No. 208 Domovi m PkmmmMMGPk m— ho me AMGRICAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R C ŠTEV. LXI _ VOL. LXi Vsak naj nosi svoj del Državni tajnik Rusk in nemški kancler Erhard sta pohvala na svojem sestanku članice Atlantske zveze, naj prevzanVejo in nosijo svoj del bremena obrambe Evrope. Frankfurt, Nem. _ v f,ede]jo je bil tu odkrit spome-pok. gen. G. Marshallu, briškemu državnemu taj-^ku, kj je izdelal načrte za ^Podarsko obnovo Evrope l10 drugi svetovni vojni. Pri 0f}kritju spomenika je govoril 'Sedanji ameriški državni taj-fl'k Rusk. Poudaril je potrebo ^ slogi med člani NATO in ;°lznost, da vsakdo prevzame ttosi Svoj del skupne odgovornosti za varnost Zahoda. v Rusk je dejal, da so Zdru-^ene države to dolžnost vršile Polnem obsegu, nekatere ' anice pa tega žal niso sto-e- Izrazil je upanje, da . 0,0 vsaj sedaj začele vršiti f)lžnosti, ki so jih prevzele. . Nemški kancler Erhard je v Jbenu Zahodne Nemčije izja-■, ’ da bo ta vršila svoje ob-eznosti v celoti. Zaveznike v , r°pi je pozval, naj se ne >rc za vodstvo in položaje, ^Pak naj delujejo za slogo Atlantski zvezi, da ne bo ^kljana vez med Evropo in ^ druženimi državami, na ka-ri sloni obramba svobodne- sveta. Ameriški državni tajnik je ^ eiPce zagotovil, da bodo ^eriške čete ostale v Evropi -tP1'* sedanjih okoliščinah”. ojaška vaja “Veliki dvig”, v (j viru katere je bila v teku y 1 Prepeljana iz Teksasa v ^kocino Nemčija ena cela ^eriska oklopna divizija, je je n,dila pri Nemcih sum, da jj. priprava na zmanjša- Rip aiIler^kih čet v Evropi, sivovo zagotovilo nemara pr<>1Tl0V n' odstranilo, jih je j,e?Je Pomnožilo. Nihče nam-ka ne verjaTtte> da bo Ameri-tal S^a*n° vzdrževala v Evropi C!{1Co.m°one čete, ko je očitno, do v ^anes Evropa močna Sv . L da prevzame skrb za va°Jo pdrambo vsaj, kar zade-°bičajno orožje. HEm\ JE ZMAGAL RIM, It. — Kongres Nenni-jevih socialistov bo predvidoma jutri zaključen. Vsa poročila trdijo, da je zmagala Nennijeva skupina, ki želi koalicijsko vlado s krščanskimi demokrati. Zmaga ni ravno impozantna. Kakih 40% Nennijevih pristašev še zmeraj misli, da je treba živeti v stari tovarišiji s komunisti in se nič vezati z meščanskimi strankami. Zato so svoj pristanek na Nennijevo resolucijo vezali na določene pogoje. Upajo, da jih bo Nenni sprejel in da bo njegova resolucija plod kompromisa. Najtežje je vprašanje koalicijskih vlad. V nekaterih italijanskih pokrajinah imajo nam- Tudi letalstvo hoče varčevali na oporiščih S pomočjo hitrejše izmenja- Iz slov. naselbin EVELETH, Minn. — Tu je umrl John Čož (Chos) in bil 19. oktobra pokopan iz cerkve sv. Družine, kjer je bil dolgo- ve moštva bo odpadla po-[letni faran. Pogrebne obrede je treba po selitvi družin Z opravil msgr. John Jerse. Po-njim. kojni je bil član KSK1 in SNPJ. I Zapustil je ženo Katarino, hče- WASHINGTON, D.C. — Naše vojno letalstvo ima na svojih letališčih in oporiščih v Evropi okoli 100,000 vojnega letalskega osobja. Temu številu je treba dodati še okoli 120,000 družinskih članov. Vse to je treba vzdrževati z velikimi stroški, ki gredo v stotine milijonov do- re Katarino Vovk, Mary Strah, Ano Tekavec, Agnes Brank, sinove Josepha. Louisa in Franka, 12 vnukov in vnukinj, 2 pravnuka ter eno sestro. Dcma je bil v Višnji gori na Dolenjskem. Le Angleži in Italijani larjev. Ali so ti izdatki res po- NEW YOkK, N.Y. — Angleži trebni? (imajo sedaj dve največji pot- Tisti, ki morajo skrbeti za nj'ki ladji na svetu: Queen reč združeni Nennijevi socijali-j čim manjše izdatke, trdijo, da Elizabeth in Queen Mary, sti in komunisti trdne večine.1 niso potrebni in temu stališču, prva ima 83,000 ton, druga Podobne večine gospodarijo tu-!30 se se(iaj priključili tudi v°-|§1,000, na vsaki je prostora di v nekaterih večjih in velikih ditolji samega vojnega letalstva. ^z,l preko dva tisoč potnikov. Angleži so objavili, da bodo italijanskih občinah. Krščanski demokratje bodo zahtevali, da se Nennijevi socijalisti sedaj vežejo z njimi ne samo v rimski vladi, ampak tudi v pokrajinskih in občinskih svetih in da naj se odpovedo povezavi s komunisti. Okoli tega problema se sedaj suče vsa italijanska politika. Morala bo pa kmalu najti rešitev, kajti sedanja začasna vlada hoče že novembra odstopiti. Rusko ribiško brodovje se je umaknilo od naše obale BQSTON, Mass. — Na Ruskem je slanik skoraj narodna jed že dolge rodove. Zato iščejo ruska ribiška brodovja najboljša lovišča, med njimi tudi tisto, ki se nahaja na naši severovzhodni obali skem oceanu. Tam se tekom poletja nabere do 300 ruskih ribiških ladij. Pri- Stroške bodo zmanjšali s hi' trejšo rotacijo letal in osobja. y prihodnjih letih zgradili Do sedaj je bivalo letalsko n0v0) moderno potniško ladjo osobje kar cela leta na enem in vrste “kraljic”. Tudi Italijani istem letališču, zato je imelo |jmaj0 v gracinji dve novi veli-tudi družine pri uebi. Sedaj se|ki potniški ]adji “Michaelan-bodo posadke menjavale vsake ge]o„ in “Rafaello.k Vsaka bo 3-4 mesece. Zato ne bo treba1,.______.i* nnn ^ jn več pošiljati družin za osobjem. Tehnika izmenjavanja je že tako napredovala, da vsakdo, ki imela okoli 43,000 ton prostora za blizu 1,800 potnikov. SENAT JE ZAČEL DEBATO 0 PODPIRANJU TUJINE Načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata Ful-bright se je izjavil za temeljito proučitev celotnega vprašanja, toda ne o letošnjem predlogu, odobritev tega je nujna za “varnost dežele”. Kritiki so seveda drugega mnenja. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy se prizadeva, da bi dosegel v Senatu odobritev pomoči tujini v obsegu 4.2 bilijona in tako rešil vsaj del tega, kar mu je Predstavniški dom odbil od predloga, ko je pomoč tujini zmanjšal na 3.5 bilijona. Včeraj se je začela v Senatu splošna debata, ki utegne trajati ves teden. Načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata Fulbright je priznal, da je vprašanje podpiranja tujine potrebno temeljite proučitve, pa pozval svoje tovariše, naj predlog podpore odobre, ker da je to nujno za varnost dežele. Sen. Morse je predlog označil za hud udarec glavnemu obrambnemu orožju Amerike — njenemu gospodarstvu. Predsednik je prvotno zapro- , , ^ ...v., . , < Združene države so spustile je zaposlen na letališčih, pride . .... . . tja kar naravnost iz Amerike*^0 naJVe?J0 /VTt fi" tekom 10-20 ur in se seveda nejs0 Potmsko ladJ° Umted ravno tako hitro vrne domov. States’’ v mor:ie že Pred Pr£- Kot osobje bodo tudi bombniki ceJ leti’ Francozi sv ° J ° in lovci vključeni v rotacijo, ki “France” pred dvemi. Ne bo obenem služila za obnovo Amerika ne krancija nimata vojnih letal. .. J. . j ne v gradnji ne v-očrtih no- število bombnikov bo počasi bene nove večie potniške padalo, ker jih bodo nadomesti- ladje. le rakete, manjše bo pa tudi ------o—----- število lovcev, ker so moderni Velika kupčija Z Rusi tipi okretnejši, lahko letajo na tako “velika” | vladinega predloga in v Se- na Atlant-Ivedke daljave in jih je mogoče [ WASHINGTON, D.C. — Če I natu izdelati novega, sedaj je zalagati z gorivom kar v zraku pojde vse po sreči in se bodo | skrajni čas, da Senat sprejme, tekom poleta. Tako bo stalnega Rusj pogodili z Združenimi j kar je v sedanjem trenutku potrebno za varnost dežele. sil Kongres za 5 bilijonov za pomoč tujini, pa to zmanjšal za pol bilijona, kot je to priporočila Clayjeva komisija, ki je po naročilu vlade vprašanje proučevala. Predstavniški dom je od 4.5 bilijona, kot je znašal končni predlog zvezne vlade, odbil kar cel bilijon in pomoč tujini v nakazilnem zakonu omejil na 3.5 bilijona. Vlada smatra, da je to premalo in da utegne tolikšna omejitev spraviti v nevarnost nekatere bistvene ameriške postojanke v svetu. Zato pritiska na Senat, naj odobri čim večjo vsoto, da bo nato mogel V skupnem odbor,u;.s., predstavniki Doma rešiti čim več. Načelnik zunanjepolitičnega odbora sen. Fulbright je zatrjeval, da sedaj ni mogoče raztr- sežno debato, ki naj razčisti celotno vprašanje pomoči tujini, pa četudi bi imela trajati tri tedne. Vlada bi debato seveda rada omejila na kvečjemu nekaj dni. _______________ moštva na stališčih zmeraj državamij taodo kupili ti pri dejo v maju in se vračajo do- man|’ VSe bru§° bo vklopljeno nag oko]i 200 milijonov mernikov pšenice, če pomislimo, da je v skladiščih zvezne vlade skupne za blizu dva bili-ijona mernikov odvisne pše- mov proti koncu oktobra. Da se v rotacB°-nekaj ribiških ladij med njimi peča tudi z drugimi posli, je že Škrlatinka se je pojavila očitno. Te so pa pod skrbno kontrolo naše obrežne straže. Proizvajalci denarja Urad za graviranje in tiskanje Zvezne vlade pripravi in natiska ves denar in vse vred-norstne papirje. v delu Jugoslavije BELGRAD, SFRJ. — Urad-jnice, potem nam je jasno, da na poročevalska služba Tan-lza ameriške razmere ta kup- jug je objavila, da se je v črni gori pojavila škrlatnika. V Titovgradu — nekdanji Podgorici — je zahtevala že tri življenja. čija ni tako velika, kot nekaterim izgleda. ------o------ Sen. Morse, eden glavnih kritikov pomoči tujini, je sedanji predlog označil za mešanico brezsmiselnih kompromisov, ki nadaljuje z razmetavanjem ^rne-riške pomoči na vojaškem kot na gospodarskem polju. Napovedal je, da bo stavil predlog za končanje ameriške pomoči v sedanji obliki s 30. junijem 1965, pa I Iz Clevelanda 1 in okolice I Božična darila vojakom— Pošta opozarja vse one, ki imajo svoje sorodnike pri vojakih onstran morja, naj jim pošljejo božična darila pred 20. novembrom, če hočejo, da jih bodo za Božič gotovo dobili. Iz bolnišnice— Steve Marolt z 119314 Mus-koka Ave. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in dopisnice. Obiski na domu so dobrodošli! Rojstni dan— V petek, 18. okt., je dopolnila ga. Uršula Lovšin, ki živi pri svoji hčeri na 30220 Barjode v Willowicku, 80 let. Vsem prijateljem in znancem se zahvaljuje :a čestitke in voščila. Zadnje vesti Washington, d. c. — včeraj dosegli demokratski vodni-1 sPorazum z republikanci o ^"edlogu za civilne pravice v k^dstavniškem domu. Tako ° danes nemara le prišlo do aSovanja o njem v pravo-jp n.ern °dboru Doma. Pri tem ni čisto gotovo, če bo kom-roinisni predlog dobil potreb-no večino. M Ohio. — General ^otors Corp. je tekom prvih ^ Wetili mesecev letošnjega lest ,)r<)^ala raznih izdelkov za n Upn° $11,681,000,000 in na-j avda Pr> tem preko en bili-11 čistega dobička, več kot dajkoli v preteklosti. Vremenski prerok pravi: Mdn dne možnost dežja, po-Višin P°stopna zjasnitev. Naj-J temperatura 56. 0Z#A zašete spel grozili družinam srbskih beguncev NEW YORK, N.Y.—Pravni zastopnik Ameriško-srbskega odbora D. Devine je izjavil, da so srbski begunci dobivali zopet pisma od svojih družin in sorodnikov v Jugoslaviji, naj se nikar ne udeležujejo nobenih akcij in demonstracij proti Titu in njegovemu spremstvu. Odbor sedaj nabira dokumentacijo in jo bo predložil državnemu tajništvu. Odbor je dalje ugotovil, da je cela vrsta Titovih tajnih agentov hodila po ulicah in na hitro roko fotografirala vse demonstrante. Oznovci se sukali tudi okoli ameriške policije, da bi dobili podatke o tistih, ki so jih naše oblasti aretirale tekom demonstracij. Vse to smo že doživeli ob priliki prejšnjega Titovega obiska v New Yorku. Zato lahko pričakujemo, da se bo komunistični režim tudi sedaj maščeval nad sorodniki tistih, ki so Tita in njegovo spremstvo piketirali ali proti njemu demonstrirali. Titova diktatura se pač ni ničesar naučila, pa tudi ničesar pozabila. Po mnenju političnih opazo- Nasprotniki civilnih pravic tem lažje pobiti v plenumu1 ^ 0 valcev gredo te zahteve preda- so zavohali, da naša javnost predstavniškega doma. Tretja V SdjgOIMl l! »J**«« Pristaže“ trdi Pr°-ju za ljubeznivo pozor-|sv^a +r nost, ko so se njegovi za-Lf01*« se 'l0™11 M ‘r-govomiki pritoževali nad eve lahko zanese, pa povedo pristranostjo a,neriške po- “a ^ ^ “Po zelo uspešnem in prijateljskem sestanku s Kennedy- Vsak naj zasluži, kar dobi! j Ije, ne pa pod zemljo. Dean Doli v Minneapolisu zbirajo Rnsk, naš državni tajnik, je s podatke o vseh, ki so pomagali pogodbo kar zadovoljen in pra-pri razvoju tega dela, to je Že- Ad, da je to prvi korak proti mi-leznega okrožja v Minnesoti. ru- Prihodnji pakt bo privedel Kar zanimivo. Amerikanci sami obe velesili še k večjemu spo-se zanimajo, zbirajo podatke, razumu, ki naj bi jamčil, da ne Stari časopisi iz tistih časov, ka- pride do kakega iznenadenega Cleveland, O. — Pretekla nedelja je bila za naše mesto kulturno ena najbolj razgibanih, •saj smo imeli v popoldanskih urah kar tri slovenske koncerte. Vsak na svojem kraju so namreč podali koncerte cerkveni pevski zbor Ilirija, pevski zbor Planina in pevski zbor Zarja. Zarjani so vključili v svoj spored tudi Vodopivčevo opereto Povodni mož, pri koncertu Ilirijanov pa je pomagalo, tudi to velja posebej omeniti, dvajset dečkov tamkajšnje ljudske šole. Vsi koncerti- so, kolikor je bilo mogoče ugotoviti, moralno in gmotno dobro uspeli, česar smo kot Slovenci lahko zelo veseli. Gotovo pa bi dosegli še večji uspeh, če ne bi bili istočasno, to je, če bi bili primerno razdeljeni na več zaporednih nedelj. Mimo tega pa so imeli v nedeljo zvečer tudi naši clevelandski slovenski akademiki v Baragovem domu svoj prvi sestanek v tej sezoni. Predaval jim je pisatelj Karel Mauser. Tudi njihovo predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Kulturno tako bogatih nedelj med nami ni veliko. Pričajo pa take nedelje o veliki življenjski moči naše slovenske skupnosti v Clevelandu. Prihodnja nedelja, 3. novembra, pa ne bo tako natrpana s slovenskim kulturnim programom. Slovenci našega mesta in iz njegove okolice bomo imeli priložnost videti, ali bolj pravilno, umetniško uživati posebne vrste kulturno prireditev, kakršnih med nami še rti bilo. Pripravlja nam jo malone že leto dni naša clevelandska slovenska folklorna skupina Kres pod vodstvom učiteljice gdč. Brede Osenarjeve. Že sam naslov nedeljske prireditve, kakor so ji ga uradno dali kresovci sami, je čisto svojevrsten, nenavaden za naše slovenske clevelandske razmere: Melodija, ritem, ples. Vsaka beseda je svoj pojem, poln vsebine. Vreden bi bil posebnega članka. Kaj pa nam bodo kresovci podali pod tem naslovom, sem že imel priliko videti. Veliko in lepo je! Globoko so posegli. Odločeni so, da dado v nedeljo od sebe največ, kar jim je mogoče. Podprimo jih! Pomagajmo jim zlasti z ogromno udeležbo. Posebno pa se dajmo zavedati, da je tu že nov rod med nami, ki nastopa, ki se želi licije. CLEVELAND, O. — Pred odhodom pretekli petek je Josip jem, Tito se je vrnil v Williams-Broz Tito poslal predsedniku burg, od tam pa je odpotoval v Kennedyju posebno brzojavko, j i£a]jfornij0j kamor ga je pova-v kateri se mu je v svojem in bij gUV pat Brown ... Včeraj svoje žene Jovanke imenu zahvalil za sprejem in “Ijubez-njivo pozornost” tekom njegovega obiska v Združenih državah. Izgleda, da Titova okolica o ‘Tjubeznjivi pozornosti” oblasti Združenih držav ni bila tako prepričana kot Tito sam, kajti le tako je mogoče razumeti, da je čikaška “Prosveta” poročala v petek, 25. oktobra: “Tudi jugoslovanski časnikarji, nastanjeni v New Yorku, priznavajo, da policija odkrito simpatizira s temi razgrajači. V svojih piketiranjih imajo v napisih zmerjanje Tita in napade na njegovo Jugoslavijo. Obenem proslavljajo amerikani-zem ... Policija jim dovoljuje razgrajati pred jugoslovanskimi konzularnimi in drugimi u-radi češ, tu je svoboda. Jugoslovanski uradniki odgovarjajo (policiji), da je tem beguncem amerikanizem deveta briga ... Policijski komisar newyorške-ga mesta Murphy se je nad temi trditvami raztogotil in v časopisju, v radiu in televiziji izjavil, da newyorska policija Tita dovolj dobro straži...” Prosveta dodaja, da jim policijski komsiar pri tem dovoljuje, “da pljujejo na jugoslovansko zastavo in jo trgajo, da lučajo kamenje v Titovo spremstvo in pobijajo okna na jugoslovanskih konzulatih in dru- Tito je bil v San Franciscu.” “Prosveta” je videla Tita v San Franciscu v Kaliforniji v nedeljo, ko je bilo že v petek sporočeno, da je “mili gost” zbolel in v Kalifornijo sploh ne bo šel. in hoče uveljaviti. Tudi s tega gledišča je nedeljska naša prireditev nekaj posebnega in važnega. In končno še to: Za nedeljski nastop naših kresovcev vlada dokajšnje zanimanje tudi pri drugorodcih našega mesta. V clevelandskem mestu ni veliko narodnosti, ki bi bile kos tako zahtevni prireditvi. Tudi to svoje velja. O naši prireditvi pišeta tudi oba clevelandska angleška dnevnika in prinašata slike Kresovih plesnih nastopov. IZ SLOVENIJE Umrl je dr. Mirko Rupel V Mariboru je dne 20. okt. umrl, zadet od kapi, dr. Mirko Rupel. Pokojni profesor je bil doma iz Trsta, kjer se je rodil leta 1901. Uveljavil se je kot eden vodilnih olavistov v sedanjem času. Odločilno je sodeloval pri sestavu Slovenskega pravopisa v obeh zadnjih izdajah. Dolgo let je bil ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dobro je poznal dobo slovenske protestantske književnosti in je o tem veliko napisal. Zelo se je trudil za nego lepe sloveščine in je vrsto let vodil jezikovne pogovore na ljubljanskem radiu. Uredil je izdajo izbranih ispisov raznih starejših naših pesnikov in pisateljev. Z Ruplom smo zopet izgubili deloynega moža, ki je ljubil slovenščino in slovensko kulturo. Dokončali so cesto bratstva in edinosti V nedeljo, 20. oktobra, je minister Rankovič izročil prometu zadnji odsek glavne jugoslovanske avtomobilske ceste, ki veže Ljubljano, Zagreb, Beograd, Skoplje in teče dalje do DjeV-djelije na grški meji. Dolga je nad 1000 km. Cesto so povečini gradile mladinske delovne brigade. Dela so trajala osem let, posebne težave so imeli skozi soteske v Srbiji in Makedoniji. Odporno lepilo Novo anorgansko lepilo, s trgovskim imenom “Thermo-Tako nas Slovence Kres lepojstix” je zelo odporno pri viso-uveljavlja v tako mnogovrst- kih temperaturah. Svojo spo-nem kulturnem življenju mesta sobnost obdrži še pri tempera-Clevelanda. Hvala mu za to in ^ turi 1093 ’ C. priznanje! Dolžnost vseh nas pa J Uporabljajo ga za lepljenje je zlasti, da se zberemo v nede- delov iz jekla, bakra, alumini-Ijo popoldne v kar se da veli- ja, stekla, porcelana in drugih kem številu na Kresovi prire- [ materialov. Poleg navedenega ditvi v veliki šolski dvorani pri pa je sijajna površinska zaščita Sv. Vidu! ! proti kislinam. “Thermostix’ J. S. ima visoko sposobnosti veziva. AS!FRISKS DOMOVms HAINADSK4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Monsignorju škerbcu v slovo in spomin ^est, da je umrl msgr. Matija erbec, nas je tudi v Torontu r’zadela in užalostila. Poznali smo ga iz težkih let begunstva. gova pokončna in samoza-stma hoja nam je vedno da-a a Poguma v dneh stisk in ne-:0tove bodočnosti. Tudi kot na-^.^Oci smo čutili, da med na-zivi mož dobrega in široke-a Srca ter jasnih pogledov. In 2 ai jo omahnil še on, ki je bil ,a Pokojnim škofom Gregori-^ najmočnejša in najvpliv-.1 fa osebnost med slovensko uhovščino v tujini. v ^er je bil pogreb v ponede-1 se je moglo le malo ljudi ^aljenih krajev podati na Vjj.’ bi se še enkrat poslo-q °d dragega monsignorja. Vp9- SVa na pot sama z Am- Proti !iki Bvim očetom. V nedeljo večeru sva že stala v ve-l Cerkvi sv. Vida ob krsti, v )llser^ je ležal dekan in župnik 0^r' Matija Škerbec. Njegov Spraz ni bil popolnoma nič penjen; lahen nasmeh in kot0vita jasnost na obrazu; tak Omvedno v življenju: 'niizem, dobrota in jasnost lslJ*nja. 2ad°i ^0Ve^° gledano, nas je i2 a 2 njegovo smrtjo velika je , a- Tako so čutili tudi Ijud-kr’0 ,1 80 prihajali neprestano ]0 molit. To se je pozna- t6t.Uc^ na njihovih obrazih, o a° Pndi govorili vsi. Na slo-^ota em ^enklerju sta bila solov nedelja dva dneva ža- Prihajali so po slovo W 1 *n stari, preprosti in izo-^ Zenci. Tožbe vseh so se uje- male: “Dober mož nas je zapustil. škoda ga je. On je imel jasno in čisto sodbo o komunizmu. On nas je razumel in je bil vedno z nami, kdo ga bo nadomestil!” Tako smo se pogovarjali, tako smo ugotavljali. Kot je zapisal neki slovenski duhovnik: “... tudi on bo po slovenskem pravilu brez naslednika.” V ponedeljek na dan pogreba se je znova napolnila cerkev sv. Vida. Uradna Cerkev se je z molitvami, s petjem ža-lostink, s sv. mašo ih z besedami duhovnika (g. F. Sodja, C. M.) poslovila od svojega duhovnika. To slovo je bilo veličastno in resno, kot je bila resna in veličastna pot, ki jo je pokojnik nastopil. V Torontu so se pokojnega monsignorja Škerbca spomnili člani SKAS-a na svojem oktobrskem sestanku. Sklenili so tudi darovati v sklad za revne duhovnike, namesto cvetja na njegov grob. Ko sem se v Clevelandu pogovarjal s spovednikom pokojnega monsignorja, je ta dejal: “Tako lepo je bil pripravljen na smrt, da bi bil prav rad zamenjal z njim, če bi bilo to mogoče.” Dragi župnik in dekan, privoščimo Vam počitek v Bogu. Upamo, da ste dosegli resnico, za katero ste vedno težili, ki ste jo vedno iskali in jo skušali izpovedovati z zgledom, v besedah in dejanju. P. M. Karel Mauser: Ljudje pod bičem Slovenska kulturna akcija je sporočjla Slovenski pisarni v i Torontu, da je Mauserjeva knji- Newtorontske novice ga “Ljudje pod bičem” dotiska-na. Prednaročba je z 31. oktobrom zaključena. V prednaroč-bi je knjiga stala $3 broš. in $4 j Vest o nagli smrti monsignor-j pot. Ni se dal ostrahovati od ni-vezana. Od 1. novembra naprej'ja Matije Škerbca, ki ga je v kogar, šel je svojo pot, kakor Slovenci v New Torontu so' Ameriška in evropska naredili v oktobru precej vina. Označba mer Sedaj ga bo pa treba pokusiti. _ • » , ^ J v , -vr • + „ Pri čevljih je razlika v oznac- Zato Društvo Naj svetejšega , . .,,.v - T T . L bi mere za približnih 32% do Imena Jezusovega pripravlja v dvorani Brezmadežne za sobo- pa stane broš. izvod $4, vezan pa $5. Knjiga je zelo obsežna in ima 440 strani. Pošiljka knjig je že na poti in upamo, da jo četrtek, 17. oktobra, zadela srč- mu je narekovali njegovo kato-na kap, smo takoj zvedeli tudi! liško duhovništvo in njegovo v Torontu. Monsignor L. Baz-J iskreno osebno prepričanje. In nik, župnik pri Sv. Vidu v Cie- prav to ga je naredilo velikega bomo v Torontu dobili do sv. | velandu, je namreč izbral ka-'in spada gotovo med najboljše Miklavža. Ker bo verjetno po- plana župnije Brezmadežne in1 duhovnike ljubljanske nadško-vpraševanje po knjigi večje kot'urednika Božje besede g. Franca fije v 20. stoletju. Ni rečeno, da število poslanih izvodov, naj Sodjo, C.M., za govornika pri se ni nikdar motil ali da je vse vsakdo pohiti z naročilom. 618 Manning Ave., Toronto 4. Uprava Slov. pisarne “Mnogo kultur v eni skupnosti To je bil naslov večera, ki ga 3e- Dajal nam je nasvete za na- ker je bil zelo samonikel zna-je pripravil torontski medna- še dušnopastirsko delo in jih tu-j čaj, je bilo njegovo katoliško rodni institut v sodelovanju z hi od nas sprejemal. Zadnje pi-dn slovensko prepričanje v ne-ontarijsko komisijo človečan-1 smo od pok. msgr. Škrbca je'katerih točkah včasih drugačno iških pravic. Na večer, ki je bil dobil pisec teh vrstic koncem kot večine ostalih duhovnikov petek, dne 18. oktobra, so' avgusta. V tem pismu nam je in slovenskih katoliških laikov. ZAHVALA Ob nenadni, bridki izgubi našega dragega moža, očeta ln brata ANTONA PONIKVAR izrek i2k amo vsem prijateljem in znancem iskreno zahvalo za a2ano sočutje in veliko prijaznost v dnevih naše velike zMosti. ^ ^P0Sebn° zahvalo smo dolžni preč. g. župniku A. Prebilu k ' 2a darovano pogrebno sv. mašo ter za njegove ganljive edc, kot tudi preč g. župniku superiorju J. Kopaču C. M. in poslovitev na pokopališču, vsem trem č. g. °m za pomoč in tolažbo, g. P. Markežu za njegov pregovor, direktorjem Hranilnice in posojilnice sloven- asi8tenco ^aPlan kfasni 8kih g p°greb uPnij, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so se udeležili ter a> darovali za pokojnika svoje molitve in sv. obhajila VSGrn, ki so darovali za svete maše. pogrebni sveti maši. | prav storil. A vse njegovo jav- Tako je on zastopal slovenske’no delo je bilo iskreno. Vedno misijonarje v Kanadi. S pokoj-1 je imel pred očmi najprej bla-nim monsignorjem M. Škrbcem gor katoliške Cerkve in nato smo imeli prijateljske odnoša- blagor slovenskega naroda, A oili povabljeni zastopniki narodnostnih skupin, iz področja velikega Toronta. Čez sto go- monsignor Škrbec pisal glede A četudi kdaj njegovi nazori pomoči ponesrečnim v Skoplju. | niso obveljali v slovenski jav-Spodbujal nas je, naj začnemo nosti, se vendar ni dal zagreni-stov je predstavljajo kakih 15 j nabirati denar za porušene ka-jti in je vseeno sodeloval po narodnosti. Od Slovencev sta Seltoliške ustanove v Skoplju, zla-'svojih najboljših močeh. Dokaz, udeležila večera g. Peter Mar-*sti za župnijsko cerkev, v kate-jda ni iskal to, kar je bilo njego-keš kot predstavnik Slovenske-1 ri Je tudi več Slovencev. Pri-jvega, ampak to, kar je skupnega sveta za Kanado in g. Ciril'Pomnil Je> da bi tudi sam rad ga. Pr e žel j, predsednik društva i ne^aj dal za župnijsko cerkev v SPB. Institut je pripravil gostom večerjo in nekaj narodnih plesov. Glavna točka večera pa je bil skupinski razgovor, ki ga je vodil direktor komisije za člo- Skoplju, iker se mu zdi, da smo Letošnja izredno lepa jesen Slovenci dolžni zanjo prispeva- privabi še vsako nedeljo lepo ti. Ker sem bil tedaj v Rimu, število Slovencev na Slovensko letovišče, čeprav smo poletno sem dobil škrbčevo pismo med sezono uradno končali že sredi pošto šele po povratku v Toron- septembra. Odbor za Slovensko večanske pravice dr. Daniel G. !to- Ko sem mu na pismo odpi- letovišče je imel sedaj svoj let-Hill. V razgovoru so nastopili ^ab. jc bil že v bolnišnici in te- j ni obračun. Pregledali smo do-s svojimi referati zastopniki §a Pisma ni več dobil. Orne- ^ hodke in stroške cele poletne 1 * ‘ ■ sezone in ugotovili, da je bilo letos dohodkov $4,819; tekočih stroškov pa $3,417. Ker letos nismo naredili nič novega na Slo- črncev, Indijancev, Portugalcev j njam Pa to njegovo zadnje pi-in Japoncev. Razpravljali so 8aio predvsem zato, ker tako vsak o svoji skupini in o pro- ^eP° kaže, kako je imel pokojni blemih vživljanja v kanadsko! mons^§nor Škrbec sočutno življenje. Navajali so predvsem srce kako je pri vsej svoji j venskem letovišču, ampak smo težave, ki jih imajo člani njiho-! star°sti in bolezni mislil le na 1 le to, kar je že, obnavljali, je za vih skupin zaradi t. zv. diskri-! druge in predvsem na tiste, ki to poletno sezono ostalo čistega minacije. Glede tega sta imela 50 Pom°či najbolj potrebni. $1,402, dasi je bilo dohodkov za največ materijala predstavnik ^upijani župnije Bremadežne so $900 manj kot lani. S tem de-crne rase in domačin Indijanec j2G 8e bodo molili za večni narjem smo izplačali dolg pred-V Kanado so prišli prvi črnci I l:,okoj niegove blage duše. So-]sedniku J. KaVcičtf,'ki je ostal kot sužnji že leta 1790. Danes * r°dniikorn in prijateljem pokoj- še od lani, ko smo modernizi- to, 9. novembra, martinovanje. Od 5. ure zvečer se bodo dobile že pijače in večerja po izbiri, da bodo lahko prišle tudi družine z otroki. Po 8. uri zvečer bo pa veselica s plesom. Igral bo Fojsov orkester. jih je v velikem Torontu šest|n'ka Pa na8e toplo sožalje, do sedem tisoč. Niso naseljeni strnjeno, ampak so raztreseni! Z monsignorjem M. Škrbcem rali oba plavalna bazena. Slovenski misijonarji smo ves zaslužek zadnjih 5 let uporabili, Redni sestanek DHSJ pri ftariji Pomagaj TORONTO, Ont. — Po dolgem poletnem premoru smo se člani Društva Najsv. Imena Jezusovega zopet zbrali na rednem mesečnem sestanku. Kakor vsa prejšnja leta, tako je tudi letos delovni odbor pripravil vrsto zanimivih in poučnih predavanj, ki jih bodo podali sposobni predavatelji. Prvo predavanje je imel preč. g. prof. A. Ambrožič o temi “Anglikanski kongres”. Tega se je predavatelj udeležil kot delegat torontskega nadškofa. Predavanje je bilo res izčrpno in zanimivo tako, da je bila ura za to predavanje določena, prekratka. Tretji anglikanski kongres se je vršil meseca avgusta v Torontu. Delil se je v dva dela. V prvem kot v drugem so razpravljali o perečih vprašanjih v anglikanski cerkvi in o krščanskih problemih na splošno. Med anglikance vdira podobno kot med katoličane materialistična miselnost in v obeh cerkvah se pojavlja cepljenje velikih množic vernikov. Anglikanski kongresi nimajo namena dajati kake vsesplošne zakone, ampak so le kraj, kjer se zberejo vsi naj višji predstavniki cerkev, da se med seboj bolj spoznajo in da dobijo nekak skupen vtis o vprašanjih, ki tarejo njihovo cerkev. Anglikanski škof namreč noče biti podrejen neki višji oblasti, ampak je vsak sam svoj gospod in odloča neodvisno od drugega. To je v bistvu, kar loči katoliško cerkev od anglikanske. Na kon- 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38,‘ 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero ISVž, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 181.741. Uteži: 1 funt — 453.59 g; 1 unča = 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.78 stopinj C; 100 C — 212 F; 50 C jc 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov; 1 kv. milja = 2.50 iv. km. po vseh predelih in so zastopa- 016 je vezalo prijateljstvo. Po-1^3 smo izplačali dolga na Slo-jgresu so razpravljali o pomenu ni v vseh poklicih. Med njimi bližje sva se spoznala v tabori-1 yenskem letovišču za $12,434 injlajikov, kako organizirati misi-se razlikujejo tri skupine: ka- šču “Pegecu” na Tirolskem, j obresti. Tako je ostalo dol-'Jone ter poudarjali, da so vse nadski črnci, črnci iz zapadne Imela sva več prijateljskih raz- §a na Slovenskem letovišču še j cerkve v anglikanski skupnosti Indije in ameriški črnci. Med'govorov. Kot mlajšemu duhov-' wkrc,,g $3>000. Torontska nad- enake. Misel po enotnosti je vsemi narodnostnimi skupina-1 niškemu sobratu mi je rad'dal škoflja bi bila pripravljena Slo-J med anglikanci v sedanjem ča mi so oni deležni največ zapo-'kak moder duhovniški nasvet vensko letovišče vzeti za svojo |su zelo močna, še vedno so tre-stavljanj. Kanada črncev danes 23 življenje. Zlasti čem si za-'last’ kadar 'bi na njem ne bilo nja v posameznih vprašanjih, ne sprejema. j pomnil, ko mi je pravil, kako \ veo dolga. A ko je odbor za Slo- Mesto Toronto je bilo prvotno mora biti vsak duhovnik pri-;vensko letovišče videl, da dolg indijansko taborišče, danes pa'Pravllen na kritiko, nerazume-! vedn° bo^ raste in da bo težko 130 Indijanci najmanjša manjši-j vanje m na nasprotovanja in!dob^ dovolj denarja od župlja- na v morju ljudstev velikega sicer ne le od strani duhovščini Naj vam bo vsem Bog obilen plačnik! alu i Ti joči ; žena IVANKA; hčerki MILI in MIHAELA; brata JANEZ in LOJZE; sestri ANČKA KNAUS in MARIJA SIMICAK 1 nt°’ Claveland, Cerknica, Jesenice, 29. oktobra 1963. Toronta. Njihova skupina šteje samo kakih 2500 ljudi. Tudi Japoncev v Torontu ni veliko, verjetno manj kot Slovencev. Govornik je navajal, da jih je sedem do osem tisoč. Tudi oni so raztreseni, so pa dobro organizirani. Imajo štiri cerkve in sedaj gradijo še svojo kulturno središče. Prvi Japonci so prišli v Kanado leta 1896. Med zadnjo svetovno vojno so bili in veri sovražnih ljudi, ampak tudi od dobrih in celo iz vrst sobratov. Je pač govoril iz lastne izkušnje. Takrat sem mislil da malo prečrno gleda, a poznejše izkušnje v duhovniški službi so me potrdile o tem in sem se večkrat spomnil na tiste razgovore z mosignorjem Skerb-cem. Kajti duhovnik, čeprav je vzet izmed ljudi in postavljen nov obeh slovenskih župnij v Torontu za vzdrževanje in izboljšanje letovišča, so pred dvema letoma slovenski misijonarji v Torontu prevzeli Slovensko ’ letovišče za svojo last in s tem seveda tudi vse obveznosti. Zadeva pri advokatu se je vlekla dve leti in šele sedaj je Slovensko letovišče uradno registrirano na ime: Slovenski misijo- narji sv. Vincencija. Odbor nam je stavil dva pogoja ob spreje- toda na splošno, ko pride do bolj kočljivih točk, so si neverjetno edini. Zelo intenzivno štu dirajo Sv. Pismo. Po več stoletjih so začeli bolj enotno voditi svoje cerkve na raznih kon-tinetih. O kaki združitvi s katoliško cerkvijo na tem kongresu ni bilo govora. Vse kaže, da sta si katoliška in anglikanska cerkev vendar najbližji vse od razkola v 16. stoletju. Mirko Krapež za ljudi, mora biti kot Kristusov vsi v koncentracijskih tabori- duhovnik vendarle tako zelo , niu: l' da bo ta kos zemlje slu-ščih. Z njimi je Kanada pošto- nad ljudmi in njihovimi osebni-! Slovencem za poletno raz-pala kot z nemškimi vojnimi mi in skupinskimi željami, da'vedrilo; 2'/če bi kdai letovišče ujetniki. Zapostavljanje Japan- se mora nujno zameriti vsem1 prodah’ bi §a morali župniji cev danes pojenjuje, vendar ga Ustim, ki na duhovnika gledajo Marije Pomagaj ali župniji drugače, kot to zahteva njegov poklic. Kakor je Kristus dejal svojim učencem: “Gorje vam, pa še zelo občutijo. Za zboljšanje njihovega položaja vneto delujejo njihove organizacije. Verjetno so najboljše organizirani. Njihove težnje gredo za tem, da bi ohranili svoje kulturne prvine in se obenem vživeli v obstoječo skupnost. Por. Precejšnja nagrada Ozemlje sedanje države Utah je nudilo vsakemu, ki bi odkril ležišče premoga, primerno za rentabilno u p orabo, nagrado $1000 še pred svojim spreje- Brezmadežne, odnosno kaki organizaciji teh dneh župnij in sicer za $9,000 ceneje kot bo le- kadar vas bodo ljudje hvalili,” velja isto za slehernega duhov- tovišče po strokovnjakih ocenjeno. V teh $9,000 je vključeno nika. Zato so tako redki duhov- vse Prostov°tjno delo in darovi niki, ki bi .jih vsi ljudje ali večina ljudi hvalilo. Navadno je večji njihov delež nerazumevanje in obsojanje, a to je tudi za letovišče. V Torontu je več poletnih letovišč narodnih župnij, ali škofijskih ali pa so last kake Laoški komunisti se znova pripravljajo na boje Nadzor nad gorivi Zvezni urad za rudarstvo je odgovoren tudi za nadziranje goriv v naši deželi. CLEVELAND, O. MALI OGLASI " njihov blagor, ki ga je napove-^ dovne družbe. Posebno je znano dal Kristus na gori blagrov z' letovišče, ki je last redemptori-besedami: “Blagor vam, kadar s^ov 2a nemško govorečo grupo vas bodo zaradi mene zasramo- v Torontu. Ti so dali tedanjemu vali in preganjali in vse hudolžuPniku g- J- Kolariču, C.M., zoper vas lažnjivo govorili. Ve-'P1”™ 'spodbudo, naj za Slovence selite in radujte se, zakaj veli- dobi tako poletno letovišče. In Vv Unlj°; Teda'' je bll° ko je vaše plačilo v nebesih.” res ga je z župljanom J. Ka-$1,000 ze res lep denar. Glavno zanimanje lovcev Ta blagor sedaj uživa pokojni ^ te^cem že leta 1956 kar privat-monsignor Matija Škrbec. Imel no hop11 m nato začel zadevo je kot zgleden katoliški duhov-'ureievati tako z lastno Misijon-V Mehiki je najpriljubljenej- mk veliko sovražnikov in na- sk° družbo kakor s torontsko ši lov na medvede, srne in pa sprotnikov. Zato je moral skozi nadškofijo, dokler se ni zadeva na divje purane. joče, izgnanstvo in na begunsko letos končnoveljavno uredila. VIENTIANE, Laos. — Tuji diplomatje so ugotovili, da so laoški komunisti zopet začeli dovažati novo opremo, hrano in nove čete na fronto, ki je mirovala do sedaj radi deževnega vremena. Sedaj je deževna doba minula in dovozne ceste iz Severnega Vietnama so zopet polne vojaških transportov, ki se premikajo kar pri belem dnevu. Vse to lahko pomeni obnovo državljanske vojne. Sumljivo je namreč, da sta začela radio Hanoi kot radio Peiping hudo napadati protikomunistične čete v Laosu, češ, da pripravljajo nov napad na rdeče divizije. To delajo komunisti redno takrat, kadar mislijo sami preiti v ofenzivo. Ako bodo boji obnovljeni, bodo nevtralne čete sku- V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X Sobe se odda štiri sobe se oddajo starej-Hm z gorkoto, v Collinwood-ski naselbini. Kličite IV 6-0142. (208) V najem 5 sob zgoraj oddamo blizu E. 67 St. Kličite RE 1-5513. (212) Hiša naprodaj 6 sob, 3 zgoraj, 3 spodaj, dvojni lot, 3 garaže, plinski furnez, 2 kopalnici, aluminijasta vetrna okna. Na 1110 E. 72 St. (211) ZULICH INSURANCE AGENCY sl8115 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohio V najem 5 sob, kopalnico in garažo oddamo na 1274 Norwood Rd. Ogledate si lahko vsak čas. EX 1-6523. (211) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, paj s protikomunističnimi na- Zgoraj, z gorkoto in garažo, stopale proti komunističnemu blizu sv. Vida. Kličite HE 1-nasprotniku. Baje mu bodo kos. 7437. (209) I AMERIŠKA DOMOVINA, HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Druge dvorjanke so tudi cesto sklanjale obraze k samostrelom, ker je vse objela lovska strast. Edino Zbiško ni mislil na lov, ampak je oprl komolce na Danušina kolena, glavo ob dlani in ji zrl v oči, dekle pa mu je na pol v smehu, na pol v sramu skušala s prsti zapirati veke, kakor da ne more zdržati takega pogleda. Toda pozornost gospoda de Lorša je vzbudil ogromen, na vratu in šapah siv medved, ki se je nenadoma prikazal iz grmovja v bližini strelov. Knez je pomeril nanj s samostrelom, potem pa je planil s kopjem k njemu, in ko se je zver grozno tuleč dvignila na zadnje šape, ga je pred vsem dvorom podrl tako spretno in naglo, da ni bilo treba “branilcema” pomagati s sekiro. Mladi Lotarinžan si je pri tem mislil, da bi se vendar malo vladarjev, ki je na svojem potovanju živel na njih dvorih, upalo na tako zabavo in da utegne s takim knezom in s takim ljudstvom imeti križarski red težavno opravilo in preživeti težke ure. Toda v nadaljnjem poteku je opazil, kako so drugi lovci prav tako pobili divje, beločekanaste merjasce, ogromne, mnogo večje in bolj divje bd tistih, ki so jih lovili v gozdovih Nižje Lotaringije in v nemških goščavah. Tako spretnih in na svoje moč zanašajočih se lovcev, tudi takih udarcev s kopjem ni videl gospod de Lorš še nikjer, kar si je kot skušen človek tolmačil tako, CHICAGO, ILL. HOUSEBOAT FOR SALE HOUSEBOAT FOE SALE 32’ HSE. BOAT — Ext. and motor excellent. Int. needs redecor. Will sacrifice $2,700. Slip 120. Three Rivers Yacht Club or HO 9-3521. (208) DOGS-PETS & EQUIPMENT da so vsi ti sredi neizmernih gozdov bivajoči ljudje že_ od otroških let navajeni samostrela in kopja, zato znajo tudi spretneje ravnati z njimi kot drugi. Poljana se je naposled na gosto pokrila z mrhovino vsakovrstnih zveri, toda lova še dSleč ni bilo konec. Nasprotno, najzanimivejši, a hkrati najnevarnejši trenutek je imel šele priti, ko so gonjači nagnali na poljano nekoliko zo-brov in turov. Daši so v gozdovih živeli navadno posamezno, so šli sedaj pomešano skupaj, toda nikakor ne oslepljeni od strahu, rajši grozeči kakor prestrašeni. Tudi niso šli preveč naglo, kakor bi bili skrbni v zavesti svoje ogromne moči, da zlomijo vse ovire in predrejo — zemlja je bobnela pod njih težo. Bradati biki na čelu črede z glavami nizko nad zemljo so se vsak hip ustavljali, kakor bi razmišljali, na katero stran naj udarijo. Iz njih pošastnih pljuč je prihajal gluh vik, podoben podzemnemu grmenju, iz nosnic se jim je kadila para in ko so s prednjimi nogami kopali sneg, se je zdelo, da opazujejo izpod griv s svojimi krvavimi očmi skritega sov- CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER—TAVERN FOR SALE For Information call — 678-5157. (208) RESTAURANT-LOUNGE LIQUOR STORE FOR SALE Long Est. Bus. Priced for quick sale. Partners disagree. — For information call TU 9-1499. (2i0) STEAM BATH (Sauna) and Massage business. Est. 15 yrs. Fully equipped. Downtown. Livingqtrs. optional. License not req. 42 mi. from Wausau, Wis. Owner leaving state, must sell. M. L. Huggins, 103 N. Central Av., Marshfield, Wis. PH. 715-FU 4-5161. (208) TAVERN — Good business with VIZSLA pups. A.K.C. and F.D.S.D. Good hunting stock. Whelped 9-9-63. Reg. $100 each. BE 7-3723. (211) kitchen, in factory district. 2-year lease with option, owner leaving due to health. $1,500. — 254-0892. (209) REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK — 127 S. Lombard — By Owner. 3 bdrm., 2 story stucco. Single fam. res. in need of repairs. $12,000 or best offer. — VI 8-8870. (208) BY OWNER — Will sacrifice — Must go in 30 days. 2 Flats. Steam heat. New boiler. Enclosed porches. 2 car garage. Jacob Bara — CL 4-6842. (208) VIC. ORLAND PARK — like country living! — Beautiful 5 acre estate -with 8 rm. ranch style luxury horn; full bsmt.; attchd. 4 car gar. Built by owner for himself. Must sell due to death. Mr. Gee — FI 9-2963. (209) CHICAGO RIDGE — Cape Cod, 2 car gar., 4 bdrms., parlor, kit. Near public and catholic schools. Near Wabash Railway. $16,500. GA 4-1409. (210) REAL ESTATE FOR SALE ATDOW must sell — 6 Room House Attic, basement, 1% car garage; W. W. carpeting, drapes, mirrors, and many extras. — Ph. 737-2161. (208) NEW LINCOLNWOOD TERRACE OPEN 1-5 7 rm. bi-level; 2 baths, den, appls., Ig. gar. Newly dec. in and out. By Owner. Asking $32,500. For appt. — HO 5-1666. — 7041 N. KENTON AVENUE. (208) PALOS PK, ESTATE 2 OR 3 ACRE Brk. ranch, 3 Bdrm., 2 bath office, din. rm., liv. rm., dinette, 2 fireplaces, finished bsmt., h. w. heat., 2 car gar. Reduced to $49,500. — Owner — GI 8-3926. (208) 3 BEDROOM, BRK. HOME. Oversize 2 car gar. 50x175 ft. lot. 1% baths. Close to everything. By owner only $30,000. — 5643 North Harlem Ave. (209) CICERO — 2 Flat. Low 20’s. By Owner. 5% and 4%. Owners apt. Modernized. All large rms. Beau, cab. kit., 2 car gar. 4918 W. 28th-Pl. OL 2-9465. (209) BY OWNER — 6 Rooms, 3 bedrooms, 1 room in attic. Full basement, gas heat, D/i car gar. Enclosed porch. Close to everything. $16,700. TO 3-4906. (208) ražnika. Medtem so gonjači zagnali velik krik, kateremu je iz srede in od strani “otoka” odgovorilo na sto in sto gromovitih glasov; zadoneli so rogovi in piščali, da je zadrge-tala goščava do najglobljih globin, a hkrati so se zapodili na poljano s strašnim hrupom kurpijski psi. Ob pogledu nanje so, kot bi mignil, zbesnele samice, ki so imele pri sebi mlade, čreda, ki se je dotlej pomikala počasi, se je razpršila v blaznem diru po vsej planjavi. Eden izmed turov, rjav, ogromen, skoraj grozan-ski bik, po ogromnosti prekašajoč zobre, se je spustil v težkih skokih proti vrsti strelcev, se obrnil proti desni strani poljane; ko je uzrl nekaj korakov pred seboj med drevjem konje, se je ustavil in začel hučeč orati z nogami zemljo, kakor bi se srdito pripravljal na skok in boj. Ko so gonjači vse to videli, so zagnali še večji vrišč, v vrsti lovcev pa so se zaslišali presunljivi glasovi: “Knegi- nja, kneginja! Rešite, gospod!” Zbiško je izruval v sneg zapičeno kopje in skočil na obronek gozda, za njim je skočilo nekaj Litovcev, pripravljenih poginiti v obrambi Kejstutove hčere — a tedaj je zaškripal v gospejinih ro- CHICAGO, ILL. MOBILE HOME FOR SALE ’61 FLEETWOOD — 10x40 1 bedroom unfurn. Must sell! Family expanding. Zion, 111. 244-3165. (209) DOGS FOR SALE ST. BERNARD PUPS — A.K.C. — Male & Female — Pet & Show. Perfectly marked. Rough coat variety. From fine breeding stock. — 395-3865. (212) BUSINESS OPPORTUNITY RADIATOR Repair Shop — established business. Owner will sacrifice for quick sale. 3301 E. 106th St., 375-0011. (210) REAL ESTATE FOR SALE WHEATON — 6 Room Country Home on wooded acre. Wood paneled througout; W/W carpeting; IVi car gar. Oil furnace. Taxes only $161.00. Priced for quick sale by owner $16,500. MO 8-8078. (212) HICKORY HILLS — NEW 4 Rm. expand. Gas heat, water and sewer. Close to shopping and schools. By owner. $15,500. GA 3-2122. (213) TAVERN — WITH STOCK 5 Room Apt. in Rear. Full bsmt. Good going business. Vic. 30th Ked-vale. BI 7-9063. (210) kah samostrel, zažvižgala je puščica, preletela nad sklonjeno glavo zveri in se zataknila v njenem vratu, “Zadet je!” je zaklicala kneginja, “ne pojde . . Toda nadaljnje njene besede je oglušil tako strašen krik, da so se konji sesedli na zadnje noge. Tur se je vrgel kakor burja naravnost v gospo, toda naglo, z ne manjšo hitrico je planil izza dreves hrabri gospod de Lorš in sklonjen na konju in s kopjem, iztegnjenim kakor na viteškem turnirju, se je zapodil naravnost proti zveri. In v tem hipu so navzoči zagledali, kako se je kopje zataknilo biku v vrat, a se zopet upognilo kakor locen in zdrobilo v drobne kose, potem pa je ogromna rogata glava popolnoma izginila pod trebuhom konja gospoda de Lorša in preden je kdo od navzočih utegnil zakričati, sta konj in jezdec bliskovito zletela v zrak. Konj, ki je padel na stran, Ostanite z 1.2 Volite VES na predlogu številka 9 Volile M bodočnost Clevelanda Več služb SEDAJ Šl. 9 Dopolnilo ustave -upravna doklada VOLITE ZA PREDLOGE * To ne bo prineslo zvišanja davkov. 4. Izboljšanje policije in gasilstva 5. Izboljšanje parkov 6. Izboljšanje pristani- v v sca 7. Izboljšanje letališča 8. Obnovitev mesta Clevelandske volitve v torek, 5. nov. 1963 Operation Cleveland Committee Thomas A. Burke, Chairman 220 Pick-Carter Hotel 1 Cleveland 15, Ohio ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: ......................... MOJE IME: ....................L........... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO je začel kopati v predsmrtnih tresljajih z nogami, zapletajoč jih v lastna iztrgana čreva, gospod de Lorš pa je ležal v bližini nepremično, podoben na snegu ležečemu železnemu klinu, a tur se je začel za trenutek pomišljati, ali bi ju pustil pri miru ali pa bi udaril na druge konje; toda ker je imel pred seboj že ti dve žrtvi, se je zopet obrnil proti njima in se začel znašati nad nesrečnim konjem, pritiskaje ga z glavo in z rogovi besno parajoč njegov odprti trebuh. Iz gozda pa so prihiteli ljudje na pomoč tujemu vitezu. Zbiško, ki mu je šlo za obrambo kneginje in Danuše, je prihitel prvi in zabil ostrino kopja zverini pod lopatico. Toda udaril je s takim zamahom, da mu je kopje pri naglem obratu zveri počilo v roki, sam pa je padel z obrazom v sneg. “Poginil je! Poginil je!” so se oglasili na pomoč hiteči Mazuri. Tedaj je bikova glava pokrila Zbiška in ga pritisnila na zemljo. Od kneza sem sta že prihitela oba mogočna “branilca” — toda prišla bi bila prepozno, če bi ju ne bil prehitel Jagienkin Čeh Hlava. Ta je dospel pred njima, dvignil oberoč široko sekiro in zamahnil po sklonjenem vratu tik za rogovi. Udarec je bil tako strašen, da se je zver zrušila, kakor bi jo bil grom podrl, s prelomljenim tilnikom in skoraj na polovico odsekano glavo, toda padajoč je pritisnila Zbiška. Oba “branilca” sta v hipu odvalila strašno gmoto, a medtem sta kneginja in Da-nuša skočili s konj in pritekli nemi od strahu k ranjenemu mladeniču. Ta pa se je bled, ves polit s turovo in lastno krvjo, nekoliko dvignil in skušal vsta- ti, pa je omahnil, padel na kolena, se oprl na roko in komaj mogel izpregovoriti edino besedo: “Danuška . . .” Potem je bruhnil kri skozi usta in glavo mu je objela tema. Danuša ga je prijela pod pazduho, a ker ga ni mogla obdržati, je začela klicati na pomoč. 'Dalje prihodnjič) Oseminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bralsko pomoč svojim članom In članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. 1 AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, ! pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti boJezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do | 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ^ I K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. (' K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. ^ Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes , kot jutri! ( I STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! I Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajniee \ krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: / / GLAVNIURAD j 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111- Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ KEnmore 1-94D 365 East 156th Street 1863 1963 JVaznanilo in jZah-dala Z bolestjo in vdani v voljo božjo naznanjamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgotrajnem bolehanju, spravljen z Bogom s sv. zakramenti za umirajoče, dne 1. oktobra 1963 izdihnil svojo plemenito dušo naš preljubi soprog, stari oče, tast in svak Dr. Cvetko Florian Gregorich Blagi pokojnik je bil rojen 18. februarja 1883 v Kostanjevici na Dol., Slovenija, Jugoslavija. V Združene države se je preselil leta 1950. Pokojnik je bil v bivši Avstro-Ogrski monarhiji svetnik v ministrstvu za finance na Dunaju, po prvi svetovni vojni v Beogradu načelnik prvega razreda v ministrstvu za socialno politiko in pozneje generalni tajnik Centralne zveze vseh industrijskih zvez bivše kraljevine Jugoslavije ter odlikovan z redom Belega Orla II. stopnje in redom sv. Save. Rev. John Mervar je daroval pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Berkeley, California, in pogrebne obrede opravil na pokopališču sv. Jožefa v San Pablo, Calif. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Mervarju za daritev sv. maše in vso duhovno tolažbo, ki jo je nudil pokojnemu med bolehanjem. Prisrčna hvala udeležencem pogreba, darovalcem sv. maš in vencev ter vsem, ki z nami sočustvujejo. Žalujoči: s soproga EMMY, roj. GORIUP; snaha ZORA roj. HADJI VIDANOVIC; vnukinja ELIZABETH GLEASON, Ph. D.; vnuk GREGOR; zet JOHN GLEASON, Ph. D.; svak ZDENKO GORIUP, polkovnik, v. p. Berkeley, Calif., 29. oktobra 1963.