pod .1 se nastavlja visoka šola. tako znan stvene kakor strokovne. Or.tranizaciia vsega šolstva bi tedaj bila prvo. kar bi tak okvirni žakon moral izražati. V iiadaljnein bi zakon zopet moral podajati smernice ifledc uprave tega šolstva. ki mora zopet biti enotna (ali centralizira*ia ali decentralizirana in v koliko dccentralizirana. ie vprašanje zase, ki se ira tu nc dotikam). V posebnili oddelkih pa nai bi zakon razvil podrobnejšo organizaciio posameznih šolskih vrst. To bi prilično bila vsa vsebina, enotnega in okvirnesra šolskega zakona. A *Ta načrt je scveda le primer in noče izzvati iiikake debate fflede primernosii štcvila šolskih let i. pod. tudi druui — ako bi do cnotncsia šolskc«;a zakona res ne mosrli priti — tudi drugi šolski zakoni sme.io zaradi prostega razvoja šolstva po zakoiiu biti le okvirni zakoni, smejo podaiati le smernice. Vse one podrobnosti pa. ki nas danes v zakonskih načrtih motiio s svojo ozkostio in ki so sposobne. da ovirajo razmah šolstva, moraio preiti v izvršilne naredbe, ki so dovoli sjibke in hitre izDremembc sposobne. Zakon sam pač točno fiksirai smernice za te izvršilne naredbe kakor tudi. kdo jih izdcluie i-n izdaja. (Tu nainrcč niislim. da v izilavanje naredb ni upravičeno edinole ministrstvo prosvete. dasi ie to najvišja nadzorovalna oblast. kajti že ustava sama nredaje na pr. strokovno šolstvo avtonoiniiiin korporacijam. ki si bodo irotovo želele. to šolstvo iineti ure.ieno tudi po lastnih potrebah). Navedel sein »izvršilne naredbe«. Olede teh si dovoljujcin navesti primer iz zirodovine zakonskega razvoja osnovne šole v bivši Avstriij. Kakor je znano . je bil zakon za osnovno šolstvo izdan 14. inaja 1869. Bil je. dasi po obliki šc ne popolnoina, po vsebini vendarle okvirni zakon. Vrsto let so ga izpopolnjevale razne ministrske_ naredbe. razni odloki mnogih deželiiih šolskih svetov; vse to izpooolnievaiije pa ie bilo le praktično preizkušanie zakona. Po vseh teli mnogih preizkušnjah je zagledal »dokončni šolski in učni red«. ki ie bil končna izvršilna narcdba zakoim. beli dan šelc 29. septembra 1905. tedai šele do dolgih 36 letih. Ali ie bilo to zakonu. ali ie bilo šoli in li.ieni upravi na škodo? Rekel bi, da ne; ka.iti v 36 lctih se ie marsikai preizkusilo, dobro obdržalo. slabo zavrglo in posamezni dežclni šolski sveti so ministjstvu laliko lnirnim srcem priporočali. katera prejšnia narcjba nai sc spreime v dokonči1.: šolskj in učni red. katera naj se zavrže. S tem primerom nikakor ne iiameravain pavšalno livaliti neka.i. kar vsebinsko irotovo v celoti bvale ni vredno; navedel* sem ua le, ker se mi zdi klasičen veto proti tetnu. da nai novi šolski zakon vsebuie vse podrobnosti. Cas šele in praktična uporaba zakona nam. lahko pokažeta. kaj ie dobro in kai slabo. česa se moramo držati in kai opustiti. Neprimeruo. ie. ako že danes izdajamo kot zakon one določbe, za katcre nihče ne more jamčiti. ali se bodo obncsle. ali bodo izvedliive. Izg.ovor. da se tudi zakon lahko izpremeni, jii povsem točen. Gotovo, laliko se izpremeni, vprašan.ie pa ie, kedai? Zakniiodaina skupščina sto.ii pred tolikimi in taljo važnimi nalogami, da oač ne bo mogja vsak hio izpjeminjati že spreieti zakon. pri katerem sd se tekom njegove nporabc pokazale poereške! Ako nič drugega. ta argument govori taiko iasiui za okvirni zakon, da ga ne bi smel preslišati nihče, kdor ima besedo pn sestavl.ian.iu novega šolske.ga zakona in mu ie rcs za dobrobit šolstva in za možirost šolskega razvoja. Vzpričo njega se mi zdi vsako drugo dokazovanje neprimeruo. Pave' Fler^* (Konec prih.)