Let© V«. šfev. 54. V Ceiju, sobofa due 12. mala 1923* Poftnina plačana v gotouini. SJftSWißjRiffl^Swfc H^Bfi^B ŠBKO^BT ^^^^H^& v^^^^^^ft ^^^^^^^V ^^^^^^^B^^^^^^^h ^^^^^^^i ^^^^^^^^^k ^^^^^^K ^^^^^^^L ^^^^^^h ^^^^^^H ^^H^^^W^^^^^H &. ¦".•i\-,.- .i^i'^w^'l HHHn^^b ^^Bv^H^v ¦¦ ^^I^^^^^L ^R^^^^^^A ^^^^^K^K ^ ^^^^I^^^^^^^^^^^^^^L ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^& ^^^^^^^^V ^^^^^^^^k ^^^^^^^^L .^^^K^^^^L ^^^^^^K^f ¦^¦^^^^^¦> Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozeinstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame mod tekstom 70 p. Posamezna SttevIIk» stone 1 Din. Izhaja vsaR torelc, četrfteK tn s©to©lo j, ^irecinlštvo: Strossmayerjeva ul. St. i, 1. pritličje. Teles. 65. UpravnIStvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. RaČun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. ZDRAVO Pozdravljeni bratje in sestre, kiprihajateiznašegakraljevskega Beograda, iz osrčja naše domovine v naše belo mesto! Pozdrav- ljeni Vi vsi, ki s srbsko narodno pesmijo na slovenskih tleh pri- rejate kulturno-nacijonalno manifestacijo narodnega našega edin- stva! Pozdravljeni sinovi in hčere hrabrega srbskega plemena, katerega kri je tekla za naše osvobojenje. Po triumfih, ki jih je slavila slovenska in hrvatska pesem v Vaših pokrajinah, prihajate Vi v hrvatske in slovenske dele naše domovine, da nam prinesete blagoglasne, otožne in mehke akorde Vaše narodne pesmi, da nas seznanite še bolj z dušo in značajem Vašega naroda, ki od- seva pač najlepše in najboljše iz narodne pesmi. Niste nam tuji v našem mestu. Večkrat smo pozdravljali že Vaše rojake, ki so prihajali v za nje nove in neznane kraje. Vendar pozdravljamo prvič odlične reprezentante Vaše pesmi! Ko stopate po ulicah celjskih, mislite na to, da so to zgo- dovinska in bojna tla. Ko stopite na breg bistre Savinje, ki jo napajajo snežniki naših Alp in vidite siv in mogočen celjski grad, spomnite se na stoletne boje, ki jih je bojeval v tern mestu naš slovenski rod s svojimi tlačitelji. Niso bili to boji krvavi, ni tekla tu kri, kot na Vaših zmago- slavnih bojnih poljanah. Tu se je bil jj|g. boj, boj nadvlade nemštva, ki ga je podpiral vladar, ga podpiraTa vlada, dežela in mesto ter ves ogromen germanski aparat, ki je lovil naše duše, podkupoval naše ljudi, glodal narodno zavest, ustvarjal čete strupenih narodnih odpad- nikov ter širil zaničevanje proti vsemu našemu življu. Ne smete se čuditi, če temu tisočletnemu pritisku odgovarja mehki zriačaj naših duš, ki se še niso navadile svobode in ki še ne znajo uživati življenja na svobodnih tleh. Pa ne samo proti nam, proti vsem Jugoslovanom so nastopali naši nasprotniki. Koliko se je blatil Vaš rod v svetovni vojski, kako so se o njem izraževali oni hinavci, ki trde danes, da so Vaši prijatelji. In koliko je našega življa trpelo vso vojno radi tega, ker se je zavzel za Vaš bratski nam rod! To, bratje in sestre.smo Vain morali poklicati v spomin v onem svečanem trenotku, ko stopate na svobodna tla našega mesta! Niste nam tujci, kot to trdijo zlobneži pri Vas in pri nas! Nismo oni, ki bi hoteli le misliti na kako delo proti skupni naši domovini. Ljubimo to svojo domovino, ta naš s krvjo stotisočev ustvar- jeni dom, ravno tako strastno in vroče kot Vi, braniti jo hočemo kot Vi proti vsakemu sovragu do zadnje kaplje krvi. Dvojno nam dobrodošli! Spoznajte naše prilike in naš značaj, spoznajtenašcveselje in našobol ter poročajte potem vlepipresto- lici istino, ki jo vidite: da biva v lepih pokrajinah Slovenije zdrav in krepek rod, brat Vam po duhu in jeziku, ki Vas ljubi iskreno in odkrito! Razbijte govorice nasprotnikov, ki govore drugače, ki nas hočejo razdvojiti, da bi zopet lažje zavladali nad nami. Dobro se imejte med nami, to Vam iskreno želimo! I pevski druzini Stanko- vič. 2. 8. 1881. osnoyana je bila v Beo- gradu pevska družina, ki si je na cast prvemu srbskemu skladatelju Korneliju Stankovicu nadela ime »Ccrkvena pcv- ska družina Stankovič«. KoniL'lijc Stankovič rodil se je due IS. 8. 1831. ii Budiniu ter je v istem mc- stu due 3. 4. 1865. umrJ. Njegovo najvažnejSe delo je bilo skladanjc lutrodne cerkveno - vokalnc ^lazbe. 25. novL'iiibra 1882 sestavljena so bila pravila društva ter izvedena po- polna organizacija društva. Ueta 188« se je prvotni naziv drustva spremenil v. »pevska dnižina Stank-ovic«, katero ime še danes obstoja. Pokrovitelj družiiie nadskof beo- Rrajski^ in metropolis Srbije Teodosije ^raovič, napisal ie na dan svojc krstnc slave, na Petrov da-n leta 1889 testa- ment., v katerem je drustvu zapustll tond za neKo in i.popolnjevanje cer- kvenega pet,a V ten tcstanicntu pnivi Mraovic »na., bo naslcd'nik fonda dm- stvjo Stankovic. ki m> mojem mnenju že sedaj najbnlje odgovarja po svojem de lovanju ciljcin. v dose^o katerih scm fond osnoval. Ootovo je, da se bo to delovanje šc pobojjšalo ter bo o-dsovar- .ialo popolnoma niojim željam.« Važneiše društvene spremernbc, posebno kar sc tičc pravil, izvrSene so Wlb v Ictih 1893. 1894, 1910, 1912, 19H '" 1921. V binkoštnih praznikih leta 1910 vr$ila sc jc siavnostna prosTava M letnice društva. Takrat jc bila blasoslovljena dru- stvlMUi zastava, ki jo je podaril drustvu In ^ivojm Simič, ravnateü gimnazije 25 letni predscduik društva. Zastava je.bila o priliki blagoslav- ljenia odlikovana z redom Sv. Save 5. vrste. Leta 1911 osnovala je družina s privoljenjein ministrstva prosvete jjlazbeno solo. V isteni lctii knpilo ]c društvo hiso v ulici Miloša Velikega št. 1., kjer je zgrajen »dom pevačkc dru- žiniO' Stankovič«, ki je bil otvorjen in bla- Roslovljen na Vidov dan leta 1913. Od tega dne slavi drustvo svojo slavo ta dau, kot dan slave ve-likega mnčenika Cara Lazarja. V svetovni vojski, v letih 1914 — 1918. jc druStvcni dom zasodla sovraZ- nn vojska. linovina drustva je trpela mnoffo skode, ter jc bila o priliki vojnc (xmc- sena društvena zastava. V tcžkih dncli \ ojne, orncjilo, j,e društvo svoje delova- nje 1c na cerkveno petje. V času okupacije vodila je zbor .uospa Biničkijeva. Ko je srbska vojska osvobodila domovino in zmagoslavno prikorakali v Bcoffrad. prevzel je pokroviteWstvo drnStva prcstolonaslednik APcksander. To pokroviteljstvo prevzel je tudi po nastopu kraljevskc easti. Leta 1921 bilo jc društvo odlikova- no z rcdom sv. Save 3.\razreda Dru- stveni znak tvorf lira s prckrižanlmi .iroslami. Iz navedenili z^odoviiiskih podat- kov izhaja. da je »Stankovic« najzna- menitejšc in najstarejše srbsko pevsko društvo. Zanimivo jc, da v točki 4 dni- štvenih pravil. navaja kot druStvcno naloRo sledečc: »Pevska družina Stan- kovic ncRiiie cerkveno' In svetovno na- rodno in umetno petje, ter ima nalojro, da ne samo v deželr temveč tudi izven n.fc širi srbsko, hrvatsko in sloveiisko pesem in ostalo sodbeno umetnost Turncja Stankoviča |k> Hrvatski In Sloveniji je kulturoio - naeijoualna ma- nifesiacija prvega reda. Po konccrtnih nastopih Olazbenc Matree iz Ljublja.ne po srbskih pokra- jinah naše domovine. po koncertih Li- sinskega. Kola in Mladosti iz Zagreba prihaja k nam Stankovic, da nam da slišati, uživati in dihati Cisto in nežno narodno melodiio našega srbskega plc- lTiena. Ne dvoiniino, da bo pesem iz srea k sreu nasln pri nas isti topli otlziv, kot g:t je siovenska pesem našUi v Beo- ffradu. fz teli razlogov ie v&pored koncer- ta sestavljen izključno \z- narodnih skladb Mokranjčevih, iz katerih bo na- še obeinstvo najlažje spoznalo znaeaj srbske narodne pesmi. Zbor spremlja cela yrsta najodličnejših srbskih preö- stavnikov pevske in godbenc unieinosti. Konoerti po Sloveniji, posebno pa koncert v Coljii obetn postati sijajna kulturno - nacijon;Una manifestacija jngoslovanske pesmi, jugoslovanskega i edinstva! Ste'van Mokranjac (1855—1914). (O pnliki koncerta pevske družine Stankovic iz Beojjrada v Celju U. 5. 1923.), Stevan Mokranjac zavzema in bo zavzernal edno najodličneiših mest v zgodovini srbske glazbe. To eastno mesto priboril si ie Mokranjac s 27 let- nim neumornim in plodnitn delom. ki La ie posvetil srbski glazbi. Drnžba, v kateri se je Mokranjac pojavil, ni imela smisla za urcjeno glaz- beno življenje in delovanje. Vsled tega je bilo njegovo ddova- nje mnogo tezje, kot bi bilo v kraiih, kjer fe Klazbcno življenje še bolj raz- vito. Mokranjac jc moral biti ter je tudi bil pedagog, skladatelj, dirigent in or- ganizator. Da je na vseh teh potjih do- segel tako znatnc uspelie, ie znak nje- govc visoke splosne posebno pa god- bene izobrazbe, njegovega neumor- nega dela ter veselja do narodne glazbe. Hve Jeti potem, ko je bilo osno- N'aii'O bcograjsko pevsko društvo, za- gledal je leta 1855 v Negotinu Mokra- njac luč sveta. Njegovo pravo družinsko ime )e Stojanovič. Kcr pa je mati bila rodom iz sela Mokraiije. k ime kraja, kot sc to v Srbiii pogosto dogodi1, zamenilo dnižinsko ime. V rani mladosti bavil se je s cerkvenim petjem. Ko je dovr- šil gimuazijr) in prise! na filozofsko fa- kulteto beograjske visoke sole, bil }e Olan beograiskega pevskega dnistva. t Petje v društvu ter oseba Korne- lija Stankoviea irplivali so na mnzikai- 111 talent Mokranjčev tako, da sc je Po- polnoma posvetil glazbi. Leta 1877. poslalo je beograjsko pevsko dništvo Mokranjca na Lipsko, da se tu posveti glazbeni izobrazbi. Pri proiesoriu .ladasonti ii-a konzervatoriju na Lipskem in pozneje pri skladatelju Rajnfbergerjn v Monakovein se je mladi Mokranjac temeljitq glazbeno naobrazil. Iz Mouakovega odsel je Mokranjac v Itahjo, odkoder se je leta 1887 vrnil v domovino. V Beogradu je prevzel mesti uči- tcljii perja na prvi beograjski gimiiaziji. u bogoslovni šoli sv. Save in srbs-kf gsazbeni soli. Bit je tudi zborovodja beograjskega pevskega dniStva. O Mokranjcu pripovedujfejo, da je Stran NOVA DOB A« Sn-v. 54. imel neprecenljiv dar učenja, ki je sil- 110 uplival na njegove licence. Nikdar ni ličil discipline temvec vzibujal v svojih učencih ljubezen in navduSenJe do petja in glazbe. Bit ni učitelj. tem- več pr-avi oče in poglavar velikc pev- skc družine, ki jo sledila z ncpopisnira uavdušeuiem, iskreno hvaležnostjo in rcdkim veseljem vsakemu migljajit -iijc- gove rokc. Kot skladatelj se Mokranjac odliku- je v prvi vrsti J^ot harmonizator na- rodnih srbskih melodij. NastopivSi 20 let po smrti Kornelija Stankoviča, je tudi Mokranjac vt-rno hod'il po poti, ki jo je Kornelije Stan kovič zaertal. Obbodil je svojo domovino ter povsod prishiškoval diiši naroda — na- rodni pesmi. Pridno si je zapisoval narodnc mc- lodijn.\ iskal za nje odgovarjajočo har- inonijo ter jih na ta način pripravil za zborno petje. Tako harmoniziral je veliko število narodnih inclodij, ter priboril narodni pesmi srbski -pristop v koncertne dvo- rane ožje domovine. ter vsega giazbe- ncga sveta. Rukovcti MokranjcevJh na- rodnih pesmi so nedosegljivi umotvorl harmonizirane srbske narodne pesmi. V njegovih zborih so posamezni gla- sovi samostojni, to je* ima večinoma vsak glas svojo nielodijo. ter sc vsi skupaj zlivajo v mehko, blagoglasno celoto. Radi tega so njegove pesmi tudi pn pevcih ze!o priljubljenc ter jih vsak, ki jih jc enkrat pel, rad znova in znova poje. Mokranjčevih XV. rukovetov os*a- ne večno nov in veöno leu vir boga- stva in blagoglasia srbskib narodnih pesmi. . V teli rukovetih Mokranjca gotovo nihče mlajših glazbenikov srbskih nc dosega. Raziu) rukoverov ima Mokranjac tudi več drngili skladb, med njimi vec originalnih. Kot učitelj glazbe v gi- imiaziji uglazbil je večje število pesmi, ki s-e še v šolah danes uporabljajo. Za cerkve.no petje priredil je liturgijo za mešan zbor, troglasno liturgi'io za moS- ki zbor in troglasno za otroski zbor. Razven tega jc uglazbil veliko Ste- vilo cerkvetrih pesni za razne cerkvc- ne -obrede in sicer deloma po narodnih motivili, deloma pa originalnih. Na edni osmeroglasni taki oerkveni glazbi delai je 24 let. Končno je Mokranjac uglaz- bil tudi več solotock za sptemljevanje 7 glasovirom. Mokranjac je bil odličen zboro- vodja. Vsi njegovi zbori so izvajali petje dovrSeno. Tudi oi'ganizatorno je Mokranjac odlično deloval. Ustano\il je leta 188S. beograjski godbeni kvartet, gimnazijski zbor in. zbor bogosiovcev sv. Save. Po- sebno zadnjeimtMiovani se je odlikova! po nedcsežnem pro'izvajanju pctja. V ibeograisko pevsko dnistvo prT- tegnil jc elito beograjske inteiigence. Vse slavne koncertc beograjskega pev- skega drnšrva (v Negotin, Požarevac, Dubrovnik, Bndiinpcšto, Carigrad, Pe- trograd. Moskvo, Kijev, Lipsko, Ber- lin itd.) je pripravil Mokranjac ter Y njimi žel povsodi velikanslce iispehi". Leta 1899 je ustanovi! slavno srbsko godbeno Solo v Beogradn. Mokranjac je umrl 16. 10. 1914. ter poeiva v prestottci cara Lazarja ob Vardarju v Skopliu. Slava njegovemu spomimi! Politicnc vesti. Na potu k napredni koncentraciji v mariborski oblasti. V nedeljo 6. tm. sc ju vršuo v Sricdišcu zborovanje de4e- gatov demokratske «tränke, samostoj- iie kmetrjske stranke in dnigih napred- nih strank iz vsega ormoškega okraja. Nad 50 delegatov je zastopalo v,se ž«- pnije. Zborovainje je otvorii žtnpan p. Lukačič. Po.ročilo je podal gosp. Lovro Petovar. k\ jc dokazal potrebo napred- nega bloka, zlasti za ormoški okraj. O Hočevar je v hnenu SKS podpiral nje- gova izvajania s poudarkoin. da hocc jo pristaSi SKS v ormoškem okraju itt na dnevni red preko onih, ki so pn>t naprednetnu bloku. Za načelstvo JD! jc urodnik Spijid*er izjavH, da demo kratska stranka T>ozdravlja vsak ko ra-k, ki vodi do poštene kooperacij-e, če že ne do ftizijc naprednih strank. 1 istem smisln je govorÜ tudi dr. Gosak kot gost iz ptujskega okraja. Na pred- iog g. Pdovarja .se je sprejela sledeCa resolucija: »Naprednjaki ormoškega o- kraja izražajo prepričanjc:, da je nujno !>oftrebna cnotna fronta vseh napred- njakov cclotne Slovenije. Zalo sklene- mo za ormoški okraj, ki je tu zastopan, da se sestavi iz pristašev obstoječlli naprednih strank -poslovni odbor, kl iina vzeti takoj v rake •d'elo za vse go- •spodarske, kulturne in poJitične zadevc, priprave vseh volitlev v javne zastopc in za.sigurati enoten nastop Tiaprednja- kov«. — Izvoljeni poslovni odbor, kl se bo še spopolnil z zastopniki nekafc- rih občin, je sestavilje-n tako-le: prea evete koristolovstvo in demagogija, ki rodi sadove, kakor jih vidiino na vsak ko- rak. Klieefno torcj na delo v znameiim sij'oraznma in poštenja vse one narotl- ne može, ki jim je na sreu napredck na- roda in sreea na^e .liigoslavije. Naj b? slcdrla ormoikeitni okraju pray kmalii tudi Savinjska dalina! Nasüjno razveljavljenie dveli de- niokratskili list. Na zadnji seji verifika- cijskegn odbora je razveljavila radikal- sko - klerikalno - turška večina demo- kratsko listo za Crno goro, katere nos?- tedj je p.redsednik kasaeijskega sodišča v Podgorici dr. Božo Vukotič. S teiu sla izgubila mandate poslanca dr. Vukotfü in To dor Božo\ič. V dem-okratski stran- ki v Crni gori so združeni vsi napredni ebmenti, ki so vslcd strenicčega delo- vanja za ujedinjenje pretrpeli nepopis- ne muke tcr že za časa vladanja Nikite dolga leta nosili okove v podzeniskili ječah, pod Avstrijo pa robovali kot taki in bili v pomorskili trdnjavah izpostav- \h-iyl ognju francoskih tupov. Demokrat- ska lista je združila najboljše eleinente nuroda, može visoke izobrazlbe. Ugo- tovijeno je, da se dr. Vukotič sploh nl udeležil agitaeije. Njegov mandat Je pravilno pridoWjen, čeprav bi se mu po čienti 15. zabranila kandidatura. Jedna- ko je postopala ncpravilno večina verl- fikaeijskega odbora glcde demokratske liste \- tiinoskem okro/Ju, katere nosilec je dr. Mijovič, mekdanji pomočnik no- tranjega ministra. razveljavila je nje- go\o listo z motivaeijo, da je polieijski uraünik. Pomocniki pa niso uradnikl. v fonna-lnem poinenu besede. V trenut- ku razpisa volitev dr. Mijevič že ni bll več poinocuik. Radikali in njihovi po- inočniki so iuterpretirali zakon sploli po svoje. Pritožba dr. Ribarja, ki nl dobü od predsednika glavnega volitne- ga odbora poslanskega punomoeja, ce5 da ninia koHčnika se tudi ni ugodiia. In vendar je nam vsem znano, da je dr. Ribar eden prvih poli'tlkov naše državc, da je bil predsednik narodne skupšcine in odli^en borec za narodno edinstvo. Večina je določila, naj se o tem vpra- šanjn razpravlja, ko pride na vrsto vpraianje Radičevih poslancev, ki tudi •niso pred'Jcr/ilt pooblastil. V dernokrat- skih vrstah pa vlada upravičeno veliko ogorčenje vsled ta^ega nasilja, ki se iz- vršuje na prvovrstnih možeh nase dr- žave. Ministrski sklep o redukeiji urad- ništva. Ministrski svet je izdal sklep o redukeiji uradnrsrva. po katerem so vsa rniinistrstva ddžna do 1. jiilija zmanjšat! število svoji.h uTadnikov za 10 odstot- kov in sicer tako, da so vsled reduk- cij-e zmanjiša budžet za eno desetlno. Rcdukci'ja se inia izvesti na vseh na- mesceneih po celi državi. Za redukeijo ste> postavi posebna komisija, v katero pošljeta po enega člana ministrski svet in minister üiiianc, tretji predstavnik pa bo veduo otl onega niinistrstva, o cigar uraduikili bo komisija odločala. Vsa nii- nistrstva bodo sestavila seziiame redu- ciranih nameščencev, tako da. se bo pri zasedbf izpraznjeirih inest \ katerem- koli ministrstvi! potem nie upostevalo in se bodo ta mesta z njimii zasedla, ako iniaio jwtrebno kvalifikacijo. Ta sklep je povzročil pri uradništvu veliko ogor- čcnjic. Ta deset-odstotna redukeija ue bo zadoscala za 10% zinanjšanje butl- žeta, razun če se činovnike vrže na ce- sto brez po'kojn'ui in odpravnin. Bast se .ie, da se bo pri nedukciji postopaio strankarsko, zato treba parlaniejitarnc kontrolc. Solunsko vprašanje rešeno. Dne 10; tm. sta do'spela iz Aten v Beograc! grski zimanji minister Aleksandris tn jugoslovanski poslanik Balugdžic, ki jc na krat.kd konferiral z dr. Ninčičeni, na- kar k bila konvuncija o svobodni coni v solunskem pristanisen podpisana. O- zemlje svobodne cone ivstanc šv nadal.Vc ped snvcrenostjo Orf-ke, upravo pa do- bi. naša kraljcvina. Vsi spori svobodne cone sc rešujejo na nj;eneni ozemliu po jugostovanskili zakonih. Svobodno co- no bo upravljal naš civilni komisar. Ruski delegati v Lausanni napadeni. Dne 10. tm. se jc Tzvršiil atentat na tn ruske del&gate v la'usannskem lioteln »Cecil«. V icdilnico je -stopil neki nro7 ter oddal tri stre'le iz samokresa. Id so zadeli tri ruske delegate in sicer šefa delegacije Vorovskega, tisko\niega še- fa rus)ke^ra poslauištva v Berlinu Ahre- ma ter izvedenca y trgov. zadevah 01- tnitrijcva. Vorovski je bil snirtno zadet. dniga dva pa težko ranjena. Morilca. ki je član švicarskih fašistov, so prijeli. Sožalje švicarske viade vsled aten- tata na Vorovskega. Svicarski zveznl sve-t Je izdal komunike. v katerem ngo- tavlja, da gre pri atenta-tn na Vorov- skeg.a za dejanjc zasebniega maščeva- n.ia. ki se jc po ncsreči dogmliUv v kra.'u. kjer ravno. zaseda mied'.uarnthia kanfe- r-enca ter javno obsoja 'to dcja.nie kot kršitev morale in zakonov. Celiske novice> KONCERT STANKOVICA V CE- LJU. PriUod gostov z osebuim vlakom ob pol 3. popoldne. Pred kolodvorom na Krekovem trgu se razvrsti občinstvo 1« društva, ter se vrši tu oficijelen pozdrav. Cslisko pevsko društvo zapoje gostotn v pozdrav zmagoslavno pesem »Jaz sem Slovan z dušo teloni«. Po pevskem po- zdravu pozdravi goste celjski župan. Na- to odideio gostie s spreniljevalci vred v Narodtii doin, kjer jini bodo nakazana stanovanja. Občinstvo, ki je dalo na razpolaso prenočišča. prosnno, da pride v Narodni dom. da svoje goste spreml domov. Ob pol 6. je v slučaju ugodne- ga vremena promenadni koncert v mest- iietn vrtu. Ob 8. zvečer je v niestnem Rle- dališču siavnosten koncert. Stankovlč proizvaja S rukovetoy prekrasnih Mo- kranjcevih harmoniziranih srbskih na- rodnih pesmi ter skladbi »Kozar« in »Ma- gla pala«. Po koncertu odidejo gostje v Narodni dorn, kjer prirede združena celj- ska društva svojiin gostom komerz. Pri istem bp ponovno oficijelen pozdrav go- stov ter odzdrav istih. Pri komerzu oz. med istim poje Celjsko pevsko društvo ter svira komorni kvartet. Občinstvu bo pristop med komerzom dovoljen tudi v veliko dvorano. 2climo, da je udeležba častna, da preživirao par prijetnih ur v družbi svojih bratov. V torek ob pol II. uri dopoldne gostje odrinejo v Maribor. Natančnejši spored je razviden iz leta- kov. Predprodaja vstopnic pri tvrdki (ioričar. & Leslvovšek, nakar občinstvo ponovno opozarjamo s pristavkom, da si prostore pravoČasno priskrbi. Občin- stvo vabimo, da se sprejema na kolodvo- ru ter koncerta polnoštevilno udeleži, da na ta način izkaže hvaležnost svojim bratom za veliko kulturno - nacionalno manifestacijo, katero bo Stankovič s srb- sko narodno pesinijo v Celju priredil. G. predstojnike vseh uradov uljudno pro- simo, da odredijo, da se sprejema »Stan- koviča« udeleži večje odposlanstvo istih. Razobešanje zastav. Vabimo vse hl- šne lastnike, da o prilikj prihoda našili bratov razobesijo na svojih hlšah za- stave. Oglas na hišne posestnike v tem smislu izda mestni magistrat. Pristop na peron kolodvora. Na pro- šnjo združeniii društev celjskih je g. po- stajenačeluik prijazno odredil, da ima ob- činstvo, ki se udeleži sPrejema gostov, prost dostop na celjski peron o prilJki prihoda in odlioda gostov. Obvestilo! Obiskovalce koncerta, ki so si dali rezervirati lože in drugc prostore za 14. maj v gledališču pros!- mo, da iste i)revzamejo naipozneje do pondeljka opoldne, ker se takrat zaklju- Ci predprodaja, in bi .sc smatralo, da sc na neresene rezerviraue prostore veC nc reflektira. Sokoisko dmštvo v Celju ponovno vabi na javni telovadni nastop, ki se vrši v soboto 12. inajst ob 8. uri zve^er v mestnein gledališču z že objavljenim sporedom. Nastop! tudi celjski komomi kvartet in pevskj krožek Komšija. Ceae prostoroni so razvidne iz lepakov, isto- tako ves spored. Predprodaja vstopnic v trfiovini Ooričar & Leskovšek. Poučni izlet Velenje - Mežica - Fafa 7. in 8. razreda celjske realne gimna- zije. Veselo je drdral 7. maja saving! iutranji vlak. vozhjč nas, sedmo- in o- smošolce celjske gimnazije pod vod- stvom g. ravnatdja in štirih gg. profe- sorje\r proti severu na poučno eksknr- zijo, zdtuženo.. obertein z majniškim iz- letom. Tudi naže razpolozenje je bilo mainisko, kar smo izpričali z veselim prepevanjem tja do Velenja, ki jc bilo naša prva i>ostaja. In kaj bi ne! Denar- ne skrbi smo prepustiii tovarišu-oČakn blagajniku, ki je naše račiine zarcs ve- stno zapisoval in izplačeval. V Velenjii nas je pričakoval na postaK g. ru-dnišld ravnatelj ter nam po kratkem oddilui razkazoval znnanje objekte veleniskc-ga drž. prcmogovnika. Po obilnem obedu, ki nam ga jc poklonilo ntdnisko ravna- leljstvo. smo se razdelili v dve skupini: osmošolci smo se podali v mdink, sed- mosolci na v Hudo lnknjo. V rudniku so nam uradniki razlohnačili vse zanhnive priprave. Inieli smo pririko pregledat! naci-n izkopavanja, prevoz premoga Iz rovnv na povrsino in nakladanje v v*a- gone. Ker smo hotels vstopiti na vlaJc v Paid, smo morali pohitcti. Zasedli smo dvc kočiji, ki nam }u je dal s. rudn. laN-natelj v svo-ji res preveliki nslnžno- sti na razpolago. Vozili smo sozno v noč razvcseH^vali tržane z iia- rodnimi pesmi. Drugo julro smo se üb pol 6. iiri podali na postaio, odkoder nas je jutranjr vLak odpeljal v Palo, Tudi tu ii am je uradhištvo nataneneje razkaza- !i> ogroinne objekte in stroje, zlasti ve- Jikanski jcz in strok za dviganje In spusčaiije zatvornic. V elektrami sainf stoft pet velikih gcneratorjev s skupno UeJavno silo 25.000 kw, ki jih žcuie 5 turlbin s padcem ca 15 m. TudL za splav- jc it preskrbljono; do jeza jrli privleče jnolorni coin, potem pa jih z dvojnim je- ;x>m spustijo v višiuo spodnjega nivoja. Zaniniiv je tudi nekak kanal za ribc, ki prihajajo ob drsteniu ob Dravi navzgor. Oglcdovanje je bilo dopoldan dovr- seno; poslovili smo se od pnjaznega g. inženjerja in se odpravili proü Postajl. Ko smo se malo pokrepčali v bližnji go- sti-lni, nas je odpelial vlak v Maribor. Po kosilu so si nekateri ogkdali glav- ne znamcnitosti mesta. Ob pol 5. pa smo bHi zopet doma v Celjn. utrujeni in pra&it sicer, tada vendar dobre voljc. Tako jc koiičal za nas osmošolce zadnjf in izmed vseh naših dosedanjih najlep- si Utet. O. L. nsmošokc. K razstavi vajemskih del v Celja. V splošneni jc razstava naredila dober •utis. wndar pa je dala pov-oda strokov- njakom, da opozore nierodajne činite- lie na nekatere nedostatke. Stavbenislce rizbe kakor strojnc so bile prav dobrc. mbjirskih je bilo malo v primeri z lan- skinv ktom. Cevljarska stroka je prKIa prav mato do veljave, tu bi bilo dot>ro ¦potetfniti pri risanju vsc čcvljaTje n vsefi razrcdov sknpaj in jih izročiti strokov- iijaku, ktor tu preneha ueiteljska zmoZ- nost, dasi ic vse hvale vredna, vendar ne more tmeti strokovnjaškega pomc- na. hto vclja za krojače. ki so sicer potezali nekaj prav lepih rizb, ventfar pa iz strokovnjaškega vidika ntmajo In ne moreio imeti nobe.Tiega ponvna. NuJ- na potreba h\ bita, kakor povdarjamo prl čevJjarjih. združiti tudi vse krojače prl risanju v ov. krojenje podlo^c in iik)ge, to ¦mora znati vsak krojaski pomočuik in v tein s>2' ga izvežba najhhreie in najtemc- Uite.ie v soli. Frapiral io strokoNTijake ¦drufji dekliški razrcd. ki se je milo rc- čcno pTav sla.bo izkazal z rizbami. ia- ko da ga je prvi razred, katere.cca vod« strokovnjak, inočno prekosil. V tem po- 0cdu je patretma brezdvommo remcdn- ra. Risarkc. kr so pokazale lansko leto prav lepi us.p*eli v risaiiju, bi bile morale po-;' i-Stiin strokovnjakoni. podttk uadalje- vati. Krasno sc je izkazal in:enec So- larik Davoriri, narcdil je rizbo, ki pre<3- stav>hi mizarske.^a vajenca sredl delav- nice med počitkom sedeče^a, j^rajoCcga na harmotiiko in se veslo stnejocega. Sestava barvr je prav ii7orna. V splos- nem pa je bil čas razstave prekratck. iako da ni bilo moKoče isto temeljito pre&ledati. Želeu bi bilo, da bi v bodo- če biia razstava vsaj en dan za vposieCI. Obrtni žolski svet naj bi v bodoce vsc te nedostatke skušal popraviti, ker Iv tedai bode iinela oi^rtna nadaljevalna šoJa popoln usi>cli. — Ivan Bizjak. Izlet obrtnlh vajenk !n vajencev iz Celja v četrtek 10. t. m. je izpadel prav povoljno. Ogledali so si v Šostanju Vošnjakovo tovarno za usnje, ki je ena največjih v Jugoslaviji. Pri odhodu iz Šoštanja je imel zastopnik obrtnega društva iz Šoštanja g. Volk lep na- govor na glavnem trgu na vajeništvo in učiteljstvo. Povdarjal je potrebo obrtnošolske izobrazbe za naS naraščaj ter konštatiral, da se napredno obrt- niStvo zaveda tega vprašanja ter pod- pira obrtno šolstvo z vsemi močmi. izpodbujal je vajeništvo k spoštovanju do svojega učiteljstva, ki se žrtvuje za nje. VajeniStvo bo šele pozneje spo- znalo, kaj pomeni obrtno šolska iz- obrazba za njega. Izrazil je veselje da je vajeništvo iz Celja s svojim učitelj- stvom v tako velikem številu (bilo jih je okoli 200) posetilo lepj Šoštanj ter obžaloval, da ni bilo obrtnemu društvu v Šoštanju poprej sporočeno, ker bi sicer isto pripravilo lep sprejem in po programu razkazalo vse zanimivosti Šostanja. Želel je končno med splosnim ooobravanjem navzočih, da odneso naj- lepše spomine iz Šoštanja. Nato je od- korakalo vajeništvo v velenjski pre- mogokop, kjer si je ogledalo v istem vse zanimivosti. Tudi Velenjski grad, ki ie ena najstarejših stavb tega trga, je gojencem zelo ugajal. Vajenci so se odpeljali med prepevanjem veselih pesmi nazaj v Celje, kjer so učenke še za slovo na peronu zapele »Slo- venka sem«. Ore zahvala g. ravnatelju Serajniku za lepo uspeli izlet, ki bo ostal vsem v trajnem spominu. Ivan Bizjak. Organizacija jugoslovejiskih Na- cijonalistov »Or-Ju-Na« v Celju nazna nja člaiiicam in članoni. da se je vsled telmičniJi zap;rek nameravani pešizlet v Žalec na praznik 10. tm. inoral prelo- žiti in s^" v shičaju Jcpega vremena vr5i v uedcljo 13. tm. Zbirali^ce ob 13. im pred Narodnim domcHn. Vabimo vliiKl- no tudi os-talo »Or-Ju-Na« naklooijcno obeinstvo, da sc pridrnži izletnikom. Organizacija jugosl. nadjonalfetov je preložila svoj izlet v 2alec na nedeljo 13. maja 1923. Zbirališče ob 13. uri na dvorišču Narodnega doina,. V slučaju sla-bega vrem'cna odhod s popoldanskim \lakorn. Udelezba predvsem za člane posameziuh odsekov obvezna. Žensko društvo v Celju vabi v*>c svoje claiiice, da se pohiostevilno ude- lcže sppcjema pevskega dništva Staii- kovic na kolfxlvoru \ Celju. Dame, kl imajo narodjic noše sc prosi, da se ja- vi.k) druitveni predsednici gospej Eli dr. Kalanovi. Kino Gaberje. V soboto 12. in v nedeljo 13. nia.la »(iospodiena Julija«, drama v petih dejanjih. Dncvna kronika. Današiija io pOiideljkova stevilka »Nove Dobe« ste zdruieiil Vsted tega i/ide prihodnja stevilka »Nove Dobe v sredo ob navadiiem času. Teleionska stevilka urednistva »No- \ e Dobe« je od danes naprej 65. f Ivan Kvac. V četrtek 10. maja smo položili k veCnemu počitku tarn v njegovi Ijubi Rožni dolini moža, ki je svoje življenje in svoje delo posvetil Soli in svojemu narodu. Z duso in sreem je živel v narodu, zato je bilo zadnje slovo in zadnja njegova pot, na koji ga je spremljala cela občina, tako pre- tresujoče žalostna. Za Šmartno je bil to dan težkega žalovanja, ki je kazal in pričal, kaj je pokojni na5 nadučitelj bil v svojem življenju Solski mladini in vsemu prebivalstvu Smartinske ob- čine, bi! mu je učitelj, bil mu je dober in ljubeznjiv svetovalec in pomočnik v vsem, kar je imelo njegovo čustveno bogato sree. Z zelenjem in evetjem je hvaležen narod zasul grob, v kojem počiva tarn na solnčni viSini Rožne doline sredi pomladnega evetja in ze- lenja mož, ki ga je narod Ijubil, kakor Ijubi malokedaj, mož za kojim plaka narod kakor more plakati le zapuSčena dcca za svojim dobrim očetom. Več je to in lepše je to, ko vse tolažilne lepe besede, izgovorjene ob preranem grobu, jzliva se vsa ta bol v one večnolepe akorde pesmi žalostinke »Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne se s cveticami«, ki soTi jo peli, Tebi, ki si Ijubil slovensko pesem, Tvoji pri- jatelji, ki ljubijo pesem in slovensko prijateljstvo. Ta zavest, da si Ijubil in bil ljubljen, da si polno izpolnil svoje lepo življenje, bodi velika tolažba Tvo- jim dragim najbližnjim, nam pa <.vetel spomin. ki je močnejSi, ko smrt in tuga, PoČivaj v miru, zlata duSa! Žalec. (Izlet.) Pod vodstvom svoje- sa iiciteljstva ter z gmotno, izdatiw po- močjo žalskcga župana g. Vinko Vabiča je polctela mladina obrtno - nadaljeval- ne sole v Žalcn ,— 75 po števuu — v nedeljo, dn*c 6. maja t. 1. v Falo. Ne- strp-no je bilo pričakovanje odhoda v polnocni uri. l^eš so šli učenci v Celje, nato z vlakom v Maribor in Pak), v telrmčni »čtidcž« evTopski. Razkazova- nie jc osk-rbel iz p.rijaznosti tamosnji u- radnik g. Hifler. Polni zadobčenja in prel«pcga užirka se vraeamo zopet in izstopiiiK) na koroškem kolodvoni v Mariboni, ad koder je šla pot preko no- vesa dravskega mostu v stolno cerkev in nato -prisoslvovali sv. maš.i v Marl- jini ccrkvi. SKxlilo je «gledovanjc mest- nega nnizeja v Cankarjevi ulici. kar je fante zopet silno zanimalo. Po setanju v mestriem parkn nas je združil zopet skupnf obed v restavraexji »Maribor«. kjer je g. ffostilničar pripravil — vsa hvala mn — okusno in ceneno kosilo. Nasičemi z neizbrislHvLiTii utisi. spoml- ni za živijenje, se je podala mladež na kolodvor. V Celju pa sta sprejela izlet- nike vozova g. Kvedra in g. Naraksa in s tern pripomogla, da so bili učenci na večer zoplet na svojüh, po vsej Spotf. Sav. dolini razkroplcnih doinox^li. "i'u- di njima mladiiiska zahvala. Bil je to najsijajiicjši zaključek šolskega Icla obrt. nadalj. sole žalske. Mladina pa sc zahvaljuje iskreno prireditelju in velike- nui šolskemu prijatelju. S^odporniki In prijatelji mladine so največji Ijubitelji svojega naroda. Da bi našli tudi dovo?j posnemovalcev. Velik požar povzročil ogrooino škodo. Dm 10. tin. .se je užsala hiša, ki sitojf poleg t ova me za usnje in parnc žaffe Josipa Piriha pri Sv. Lenartu. Ogenj je najlirže nastal vslcd Poškodo- vanega diinnika. V par tronutkiJi ie- bila v plarnenu žaga, skladišce, .tovarna In hiša s pisarno. Radi vlharja je bila vsa- ka pomoč nemu^oca. Oigeni jc uničil vsa poslopja i" povzročil 20 milijoiiov sko- de. Utopljefiko so v četrtek na^sli prl Zidanein mostu. Bila je čedno naprav- ljena in v blagoslovljencm stami. Kdo jc, se še ni moglo dosnati. Ravnatelj Gustav Plrc poKiešen. Precisediiika Krncti.rskc družbe za Slo- venijo^ j?en. Tavmatelja Chistava Pirca posresajo že ted en dni. Od^el je od do- ma, a se doslej še ni vrnil. Domneva se, da si it' sam v^el življeiije. V tcku je ob- sežna ix>izvedovaln;i akcija. ki pa do sedaj šc ni iincla uspe-ha. Vsled zastrupiienja krvi umrl. M letni inženjer Drago Svijjelj, profesor na srednji kmetijski soli v Mariboru, je pred kratkim .seciral mrtvo mačko uccneem in se ranil, ne da bi iskal takoj pomoCl pri zdravniku. Nekaj dm jc ležal v bol- nici, v sredo jc hotel iti' na svoj doin v Borovnico. a k nasledn.^' intro umrl v naroeiu svoje soprose, s katero je bil komaj eno leto poročen. Trdi se, da je umr! na malariji. Udeložba pri pogrebu judenbtirskih žrtev. Da se omoKoci kolikoT moKOcc častna in mnogobrojna udcležba l>ud- stva pri pogrelw judenburskih žrtev, bo odbor skušal od želczniskih uprav iz- paslovati vozne olajšave. V svrho kcwi- trole jc potrebno, da ima odbor pravo- časno prijavljena imena vseh onih, ki se nameravajo udetcžiti lwgreba v Ljub- ljani in ki žele nživati voznc olajšave. Zlasti ]ioZ;ivamo drustva in korpora- cijc, da s svojo ninogoštcvilno prisot- nostjo deželi, ki se na- 'incravajo poffrcba udeležiti, to od'bom (na naslov dr. Tone Jamar, PreSernova ill. 5) prijavijo in navedejo število onih svojih članov, ki žcle imcti vozne olaj- šave. V prijavi uaj bo tudi izjavljeno, ali in kaksna bo udeležba v shi^aju. da vozne olajšave- nc bi bile priznane. Pre- voz se izvrši vsekako v mesecu maj«. Podrobnosti sc objavijo naknadno. Od- bor za prcnos leta 1918. vslcd iipora v Judcnburgu po prekcm sodu ustrcljcnili vojakov bivšega 17. pp. v Ljubljani. Italijanski kurir aretiran. Kakor poToCa »Jiitro« k bil prejšnji teden are- tiran v Zidancm mostu italijanski loirlr De Vccchi. Kurir je cital neki italijanski list, ko je vstopilo vee oseb v kupej. Vprašali so ga, če jc Italrjan, ko je to potrdil, so ga Jugoslovani insultiraH. Na postaji Zidani most so .poklicali tarn služ- bujwega oTožnika, ki jc zadržal kurir- ja na postaji šcst ur. ker so ljudje trdill, ecs da jc žalil jugoslovanskega kralja. Transportiralt so ga v Laško od tarn pa k sodišču v Celje. kjer se je dTŽavni pravdnik prepričal o njegovi nedolžno- sti in ga izpustil. Ttalijanska vlada je vsled tega incidenta v'lozila v Beograd protest diplomatičnim potom. Mrtvo dete v spovednici. V tržaškl ccrkvi sv. A-ntona Novega je TiaSIa v spovednici neka ženica omot, v katercm k bilo truplo novorojenčka. Komisija ]e ugotovila, da jc bilo dete takoj pri roj- stvu umoTjcno. Ncusmiljcno mater niso ise izsledili. Eksplozija na vojni ladji. Na itall- janskem torpednem lovcn Bassini, so sc vnela razstreriva, ki so pognala ves krov v zrak. Osem pomorščakov j<-' bilo mrtvih, pet smrrno Tanjenih, vsi ostaTl pa so lahko poškodovani. Pobesnela krava je umorila v Frel- staditu neko kmctico med molžo. Na- bodla jo je na roge, jo treščila na tla, 3o zopet nabodla in vrgla ob tla ter nato pohodila. Na njene oburme klice so prl- hib:li l.hidje, a so jo naSH že mrtvx>. Znizaiw vozne cene za semenj v Padovl. Ravnafclistvo Južne železnicc je dovolilo za tovore namenjene na vzorčni velcscjin v Padovi 50% zniža- nja običajnih tovomih tarifov- Vclc- sejin se vrši od 1. do 15. junija t. '. Iz trgovskth krogov zgornie SavinJ- ske doline in Galanterie Firma »Luna« in Maribor. Pred nekaj dnevi se je vczil z avtomobilom, po našijh krajih mlace nič, ki se jc predstavljal za sina mari- burskegu trgovca Kifmanna. Namcn njegovega potovanja je bil, »Zweks Ein- fiihrurrg dtcr Firma »Luna« in Maribor. Ta mladenič se jc vcdel pri trgovcih siliK) vsiljivo, trdovratno pa ni hotel razinucti slovcnskegu jezika. ter sc ostcntativno poshiževal samo švabšči- ne. Zavcdni trgovci so mu seveda pov- sod pokazali vrata ter priporocamo tu- di drugim trg. tovarrseni imenovauo »(ialaiitcrk' Finno« njenega potiiika pa naj vsak sprejme tako, da se lmi ua ŠJ- roko odpnj vrata. ki vodiivo ma cc^to. Trgovcc iz dežcle. Podpis v uredništvu na razpolago. Gospodarski promet ita naši obalT. Na nasi obrili vrsijo obahio in tovorno ploviio službo sledoče parobrodarsKe družbc: .ladraJiska plovidba deln. dru?- ba na Sušakii, »Dalmatia« parobrodai- ska delniška družba v Splitu, Dubrovač- ka parobrodarska delnSka družba v Dubrovniku, Oblasnia plovidba d. z o. /,. v Dubrovniku, Korčulanska pbvid- ba L. Dcpolo & Co., v Korčuli hi »Boka« brodarska dru-žba v Kotoru. Navedem. paroplovnc družbe vzdržujejo in vrSrJo sluzlxj na slcdvjčih linijah in zveznlh progah: Na spojnih progah med Bak- rom, Splitom in Kotorom vozijo paro- brodi Jadranske plovidbe in Dalmatie. Na spojnih linijah med Durvnikom, Tr- stom in BaTi vozrjo paxobrodi Dubra- vačkc paroplovidbe d. d. Aled Splitom in Trstom vozijo parobrodi Dalmatie d. d. Na lokalnih progah pri moriu vršiio slu- žbo parobrodi »Jadranske plovidbe«. Na lokalnih lhrijah v srednji dalmatin- ski dbali voziio parobrodi »Dalmatie«, lued tem ko vršijo na lokalnih progah juinc dalmatmske obale prevozno slu2- bo parobrodi doibrovniške obahve plov- be. korčulanske plovbe in ladje brodaT- skega delniškega drustva »Boka«. Po- leg tch domačih druib vršijo na nasi o- bali plovno shržbo še sledeče inozemske parobrpdarske družbe: Parobrodarska družba »Puglia« in »Bari«, »Lloyd Tri- es tmo« v Trstu in »Costicra« na Rek!. Voziii nedi parobrodarskhfi zvez vseh navedenih družb z navedtn) tonaže po- samcznih paruikov za tovorno službo so iiiterescntom na vpogled v pisarni tr- Kovske in obrtaiiške zbornicc v Lhtb- Ijani. Za III. LiuWjanski vzorčni veleselm (od 1. — 10. sept. 1923) se letos poscb- no zanima inozemstvo. od kjer ie dospc- lo že veliko prrjav. Iz teh je razvidno, da bodo na Hošnji vclesejmski priredit- vi razstavi 1 češk^, iporjske, avstrij«ke, ncinSkc, bclgrjske. francoske in italijan- ske tvrdke. Prospekte je zahtevalo hidl več tvrdk iz Anglije, Amcrikc, Sevcnic Afrike in Male Azije. ki želt potoin Ijub- Ijanskcgci vclesejma stopiti v ožje stikie z našimi trgovci. Ljubljana je prag na orient in že to dcjstvo snmo dajc značaj ljubljanskim velesejinom in kaže njih po- men. Tudi dcjstvo, d* rma Hubijanskl velesejm po vseh za nas važnejših dr- žavah Evrope svoje zastormrkc, in da se v krarkem otvori tako zastapstvo tudi v Aiwriki, kaže na veliko zanima- Tije. ki vlada za to velevažno gospodar- sko ustanovo. Opozarjamo vse domače pridobitne krog\e; da >c velesejcm v prvi vrsti na- lnenjen dotnaci industriji, obrti in trgo- vini in da se bo pred vsem oziralo na domače tvrdke, če bodo pravočasno poslalc svoje prijavnice. Pri razdelje- vanju prostora se bt> gledalo na vrstni red prihüjajocih prijavnic ter naj tore] vsakdo v svojem lastnem interesu prl- javnico takoj izpolni in -poslje uradu ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Oo- sposvetska cesta, kateri nct zahtevo ta- koj pošlje prospekt m dajc vse mforma- cijc pismicno in u-stmeno. jos. Zupanc: »Konserviranje sadja in vsakovrstne povrtnine za domačo uporabo. Knjizica rxKf tem naslovom je izšla scdaj žc v 4. natiskn, kar gotovo govori za njeno potrebo in praktičnost. Nam em ji je, da razširja spoznavan)c raznih načinov kouservirairja in upora- be sadja in povrtnin, upošteva pa pred vsem one načine, potom katerih je mo- goče v kratkrcm času in z malimi sred- stvi konservirati vcl'ke množrne ter ta- ko oskrbeti gospodinjsrva s svežimi žf- vili v dobj, ko teh v naravi tokih ni mo- Stran -1. »NOVA DOB A« Štev. 54. fa üleceae ike. 9le%drobliivel xoce dobiti. V potrebo racijondncga konserviranja nas uvaja p-oljuden pouk o baktcrijah in njihovi kvarljivosti, na- dalje najdcš v 1. delu knjižice vsa po- trebna navodila © susenw sadja, ki ga pisec po pravici smatra za najvažnejši način njetfovcga konserviranja in o vkuhavanju sadja, o napravl-janju sad- nih kompotov. sokov, odcedkov ter nc- opojnih sadnih pijač, :o prirejanju sadnili zdfiz-ov (žekj) in mow, sadni past. In sacfriih sirov, o raznih jaffodnih vinili in sadnih likcrjih. Poučuic nas torei o na]- razniovrstnejšem, v vsakem ffospodinj- stvu možnem uporabljanjii sadja, ki pri nas šc d'Olgo ni tako, kakor hi si «a iz narodno - tfospadarskih ozirov smieli že- leti. Pri oddelku o sadjevcu in hrušcvcu nas seznanja pisec z raziimnim rav- nanjem pri Tiapravljaiiju te • zdrave pl- jače, govorj pa hidi o nicnih napakali ter o njihovi odpravi, oziroma prcprcče- "iju. I. del zaklučjuje ipraktično navo- dilo € pripravijanjii sadncga kisa za Join in prodajo. Vsi mnogoštevilni rc- cepti v knjigi so preizkušeni in prireje- ni take, da se sadno konservirauje iz- vršuje po nii-h ob najnižje mogočih iz- >.;atkih; iz istega vzroka razkazuje pt- sec razno iiporabo sadja pri dru^ili na- rodih mod prostim ljudstvom, ki' gotovo stremi po d'ob-ru". kvantiteti in kvalitetr, skuša pa to doseči z najbolj oincjenimi štroškl Isto naeelo opazujemo v If. de- lu. ki govori o konsierviraniu povrtnin in sicer o koinservvranju v patontovanih šteklenicah, v kisu air v solt Prr teni sc tie obrača le na manii znano ali' vsaj v kmctskih .trospodinjstvih ma-nj navadno vkuhavanje v konservnih in navadnlli steklen'icah, niarveč daje tudi podrob- na praktična navodila za obče udoma- t*eiro kisanje zelja in repe. Kot dodatck /aključuie knjigo navodilo o konservira- •nj'.i mesni'h jedil v patentiranih kozar- cih, ki je T>osebno prilično v odlcž-nih Trrffjth. k-jeir je intulisenca, n. pr. ucitcIJ- stvo pogosto prisiljeno klicati na pomoC oblasti, da dobi slabo, a drago hrano v vaSki gostijni. Radr te tako raznovrsi- ¦ne, praktičm) vsebine smo prcpričanT, ua se ob knjigi1 nc bodo spodtikali niti najhujfii protialkoholniki, kcr vscbujc 'rcccpte in navodila za napravljanje al- koholniih sadnih i/;de]kov; saj po drug! s'traiTi njim samim nudi dovolj navodll y.w hrezalkojiolno uporabo sadja. Knji- Xsd. ki jc pisana poljudno. preprosto in vscskoz lahko umljivo, prav toplo pr!- poročamo našim gospodinjam. gospo- dinjskim šolani in •tečajcin. kakor tucri učiteljstvti osnov.nih in Tncsčanskih šoT, ki umeva svoie nalogc o narodno - pro- svetnem deln mod ljudstvom' tudi v ra- cionclno - gospodarskein oziru. Ocna ji ie 15 Din, po pošti 16 Din ter sc protl irotovcinu vplačilu rta/oča na naslov: Josi;: Zupaijc. okr. ekonom v Ptuju. Na naročila brez \T>lačila s>e ne ozirn. Po- Uiznice so na razpolago. ZAHTEVAJTE V VSEH GOSTILNAH IN KAVARNAH RACUNSKE LISTKE CMD ! Razne vestL \dovski stan v ptičjem zarodu. DružLnsko življenjc med pticjem zaro- doiii izkazuie vseskozi monogamijo. Lo- čitev v šinni sklenjenega zakona ie sko- »t)da ncpoznana. V slucaju smrti enega zakona zavisi zadrževanje preostalega vdovca od njegovcga značaia.. tcni- peranrcnta. Nekatcre vdovcle ptice ka- žcjo velikan^ko žalost liki Ijudern- a sc v čim krajšem času zopet poročiio. Drii- gc zopct smrtnega u-darca ne morejo, preživcti. Vi'deli so nekoč gavrana, če- sar d'ruzico le ustrelil lovec, posedava- ti v žalosti o&em dni na drcvesu, kicr niu }e bila ubita družica. dokler ni o- mahnil od gladu in padel na zemlio. Na- pravil je samomor od gladu. Drugace ie stvar v slucaju mladega ptičjcga za- roda, ki ga je treba rediti, krmiti. Prc- ostali ptič vdovec nhria časa udajati sc žalosti, kliče ga višja rediteljska dolž- nost. Nikdar siti, vedno zijajoči kljun- čki zahtevajo neprestaup lirane. Pe- nički pa reek je gnczdil v kosmuljicncm bodastem gmiti. Pregoreei peniček sc je pri lovljenju music zabodel v trn, ki nm je prebodel sree. Imel je šc moči prT- licsti mlad'ieem plen do gnezda in je ob gnezdu izkrvavljen omalmil na tla. Pe- nička, goreča niati ni imela časa brigatl se za žrtvovanega možička, morala je odslej delati za dva, da jc nasitila nena- sitiie zevajočc kljunčkc. Mesto razporok jc Paris. Nikier na svetit se zakoni ne ločijo tako hitro in v tolikem številu, Statistika Uy dokazu- je. V letu 1922 je bilo 38.659 po- Tok in 5-237 razporok. Torcj vsaki siecl- mi zakon konea z ločitvijo. V neposreipoB«oLani sc za ixdeiovänje \z vsakovrstnega tuzemskega, kakor tudi inozemskega lesa. Brza in solidna postrežba. 10 letna garancija in veliko znižane cene. S(.9aflroe sobe vcdno v zaSo^i! Fffijo Kopuo (Hogner) Št. JuHj ob Taboru (Sav. dol,)- Zahvala. Za vse izraze srčnega sočustvovanja povodom smrti našega Ijubcga očeta, gospoda IVANA KVACA izrekamo vsem prav srčno zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo domačemu g. župniku in vsej častiti duhovščini, županstvu občine Šmartno, Celjskemu učitelj- skemu druStvu, darovalcem vencev in cvetja, vsem stanovskim tovarišem, pevskemu zboru in vsem neštetim, ki so tako mnogo- številno spremili pokojntka na njegovi zadnji poti. V ŠMARTNU, dne 11. maja 1923. Zalujoci ostali. za holBsa, najpopolnejSe honätruheije, ima v zalogi Ivan Šarner mehanik tn ključavničariv Žalcu Priiogft „Nova Pobt" fit. $4f dne 12. mala 1923. Rajko Vrcčer: III. NOVI KLOSTER. Novi kiošter je .dan.es grad go- spocia Pollaka v občini Polzela v Sa- vinjski dolini in 3ma zanimivo zgodo- vinsko preteklost. Celjskt grof Friderich II. ,ie ustauo- vil na svojem" posestvu v polzeiski far? Dominrkanski sarnostan leta 1449. s sporazumljenjem Akvilejstaa patrJ- jarha. Rim je ustanovitvi pr.itrdil leta 1451. K.o je bil .samostan sczidan, so k'a prevzeli Doininikanci r.'d zasrcbstea škafa Benedikta 13. januarja 1452. leta. Ustanovno prsino pa je leto dni po- zncje izvršil ffrof Fridcrih coljski due 17. I. 1453., Id se je ßlasilo v izvlceku: »Mi po Božji milosri kJiez in grol ccljski smo spoznali, da ima elovek vsc svo.ie imetje iziposojeno od Boga. V bo2- jerri varstvu smo ustanovili in sezidali samostan v Savinjski dolini, ki ga nai vodi prior z desctimi duhovniki ter ga tudi ustunovili z vedenjem in voljo vl- sokorodticga kneza in naSega sina Ul- riha, grofa celjskega, orterrburskega In zagrebSkega bana v slovcnskih dezelali i. t. cU UstaJiovo je potrdil tudi sin Ulrih, Po božji milosti ffrof celjski, na Dunaj.ii leta 1453., v soboto, na dan sv. Seba- stijana. iPo sinrti Ulriha 1459. kta je pre- vzcl cesar Friderih IV. kot dedie celi- ske grofijc tudi samostan Novi Kloster v svoje varstvo. Ucta 1479. so Turki napudli snuio- stan, ter razbili in imi-cili kipc in si ike, opJenili samostan. meiiihe pa odvedli v sužnost; jednega pa na li.cn mesta umo- rili ter ga po preteku treh dni ipokopali poleg cerkvc. Samostan je bil potem okoli I.* 1-et zapuščen. ¦potem so <>c meni'hi zopet vrnili ter se vzdrževali s pomocjo kmečkega ljudstva. Aprila leta 1635. so se vzdignili sa- vin jski kinetic proti sosposki tvr ople- uili in sežgali razue gradove. Teuiu1 tfeshi so se odzvali tudi samo- stanski ipodložniki tcr se zoperstavili meuihom ter od priorja zahtevali. da iinajo dobiti odslej v dneh tlake lopla jedila in vino in tudi olajsave pri lovn. Ugoditev zaihtev pa prieakujejo G. maja. Ta dan pa pride pred Novi Kloster okoli 200 podlo'/nikov gospoda Jurija Sclirotlenbacha iz Prebolda pri St. Paviu ipod vodstvom Antona Kepiča In Stefana Üvornika, kisozahtevaliodrnc- niliov kruha in vina, zagotavliajoč, da rnenihom nič žalega ne store. Kinetje ,so dobili belega in ernega kruha ter 12 škaiov vina. Nato se od- stranijo.^ Ojmiačeni in oboroženi z biči, kiji ltd. se vrnejo zopct v Prebold, ki ga o- plenijo, ter spirsiijo vse vino iz so- dov. 8. maja jc obnovilo napad na Novi Kloster zopet okoli 150 km^tov ter so pouovno zahtevali ugoditev njilioviT, zahtev. — Lc-ti so imeli svoj tabor v Zgor. Griišovljah, vasi blizu St. Petra v Saw dolini. Zalski srajščak Matija Bergomaskc pa si ie v svoii previdnosti in bojazni. nabavil 15 vojakov in nekaj knietov ter se napotil v kmečki tabor in usmrti- 27 vstašev. 14. maja pa pridejo v samostan Mr. vati ter so ostali tu mesee dnij. Njrli vojvoda pa je stanoval v grajseini Ci- movie (Hofrciii) v pireski obeini. Hrvati so se prav dobro imeli t-:r Poyzroeili menihom obilo škode. Snvi'ij- sKi dolini so pa odpcljali 370 gla\ gov^'.e /lvme. 1670. leta se je samostan Novi Klo ster povcöal. 1735. leta so dobili 3 no- ve zvonove. Dcset let pozneje pa je zgorel skoraj ves samostan, deloma tu- di cerktv, tudi zvoiiovi so bili uuiöeiii ter so jih v prihodnjem leiir ?. dvema no vim a nadomestili. 1765. leta je bila v samostanu vm- tacija in se je konStatirai nered pa tudi nesloga pri men'rtiili. Prior je bil primoran odložiti svoje mesto. 1787. leta pa je bil samostan z dvornim dekretoni razpnsčeu; ineuihi Pa so dobili po 200 gl. letne pokojuluc. Na Dunaju je vladal cesar Jožef II. Samostansko premoženje pa se je oenilo na,d 90.000 gl. Zvonovi so bill doloeeni za ecljsko far.no cerkev. Proti suemanju zvonov so kmef.le Protestirali. Kcr se prevo/. ni posreCii, pride iz Celja komisar Johan Ritter s 60 vojaki pod poveljstvom nadporoC- nika Treša, dn prevzamejo zvonove. Na poti jih pa usiavi pred samosta- nom 400 kmetov. Vojastvo je bilo prf- morano rabiti orožje. V pretepu je bil kinet Janez Jelen ubit, a dnigi k,mct!e so zaeeli na vojastvo metati kamenje; vojaštvo je sedaj streljalo; smrtno za- deta sta bila kinct Andrej Marovt in ne- ki 16 letni fant, ki sta se tisti veecr pre- minula v samostanu. Ostali so zbežall. Šc tisto i>oe so sneli Cel.iani zvo- nove ter jih ¦odpel-.iali. Vlada je 1820. Jcta prodala Nnvl Kložtcr zasebniku. Olavni oltar in Ma- rijin kij) sta iprisla v St. Peter v S. d. orgle pa v Stranice. Zdi se mi tudi važno omeniti. da Je bil izmed menihov tudi neki Damjan Mcitting, rojen Oradčan, ki je bil v sa- mostanu kateh-ct in ueitelj tamošnje trivijalne sole, ki pa se je 1786. leta premestila na Polzelo. Narodno gospodarstvo. Praktični sad.iar. l/.dal visji sadj. nadzornik M. Humek v Ljubljani. str. 410 s 24 barvanimi prüogami in 92 sh- kami v tekstu. Zope! nova sndjarska kiijiga in kaksna! Neiimorno delavni jj. izdajatelj, ki je šele nedavno razvcs^ll! slovenske sadjarje z dvema prav po- trebnima in jako zalo opremljenimrt knjigama in sicer: Sadje y gospodinj- stvu in Brcskev in mareliea. nas je to pot iznena'dil '/. neoporceiio prav umc- stno in naravnost razkošno lepo oprem- Ijeno kniigo. Iz dosedajnili Jetnikov iz- vrstnega in po njemu samunu urckva- nega lista »Slovcnski sad-jar« jc izbrai liajprirnernejše člaiTke Jiaših -sadjarsklii strokovnjakov ter uvrstil te Clanku \ harmouie.no eeloto. tako, da more slu- žiti ta lei)a kniiga kot prav dobcr sv-c- tovalec in urjiien kažipot vsakomur, ki se želi vpeljati v to lepo in koristno pa- nogo kinetijstva", ozironra izpopolniti svoje znanje v praktienem sadjarstvn. Knjiga jc prav prcgledno razdeljena v devet oddclkov. Prvi oddelek ocenjuie zn naše- kraje ¦¦naiyrimernej&e vrste pe- škatega in koščieastega sadja in ,po- zdravljamo z veseljem, dn se je Posrc- eilo, pojasjiiti ta oddelek s prelepimT, nmetnisko i/>delaninii barvanimi sILka- n.'i najbolj priporocljivili sadnih vrst, med njiiiii. nekalerih p^jrohioma all vsaj preeej novili, kakor jabolke Jak-ob Le- bel, hruške Klapovke, Hiihlerthalske. eesplije i. dr. V drugem oddelku se iz- črpno •opisujeio razni naeini požlaht- njevunja. Tretii oddelek obravnava vz- gojo sadiTcga drevja v drevesnici ter Jc tu posebno dobro dosel pouk o doma- čih lastirili drevesnicali. Cctrtega od- delka bo-do zopet veseli vsi oni. ki se ukvarjaio z gojenfem pritlikavcev. Pe- ti oddelek razlaga prav obširno. kako se drevesa sade in oskrbujejo na sta?- Tiein mestu in kako se sadni nasadl vspešno gnoje. Sesti oddele'k nas sc- znanja z nainevarne.išimi sadniini Skoö- Ijivci, bodisi živalskimi all. rastlinskinit in razklada naeine. kako se ta nadloga ovira. Ta oddelek krasi zopet troje to- enih barvanili sliik. Sedijii del govori o obiranju in spravljan.ju sadja in osm: oddelek nam podaie obsinia in nataiie- na meseena navo-dila. ki bodo mlajSim sadiarjem gotovo prav dobro došla. V zadnjem oddelku- je zbranih 70 kratkih sestavkov, tičoeih se ra/.uovrstnih s.ad- jarskih vprašanj. Vsebinn je torej bo- gala, posamezni clanki so temeljiti in poljudni in pojasnjeni z obilimi in toc- nimi slikaini. Povdarjati pa nioramo 5e posebno, da je spisai jako velik del prl- občenili elankov gospod izdajatelj sam. Ker se olx-'ia nasemu. slovenskemu sad- jarstvu prav lepa prihodniost. je pač u- mestno. da sc z vscmi inočmi pospešujr njega razvoj; v to pa bode izborno slu- žila ta jako pripravna in prelepa knjt- ga, ki staue prav okiisno in irpcžno ve- zana 120 Din, kar z ozirom na nase va- lutne razmere, bogato vsebiuo in za nns Slovenee naravnost prcsionetljivo zalo oprcmo gotovo ni .pretirano. Izborno bf tudi sliižila ta knjiga kot da rib soli nd- rasli mladini, n. pr. oh birmi i. dr. Ta- ko darilo hi prav gotovo marsikaterega bodoccga Junetovalca navdnšik) za pre- lepo in dobiekanosno sadjarstvo. Knjiga se dobi po vseh slovenskih knjigarnah, D opisL Petrovče. Ciril - Metodova podniz"- iiica v Petroveph jc darovala eisti do- biček igre »Trije tieki«, ki s!e je uprizn- rila povodom podružnienega obenegfi zbora, v znesku 137.25 Din za šolske potrebščine ubogim petrovškim šolar- jem. Delavncimi odboru bodi izreeena v imenii šol. mladiue iskrena hvala! Na- dalje so darovali v iste namene po Kid dinarjev: keramiena tvoruiea »Zagor- ka«. Keramiena industrija Petrovče In g Anton Vodenik; po 75 Din g. dr. M. Sribar in po 50 Din g. Josip Polanc. —¦ Vrlirn dobrotnikom. ki jirn je na sreu dobrobit riaš<^ mladine, se iskreno za- livaljuic šolsko vodstvo. Petrovče. V neki veseli družbi je darova'l g. Fortunat Jclovsek. naduCi- telj \- Libojah 100 Din za C. M. podruz- nico v PetTovuah. Iskrena hvala! /te!i se nmogobro'jnega posnemanja. Pevsko dništvo »Vranska Vila« prircdl due 13. tin. ob 4. uri pop. v dvo- rani pri g. Radiseku, Kaplja koncert in gledališko predstavo »Kdor se ])osleü- nji smeje«. Gornjigrad. »Slovenski (iospodar« je v št. 50 objavi! notico »Upravicene pritozbe iz Oorn.jegagrada«, v katerl sc na nesramen, podcl in lažnjiv način strupeno napada okrajnega sodnika g. dr. V. Hoeevar. katcrega vsi Gornic- grajčani- razen nekai privandroveev visoko spoštujejo, grdi dopis pa z nal- vecjo ogreenostjo cxbsojajo. Zato prosi- ino g. okrajnega sodnika, naj se nie nc zmeni za taka in euaka obrekovauia In naj sV mnogo let ostane v nasem trgu. Za vse klevctuike pa sc pride plačilui dan. Ciorniegraieani1. (Podpisi so na raz- polngo.) Vitanje. Naša Narodna eitalnica je ustanovila za svoie elane kakor tndi y;,\ ncelane svojo knjižnico ter razpo- laga že z lepim stevilom raznovrstnili kn.iig. Da se je mogla ta, za naš kraj prepotrebna knjižnica ustanoviti, je v p;\i vrsti zasluga Kluba naprednih aka- demikov v Celju, ki nam je daroval res dragoceno zbirko iiairazličnejsih knjlg. Za ta vclikodtisen dar sc mu odbor tetn prtom najprisrčneie zahvaljuve. Kn.iiž- i'ica je iiastaniena v solskcm poslopju ter posluie ob ucdeljali in praznikih do- poldne. Priiatelji dobre knjige iz Vita- i:ia in na.rblizn.ie okolice se prijazno va- l)ite, da se knjižnice v obilni meri po- s!i:žuiete, kajti Ie takrat bo isfa doscgla svoj zvišcni nairien. namrcc sirjenjc omike in izobrazbe micd našini prepro- stim narodo^i. Vitanje. Pri.iatelj sole, (iospod Jo- sip Tepcj, trffov:ec v Vitanju je daro- val na.ši soli 2 voza mehkih drv ter 2 vozažaganja. za kar se mu podpisana luijprisrenejc zahvaliujeta. Posnemanja vreden do-kaz uaklonjenosti napram so- li! — Fran Gol'ez, nadneitelj. — Fran Temnik, načelnik. lesena baraka v dobrem stanju, 11 m dolga, 5 m široka. Vpraša se v pisarni Ljubljanska cesta 14. 2—2 Sodopshe pomoenike sprejme pri dobri plači in vsej oskrbi v hiSi Fran Re pič, Ljubljana, Trnovo. Istotam se sprejmejo y a j q f\ q j Nastop takoj. 4—4 Proda se motop&ek z 1 HP. Vpraša se v pisarni Zvezne tiskarne v Celju. Iščem sobo s uporabo kuhinje. Plačam dobro. Ponudbe na upravo »N. D.« 3-1 JETIKA! - Dr. Pečnik ordinira za pljuCne o bolezni vsak torek in petek v 2 St. Jurju ob juž. žel, v Slatlnl ¦^ pa za notranje boloanf. čiifllie ulesove 3 unjlge o jetilcl. Dežnlharna ]qs. ßriinjc!» SlomSkov |^ /2111 ^2i Predfarno trg 1 V-*vTlJiC cerkvijo priporoča svojo bogato zalogo dež- nikoir domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvršuje vsa po- pravila točno in solidno. 4 O urar in juvelir O CeEje9 fiiavni trg It 4 (girej Pacchiaffo>. 55 Pokusiie mržiko in se prepričajte, da ni okusnejSe kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje maJo sladkorja, zato je tudi najcenejša. PiiporQf- ljiva je predvsem 2a otroke, bolnike in re- konvalescente. Številna priznanja na razpo- lago. Dobi se v vseh boljših trgovinuh. Pražama »Ž « k aaf d. z 0. z. Ljubljana. Rož. dol. SANDALE naJlboljSi fjaib^iU^t itev, ao-23 Diu 90— ,. 24-27 .. 65— ,. 38-31 .. SJ- .. SS—3S .. «00« 36 -4© .. 120- 41 44 ,, 140* prodaja, dokler trtija zalogo veSetrgovina R. STEREVIECKS, CELJE. Trgovcl «ngros-cene. Brnsne Ijatnnc za Hose, prave italijanske, nepresegljive v dobroti modro galico, rsftjslio licj«, wtvssi iravo mnoKnX V!\varOiz ¦. 5cV«r § Komp., tjubljana. 5-2 Podr. Gospodorske Zuozc Celje nudi 80°|, kemično čisto kisovo kislino. Kupuje prazne baione od kisove kisline po najvigjih dnev- nih cenah v vsaki mnolini. 3—3 6UMENE PETE in GUMENE POTPLATE conoj« In trajnlj« »o kakor usn«nal NaJooIJe v«rstYo proti vl«8| | mreza I v »u^eturanllnlhvloo 1131*0^11 dölTl (llfl 00.11 Ü DntilClU) Sta^e hraidlnlh vlog Cca K 70,000.000- ___*J ¦ J ' Cea KL 7l>ro6o.'uOü*- Sprejema I*ia%airiiliu«s vlogre na ftre^illne tatijä^Ice in teteočt ^aieiÄ** fer jilt otorestuje odl.Jan. 1Q23 naprej po 5O/Ol«e25 odpoved^ 5*4% cto 6°/o % odpo» vedjo, večje steine iftailožbe in maI©ž,Jtoe denarnlh s^vodov po dogovoru* Otoovifa vse denairite, Icreditne In posojllne ftran&čaBccaJ^ najtowlieirctaeje-' ¦BBBW VBP • ^BPIBBB BBBBBBBBBI * ;•¦' VBBP ¦¦¦¦¦k .^¦EBB^. 4BBBk ¦¦¦ ¦¦I BBi MUEB aui - ^mhm j^a^ Miwan «ni ,flm mmm ¦jBj ^BHfik kE»7^^b b^tb^bT^H bBb ^whi^t^bV ^BV^^OBk ^bbb^ ^bIb^t ™^P ™^P ^HH^ jF^ ^B^^9a ^bjbj^bjbm TB»* aHP ^^¦oPi ^Bi yyjMif «flLrSknMB^ JL JL^H JL JHLb^ ^ba4^ JL Y JL iir ^b^ JLtf *tL*š JB ^^ regtsirovat&a kredilaia fin sl&vfoeisa zadruga z omejeno ssavezo, Prešer^ova Ml. 15o Sprejetiia Uran. vlogc In Jilt obrealaje po 6°/0 to Je 6 Din od sso, proll odpovedS ö'^/o Dia od «to. Pfl v&Ljfii ma&ožtoftSi i»« dogovoru Oobro bi^elisho vino Sills'. okoli 50 hi, rising, belo in rdeče, se po S(? igče 2a bakteriolosSinIco v' Celju. ugodni cem proda. Vzorec in naslov pri pro«nje naj se oddajo osebno pti §efu sta- R. Breznik, Celje, Dolgopolja 5t. 1 3—3 2—2 nice v bolnici. Brzojavne droge in hrastov les za taninsko porabo od 10 cm naprej debeline, razžagan na 1 m 20 cm, kupuje večje množine lesna tvrdka ERNEST MARINC, CELJE, Kapucinska ulica 3. I. nadstr. 3-2 (gostiina PievČak) nasproti Mestnega mlina WÄ OROBNO! _____^Jg_____ WA DEBELOI svojim oenjenlm odjemaloem weliko množino Ino- I zemskega blaga kakor sukno za moške in ien- | •ke obleke, ccfir, ölfon, vae krojaike potreb&&l- I ne ter raznovrstno manufakturno blago po atelo | m V_________ . inlzkih tsenah. I I?1 SS Rifl tf^ F 11 1 A Kyi honceslianipanS in kroifski mojster CELJE9 Kralja F@tra c. 8 Centinala v Ljubljani — llovica štev. 48 se cenj. občinstvu priporoča in naznanja, da izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s koranitom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim cementom itd- Sprejema popravila vsakovrstnih starih streh. Na zahtevo tudi zala^a 7, zgoraj navedenim blagom. Delo preizkušeno, solidno in po najnižjih cenah. Vsa naročua prevzame Franjo Dolžan, stavbeno in galanlarijsko kleparstvo, Celje. 3-1 Kagrobni venci Otroški vozički ERii & ffllSiiE3 preje Prtsa I Mm priporočata svojo veliko zalogo raznega galanterijskega blaga, ženskega in moškega perila, cigaretnih papirčkov in stročnic, igralnih kart, razglednic, pap. sorvijetov, konfet in pap. kroSnikov, otroških vozičkov. nagrobnih vencev, okraskov za krste, nogavic in rokavic ter vse dsiige v to stroko spadajoče predmete po naj-. 668 nižjih dnevnih cenah. PostreŽba točna in solidna. 4—3 v (NRRODNI DOM) Ogromna zaloga vsakovrstnth ur, zlatnine, sre- brnine, briljanJou, optike, očal ifd. Hajnižje kon- kurenčne csne. Poppauila točno in zanesljiwo, Kupujem sfapo zlafo in srebro. Usla'.'.ov. leta 1899. ZOBNI ATELdE GOSP. UL 27 "CELJE" GOSP. UL 27 izdeluje kavčuk, zlate krone, zobe-na vijake, zlate mostoVe. Najugodn&jši pogoji! Reelna postrežba! U.t, ^ovBje^a |0 1846. Aleksandrowa uSica. ÜÄi^novIjena I.I846. Delniška glavnica: K 200,000.000'------------------- Rezerv. zaklad : nad X SSS^&O.OGO' ™»*«**: Caruvar Krl.evc, CEMTfSJILA W ZAGREBU. ÄÄ Iffi«« S%MH Beo^rad Djakovo Mltrovica _______________ Lo*ega §^!,V«5V2ellna Zemun- Bjelovar Gjurgjevac NovaGradiška RUeka va ažd n Eksppzlture: C^venfca Kar.ovac O^in^ Vlop: It 2.000,000.000'- |5Jk ^T* oZ&T^** Skovec K?llje\ica ofjek g. grad ßkoplje Vlrovltlra Vlnlca. Prejema vIoge na hranilne IzdaJa 4V2%neza3tavnicein4V20/one *zdaJa čeke hi kicditna pisma IzvrŠUje vse borane nalö^e knjižice in na\ekoči račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- točno in kulantno. Eskomptira menice in devize. larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tii- Posredu|e Prejema v inkaso tu. =n ino sobnosL Jnt inozemska mesta. " k;zUih ]z Amesike v tu- zemske menice in čeke. IVUpUje in proaaja valute in devize. UdJe kredite v razni obliki. zemstvo.