Boidar Flegeri: Valentin Mandelc.
581
vinotok, el domov v Kranj, kjer se je nekaj asa zdravil pri materi, nekaj asa pa pri svojem bratu, tedaj kapelanu v Loki. L. 1871. so mu svetovali zdravniki v Karlovcu, naj potuje v poitnicah na jug, kjer mu bo zrak bolj ugajal; in res je videl e isto jesen jasno nebo itaijansko". Bil je v venem Rimu in v Napolju. Na tem potovanju se mu je zdravje jako utrdilo. L. 1872. je hotel v poitnicah potovati na Rusko, toda pre-rana smrt je prekriala njegovo namero. Umrl je dne 12. vel. travna 1. 1872.
Njegov brat je bil ob njegovi smrti v Karlovcu, kamor ga je zdravnik brzojavno povabil. Mandelc je bil kot profesor zel6 priljubljen, kar je sijajno pokazal njegov lepi sprevod. Karlovani so pravili, da ne pomnijo takega lepega pogreba.
Pokojnik je bil tih mo in se je rad ogibal irih prijateljskih krogov, a vendar so ga imeli povsod radi. Bil je bolj visoke postave, a droben. Lasje so mu bili kostanjeve barve, dolgi in nazaj poesani. Oi je imel rjavkaste, obraz bel. Dolga zimska suknja s krznatim ovratnikom se mu je kaj lepo podajala. Bil je res krasen mo. Jaz sem bil za njegove dobe etrtoolec v Vara-dinu in bodi mi dovoljeno, da tukaj omenim nekaj iz svojega ivljenja. Ko sem priel na gimnazijo, pouevalo se je tam malone vse v nemini. Na profesor razrednik je bil sicer Slovenec, toda sila vnet za nemino. Slovenine se ni nikoli uil, pa tudi hrvaine ni znal, vendar nas je uil tudi hrvakega jezika, toda kako! V drugi oli se mi je tudi tako godilo. Profesor razrednik je bil tajerski Slovenec ter drugae v svoji stroki izurjen, toda hrvaini ni bil kos. Stoprav v tretjem razredu sem dobil veselje do hrvakega jezika. Za hrvaino sem imel profesorja pok. Sebastijana epia. In pri njem sem se tudi zael uiti staroslovenine. Zepi je bil rojen za olo. V njej in samo jedino v njej se je util zadovoljnega in srenega. Nikoli ni jednega trenotka zamudil. Meni tedaj ni bila znana betvica slovenskega slovstva. Sila bi se rad uil slovenine, a nisem vedel, kako in kje. V etrtem gimna-
zijskem razredu sem imel za hrvaino profesorja Matijo Valjavca, ki je bil v prvih razredih sila oster, a potlej se je malo brigal za uence. Najljubi mu je bil tisti dijak, kateri mu je vedel povedati mnogo narodnih pripovedek za njegovo zbirko.
Spomladi istega leta sem se ohrabril in prosil prof. epia, ako bi hotel nas nekaj dijakov uiti slovenine. To je blagi mo prerad storil. Vsako nedeljo smo se zbrali po slubi boji v prvem razredu. itanka nam je bila: Mikloievo berilo za peti
Valentin Mandelc.
gimnazijski razred." Med uenci sta bila zgodovinopisec dr. Tomi in prof. dr. Josip Krian, pa tudi nekaj drugih ex numero minorum". Ker je v omenjeni Mikloievi itanki priobenih nekaj Preernovih pesmij, smo jih itali, in ob tej priliki se je profesor Zepi izrazil, da je bil Preern najveji slovenski pesnik in morda najveji pesnik vseh junih Slovanov razven starih Dalmatincev. Te besede so me ivo vnele. Neizmerno bi rad poznal Preerna, toda kje ga dobiti?
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si