PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
]>• —: S/J C
O- 2? ’
O O C ^
o td S ->• x> r c*
6 O X'
x r m c >
X o
5-i
f_
m
1
u
v—i m: Z
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIN. št. 35 (12.667)
Trst, sreda, 11. februarja 1
-------------------------------- fc
v 'T
^P 559 linije)
-'i
O
•o
!>
'v
> 1
85723
Vv

O --
Po zaslugi posredovalnega predloga, ki ga je dal Nabih Beri
Šiitski skrajneži prizanesli talcem ker je Izrael pripravljen popustiti
Stanje je vsekakor napeto zaradi navzočnosti ameriških ladij
BEJRUT - Ameriški profesorji Robert Polhill, Jesse Turner in Alan Ste-en ter njihov indijski kolega Mithiles-hwar Singh so še živi. Sveta vojna za osvoboditev Palestine je torej za nedoločen čas odložila zapadlost ultimata, a to je bilo tudi pričakovati. Zakaj? Prvič, ker so doslej razne države skrivoma plačale lep denar za izpustitev svojih ugrabljenih državljanov, kar pomeni, da lahko teroristi iztržijo še marsikaj, česar ne bi mogli z ubojem talcev. Drugič, ker je ugrabiteljem po volji predlog vodje Amalovih šiitov Berija, naj se v zameno za izpustitev 400 palestinskih in libanonskih borcev iz izraelskih zaporov ne osvobodijo le omenjeni štirje talci, ampak tudi izraelska vojaka in pilot, ki so zaprti v Libanonu. Tretjič, ker se je oglasila tudi indijska vlada, češ da je vselej imela dobre odnose z Arabci, kako naj bi ji torej ustrelili človeka. Četrtič pa, ker bi Berijeva rešitev pomenila lepo uslugo Američanom in Izraelcem, saj ti navsezadnje ne bi tako očitno podlegli izsiljevanju in bi ostal njihov državni ponos skorajda neokrnjen.
V resnici je Tel Aviv sinoči dal razumeti, da utegne osvoboditi jetnike v zameno za svoje ljudi, tudi sicer pa so našle pravo mesto naše domneve, da se Izraelci tajno pogajajo. Verjetno tudi na račun Amerike, čeprav razgla-
šajo, da niso dobili iz Washingtona nobene uradne prošnje v tem smislu, ki bi jo sicer pozorno proučili. Gotovo pa je, da sta Tel Aviv in Washington stalno v stiku.
Dejavnikom, ki so narekovali Sveti vojni za osvoboditev Palestine odgodi-tev ultimata, pa bi menda kazalo prišteti še enega: to namreč, da je lahko celo takšnih skrajnih teroristov strah pred nepredvidljivo hudimi posledicami, kakršne bi imela usmrtitev talcev s posledičnimi represalijami ameriškega šestega brodovja. Tedaj se ne moremo otresti vtisa, da so ugrabitelji komaj čakali pretvezo za to, da jim ne bi bilo treba uresničiti grožnje.
Kaj pa Terry Waite? Uradnih vesti o njem ni, toda Nabih Beri je izjavil, da bo kmalu prost: morda že v naslednjih dneh, vsekakor pa čez nekaj tednov. To je povedal v intervjuju za italijansko televizijo iz Damaska, kjer se mudi že več časa, ne ve pa se, zakaj. V izraelskih obveščevalnih krogih pravijo, da zato, ker tudi njemu strežejo po življenju, res pa je, da je ta čas v Siriji, več libanonskih osebnosti, ki se pritožujejo zaradi »palestinske agresije«. »Mislim pa, da smo pri koncu, saj so Palestinci pristali na povratek tja, kamor spadajo, se pravi v begunska taborišča,« je pribil Beri. Govorice, da so
se oblegani Palestinci prisiljeni hraniti s človeškim mesom zaradi pomanjkanja hrane, je označil kot neumno propagando in pribil: »Oni nas oblegajo, ne pa mi njih.«
Vodja PLO Arafat je krivdo za tragedijo 20.000 Palestincev, ki jih imajo že 25 dni v kleščah šiiti, zvrnil na Sirijo, češ da jih hoče odgnati iz Libanona
v Jordanijo. Siriji pomaga pri tem Izrael, ki je po Arafatovem zatrdilu prestregel 12 ladij z živežem in zdravili zanje. Za pomoč Palestincem so se včeraj zavzeli tudi senatorji KPI in komisar ustrezne agencije OZN Giacomelli ter maroški kralj Hasan II. s pozivom Libanoncem, naj dovolijo oskrbo beguncev, (dg)
Posnetek z letalonosilke Kennedy, ki je zasidrana pred Haifo	(AP)
ItaLjanske pokojnine za jugoslovanske državljane
LJUBLJANA — Pred nekaj več kot dvema letoma so dvignile precej prahu pokojnine v lirah, za katere se je potegovalo približno 20 tisoč prebivalcev Slovenskega Primorja in Istre, ki so do 10. junija leta 1940 služili v italijanski kraljevi vojski.
Zaplet je nastal potem, ko so ti izvedeli za meddržavni dogovor, ki ureja te dopolnilne pokojnine že od leta 1977. Tedaj so množično pritisnili na socialne službe v Trstu in Gorici, zaplet pa se je končno razpletel, piše Borba, prejšnji mesec.
Prvi prosilci teh dopolnilnih pokojnin, ki naj bi za zdaj po neuradnih ocenah znašale od 50 do 200 tisoč lir, so že dobili odločbe, dobili pa bodo tudi razliko za nazaj do leta 1977, ko je bil sklenjen meddržavni dogovor med Italijo in Jugoslavijo, ki ureja te minipokojnine.
Da bi preprečili nadaljnje zaplete (prosilcev je namreč še veliko), bodo odslej vsi jugoslovanski državljani iz Istre in Slovenskega Primorja, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko pred omenjenim datumom, in so s tem pridobili pravico do dopolnilne pokojnine, pošiljali svoje zahtevke ustreznim organom v občinah, kjer žive. Ti organi pa bodo zahtevke s potrebnimi dokazili posredovali INPS iz Vidma, (dd)
Jugoslovanska predloga na dunajskem zasedanju KVSE
DUNAJ — Vodja jugoslovanske delegacije na dunajskem KVSE Ignac Golob je na včerajšnji plenarni seji ponudil dva predloga za sklepni dokument, ki se nanašata na krepitev popuščanja napetosti in vlogo Evrope pri reševanju mednarodnih ekonomskih problemov. Hkrati je napovedal, da bo jugoslovanska delegacija v kratkem dala tudi predloge dunajskemu sestanku za poglobitev položaja delavcev migrantov in uresničitev pravic narodnostnih manjšin.
Ko je pojasnjeval jugoslovanski predlog o popuščanju napetosti, je Ignac Golob poudaril, da na Dunaju ne bi smeh le znova potrditi privrženost 55 držav temu načelu helsinške listine, marveč zagotoviti, da ga vse države tudi uresničujejo v praksi. Opozoril je na pozitivna znamenja in prizadevanja za krepitev politike popuščanja in posebej poudaril pomen rezultatov stockholmske konference o ukrepih zaupanja, kot tudi pričakovanje, da bo dunajski sestanek KVSE odprl pot za pogovore o klasični razorožitvi v Evropi.
V besedilu jugoslovanskega predloga o vlogi Evrope pri reševanju mednarodnih ekonomskih problemov je poudarjena potreba, da »države na KVSE še enkrat potrdijo svojo odločnost za poglabljanje stabilnih in enakopravnih mednarodnih odnosov«. Ignac Golob je poudaril, da bi takšno splošno pripravljenost morale spremljati tudi konkretne akcije glede odstranjevanja protekcionističnih ovir za uvoz iz držav v razvoju, kot tudi povečanje obsega finančnih tokov v smeri proti državam v razvoju. To je pojasnjeval drugi jugoslovanski predlog dunajskemu KVSE, je dejal, da tudi v Evropi obstajajo razlike med Severom in Jugom, ki jih je treba reševati, evropske države pa imajo prav tako konkretni dolgoročni interes za stabilne mednarodne ekonomske odnose, (dd)
Po odobritvi v senatu bo romal odlok v zbornico
Podaljšali veljavnost goriške proste cone
Tržaška delegacija v Rimu, da bi dosegla ustanovitev proste cone za Trst
SANDOR TENCE
^RIM — Senat je sinoči soglasno odobril vladni dekret, ki podaljšuje veljavnost goriške proste cone do konca tega leta in s tem predal odlok v oceno poslanske zbornice, ki ga bo verjetno dokončno uzakonila v roku dveh tednov. Po tem sklepu bo bodočnost goriške proste cone odvisna od parlamentarnega postopika za odobritev vladnega zakonskega osnutka, ki razširja določene davčne olajšave (v obliki brezcarinskih kontingentov bencina in plinskega olja) tudi na tržaško pokrajino. Ta predlog, ki ga je podpisal minister za industrijo Zanone, je bil v središču pozornosti včerajšnjega rimskega obiska delegacije tržaške pokrajine, občine in trgovinske zbornice, ki se jp srečala s predsednikom senata Fanfani-jem ter s predstavniki parlamentarnih skupin.
Senatna skupščina je vladni odlok o goriški prosti coni dopolnila z dvema popravkoma, ki sta ju skupno predložila Batteho (KPI) in Beorchia (KD). Prvi je izrazito tehničnega značaja in zadeva nekatere davčne indekse, drugi pa namenja večje pristojnosti goriški trgovinski zbornici predvsem pri nadzorstvu nad kontingenti, o katerih je imela doslej glavno besedo vlada. Goriški senator Batteho je v razpravi, ki je sledila kratkemu uvodnemu posegju podtajnika za finance Susija, podčrtal, da predstavlja dekret začasno rešitev v pričakovanju globalnega preustroja režima proste cone, o čemer sta bila v
senatu predložena že dva predloga. Enega je predstavila vlada, drugega pa komunisti (prvi podpisnik Batteho).
Po predstavniku KPI se je‘oglasil še demokristjan Beorchia, ki je naglasil, da bo KD podprla načrtovano reformo in napovedane izboljšave pri izvajanju brezcarinskega režima goriške cone, izrazil pa je velike rezerve o predlogu, da bi nekatere ugodnosti razširili tudi na Trst.
S tem bi ustvarili zaskrbljujoče razlike v deželni stvarnosti ter zadah hud udarec uravnovešenemu razvoju obmejnih predelov Furlanije-Julijske krajine, je še podčrtal Beorchia, ki pa ni pojasnil ah govori v imenu deželne KD ah pa samo v imenu furlanskega dela te stranke. Kakorkoli že je njegov poseg izzvenel v nasprotju s tem, kar je nekaj metrov stran vneto zatrjeval njegov strankarski somišljenik, predsednik tržaške pokrajine Locchi, ki se je zavzemal, da bi brezcarinske kontingente bencina in plinskega olja za vozila (in ne za kurjavo) razširili tudi na tržaško pokrajino.
Tržaška delegacija, ki jo je spremljala komunistična senatorka Gerbčeva, se je v senatu srečala s Fanfanijem, z ministrom Zanonejem, s predsednikom komisije za ustavna vprašanja Bonifaciom ter s predstavniki prlamentarnih skupin. Locchi, Staffieri in Tombesi so sogovornike opozorili, da Trst enotno zahteva brezcarinske kontingente ter se zato zavzeli
za čimprejšnji začetek razprave o vladnem osnutku, ki skoraj dva meseca po odobritvi ministrskega sveta sploh ni še stekla niti v pristojnih komisijah.
Kolikor smo lahko izvedeli, so Tržačani v Rimu naleteli na precejšnje razumevanje z obljubo, da se bodo vsi po lastnih močeh prizadevali, da bo senatni postopek stekel čimprej, čeprav v teh pogojih ne more nihče zajamčiti kdaj bo ta zakon sploh lahko odobren. Če se vse stranke politično strinjajo, da je treba kontingente razširiti tudi na tržaško pokrajino bo imel Zanonejev predlog takoj prosto pot in ga bo parlament lahko uzakonil že v roku dveh ali treh mesecev. Če tega soglasja ne bo, pa lahko že sedaj zapišemo, da bo morala vlada, podobno kot lani, tudi ob koncu tega leta odobriti poslednji dekret o goriški prosti coni.
Manj bencina v Sloveniji
REKA — Naprave za predelavo nafte v reški rafineriji se bodo v četrtek ustavile zaradi pomanjkanja surovin. Zaloge bencine in dizelskega goriva bodo zadostovale za 7 dni, olja in maziv pa do konca meseca.
Prvi tanker z nafto pričakujejo šele 20. februarja, zato bo 10-dnevna prekinitev v predelavi vplivala na preskrbljenost tržišča v Črni gori in Sloveniji.
V Neaplju kamora streljala na stavkajoče delavce
NEAPELJ — Kamora je ponovno iztegnila svoje kremplje in opraskala Neapelj. Tokrat si je prvič drznila celo napad na skupino delavcev, ki so se zbrali na zborovanju v dalj časa ustavljenem gradbišču.
Gradbeno podjetje, ki upravlja gradbišče v Ul. Stadera v Poggioreale-ju, že tri mesece ni plačevalo svojih delavcev, ki so zato proglasih stavko in zborovanje. Včeraj opoldan sta se pri vhodu v gradbišče prijavila dva robata mladeniča, ki sta hotela za vsako silo vstopiti. Delavci so jima prepovedali vstop, onadva pa sta obljubila, da se bosta vrnila in »jih bodo pobih«.
Svojo besedo sta držala. Kakih dvajset minut kasneje sta se mladeniča vrnila, tokrat s tretjim pajdašem, ki je vozil zeleno arno. Z avtomobilom so podrli vhodna vrata gradbišča in pridrveli do skupinice delavcev, ki je ig-
rala nogomet. Mladeniča sta izstopila in začela streljati na gručo. 28-letni Salvatore Oietti in 33-letni Antonio Napolitano sta obležala v mlaki krvi, medtem ko so se stavkajoči kolegi porazgubili po gradbišču.
Napadalci so zbežali, za sabo pa so pustili neizbrisen pečat neapeljske ka-more. Preiskovalci še niso odkrili pravega razloga, zaradi katerega bi morala kamora streljati na stavkajoče delavce. Po vsej verjetnosti je bil napad naperjen proti podjetju, ki upravlja gradbišče: na zadrugo kovinarjev iz Auguste, ki je prevzela gradnjo 216 novih stanovanj od podjetja Volani iz Trenta. Streljanje na delavce pa je lahko bodisi odgovor na neplačane »protekcije« bodisi sporočilo, da je kamora odpisala podjetje s svojega članskega seznama. Neapeljski delavci so za danes proglasih 4-urno stavko.
Sindikalni spor v agenciji ANSA
RIM — Osrednja italijanska tiskovna agencija ANSA tudi včeraj popoldne ni delovala zaradi stavke grafičnega osebja, ki bi se morala končati danes opoldne. Ob včerajšnji napovedi stavke pa je prišlo do nepredvidenega zapleta, ker je odgovorni urednik Sergio Lepri umaknil svoj podpis z utemeljitvijo, da ne more zagotoviti redne objave vesti. Glede na to je vodstvo podjetja sporočilo uslužbencem, da je proizvodna dejavnost prekinjena. Ta odločitev je naletela na hude kritike sindikata novinarjev, ki istoveti tak ukrep z dejansko zaporo podjetja, kar pa je po zakonu prepovedano.
Zaradi te stavke so tudi danes nekatere naše vesti, še zlasti mednarodne, pomanjkljive.
Danes v Oberstdorfu v ZRN
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
□ □ □
Košarka: italijanska A-2 liga
Segafredo in Stefanel
drevi za odločilne točke
□ □ □
Nogomet: drevi v Lizboni
Portugalska - Italija za EP »under 21«
Države članice bodo uskladile svoje informativne kampanje
Na svobodo bodo izpustili 102 terorista
Svetovna organizacija za zdravstvo namenila sredstva za boj proti aidsu
RIM — Medtem ko se je tudi Argentina pridružila državam, ki se morajo soočati z aidsom (zabeležili so namreč 69 bolnikov), je Svetovna organizacija za zdravstvo (SOZ) zarisala svoje načrte za boj proti aidsu v letu 1987. Po prvih podatkih bodo namenili kar 40 milijonov dolarjev za celovito informativno kampanjo proti visoko nalezljivi bolezni, ki ji zaenkrat še niso našli zdravila ali cepiva.
Prav zaradi tega je vzbudila nič koliko etičnih pomislekov vest, da se v Zairu že preizkušajo cepiva proti aidsu na človeku. Svetovna organizacija za zdravstvo je namreč kritizirala poseg tamkajšnje vlade, ki je dovolila izvajanje »eksperimentov« na ljudeh, ne da bi dobila predhodno privolitev SOZ, oz. brez potrebnih zagotovil o odsotnosti pro-tiučinkov preizkušenih cepiv.
Vsoto za informativno kampanjo bo vložilo vseh 166 držav članic, ki bodo nato sprotno usklajevale svoje delovanje. Kampanja, ki si jo je zamislila Svetovna organizacija za zdravstvo, bo služila tudi za sestavo razčlenjenega arhiva podatkov, ki bo na voljo vsem državam članicam, med katerimi je tudi Italija.
O delovanju Italije v sklopu širšega načrta Svetovne organizacije za zdravstvo je poročal včeraj eden izmed od-
govornih tiskovnega urada, zdravnik Gino Levi. »Svetovna organizacija za zdravsto« - je izjavil Levi - »si je- prevzela predvsem nalogo, da organizira zasedanja in znanstvene simpozije ter vzpostavi stike med najpomembnejšimi raziskovalci, ki se ukvarjajo z aidsom. Srečanja bodo v ZDA, v Evropi in v Afriki. Obenem pa bo organizacija podpirala farmakološko raziskavo cepiva proti aidsu.«
Gino Levi je tudi izjavil, da je Svetovna organizacija za zdravstvo »pozitivno ocenila uporabo kondomov med spolnim občevanjem, kerpredstavljajo dobro zaščito« proti prekomernemu širjenju epidemije.
Na problem cepiva in morebitnih zdravil se navezuje tudi intervju italijanskega ministra za zdravstvo Donat-Cat-tina, ki ga bo objavil tednik II sabato. Donat-Cattin je namreč izjavil, da si prizadeva za uvedbo zdravila ATZ na italijansko tržišče. ATZ je zdravilo, ki naj bi znatno upočasnilo razvoj razdiralne bolezni.
Donat-Cattin je tudi zavzel polemično stališče do tistih, ki ne verjamejo v učinke enotne in celovite kampanje proti aidsu. Po njegovem mnenju je to namreč edina realna možnost, da se država postavi po robu bolezni in zato mora kampanjo usklajevati vlada.
Poslanci odobrili zakon o »bivših« teroristih
RIM — Poslanska zbornica je včeraj skoraj soglasno (vzdržal se je samo de-moproletarec Russo) odobrila besedilo novega zakona o bivših teroristih, ki so se odcepili od svojih gibanj in dokazali, da se želijo ponovno vključiti v družbo, ki bo omogočil izpustitev na svobodo 102 obtožencev raznih terorističnih dejanj. Te ugodnosti ne bodo uživali samo tisti, ki so obtoženi ali so bili obsojeni zaradi pokola. Vendar pa zakon, kljub temu da so ga odobrili s tolikšno večino, ni zadovoljil nikogar.
Zakonsko besedilo je obrazložil podtajnik v ministrstvu za pravosodje senator Bausi, ki je dejal, da gre vsekakor za pozitiven znak glede na dejstvo, da prihaja do premostitve terorizma. Bausi je dejal, da bi novi ukrep lahko zadeval 141 postopkov s skupno 3013 obtoženci. Od teh bosta 102 obtoženca po objavi besedila v Uradnem listu zapustila zapore.
Med poslanci pa, kot rečeno, to besedilo ni naletelo na večje navdušenje.
Demokristjan Casini, ki je sicer po poklicu sodnik, je dejal, da je besedilo v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli, ker priznava možnost znižanja kazni tudi tistim, ki so bili že dokončno obsojeni, medtem ko bi bila v teh primerih možna samo pomilostitev. Južno tirolski poslanec Riz, predsednik pravosodne komisije v zbornici, je bil še ostrejši, ko je dejal, da je po njegovem mnenju ta novi zakon celo v nasprotju z ustavo. Nejevoljen je tudi demokristjan La Russa, ki je izrazil upanje, da bo parlament z enako naglico odobril tudi besedilo zakona v korist žrtvam terorizma, ki jih je več kot tisoč.
Predstavnik neodvisne levice Ono-rato je sicer tudi izrazil nekatere pomisleke v zvezi s tem besedilom, vendar pa je poudaril, da je bil ta zakon potreben, ker je država pač morala odgovoriti na resen problem mladih, ki se želijo otresti svoje preteklosti in ponovno vključiti v družbo.
Ameriški državni tajnik Shultz ne izključuje oboroženega posega proti islamskim skrajnežem
NEW YORK —- Ameriški državni sekretar Shultz je sinoči prvič napovedal možnost neposredne ameriške intervencije v Libanonu. Le nekaj ur pred iztekom ultimata, ki so ga ugrabitelji štirih ameriških profesorjev postavili izraelski vladi, je namreč izjavil, »da obstaja določen položaj, v katerem bodo ZDA uporabile silo«, tiskovni predstavnik Bele hiše pa je znova poudaril, »da ZDA ne bodo pristale na zahteve ugrabiteljev«.
Ameriška administracija doslej vsaj javno od izraelske vlade ni zahtevala, naj v zameno za življenja štirih profesorjev izpusti 400 zaprtih Palestincev, ki so jih izraelske sile zaprle med intervencijo v Libanonu. Predsednik izraelske vlade Šamir je v zvezi s tem izjavil, »da bo izraelska vlada na ameriško zahtevo proučila, kaj je mogoče storiti«.
Ameriško vojno ladjevje, ki ga sestavljajo tri letalonosilke in skoraj 40 vojnih ladij, na katerih je tudi 1900 marincev, pripadnikov enot za hitro posredovanje, se je sicer v zadnjih dveh dneh malenkost oddaljilo od področja predvidenih vojaških operacij, vendar pa je ameriškim silam potrebno samo tri ure, da začnejo z napadom na določene cilje.
V Washingtonu sicer še vedno poudarjajo, da ZDA ne bodo uporabile sile, dokler islamski skrajneži ne bodo začeli ubijati ugrabljenih ameriških državljanov. Trenutno je v Libanonu osem ugrabljenih ameriških državljanov.
Od članov administracije je doslej samo državni sekretar George Shultz komentiral zadnje dogajanje
v Bejrutu. V nedeljo je v pogovoru za TV mrežo ABC prvikrat posredno omenil morebitno ameriško intervencijo z besedami »da v Bejrutu razsaja kuga, zato je potrebno Libanon mednarodno osamiti, njegovi prebivalci pa so odgovorni za dogajanje v tej državi«.
Sinoči, le gekaj ur pred iztekom sinočnjega ultimata pa je Shultz kot prvi član Reaganove administracije napovedal možnost neposredne ameriške intervencije v Libanonu. »Te živali (ugrabitelji) morajo vedeti, da bodo ZDA primorane nekaj storiti, tako kot so z vojaško akcijo proti Libiji streznile gospoda Gadafija.«
Kot sodijo tukajšnji komentatorji, uspešna rešitev zajetih ameriških državljanov v Libanonu z vojaško akcijo skoraj ni mogoča, skoraj nihče pa ne dvomi, da bodo ZDA izvedle maščevalni napad na »določene cilje« v Libanonu, če bodo ugrabitelji uresničili svoje grožnje. Pentagon je napovedal, da bodo ZDA po potrebi poslale v vzhodno Sredozemlje in v Perzijski zaliv nove sile. Vojaški strokovnjaki namreč sodijo, da bi ZDA za izvedbo »resnejše« vojaške akcije na tem področju potrebovale štiri letalonosilke. Toliko jih je bilo v Sredozemlju tudi v trenutku lanskega ameriškega letalskega napada na Libijo.
Del ameriškega tiska trdi, da so za najnovejšimi napetostmi v Libanonu prsti Teherana, ki skuša na ta način od ZDA izsiliti nove pošiljke orožja. Ameriška administracija je namreč pred približno mesecem dni na posebno zahtevo državnega sekretarja
Shultza prekinila vse tajne kanale, po katerih so potekali pogovori o prodaji ameriškega orožja Iranu.
V zadnjih dneh je v razčiščevanju takoimenova-ne iranske afere prišlo do novih zapletov. Včeraj zjutraj so morali na primer nujno prepeljati v bolnišnico bivšega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost in enega izmed poglavitnih udeležencev te afere, Roberta McFarlana, o čemer pišemo na drugem mestu.
McFarlane, ki je v imenu predsednika Reagana maja lansko leto obiskal Teheran, je namreč med kongresno preiskavo dal nekaj izjav, ki so obremenjevale tako predsednika Reagana, še bolj pa šefa njegovega kabineta Donalda Regana. Trdil je namreč, da je predsednik dal ukaz za tajno prodajo orožja Iranu mnogo pred časom, ki ga je pripravljena priznati Bela hiša.
Poleg tega je prišlo na dan tudi to, da so predstavniki izraelske obveščevalne službe ameriškega podpredsednika Georgea Busha že julija lanskega leta posvarili, da se dogovarjajo s takoimenovanimi radikalci, ne pa s predstavniki umerjenih sil. Predsednik Reagan je namreč po razkritju omenjene afere poskušal opravičevati tajne pošiljke ameriškega orožja Iranu z izgovorom o krepitvi tako imenovanih zmernih sil v iranski vladi. Zadnji zapleti v tej aferi dokazujejo, da bo še dolgo dominirala na ameriški politični sceni, pa tudi to, da je sedanje dogajanje v Libanonu v zvezi s to afero.
UROŠ LIPUŠČEK
McF arlane poskusil samomor
Bivši Reaganov svetovalec za državno varnost Robert McFarlane si je skušal vzeti življenje s 30 tabletami valiuma, a so ga rešili. Tri ure po poskusu samomora bi ga bila morala kongresna komisija zaslišati v zvezi s škandalom Irangate.
Španski dijaki stavkajo
Včeraj so v Madridu stavkali tudi srednješolci, da bi podkrepili zahteve svojih univerzitetnih kolegov. Toplo zimsko sonce je dijakom tega madridskega liceja očitno bilo zelo všeč	(Telefoto AP)
Sekretar KPI Natta bo obiskal Berlin, Helsinke in Stockholm
RIM — Generalni sekretar KPI Alessandro Natta bo danes odpotoval na obisk v Berlin, v Helsinki in v Stockholm, tri prestolnice treh med seboj popolnoma različnih držav, ki pa se vključujejo v strategijo »evrolevice«, ki jo zasleduje KPI. Razorožitev, mednarodno popuščanje napetosti, odnosi Sever - Jug in torej nov gospodarski red, vloga Evrope, določitev brezjedrskih con v Skandinaviji in v Srednji Evropi so teme, o katerih se bo Natta pogovarjal v Berlinu s sekretarjem vzhodnonemške komunistične partije Eric-hom Honeckerjem, v Helsinkih z voditeljema finske socialdemokratske in socialistične stranke Kalevijem Sorso in Maunom Koivistom in v Stockholmu s socialističnim voditeljem Karlssonom.
Prva etapa Nattovega potovanja bo Vzhodni Berlin, mesto, ki ga zid deli na dvoje, država, ki doživlja kontradikcijo, da je zemljepisno marginalna, obenem pa tudi najbogatejša država vzhodnega bloka. Obenem je Vzhodna Nemčija eden najzvestejših zaveznikov Moskve, obenem pa, zaradi svoje lege in zaradi živahnih gospodarskih odno-
sov z Zahodom, tudi najbolj zainteresirana za politiko popuščanja napetosti. V zvezi s tem je treba spomniti, da je prav pred kratkim Honecker podpisal s socialdemokratsko stranko Zahodne Nemčije dogovor, po katerem naj bi proglasili Srednjo Evropo za področje brez jedrskega orožja in brez kemijskih orožij, to področje pa naj bi razširili tudi na Češkoslovaško.
Drugačne so značilnosti ostalih dveh držav, ki jih bo obiskal Natta v prihodnjih dneh. V Helsinkih bo predmet razgovorov s predstavniki socialistične in socialdemokratske, pa tudi komunistične stranke, predvsem sodelovanje in odnosi med levičarskimi silami v Evropi, glede na predlog večje akcijske združitve teh sil v okviru strategije »evrolevice«, ki jo KPI zasleduje kljub kritikam italijanskih socialistov in še zlasti njihovega voditelja Bettina Craxija. Ta tematika bo tudi v ospredju pogovorov na Švedskem, kjer se je Natta o teh vprašanjih že pred časom razgovarjal z ubitim voditeljem Palmejem.	G. R.
V Beogradu bo sestanek neuvrščenih iz Sredozemlja
Konec tega meseca bo v Beogradu ministrski sestanek neuvrščenih dežel sredozemskega področja. To bo prvi sestanek te vrste, se pravi, da se bo zgodilo prvič, da se bodo srečali v bistvu ministrski predstavniki vseh sredozemskih držav. Če vemo, kako je položaj na Sredozemlju mestoma napet, potem je razumljivo, da je treba zamisel za to srečanje samo pozdraviti. Predlog o tem sestanku so oblikovali na hararski konferenci neuvrščenih, ki je bila prve dni septembra lani v glavnem mestu Zimbabveja.
Diplomacija je v zvezi s. tem srečanjem že takorekoč v akciji. Rešiti je namreč treba še določene podrobnosti, da bi lahko srečanje v Beogradu steklo nemoteno ter da bi dalo tudi nekaj stvarnih rezultatov. Jugoslovanski zunanji minister Dizdarevič je bil te dni na Cipru, živahno pa je tudi na ravni veleposlaništev.
Razgibana dejavnost na Sredozemlju tudi pri tistih, ki ne spadajo h gibanju neuvrščenih, je seveda samo dobrodošla. Gre navsezadnje za dodatna in podpore vredna prizadevanja, da bi na sredozemskem območju končno le zavladal mirnejši čas. Pred dnevi sta se sešla v Palmi de Mallorci italijanski predsednik Craxi in španski predsednik Gonzalez - oba kajpak socialista ter prav tako kot neuvrščeni razpravljala o »Sredozemlju, ki naj postane morje miru in sodelovanja«. Predsednika sta naglasila, da bo treba »pohiteti s sprejemanjem ukrepov za odstranitev napetosti«.
Hkrati ne gre pozabiti, da je španski predsednik v zadnjem času obiskal tudi tunizijskega predsednika, da se je sešel z egiptovskim predsednikom, naposled pa se je srečal tudi z voditeljem palestinskega gibanja Arafatom. Kot vidimo, politična dejavnost je sila pestra, kar je lahko tudi jamstvo, da bližnje beograjsko srečanje ne bo samo besedno, pač pa se utegne končati s kakim res oprijemljivim rezultatom. Zanimiva je namreč sorodnost med akcijama neuvrščenih in sredozemskih socialističnih silnic, ki jim v bistvu gre za iste ali podobne cilje.
Jugoslovanska delegacija bo na srečanju v Beogradu (seveda ni zanemarljivo, da bo prvo takšno srečanje neuvrščenih prav v glavnem mestu Jugoslavije) nemara posredovala določene predloge, njihovo izhodišče pa neogibno bo,* da bo treba sredozemsko morje kar najhitreje resnično spremeniti v morje tesnejših medsebojnih odnosov, intenzivnejšega vzajemnega sodelovanja ter seveda čvrstejšega miru. Ni izključeno, da bodo predlogi dopolnjeni s sugestijo, da
bi Sredozemlje proglasili tudi za območje brez atoma. Ideja je dokaj stara, vendar začenja biti spet žgoča, saj na primer vemo, da razmišljajo v zadnjem času o brezatomskem področju tudi v zvezi z Balkanom. Na Balkanskem polotoku so že resni pogovori na primer o odpravi nevarnosti kemične vojne, kar je navadno naravna faza pred obravnavo o jedrskem orožju. Balkan pa je kajpak sestavina Sredozemlja.
Sveže je v spominu, da je bil govor o Sredozemlju, kot sosednem, zato pa tudi o življenjsko pomembnem prostoru za Evropo, že na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi leta 1975 v Helsinkih. Ne samo to. Pomen Sredozemlja kot »ključne stične točke« med tremi celinami, je bil poudarjen tudi na lanski konferenci neuvrščenih v Harareju. Mimogrede: Sredozemsko morje obliva 19 držav Evrope, Afrike in Azije, od teh pa jih 11 pripada gibanju neuvrščenih. Toda tudi dobršen del ostalih kaže do gibanja simpatijo in razumevanje ter mu izpričuje podporo.
In ne gre samo za vprašanja varnosti in razorožitve, marveč tudi za gospodarsko sodelovanje med sredozemskimi deželami. Predvsem zavoljo nastanka in politike blokov, ki je sredozemski prostor politično dobesedno razcefrala, je močno nazadovala njegova trgovina, čeprav je bila že zaradi privlačne prepletenosti sredozemskih področij svojčas zelo razvita. Mestoma je pognala kar globoke gospodarske vezi. Danes pa znaša vrednost vse trgovine v sredozemskem prostoru žal ne več kot 1200 milijonov dolarjev letno, kar je malo. Nič čudnega potemtakem, če se bodo na srečanju v Beogradu pogovarjali tudi o tem.
Ne samo namreč o zdajšnjem stanju, temveč zlasti o tem, kaj napraviti, da bi sodelovanje v sredozemskem bazenu pridobilo na sodobnosti in dolgoročnosti. Nekatera znamenja so že spodbudna. Čeprav se sliši protislovno, utegne prav pozornost na primer znanosti in novi tehnologiji ne le zapolniti gospodarsko praznino (trgovinska menjava je od leta 1965 do danes padla za nadaljnjih 5 odstotkov), pač pa tudi odpreti nove mikavne možnosti v vzajemnem sodelovanju. Neglede na razlike med sredozemskimi deželami, ki so včasih res nepopisne, je le zgovorno, da se v sredozemskem prostoru ukvarja denimo z raznimi raziskovalnimi nalogami kar blizu 220 tisoč strokovnjakov; kot primer lahko navedemo, da jih je v Italiji okrog 55 tisoč, v Jugoslaviji pa 26 tisoč. To pa je za bodoče sodelovanje ša kako obetavno.
MIRO KOCJAN
Na včerajšnji seji deželnega sveta
Z glasovi večine in KPI ustanovili komisijo za poglobitev statuta F-JK
Ustanovljena je bila za valorizacijo deželne enotnosti
TRST — Z odobritvijo resolucije, ki so jo predstavili načelniki svetovalskih skupin večine (Carpenedo KD, Zanfagnini PSI, Gonano PSDI, Fragiacomo PRI, Štoka SSk) in predsednik komunističnih svetovalcev Pascolat, je deželni svet Furlanije-Julijske krajine na včerajšnji seji ustanovil posebno komisijo za poglobitev deželnega statuta.
»Deželni svet — je rečeno v dokumentu — sklepa na osnovi prvega odstavka 32. člena notranjega pravilnika, da se ustanovi posebna komisija za poglobitev statuta avtonomne Dežele F-JK; to komisijo ustanavlja v perspektivi valorizacije elementov deželne enotnosti, ki naj omogoči obogatitev samega statuta z iskanjem večjih pristojnosti glede ureditve krajevnih ustanov, nadzorstva državnih organov, ustanovitve "notranjega statuta", ki naj favorizira širši in popolnejši proces decentralizacije nalog in funkcij krajevnim upravam in sodobnejše delovanje deželnih organov.« V odobrenem dokumentu je nadalje rečeno, da bo omenjena posebna komisija poglobila tudi vsa tista vprašanja, ki se nanašajo na ustavnost zakonskih osnutkov in predlogov in to preko ožjega odbora, ki bo deloval v sklopu same komisije. V dokumentu je
Predsednik Dežele Adriano Biasutti
še rečeno, da se bo posebna komisija pri svojem delu lahko posluževala strokovnjakov, ki se podrobno ukvarjajo s problemi, o katerih bo posebna komisija razpravljala.
Resolucijo so podprle stranke večine in komunistična partija, proti pa so glasovali misovci, Lista za Trst, mešana skupina II melone. Fur-
lansko gibanje in Proletarska demokracija.
Z večino glasov pa so bile zavrnjene resolucije, ki so jih predstavile svetovalske skupine MSI, Furlanskega gibanja in Proletarske demokracije in ki so z različnimi utemeljitvami predlagale ustanovitev omenjene posebne komisije. Na glasovanje pa nista bila dana dokumenta, ki so jih predstavili predstavniki Liste za Trst in mešane skupine II melone, ker so bile v njih določene trditve, ki so bile enake onim, ki so bile zapisane v odobrenem dokumentu večine in KPI.
V razpravo, ki je bila tako v dopoldanskih kot popoldanskih urah, so posegli naslednji svetovalci: Štoka (SSk), Cavallo (DP), Gambassini (LpT), De Agostini (MF), Pellis (II melone), Fragiacomo (PRI), Gonano (PSDI), Morelli (MSI), Zanfagnini (PSI), Pascolat (KPI) in Carpenedo (KD).
Na začetku seje so predsednik deželnega odbora Biasutti, odbornik za kulturo in šolstvo Barnaba, za promet in prevoze Di Benedetto in za obnovo potresnega območja Domini-ci odgovorili na številna vprašanja in interpelacije, ki so jih predstavili predstavniki raznih svetovalskih skupin.
Položaj koroških Slovencev se je zelo poslabšal
CELOVEC — Nosilec časnikarske nagrade informacijskega centra avstrijskih narodnosti, prof. dr. Theodor Veiter, je v ponedeljek ostro kritiziral avstrijsko manjšinsko politiko. Na tiskovni konferenci internacionalnega instituta za narodno pravo in regionalizem (1N-TEREG) v Innsbrucku je dejal, da člen 7 avstrijske državne pogodbe za gradiščanske Hrvate niti v eni sami točki ni izpolnjen, položaj koroških Slovencev pa da se je v zadnjih desetih letih ogromno poslabšal. Veiter je odklonil tudi tako imenovano »pedagoško komisijo« in opozoril na dejstvo, da v njej ni bil zastopan noben zastopnik koroških Slovencev.
V zanj značilnem stilu je na to upravičeno kritiko Veiterja reagiral deželni glavar Wag-ner. Rekel je, da Veiter škoduje ugledu Koroške in Avstrije, trdil je, da se mednarodno priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja Veiter na tem področju ne spozna in ugotovil je, da so v »pedagoški komisiji« sedeli štirje Slovenci. Najbrž je, kot samo on to zna, za Slovenca štel tudi nekdanjega poslanca FPOE v deželnem zboru, Ericha Silla, ki ima izpit za poučevanje slovenščine. Ta ti bo vesel...
Iz »Našega tednika«
Tiskovno poročilo deželnega tajništva Slovenske skupnosti
Razprava o sedanjem političnem položaju
TRST — Točno štirideset let po podpisu mirovne pogodbe — je zapisano v tiskovnem poročilu deželnega tajništva Slovenske skupnosti - ki je z razmejitvijo naložila italijanski državi tudi dolžnost, da sprejme vse potrebne ukrepe, da omogoči uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, brez ozira na pleme, spol, jezik ali vero, za Svobodno tržaško ozemlje pa je predvidevala popolno enakopravnost italijanskega in slovenskega življa, je treba z grenkobo ugotoviti, da ostajajo mednarodna in notranja ustavna določila o zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji v znatni meri neizpolnjena. S to mislijo se je začela zadnja seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki je bila posvečena obravnavi sedanjega političnega trenutka. Uvodno poročilo je imel deželni trajnik Jevnikar.
Zeželni svetovalec Štoka je poudaril pomen ravnokar izglasovanega deželnega zakona o spodbujanju kulture, miru in sodelovanja. Besedilo je pomembno tudi za spoznavanje slovenske stvarnosti med Italijani, za krepitev sožitja med Slovenci in Italijani ter za spodbujanje širokega mednarodnega sodelovanja kot pomembnega prispevka k naporom za mir. Zakon so podprle vse skupine v deželnem svetu razen socialistov, republikancev, Liste za Trst in misovcev, ki so se vzdržali.
Med razpravo, ki je zajela tudi vprašanje deželne enotnosti — je še rečeno v tiskovnem poročilu - je deželno tajništvo potrdilo stališče, ki nasprotuje predlogom o delitvi Furlanije-Julijske krajine, ker je med drugim bistvena upravno-
politična enota, ki povezuje vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Razprava se je nadalje dotaknila vprašanja sinhrotrona na tržaškem Krasu. Deželno tajništvo SSk je izreklo priznanje tržaškemu občinskemu odborniku Alešu Lokarju za dosledno in pogumno zadržanje proti lokaciji pri Bazovici.
Tajnik Jevnikar, podtajnik Gradnik, predsednik Terpin in podpredsednik Dolhar so nato poročali o obisku deželnega vodstva SSk pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani dne 27. januarja. To je bila priložnost za temeljit prikaz sedanjega narodno-političnega trenutka v zamejstvu. Poudarjeno je bilo pričakovanje, da bosta Slovenija in Jugoslavija še naprej odločno podpirali boj slovenske manjšine v Italiji za narodnostne pravice, v odnosu med matico in zamejstvom pa, da se bo dosledno izvajalo načelo o enakopravnem ravnanju z vsemi slovenskimi komponentami, ne glede na idejne ali strankarske razlike. V razpravi je bilo izraženo zadovoljstvo nad obšir-nostjo in iskrenostjo razgovorov v Ljubljani. Deželno tajništvo SSk bo še naprej sledilo problematiki dejansko enotnega slovenskega kulturnega prostora, gospodarskih odnosov, kulturnih izmenjav, javnih občil, enakopravne prisotnosti vseh manjšinskih komponent v tistih zamejskih ustanovah, ki morajo biti že po svoji naravi skupna zadeva celotne narodnostne skupnosti.
V nadaljevanju seje je deželno tajništvo sklenilo — se zaključuje poročilo — da ustanovi strokovne komisije za kulturo, gospodarstvo in pravna vprašanja.
Milijardna		MDA »Istra«
škoda		brez
v Novi Gorici		podpore
zaradi		Izvršnega sveta
snežne ujme		SO Koper
NOVA GORICA — Posebna komisija za ocenjevanje škode v elementarnih nesrečah (komisija deluje pri novogoriškem občinskem Izvršnem svetu) je ocenila škodo, ki jo je povzročila snežna ujma sredi januarja. V novogoriški občini so imeli največ dela z vzdrževanjem cest, pri preskrbi z električno energijo in z vzdrževanjem telefonskih zvez. Od 9. do 19. januarja so imeli delavci težave pri prevozih na delo, tako da so. morali v številnih delovnih organizacijah zmanjšati (ponekod pa za nekaj časa tudi ustaviti) proizvodnjo. K zmanjšanju obsega proizvodnje so botrovali tudi izpadi elektirčne energije, zamude pri dobavi materiala in podobno.
Skupno škodo, ki jo je povzročilo neurje, so ocenili na poldrugo milijardo dinarjev. Od tega znašajo stroški pluženja cest in poti 100 milijonov dinarjev, popravila električnega omrežja 623 milijonov, popravila telefonskega omrežja 33 milijonov, delovne organizacije pa so imele 470 milijonov dinarjev škode. Od delovnih organizacij je bil najbolj prizadet novogoriški Av-topromet (237 milijonov dinarjev škode).
Odmevi na ukrepanje ustreznih služb v času neurja so na terenu dokaj enotni. Ljudje so razumeli težave delavcev Cestnega podjetja in Elektro Gorica in cenijo njihova prizadevanja, nekoliko kritični pa so bili zaradi sorazmerno lagodnega popravljanja telefonskega omrežja. Dokaj zadovoljni so bili s preskrbo z osnovnimi živili v trgovinah. Iz krajevnih skupnosti pa so prišle pobude za oblikovanje programa čiščenja in vzdrževanja cest po ustreznem vrstnem redu.
Hkrati pa v Novi Gorici ugotavljajo, da je na voljo premalo cestne mehanizacije in da je ta zastarela in iztrošena. Med drugim bi morali nabaviti vsaj en snežni rezkatec. (dk)
KOPER — Člani Izvršnega sveta koprske občinske skupščine so pred dnevi med drugim obravnavali tudi aktivnosti oziroma možnosti za organizacijo zvezne Mladinske delovne akcije »Istra 87«.
Konec minulega meseca so o tej problematiki razpravljali tudi člani Izvršnega sveta skupščine skupnosti obalnih občin in sklenili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za organizacijo in delovanje omenjene zvezne Mladinske delovne akcije. Akcija »Istra« se že od trenutka, ko je dobila status zvezne MDA, sooča z raznovrstnimi težavami, od samih organizacijskih in tistih, ki se nanašajo na nastanitev oziroma bivanje v okolju, kjer je brigadirsko naselje. Možnosti, da bi tudi letos zaposlili brigadirje, je sicer dovolj (ponujata jih TOK Agraria in obalni SIS za oskrbo z vodo), vendar investitorji del, ki naj bi jih opravljali brigadirji, niso pripravljeni združiti 85 milijonov dinarjev, kolikor je potrebnih za najnujnejšo ureditev brigadirskega naselja. S temi sredstvi pa seveda standarda bivanja v naselju bistveno ne bi izboljšali. Nadomestna lokacija za brigadirje v stari osnovni šoli v Ko-lombanu tudi ni primerna. Ob teh ponujenih možnostih pa je tako v koprski občini kot na Obali nasploh še vrsta drugih pomislekov, ki ne govore v prid organizaciji zvezne Mladinske delovne akcije »Istra«.
Zaradi vsega omenjenega so člani občinskega Izvršnega sveta v Kopru sklenili obvestiti občinsko konferenco SZDL, da Mladinske delovne akcije »Istra 87« ne podpirajo in ne nameravajo podpisati samoupravnega sporazuma, ki ureja obveznosti pri organizaciji te MDA. Vse torej kaže, da se lanskoletne napovedi o ukinitvi MDA »Istra« uresničujejo.
DUŠAN GRČA
Še nekaj dni do 17. februarja 1987

LA MAGLIA
Tržič - Ul. Roma 58
Obv. občini 28.1. 87
VID VREMEC
Rinko Tomažič
in drugi
se tržaški proces 1941
Z namenom, da bi zbrisali sledove fašistične justifikaci-je, so nemudoma odpeljali trupla ustreljenih v oddaljeno Villorba pri Trevisu. Vendar so se zmotili. Slučajno je takrat delal na cesti domač cestar, ki je opazil nenavadno veliko oboroženih fašistov in karabinjerjev, kar se mu je zdelo gotovo sumljivo. Tedaj pa ni tega nikomur povedal. Tri mesece so stražili na pokopališču. Po vojni so od njega in drugih protifašistov naše organizacije izvedele za tisti tajen pokop. Nato so jih v oktobru 1945 odkopali in prepeljali v domače kraje njihove posmrtne ostanke, kjer so jih slovesno pokopali ob veliki ljudski udeležbi, z občutenim žalovanjem za žrtvami.
Tudi ameriški kongres je obravnaval tedanje dogodke v Julijski krajini in obsodil narodnostno zatiranje našega življa. Na vstop ZDA v drugo svetovno vojno ni vplival samo japonski napad na Pearl Harbour,marveč tudi ta proces.
V tem spisu obravnavani protifašisti so se, razen neznatnih izjem, udeležili NOB na domačih in tujih tleh, nekateri med njimi so žrtvovali za svobodo tudi svoje življenje. Tako.so med obema vojnama in v NOB prispevali svoj delež k skupnim naporom jugoslovanskih narodov in svetovne protifašistične koalicije za zmago nad nacifašizmom.
POSLOVILNA PISMA
V sklepnem delu tega spisa ne moremo prezreti poslovilnih pisem na smrt obsojenih tovarišev. Po vojni so bila sicer že objavljena v časopisju in v knjigi leta 1958 (Pisma obsojenih na smrt), vendar je prav, da se vnovič za trenutek zaustavimo ob tistih globoko občutenih besedah in čustvih, ki so jih zmogli zapisati le pravi junaki. Preden so se poslednjič poslovili od ljubljenih svojcev, soborcev in trpinčene primorske dežele, so nam zapustili neminljivo dediščino.
Pismo, ki ga je Tomažič napisal svojim sotovarišem, ga je k temu spodbudil njegov sodelavec Srečko Colja. On je tudi pismo sprejel od njega. Pozneje ga je le-ta odnesel s seboj iz ječe.
Od pisem za starše in zaročenki Vandelini Možina - Ini ter tovarišem, smo izbrali slednjega, saj nam ponazarja njegovo politično oporoko.
Pismo je naslednje;
»Tovariši!
Fašistično posebno sodišče je zahtevalo zame in za tov. Dujca smrtno kazen. Napišem par misli za vas, tovariši in tovarišice, da bom združen z vami preko možne smrtne obsodbe.
Star sem 26 let in ljubim življenje. Užival sem vsak njegov hip, najmanjši njegov trenutek. Ljubim človeštvo, ljubim otroke, ljubim naravo, naš Kras in naše gore ter morje. Toda ravno zato, ker ljubim vse, kar me obkroža, dam brez vsakega obžalovanja življenje za stranko, za bodočnost, za odpravo hlapčevstva, za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, za zmago komunizma.
Statistično ima moja smrt malenkostno vrednost, kajti po vsem svetu žrtvujejo sedaj življenje milijoni tovarišev in
tovarišic, ki so brez dvoma boljši in bolj vredni, da bi živeli, nego jaz.
Ko boste analizirali naše delovanje, boste gotovo našli ogromno pogreškov, ogromno hib. Toda odpustite nam in vsem onim, ki se sedaj borijo proti imperializmu, ker je naša borba težka in so naše moči šibke. Skušajte naše hibe razumeti, skušajte jih opravičiti z našim zgodovinsko-poli-tičnim položajem. Vedite pa, da smo se vedno borili z vsemi silami proti buržoaziji za zmago delavskih množic, za zmago proletariata, za ustanovitev slovenske sovj. rep. in za zvezo sovj. rep. vsega sveta.
Slovesna počastitev posmrtnih ostankov žrtev drugega tržaškega procesa v oktobru leta 1945 na Trgu Unita v Trstu
Težave v prometu se bodo nadaljevale vse do jeseni
Ozko grlo na Trbiški cesti ob gradnji avtocestnega odseka od Trebč do Padrič
Na zoženem delu Trbiške ceste je hitrost omejena na 30 kilometrov na uro
Od začetka tega tedna se promet po državni cesti 202 ali »Trbiški« odvija z znatnimi težavami. Cesto so med Trebčami in Padričami za polovico zožili, občasno pa jo tudi povsem zapirajo prometu. Gre za posledice gradnje avtoceste, točneje
2,5	kilometra dolgega odseka, ki se bo med Trebčami in Padričami vil prav tam, kjer zdaj teče Trbiška cesta.
Vsedržavno cestno podjetje ANAS je svoj čas predlagalo, naj bi Trbiš-ko cesto začasno celo povsem zaprli, da bi tako gradbena dela nemoteno potekala in da bi po drugi strani promet ne bil izpostavljen nevarnostim, ki se ob takšnih delih pojavljajo. Toda njen predlog ni prodrl. Zakaj, ni treba posebej razlagati. Trbiška cesta je pač eden glavnih dostopov v Trst, še zlasti v pristanišče in industrijsko cono, njeno zaprtje pa bi zahtevalo preusmeritev prometa, večinoma težkega, na obalno in opensko cesto, ki sta že tako preobremenjeni. Ko je ta predlog propadel, se je pojavila misel, naj bi med Padričami in Trebčami zgradili začasno cesto, in sicer na zemljiščih Območja za znanstvene in tehnološke raziskave. Toda tudi ta predlog ni prodrl, baje zaradi naravovarstvenih in krajinskih razlogov.
Nič drugega ni torej preostalo, kot da gradbena dela stečejo ob odprti Trbiški cesti, pa čeprav za polovico zoženi. Občasno jo bodo morali tudi zapirati za 15 do 30 minut. To se bo odslej dogajalo približno dvakrat tedensko, in sicer ob vsakem miniranju. Prvič so mine počile pretekli petek, drugič pa bodo danes med 15. in 16. uro. Do kdaj pa bodo te težave trajale? »Verjetno do jeseni,« nam je povedal vodja del Edo
Franetič sežanskega Kraškega zidarja. »Prvotno smo mislili, da bomo končali pred poletjem, se pravi pred turistično sezono. Toda zaradi zapletov okrog morebitne preusmeritve prometa in drugih problemov je prišlo do skoraj trimesečnega zastoja del, tako da jih ne bomo mogli opraviti v prvotno predvidenem roku.«
Izvajalec del tako imenovanega 4. avtocestnega odseka med Opčinami in Padričami je formalno družba SI-GIC iz Rima. Toda avtocestni odsek dejansko gradita sežanski Kraški zidar in ajdovsko Primorje pod okriljem podjetja IMOS iz Ljubljane. Za-
enkrat je dogovorjeno, da bodo ta podjetja iz SR Slovenije opravila zgolj zemeljska dela, ni pa izključeno, da bodo prevzela tudi ostala. Zemeljska dela so vsekakor že dokončana na področju med Opčinami in trebenskim nogometnim igriščem, kakor tudi na odseku, ki gre od sedeža Raziskovalnega območja do Drašce. Kot smo sicer že pisali, so celotni 4. odsek začeli graditi konec 1985. leta.
Gradbena dela med Trebčami in Padričami so dokaj zahtevna in naporna. Pa ne samo zato, ker se bo v bližini vil promet s kakimi 3 tisoč tovornjaki dnevno. Računajo, da bodo na tem delu, ki je, kot rečeno, dolg približno poltretji kilometer, izkopali kakih 270 tisoč kubikov materiala. Trenutno dela od 10 do 20 delavcev, uporabljajo pa dva bager-ja, dve vrtalki in štiri tovornjake. »Delovno silo in opremo bomo vsekakor kmalu okrepili,« nam je povedal Franetičev namestnik, geometer Alfredo Bastianelli. Gre za Rimljana, ki od začetka sedemdesetih let živi in dela v Sežani. Semkaj se je priselil po poroki s Slovenko. »Zdaj ga uporabljamo tudi kot tolmača,« nam je povedal Franetič.
Kako pa je sploh prišlo do tega, da na Tržaškem gradijo avtocesto podjetja iz SR Slovenije? Vodja del Kraškega zidarja nam je obrazložil, da gre za primer gospodarskega sodelovanja na osnovi osimskih sporazumov. »Zelo verjetno se bo to sodelovanje nadaljevalo, seveda v drugačnih oblikah, tudi ob gradnji avtocestnih povezav na jugoslovanski strani,« je pristavil.
Sestanek za turistično valorizacijo Trsta in njegove neposredne okolice
Tržaška letoviščarska ustanova si prizadeva, da bi Trst in njegova neposredna okolica postala prijetna izletniška točka. V ta namen je pretekli teden priredila srečanje med svojim predsednikom Barisonom, odbornikom devinsko-nabre-žinske občine Tuto, pokrajinskim odbornikom za okolje Dinijem in še nekaterimi pristojnimi organi krajevnih uprav in ekoloških organizacij. Prisoten je bil tudi arh. Berni, ki je predstavil svoj načrt za valoriziranje izliva reke Timave, katerega izvedba je že v teku.
Glavna tema srečanja je bila pešpot, ki se bo poimenovala po pesniku Rilkeju in ki se vije nad skalami med Sesljanom in Devinom. Predvidevajo, da jo bodo oddali namenu že aprila, ko bo tudi uradno odprtje evropskega leta okolja in njegove zaščite. Na slovesnost so prireditelji povabili tudi ministra za ekologijo De Lorenza, ki si je že lanskega decembra ogledal sugestivno okolico Rilke-jeve pešpoti.
Ob odprtju Rilkejeve steze pa Letoviščarska ustanova predvideva še vrsto drugih pobud, med katerimi bo zanimiva razstave pesnikovih rokopisov in izvirnikov njegovih del in sklop koncertov v cerkvi v Štivanu. Pri teh pobudah bo sodeloval tudi princ Carlo della Torre e Tasso, medtem ko so v načrtu še nadaljnja srečanja z upravo občine Devin-Nabrežina.
Oddaja 31-31 o fojbah
Izkrivljena podoba tržaške preteklosti
Sejali so veter, poželi vihar. Taka ali še ostrejša je bila prva reakcija ob poslušanju včerajšnje radijske oddaje 31-31, ki je bila posvečena v celoti fojbam. In mislim, da je z mano še marsikateri drug poslušalec reagiral na ta način predvsem ob neobjektivnih jeremiadah nekaterih udeležencev. Po prvem čustvenem vzgibu je treznost prevladala, prisluhnil sem bolj umirjeno in zbrano. Priznam, da je k temu občutku v veliki meri pripomogel predvsem predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Galliano Fogar s svojimi zavzetimi prispevki k razpravi, predvsem pa s stalnim opozarjanjem na potrebo po zgodovinskem pristopu k vprašanju, predvsem pa z zavračanjem poskusa, da bi po eni strani postavili na isto raven osvobodilni boj in fašizem, češ morili so eni in drugi, po drugi pa, da bi uporabljali fojbe, kot se dogaja v Trstu, kot politično orožje.
Ostali udeleženci v razpravi, z edinima izjemama Guida Miglie in Jožeta Pirjevca, se tega načela niso držali. Veliko je bilo čustvenosti, veliko instrumen-talizacije, predvsem pa so vsi skušali naprtiti nasprotniku odgovornost za dogodke. Oddaja, je uvodoma pojasnil novinar Corrado Guerzoni, naj ne bi imela polemičnega namena. Njen cilj naj bi bil spodbuditi razpravo, osvetliti dogodke, o katerih se ne govori. Dodal je, da zgodovine ni mogoče ignorirati in končal s pozivom, da bi to vprašanje morali poglobiti tako Italijani kot Jugoslovani. Toda z izjemo omenjenih se je le redkokateri od diskutantov držal navodil. Nasprotno, poslušalec je imel občutek, da je šlo zg operacijo, ki je v marsičem značilna za Italijo: pozabiti na lastne krivde, prezreti lastne odgovornosti, pripisati vse hudobije nasprotniku. Skratka, da parafraziram sicer lepi film izpred približno dvajset let: »Italiani, buona gente«.
To je bilo še posebej opazno pri prispevkih Antonia Pitamiza, novinarja, ki je pred nekaj leti objavil zelo nekritična članka o fojbah v reviji Storia Illustra-ta. Že uvodoma je v polemiki s Fogarjem naglašal, da je politična instrumenta-lizacija fojb predvsem posledica dejstva, da se o problemu ni govorilo. In ko ga je predsednik deželnega inštituta za zgodovino odporništva zavrnil, da je v Trstu izšlo več knjig in esejev ter citiral dela, ki jih je natisnil Inštitut, ko je navedel povojne aretacije resničnih in domnevnih infojbatorjev, procese in obsodbe, se je Pitamiz izgovarjal, češ da je imel v mislih vsedržavno stvarnost.
Še bolj izkrivljajoč pa je bil njegov poseg v polemiki z Jožetom Pirjevcem, ki je govoril o fašističnem dvajsetletju in nasilju nad slovenskim prebivalstvom, pa tudi z Guidom Miglio, ki je prav tako pojasnil, da povojnega dogajanja ni mogoče razumeti, če se ne upošteva to, kar se je zgodilo v dvajsetletju. Pitamiz je sicer priznal fašistično nasilje in raznarodovalno politiko, v isti sapi pa je poudarjal, da fašisti niso bili nasilni samo s Slovenci, pač pa z vsemi antifašisti. V tem okviru je izkrivil podatke o smrtnih obsodbah posebnega sodišča in postavljal na drugi krožnik tehtnice raznarodovalno politiko proti Italijanom v Dalmaciji v istem obdobju. Kot dokaz, da so bili Slovenci že med obema vojnama nacionalisti, pa je med drugim navedel, da je Orjuna v tridesetih letih zavrnila stike in sodelovanje z italijanskim antifašističnim gibanjem Giustizia e Liberta. In sploh je bilo iz njegovih besed razumeti, da so bile fojbe odraz barbarstva in poskusa nasilnega poslovanjenja Trsta in Istre.
Iz oddaje, ki je bila namenjena predvsem vsedržavnemu poslušalcu, je poprečni Italijan dobil dokaj izkrivljeno sliko o dogajanju v naših krajih, predvsem pa je zvedel premalo o dvajsetletnem obdobju, ko je bil fašizem na oblasti, tudi ker sta bila intervjuja z Jožetom Pirjevcem in Guidom Miglio posneta pred časom, tako da objektivno nista imela možnosti odgovora. Celotni zgodovinski kontekst dogajanja je ostal zamegljen V ozadju in Fogarjev glas v bistvu osamljen. Seveda je težko, da bi radijska oddaja, še zlasti taka, kot je 31-31, v kateri sodelujejo poslušalci, lahko dala celovito sliko, vendar poslušalec je imel vtis, da so bili telefonski posegi že vnaprej dogovorjeni in da za druge, ki bi hoteli z drugačnimi stališči prispevati k osvetlitvi ozadja in dogodkov samih, ni bilo prostora.
Kljub tem hibam in izkrivljeni podobi, ki jo je dala, pa je oddaja vendarle opozorila na to, da je polpretekla tržaška zgodovina premalo raziskana, oziroma, da je vse preveč političnega pristopanja k tej preteklosti in premalo izrazito zgodovinskih, znanstvenih prijemov. Na to pot je šel pred nekaj meseci Inštitut Gramsci, ki je v sodelovanju s številnimi drugimi inštitucijami tostran in onstran meje priredil simpozij o Trstu v obdobju 1941-47. Šlo je seveda za prvi poskus, ki očitno ni mogel pojasniti vsega, rešiti vseh nerešenih vprašanj. Zanimivo pa je vsekakor, da se na tistem srečanju ni oglasil nihče od tistih (seveda z izjemo Fogarja, Pirjevca in Miglie), ki so včeraj razlivali svoj žolč prek radijskih mikrofonov. Morda iz strahu, da bi jih resno, trezno, znanstveno dokumentirano soočanje spravilo na laž? Morda iz strahu, da bi našli le odpadni material kot v bazovski fojbi, kot je včeraj pojasnil Fogar?
Vendar zlonamernost nasprotnika ne sme biti opravičilo za resnega raziskovalca. Štirideset let po vojni je vendar čas, da se polpretekla zgodovina razišče, da se odprta vprašanja osvetlijo. Brez izkrivljanj, pa tudi brez olepšav. Zdi se mi, da je čas za to dozorel.
VOJMIR TAVČAR
ZKMI Dolina za tesnejše sodelovanje s koprsko ZSMS
Prejšnji četrtek so se predstavniki krožka ZKMI občine Dolina srečali v Kopru s predsedstvom koprske občinske konference ZSMS. Prišlo je že večkrat do podobnih srečanj, toda tokrat so si mladinci zadali cilj, da bodo sodelovanje utrdili in čimveč razširili. Tako so prišli na dan že konkretni predlogi: Krožek mladih komunistov občine Dolina bo sodeloval pri obravnavanju manjšinske problematike, ki je ena od osnovnih tem prispevka Primorske k letošnji Štafeti mladosti. Sodelovali pa bodo tudi ob organizaciji predavanj in okroglih miz o aktualnih problemih bodisi tostran kot onstran meje. Seveda do izmenjav bo prišlo tudi na kulturnem in na športnem področju, ob prirejanju plesov in raznovrstnih zabav. Ena izmed takih pobud se bo uresničila za pust, ko bodo mladi Koprčani obiskali pustno parado v dolinski občini. Mladi komunisti iz Doline bi radi bolje spoznali Slovenijo, saj načrtujejo izlet v Radovljico, na Bled in v Ljubljano, poleg tega pa tudi obisk novega mladinskega izobraževalnega centra, ki so ga odprli pred desetimi dnevi v Bohinju. Vse to jim bo ob sodelovanju Koprčanov tudi uspelo. Torej na novo zastavljene cilje bo treba doseči. To pa ni noben problem, saj novih pobud in idej ne manjka ne na tej in ne na oni strani meje.
MAGDA ŠVARA
• V Krožku za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 3 bo imel danes prof. Ser-gio Molesi pogovor na temo: "Pejsaž v očeh deželnih umetnikov". Izhodišče za kritikovo razmišljanje bo nedavna razstava pejsažev umetnikov iz vse dežele, ki je bila pred kratkim v Trstu in Gorici. Začetek ob 18.30.
Sporočilo Prešernove proslave v Društvu slovenskih izobražencev
»Usoda zamejskih Slovencev je v rokah mladih«
Društvo slovenskih izobražencev je svoj ponedeljkov večer posvetilo Prešernovemu spominu. Tu sicer ni šlo za običajno, »klišejsko«, Prešernovo proslavo, kakršnih smo vsi vajeni. Organizatorji večerov v DSI počastijo tega velikega slovenskega pesnika na svojevrsten način. Februarska proslava v Peterlinovi dvorani je postala tako zanimivo kulturno srečanje, ki si je zastavilo zahteven cilj — spodbuditi umetniško ustvarjalnost zamejskih Slovencev.
Številnemu občinstvu je nekaj misli ob tem osrednjem slovenskem prazniku posredoval pisatelj Boris Pahor, ki je v svojem govoru opisal mračne občutke, ki so ga obhajali, ko se je iz Francije vračal v Trst. Prof. Pahor je z izredno kritičnim pristopom razgalil sedanjost in preteklost Slovencev na »ozemlju, v katerega smo ujeti od leta 1945«. Svoje puščice je namenil predvsem gospodarskim, političnim in intelektualnim delavcem, ki so se po njegovem v teh letih vedli vse preveč »kompromisarsko«. Na drugo, »pozitivno« stran svoje popotne beležke je prof. Pahor zapisal le eno besedo: mladi. »Mladi so naše edino upanje. Drugega zdravila nimamo in nimam.« Nova generacija bo torej morala »graditi na osnovi zgodovinskega spomina, upoštevajoč napake in zablode prejšnje generacije...«
Na oder je nato stopil prof. Martin Jevnikar, član ocenjevalne komisije literarnega natečaja Mladike. Gre za natečaj, ki ga tržaška revija Mladika podeljuje že petnajstič, namenjena pa je avtorjem izvirnih novel in ciklov pesmi iz zamejstva, matične domovine, Koroške in Argentine. »Razpis natečaja je sprožil dve pomembni novosti,« je poudaril prof. Jevnikar. »Prvič, zaobjel je ves prostor, kjer živijo Slovenci... in to že davno prej, preden so v Ljubljani začeli govoriti o enotnem slovenskem kulturnem prostoru... Drugič je Mladika povezovala podeljevanje nagrad s slovenskim kulturnim praznikom, s Prešernovo proslavo...« Prof. Jevnikar je obenem opozoril na dejstvo, da je »še posebej potrebno prosvetno in kuturno delo v zamejstvu, saj se asimilacija vsak dan nadaljuje, nazadržno pada število otrok v šolah, nadaljuje se razlaščanje slovenske zemlje...«
Ocenjevalna komisija je skrbno pretehtala vse prispevke, zlasti pa je upoštevala umetniško nadarjenost in jezikovno kulturo. Prvo nagrado je podelila avtorici Dolores Terseglav z Reke za novelo »Listi iz dveh dnevnikov«. Drugo nagrado je prejela Milojka Žižmond iz Renč, tretjo pa pisatelj Pavle Zidar, letošnji dobitnik najvišjega slovenskega priznanja za literarno delo — Prešernove nagrade. Drugo in tretje mesto za cikel pesmi sta prejeli Terezika
Srebrnič iz Števerjana in Nada Dobovičnik iz Celovca. Prve nagrade za poezijo letos komisija ni podelila.
Sledilo je nagrajevanje amaterskih gledaliških skupin v sklopu natečaja »Mladi oder«, ki ga že dvanajstič prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta iz Trsta. Skupine so prejele plakete, ki jih je za to tekmovanje izdelal grafik Edi Žerjal. Komisija je gledališke skupine razdelila v tri kategorije. V prvo spadajo samostojne igralske skupine. Priznanje so prejeli: Dramska skupina prosvetnega društva »Štandrež«, Amaterski oder »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela ter Šentjakobska dramska skupina. Nagrajenci druge kategorije, torej skupine, ki delujejo priložnostno v okviru kulturnih in prosvetnih društev, pa so: Marijin dom pri Sv. Ivanu, Prosvetno društvo Mačkolje, Gledališki krožek Slovenskega kutlurne-ga kluba, Finžgarjev dom na Opčinah ter Posvetno društvo Hrast iz Doberdoba. V zadnjo kategorijo spadajo igralske skupine, ki delujejo v okviru raznih šol. Letos so bile nagrajene: srednja šola F. Erjavec iz Rojana, licej F. Prešeren, osnovna šola F. Bevk z Opčin, srednja šola I. Trinko iz Gorice in osnovna šola F. Erjavec iz Štandreža.
S tem se je Prešernova proslava v prostorih Društva slovenskih izobražencev približala koncu. Za umetniški glasbeni zaključek tega kulturnega praznika sta poskrbela pianist Tomaž Simčič in Ljubica Berce, ki sta izvedla tri skladbe: Prešernovo »Nezakonsko mati« v Vilharjevi uglasbitvi ter Kosovelovo »Pesem« in Leskovčevo »Kukavico na-gajivko« skladatelja Maliča.
Odločen protest Tržaškega gibanja ob oddaji o fojbah
Tržaško gibanje je včeraj objavilo tiskovno noto, v kateri ostro protestira zaradi "nesramne pristranskosti" oddaje Raidue 3131 o fojbah. V tem programu so namreč našla prostor le znana nacionalistična izkrivljanja, medtem ko so bili izključeni vsi telefonski pozivi demokratičnih italijanskih in slovenskih predstavnikov, čeprav so se najavili že dan prej. Med drugimi ni dobil besede predstavnik Tržaškega gibanja, ki je nameraval citirati anag-rafske podatke, iz katerih izhaja, da je bilo iz vse Julijske krajine pogrešanih ob koncu vojne zaradi vojnih dejanj 850 oseb, delno vojakov in delno civilistov. Pač pa so lahko govorili znani desničarski predstavniki, ki pa se niso predstavili kot pripadniki določene politične usmeritve, tako da ni prišlo do izraza, da zastopajo samo en del javnega mnenja.
Tiskovno poročilo MT navaja nato še včerajšnjo tiskovno konferenco organizacij istrskih beguncev za napoved nacionalističnega shoda, ki naj bi bil v našem mestu 20. septembra, dalje članke v krajevnem italijanskem dnevniku ob 40. obletnici podpisa mirovne pogodbe ter nenazadnje napovedani prihod misovskega prvaka Al-miranteja v naše mesto. Po mnenju MT gre za očitno politično-propagan-dno ofenzivo, katere namen je rušiti medetnične in mednarodne odnose na italijansko-jugoslovanski meji. Zato Tržaško gibanje obsoja ta manever, ki je nevreden demokratične Italije ter škoduje italijanskim, evropskim in mednarodnim interesom, ter zahteva politični poseg vlade, da se ta manever prepreči.
Na ta način - meni Tržaško gibanje - je RAI neodgovorno ponesla v tisoče italijanskih družin prav tisti strup lažne zgodovine in etničnega sovraštva, s katerim desnica že od konca vojne sem zastruplja politično ozračje v Trstu.
Izvedli naj bi jo v teku marca
CGIL zahteva sklicanje deželne konference o državnih udeležbah
___________pismo uredništvu - pismo uredništvu _
Tabor mladih o »eksu in biksu«
Kako je s sklicanjem tretje deželne konference o državnih udeležbah? To vprašanje je deželno tajništvo sindikata CGIL spet zastavilo javnim ustanovam, potem ko je vsa zadeva okrog sklicanja te, z gospodarskega vidika tako pomembne pobude, spet zaspala. Deželno tajništvo sindikata CGIL pravi, da sta vlada in deželna uprava sprejeli jasne obveze, ki sta jih dolžni čimprej izpolniti. Zato predlaga, da bi konferenco sklicali v teku marca, sicer bo zaradi nestabilnosti in zrahljanosti političnega ustroja vedno težje uresničiti to zamisel.
Konferenca o državnih udeležbah bi morala biti po mnenju sindikata CGIL priložnost, da se velike državne finančne družbe, vlada in deželna uprava vsaka iz svojega zornega kota izrečejo o posameznih vidikih hude krize, ki pesti državne udeležbe, predvsem pa o možnih pobudah, ki bi prispevale k premostitvi te krize in dvignile podjetja z državno soudeležbo v naši deželi iz nejasnega položaja. Splošno vzdušje se je po mnenju sindikatov v zadnjem času bistveno spremenilo, kar omogoča boljši dialog in odpira pogoje za premostitev hudih težav zlasti v nekaterih kritičnih podjetjih, kot so Tržaški arzenal sv. Marka, podjetje Terni in druga. Potrebni so skratka novi načrti in novi prijemi, s katerimi pa ne gre odlašati. To je razlog zahteve sindikatov, da se vlada in deželna uprava čimprej odločita za sklicanje deželne konference o državnih udeležbah.
Pristaniška sekcija KPI obsoja poseg v Genovi
Komisarska uprava, ki jo je uvedel predsednik genovskega pristaniškega konzorcija D'Alessandro, je izzvala ostro reakcijo tudi med tržaškimi pristaniškimi delavci. Po predvčerajšnji dveurni stavki se je včeraj oglasila pristaniška sekcija KPI, ki je izdala poseben letak. V njem označuje odločitev predsednika genovskega pristaniškega konzorcija za provokacijo in neodgovorno politično dejanje. Nemogoče je namreč izboljšati pristaniške strukture in storitve brez neposrednega sodelovanja delavcev, pravijo komunisti in dodajajo, da ob takšnih avtoritarnih posegih niso dovolj le izrazi solidarnosti, temveč je potreben skupen nastop vseh, ki sta jim pri srcu usoda in razvoj pristanišč.
Nanašajoč se na položaj tržaškega pristanišča pa je v letaku rečeno, da so potrebni odločnost, čut odgovornosti in politična modrost, če želimo zajamčiti, da se bo že začeto soočenje o odprtih problemih tržaškega pristanišča lahko nadaljevalo brez pretresov.
Primorski dnevnik je odgovoril na pismo Tabora mladih, ki je pomenilo »pravi izziv« za redakcijo, s tremi članki naslovljenimi Popotovanje od eksa do biksa. Najavljeno je bilo, da se o problemu ne bo moraliziralo, kajti to bi pomenilo kriminalizirati del mladine. Toda naš vtis je, da celotni sklop člankov ni dosegel tega namena. To postane jasno, ko analiziramo izraze, s katerimi so mladi poimenovani, na primer: prenapeteži, razboriteži, razgrajači, vročekrvneži. Vse te besede so čustveno obarvane, imajo negativni predznak in izražajo odnos, ki ga ima pisec do poimenovanega.
V svojem pismu se je Tabor mladih prav tako namerno izognil moraliziranju in poimenoval te osebe z nevtralnim izrazom - mladi, ter tako, vsaj mislimo, zajel bistvo problema. Trdimo namreč, v nasprotovanju z ostalimi prireditelji mladinskih plesov, da ne gre za problem skupine ljudi, ki izvajajo nasilje, ali pa za posameznike. Trdimo tudi, da moramo problem današnjega nasilja nujno razlikovati od biksa med fanti dveh različnih vasi. Nasprotno mislimo, da gre za problem generacije. Zato nima smisla ločevati vaško mladino od mestne (v tem primeru se nam zdi izraz kraški Rambo žaljiv) ali demonizirati delavsko mladino in brezposelne. Mislimo, da je preenostavno kriminalizirati eno ali drugo vaško skupino, določenega posameznika ali družbeni razred, ker
uvajanje kategorij ne prispeva k boljšemu poznavanju pojava nasilja. Poleg tega smo prepričani, da ne moremo rešiti problema nasilja z napol policijskimi ukrepi.
Toda kaj pomeni trditi, da je nasilje izraz neke generacije? Ta teza zahteva široko in globalno obravnavo in odpira vrsto vprašanj, ki se jih mogoče v naši skupnosti še nismo dotaknili. V tem primeru nas enosmerno in enostavno prikazovanje problema in podrobni opisi nasilnih dejanj in ljudi ne zadovoljijo. Kot naslednji izziv redakciji Primorskega dnevnika postavljamo naslednje vprašanje: Ima nasilje mladih en sam obraz? Je samo negativen, uničujoč, črn, meglen pojav, ali lahko razberemo v njem tudi neko sporočilo, npr. kritičen odnos mladih do institucij, tudi če so te demokratične, kot je na primer Tabor mladih?
Tabor mladih
* * •
Pripis:
Nimamo si kaj očitati. Novinar ni sociolog, ki iz različnih zornih kotov išče interpretacije določenega pojava. Novinar beleži dogodke, opozarja na določena vprašanja, odpira teme in jih posreduje bralcem. Povsem logično je, da pri tem uporablja besede in izraze, ki mu jih posredujejo ljudje, s katerimi je govoril. Če nek fant pravi o sebi, da se je počutil kot Rambo, ne
Dokument deželnega vodstva sindikata
CGIL za ohranitev enotnosti dežele
vidimo v tem nič žaljivega. Sicer: naj intervjuvanca cenzuriramo? Imenovati stvari s pravo besedo pa bi morala biti dolžnost vseh in ne le novinarjeva. Če nekdo krade, je tat. Če nekdo razbija, je razbijač. Če nekateri ugotavljajo, da je pojav nasilništva razširjen v določenem krogu ali v določenem kraju, to še ne pomeni demonizirati tistega kraja ali tistega kroga. Skrivati glavo v pesek pa tudi ne vodi v boljše razumevanje. Razen v primerih, ko je nekdo prepričan, da že vnaprej vse ve. Takrat pa sploh ni treba poslušati različna mnenja.
Še eno dopolnilo: sklop teh člankov ni končan, zato ocena, da ni zadel bistva, je vsaj zaenkrat preuranjena.
N. F.
Nesramno vedenje v zdravstvenem uradu pri Sv. Ivanu
Včeraj, 10. t. m., se je naša sošolka obrnila na VIL občinski zdravstveni urad na Lonjerski cesti št. 1, da bi se podvrgla zdravniškemu pregledu za dosego začasne oprostitve od pouka telovadbe. V uradu se je predstavila s spremnim dopisom ravnateljstva učiteljišča (v italijanščini) in potrdilom družinskega zdravnika (v slovenščini). V uradu sta bili prisotni zdravnica in bolničarka. Ko je ena od teh videla oba papirja, je najprej rekla, da ne razume, nato pa je vzkliknila približno takole: »Ragazzi, siete gia grandi, do-vreste saperlo che qui siamo italiani.« Nato je druga odprla vrata ambulante in našo sošolko odslovila.
Deželno vodstvo CGIL je odobrilo dokument o deželni enotnosti, ki ga objavljamo v daljšem izvlečku.
»Deželno vodstvo CGIL — upoštevajoč tudi raznolikost gospodarskih in kulturnih situacij posameznih področij dežele in nehomogenost ter diferenciacijo v proizvajalnih sistemih in gospodarskih ugodnostih je mnenja, da je v splošnem interesu delavcev ugodneje ohraniti v deželi FJK enotno vlado, ki naj bi z realno decentralizacijo pristojnosti uresničevala cilj gospodarskega integriranja različnih področij.
Postopno izboljšanje življenjskih in delovnih razmer prebivalstva ni odpravilo strukturalnih in kulturnih razlik, ki obstajajo vse od ustanovitve Dežele Furlanije-Julijske krajine, pač pa je rodilo nova upanja in pričakovanja, ki so tudi upravičena, da se jim prizna njihova specifičnost.
Žal pa je politično-gospodarski in ustavni sistem - zgolj zaradi ohranjevanja oblasti — raznolikost izkoristil z namenom, da utrdi nasprotovanja, namesto da bi podprl integriranje in razvil pozitivne vsebine specifičnih kultur (furlanske, julijske in slovenske).
V tem okviru so določeni krogi sprožili časopisno kampanjo in jo podprli s približnimi in instrumentalnimi analizami z namenom, da oživijo nikoli zamrle separatistične težnje, ki nikakor ne pripomorejo k reševanju problemov.
Ukoreninjenje centralističnih teženj znotraj deželnega odbora, nespoštovanje metode načrtovanja in demokratičnega soočanja, vladna praksa, ki
jemlje krajevnim avtonomijam njihovo vlogo in daje prednost rešitvam in odnosom korporativnega in lokalpatri-otskega značaja, so dali duška, mimo uradnih izjav, zagovornikom gospodarske in institucionalne ločitve dežele.
Ko je znotraj deželne vlade prevladala logika enotnosti, je FJK uspelo uveljaviti svoje pravice v sklopu vsedržavne politike in dobiti velika finančna sredstva za obnovo, za velike infrastrukture, za julijsko območje in postati pomembno italijansko in mednarodno znanstveno središče.
Po drugi strani pa bo le z enotno politiko mogoče zahtevati od parlamenta, naj pospeši postopek za odobritev zakona o obmejnih področjih, ki naj bi proglasil deželo FJK kot obrobno področje EGS, in bi torej bil velikega pomena tako za našo deželo kot za celotno državno skupnost.
CGIL meni torej, da je abstraktna razprava o institucionalni ureditvi nevarna, da ne zajema bistva problemov in se odmika od realnih rešitev gospodarskih in zaposlitvenih problemov ter šibi pogajalno moč dežele.
Kljub temu pa je treba nujno načeti razpravo in najti stvarne rešitve za resnično decentralizacijo pristojnosti od dežele na sistem krajevnih avtonomij.
Zaradi njenih značilnosti in omejene velikosti ter soodvisnosti gospodarskih dejavnikov gre gospodarske posege, ki naj bi za boljše izkoriščanje sredstev upoštevali posamezne situa-
cije, načtrtovati v enem samem deželnem sedežu, kar bi omogočilo izvajanje demokratičnih postopkov, pri katerih naj bi soodločale krajevne avtonomije in družbene sile.
Kaže, da zakonski osnutek deželnega odbora o decentralizaciji, ki nejasno določuje pristojnosti dežele, pokrajin, občin in gorskih skupnosti s križanjem nalog načrtovanja in upravljanja posameznih ustanov, ni usmerjen v urejanje sistema krajevnih avtonomij in izboljšanje kakovosti in racionalnosti storitev, pač pa v ovekovečanje zapletenih in razpršilnih vladnih metod, ki so zasnovane na ohranjanju aktualne ureditve oblasti.
Predvidena ustanovitev Ravnateljstva za gorate predele pa ni primerna rešitev gospodarskih problemov in ne ustreza niti razpravi o ustavni ureditvi, ki bi morala najti prave rešitve za to obrobno področje naše dežele. Bolj primerno bi bilo preučiti možnosti ustanovitve samostojne pokrajine, kar bi znatno poenostavilo sedanjo institucionalno ureditev (križanje pristojnosti med gorskimi skupnostmi, občinami, KZE in videmsko pokrajino), in predvideti gospodarske ugodnosti, ki naj bi upoštevale potrebe šibkega gospodarskega tkiva goratih predelov.
V tem kontekstu je ustanovitev komisije za revizijo statuta pri deželnem svetu lahko koristno sredstvo samo, če bo upoštevalo doprinos vseh družbenih sil in če bodo naloge in časovni termini vse od začetka strogo določeni. Drugače pa obstaja možnost, da tudi ta komisija postane nov alibi za
odlašanje rešitev gospodarskih in ustavnih vprašanj.« Dokument deželnega vodstva CGIL je bil odobren z enim nasprotnim glasom in štirimi vzdržanimi.
Sen. Gianfranco Maris v Krožku Che Guevara
V petek, 13. t. m., bo s pričetkom ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 srečanje z vsedržavnim predsednikom Združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča senatorjem Gianfrancom Marisom, ki bo govoril na temo: »Od posebnega sodišča do republike. Dogodek iz preteklosti, opozorilo za današnji dan«.
Večer prirejajo Združenja bivših protifašističnih političnih preganjancev (ANPPIA), partizanov (VZPI-ANPI), bivših deportirancev v nacistična taborišča (ANED) in Krožek za družbenopolitična vprašanja »Che Guevara« ob 60-letnici uvedbe izrednih zakonov, s katerimi je’fa-šizem utrdil svojo oblast in hkrati ukinil demokratične svoboščine. Spomnimo naj, da je predavatelj sen. Maris bil eden izmed protagonistov na procesu o tržaški Rižarni.
Koristna pobuda gledališke skupine La Contrada
Vabilo v gledališče za mlajšo publiko
»Vabilo v gledališče« je pobuda, ki jo gledališka skupina La Contrada prireja že tretje leto zapored, od lani pa jo prireja v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za kulturne dejavnosti. »Vabilo v gledališče« nudi mladini med 18. in 25. letom starosti možnost, da si po zelo nizki ceni ogleda šest gledaliških predstav in da se udeleži srečanj o gledališkem ustvarjanju, kritiki, arhitekturi in analizi nekaterih dramskih del. Pobuda je namenjena torej mladini, ki želi pobliže spoznati gledališko umetnost in življenje. Lanska pobuda je doživela velik odziv med dijaki višjih srednjih šol, univerzitetnimi študenti in zaposleno mladino. Tako bo tudi letos Čon-trada v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom priredila ciklus srečanj, na katerih bodo sodelovali izvedenci različnih sektorjev gledališkega ustvarjanja. Predstav in srečanj organizatorji namerno ne prirejajo po šolah, ker bi mladim radi privzgojili navado, da obiskujejo gledališče.
Za vsoto 25.000 lir si je mogoče nabaviti abonma za šest predstav, ki so vključene v sezonski repertoar skupine La Contrada. Gre za igri, ki ju je postavila La Contrada, in sicer »Dva para svilenih nogavic z Dunaja« Car-pinterija in Faragune in »Ura ljubezni« Josela Topola, in za predstave drugih italijanskih skupin: »Babica« Roberta Cosse v postavitvi rimske Cooperativa Attori e Tecnici, »Eva Pe-
ron« s skupino Teatra della Tosse iz Genove, Schillerjevi »Razbojniki« s skupino Compagnia della Loggetta iz Brescie in »Blišč in beda v slačilnici št. 1« v postavitvi rimske Compagnia delTAtto.
Srečanja, ki jih bodo priredili marca in aprila, pa so namenjena drugačnemu pristopu do gledališča. S pomočjo Giorgia Polacca, Roberta Can-zianija in Adriana Dugulina naj bi se mladi naučili pozorneje »poslušati in gledati predstavo, predvsem pa vzpostaviti bolj ustvarjalen odnos do gledališča in literature«. Aprila bo gledališki igralec Nico Pepe nastopal po šolah z recitalom, v katerem bo iz nenavadnega zornega kota predstavil življenje in delo Pirandella, tj. iz zornega kota igralca, ki je sam igral velikega dramaturga.
Abonma je mogoče naročiti pri UT AT, v Pasaži Protti 2, in v gledališču Cristallo od 15.30 do 18.30. (bg)
■ Po enoletnem premoru so javno kopališče spet odprli. Kopališče so pred enim letom zaprli zaradi nujnih vzdrževalnih del. Občina je v tem času preuredila prostore v skladu z najnovejšimi zdravstvenimi in higienskimi normami ter obenem zaposlila veliko število novih uslužbencev.
Občinsko kopališče bo ob delavnikih, razen srede, odprto od 8. do 18. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.
Minister Goria jutri v Trstu
Minister za zaklad Giovanni Goria se bo jutri ob povratku iz Londona ustavil v našem mestu. Na sedežu deželnega odbora se bo sestal s predsednikom Biasuttijem in drugimi odborniki, s katerimi bo govoril predvsem o nekaterih delikatnih vprašanjih finančnega značaja, v prvi vrsti seveda o denarju, ki ga Dežela dobiva od države. Srečanju z deželnim odborom bo sledila tiskovna konferenca.
Tržaški socialisti pripravljajo kongres
Pokrajinski izvršni odbor PSI je na svoji zadnji seji razpravljal o pripravah na strankin pokrajinski kongres. V tej zvezi je sklenil — sklepe pa bo moralo še ratificirati pokrajinsko vodstvo, ki se bo sestalo v ponedeljek — da bo 17. marca pokrajinska skupščina socialistov, medtem ko bodo sekcijski kongresi med 23. februarjem in 25. marcem. Kot znano, bo deželni kongres PSI potekal v dneh 21. in 22. marca (v Trstu ali Gorici), tržaški pokrajinski kongres pa bo pozneje. Prav zato bo delegate na deželni kongres izvolila pokrajinska skupščina 7. marca.
Kongresni dokument osrednjega strankinega vodstva je bil medtem že osvojen tako na pokrajinski kot na deželni ravni, možno pa je, da bodo predloženi in odobreni še dodatni dokumenti, tako v dopolnilo vsedržavnega kot glede tem krajevnega značaja. Enotni dokument bodo vsekakor na kongresu predstavili pripadniki Craxijeve struje "za reformizem in avtonomijo", ki jo v Trstu vodita Gianfranco Carbone in Arnaldo Pittoni, in levičarske struje, kateri pripada pokrajinski tajnik Augusto Seghene. Naj omenimo, da pojutrišnjem zapade rok za predložitev morebitnih novih dokumentov.
V oris vsedržavnih kongresnih tez načrtujejo tržaški socialisti izvedbo dveh javnih manifestacij, na katerih bodo analizirali poglavitna vprašanja iz kongresnih dokumentov.
Odloženo predavanje v Časnikarskem krožku
Združenje Furlanije—Julijske krajine za mednarodni razvoj obvešča, da bo za jutri napovedano predavanje vodnega inženirja Carla Lottija odpadlo. Predavatelj bi moral govoriti v Časnikarskem krožku v Trstu na temo: »Obračun in perspektive mednarodnega sodelovanja za razvoj«, nesreča v družini pa mu je to preprečila. Predavanje je odloženo za nedoločen čas.
Sledijo podpisi dijakinj II. razreda slovenskega učiteljišča »A. M. Slomšek«
Čudno »kavalirstvo« v avtobusu št. 17
Potniki mestnega avtobusa št. 17 so bili včeraj opoldne priča res »zglednemu« kavalirskemu dejanju. Ura je bila taka, ko se na avtobus zgnete cela množica in v takšnih okoliščinah se kaj rado zgodi, da eden nehote dregne svojega bližnjega med rebra in podobno. Do takšnega lažjega prerivanja je menda prišlo tudi na sedemnajstici, v kateri se je peljala tudi mlajša ženska, 36-letna Margherita Craig iz Drevoreda D'Annunzio 62. Neki mladenič se je med zibanjem avtobusa nekoliko močneje zaletel vanjo in to jo je tako vznejevoljilo, da je vzrojila. Namesto opravičila pa jo je neznani »kavalirski« mladenič kar krepko s pestjo po obrazu, da ji je verjetno prebil nosno kost ter odprl manjšo ranico nad obrvjo.
Avtobus se je nekje ustavil. Mladenič jo je popihal, Craigova pa se je podala v bolnišnico po prvo pomoč. Zdravniška prognoza znaša deset dni.
Mlad vespist v tovornjak
Pridržana prognoza zaradi lobanjskih poškodb
V Ulici Pitacco se je sinoči okrog 21. ure hudo ponesrečil z vespo 18-letni Fabio Zamo od Magdalene 3365. Peljal se je po omenjeni ulici proti Škednju, ko je iz nepojasnjenih razlogov trčil v parkirani tovornjak fiat 691, last Giuseppa Flo-reana iz Ul. Pitacco 3. Pri trčenju se je hudo udaril v glavo ter verjetno zadobil notranje poškodbe. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so mladeniča nemudoma prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
Valerija Mihalič
Pogreb bo jutri, 12. februarja' 1987, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Antona v Boršt.
Žalostno vest sporočata hčerka Mirka z možem Alojzom in vnukinja Grozdana z družino
Jezero, 11. februarja 1987
Na dolinski srednji šoli so se spomnili Prešerna
Ob dnevu slovenske kulture so se Prešerna spomnili tudi dijaki srednje šole Simon Gregorčič iz Doline. Proslave so se poleg dijakov in profesorjev udeležili tudi številni starši. Prof. Ful-via Premolin je v kratkem nagovoru poudarila važnost in pomen praznika, ki je neločljivo povezan s Prešernovim imenom, posebej pa z njegovim velikim in plemenitim delom. Učenci III. b razreda so nato recitirali pesnikovo Zdravljico, ki zveni danes, ko je v svetu toliko gorja in nam grozi najhujše, še posebno aktualna in preroška. Elizabeta in David pa sta prebrala Župančičev pozdrav mariborski mladini, v katerem Župančič večkrat zanosno poudari: Ljubite Prešerna!
V drugem delu proslave je kot častni gost nastopil moški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Dolinska šola si prizadeva, da bi gojila čim po-gostnejši stik z domačimi kulturnimi
društvi in ustanovami. Zato so dolinski šolniki tokrat sklenili, da povabijo medse zbor od Domja in pevci so se z veseljem odzvali vabilu. Zbor, ki ga že deseto leto nepretrgoma vodi Ivan Tavčar iz Kopra, se je predstavil z zelo pestrim sporedom. Dijaki so lahko slišali mojstrovine skladateljev v različnih jezikih in tudi različnih slovenskih narečjih. Srečanje med pevci in dijaki je bilo prisrčno in doživeto, mlado občinstvo pa je najtopleje sprejelo živahne in poskočne pesmi. Ob koncu se je ravnatelj dr. Aldo Štefančič gostom iskreno zahvalil za prijetno sodelovanje in izrazil željo, da bi zbor še prišel v našo učečo se sredino. Po mogočnih akordih Vrabčeve Zdravljice na Prešernovo besedilo je bilo proslave konec, utrdila pa se je prijateljska vez med dolinsko srednjo šolo in še eno umetniško skupino v občini, (ris)
Predavanje prof. Pirjevca v Bazovici
Prejšnji teden je v Bazovskem domu predaval univerzitetni profesor in zgodovinar Jože Pirjevec. Predstavil nam je zgodovino Trsta in Slovencev v obdobju od leta 1945 do leta 1947. Posebno je osvetlil nekatere doslej še neraziskane dogodke iz obdobja neposredno po osvoboditvi Trsta, ki so bili predmet raziskovalnega dela predavatelja v zadnjih letih. Nadvse zanimivemu predavanju prof. Pirjevca, ki je bil v dveh letih že drugič gost KD Lipa, so prisotni sledili z velikim zanimanjem, kar so dokazala tudi dodatna vprašanja zgodovinarju ter pojasnjevanja nekaterih okoliščin osebno prizadetih
v tistem obdobju, (s. k.)
Novo vodstvo nabrežinskih društev
Danes se bo v Nabrežini prvič sestal glavni odbor SKD Igo Gruden in ŠD Sokol po občnem zboru, ki je bil pretekli petek. Na seji si bodo porazdelili funkcije. Novo vodstvo nabrežinskih društev bo takole sestavljeno: predsednik Antek Terčon, podpredsednik in hkrati načelnik odbora za kulturo Tomaž Caharija, podpredsednik in
hkrati načelnik odbora za šport Pavel Vidoni, tajnik Mitja Terčon, blagajnik Ivo Marušič in gospodar Dimitrij Žbogar. Aleksandra Pertot bo odgovarjala za odbojko, Aljoša Terčon za košarko, Hadrijan Stanissa pa za balinanje.
(Na sliki: Antek Terčon podaja predsedniško poročilo na občnem zboru.)
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Duras SUZANNA ANDLER. Režiser Marco Sci-accaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Nocoj ob 20. uri sedma predstava (red F/C) Kodalyjeve opere HARY JANOS. Dirigent Tamas Pal, režija Laszlo Vamos.
razna obvestila
KD Lipa obvešča, da bo danes, 11. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu seja glavnega odbora.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union - Podlonjer vabi na skupščino vseh članov, ki bo danes, 11. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24).
SKD Barkovlje obvešča, da bo jutri, 12. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih redna odborova seja.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 11. februarja 1987
MARIJA LURŠKA
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 14.42 in zatone ob 6.25.
Jutri, ČETRTEK, 12. februarja
BENO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.30 naj-nižja -3 cm, ob 7.50 najvišja 34 cm, ob 14.48 najnižja -57 cm, ob 21.38 najvišja 34 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Rihard Schnabl, Anna Dordolin, Giuseppe Ouargnali, Eriča Ri-efolo, Silvia Smutz.
UMRLI SO: 64-letna Gisella Radin, 85-letna Margherita Bock, 78-letni Bruno Davanzo, 71-letni Giovanni Spessot, 71-letna Carla Werk, 87-letna Maria Lom-bai, 84-letna Elisabetta Schatzinger, 85-letni Alessandro Billini, 78-letni Pietro Sinconi, 90-letna Maria Dolenc, 82-letni Umberto Capriati, 65-letna Libera Mar-sich, 48-letna Elda Babic, 90-letni Giuseppe Sossi, 78-letni Giacomo Segualeno, 90-letna Pierina Ulcigrai, 71-letna Ouiri-na Scharp, 77-letna Ludmilla Celhar, 89-letna Giovanna Ivančič, 78-letna Maria Predonzan, 68-letni Giordano Barbiani, 87-letna Antonia Maligoj, 82-letna Anna Hussak, 79-letna Pietrina Braicovich, 78-letni Virginio Naccari, 77-letna Lidia Chero, 76-letni Rinaldo Treu, 66-letni Marcello Mocolle, 87-letni Nicola Fian-dra, 80-letna Bruna Candido, 46-letni Flavio Covacich, 71-letni Antonio Vezna-ver, 73-letna Olga Moratti, 78-letna Maria Morgan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. februarja 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. delLIstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TRŽAŠKA	SLOVENSKI MLADINSKI
KNJIGARNA	REKREATIVNI KULTURNI
KLUB GORICA
priredita
v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne
predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka
SOBA 150
Vabljeni
		
kino		koncerti
ARISTON - 16.00, 22.00 Daunbailo, kom., ZDA 1986, 107'; r. Jim Jarmush; i. Roberto Benigni, John Lurie.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronen-berg; i. Jeff Goldblum, Geena Davis.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Ouesta e 1'America, er., □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Philadelphia experiment, fant., ZDA 1985; r. Steward Pattil; i. Michael Parre, Nan-cy Allen
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Le super-labbra di giovani vogliose, porn.,
□ □
EDEN - 15.30, 22.00 Teresa libido eroti-co, porn., □ □
PENICE - 17.30, 22.15 II caso Moro, dram., It. 1986, 115'; r. Giuseppe Ferrara; i. Gian Maria Volonte, Margherita Lozzano.
MIGNON - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, ZDA 1985, er. dram., 113) r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Ba-singer, □
EKCELSIOR II - 16.30, 22.15 Salvador, dram., ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. James Woods, Jim Belushi.
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: 16.30, 22.00 11 nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Highlander, dram., Avstral., 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Revoluti-on, dram., VB 1985, 103'; r. Hugh Hudson; i. Al Pacino, Nastassja Kinsky.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Vamp, srh., ZDA 1986, 93'; r. R. Wenk; i. Chris Makepeace, Grace Jones, □
RADIO - 15.30, 21.30 Aprendiste viziose, pom., □ □
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina NUOVO OUARTETTO ITA-LIANO.
Glasbena matica Trst, sezona 86/87, 5. abonmajski koncert v soboto, 14. t. m., ob
20.30	v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent: Marko Munih, solisti: Primož Novšak violina, Miloš Mlejnik violončelo, Olga Gracelj sopran, spored: Brahms, Lipovšek, Mendelssohn. Predpraja vstopnic v uradu Utat, Pasaža Protti.
SKD Tabor - Opčine — Prosvetni dom: Openski glasbeni večeri. Ob dnevu kulture Zvočnost slovenskih pokrajin -Ljudske pesmi in glasbila bodo predstavili Mira Omerzel, Matija Terlep in Beti Jenko. Uvodna beseda Nadja Kriščak. Vabljeni!
razne prireditve
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE v soboto, 14. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo otroški pevski zbor KD F. Prešeren, COŠ F. Venturini in dekliški zbor Vesna iz Križa. Slavnostni govor bo imel prof. Jože Pirjevec.
Krožek mladih komunistov Zahodnega Krasa vabi na srečanje: SPREGOVORIMO O MAMILIH, ki bo jutri, 12. t. m., ob 20. uri na sedežu sekcije KPI E. Ber-linguer v Nabrežini. Sodelujejo zdravniki in strokovnjaki centra CMAS.
KD Primorsko vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 15. t. m., ob
17.30	v Srenjsko hišo v Mačkolje. Nastopa mešani pevski zbor Primorec — Tabor.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
izleti
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
organizira v nedeljo, 15. februarja, smučarski izlet na Zoncolan. Cena 13.000 lir, odhod ob 7. uri s Proseka. Informacije in vpisovanje po telefonu na št. 225522 (Martina) in 225106 (Erika).
Sklad M. Čuk in SK Devin priredita v nedeljo, 15,_ t. m., I. ZIMSKE IGRE SKLAD M. ČUK v Ovčji vasi in Žabni-cah. Cena avtobusnega izleta s kosilom
20.000	lir. Vpisovanje še traja zaradi razpoložljivih avtobusnih mest v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Tel. 212175, ob večernih urah pa na št. 200236.
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Za informacije in vpisovanje tel. 229121 in 229432.
SPDT prireja 15. t. m. avtobusni izlet v Ravascletto. Cena 12.000 lir, odhod ob
6.30	izpred sbdne palače. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI in pri odborniku Devanu Cesarju (tel. 911433). Na razpolago bo tudi vaditeljica za otroke. Smučarji pohitite!
razstave
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
Sonji, Klavdiju in Mitji se je pridružila
KATJA
Srečni družinici želijo vse najboljše vsi nonoti.
Ringa ringa raja,
Katja pa nagaja,
Sonja pa zakliče, naj preveč ne viče!
Sonji vzklikajo in čestitajo kolegi z Agencije AA, PD in ZTT
DAVID - v svoji družini ostal si v manjšini, Gordana je prva bila, druga je Ana prišla, sedaj pa še
EVA
naj srečno prepeva
Čestitajo sodelavci
čestitke
V Boljuncu praznuje danes svojo 70-letnico rojstva STANKA BOLČIČ - KOZINA. Zdravo, srečno in pogumno naprej ji prisrčno želi nekdanja... sošolka in zvesta prijateljica Slava.
Danes praznuje nona STANA 70 let. Da bi še mnogo srečnih in veselih let preživela z nami ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
__________mali oglasi________________
PRODAM hrastova metrska drva za kurjavo. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/884182.
NA OPČINAH v centru prodaja privatnik privatniku novo stanovanje v tretjem nadstropju z dvigalom, prvi vhod, dve sobi, kuhinja, kopalnica, dve terasi, prostor za avto. Tel. v večernih urah na št. 212520.
ŽE DALJ ČASA uspešno poučujem slovenski jezik. Interesenti naj tel. 003867/74510.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Za informacije tel. v večernih urah na št. 040/225058.
PRODAM registrsko blagajno sweda, model L 20R3, rabljeno 18 mesecev po ugodni ceni. Tel. 815340 po 20. uri.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino.
TRGOVINA S ČEVLJI LA CALZATU-
RA, Ul. Udine 3, sprejme v službo mla-do_ prodajalko.
SE ŽELITE učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu, z izkušnjo večletnega poučevanja francoskega jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje, opremljeno, v okolici Doline. Tel. 228390.
DAJEM V NAJEM skladišče, 140 kv. m — tel. 228390.
PRODAM vinograd, 2.280 kv. m, z možnostjo vode, lepa pozicija. Tel. 228390.
PRODAM fiat 126, letnik '75. Tel. 826759.
PRODAM mladiče: nemškega ovčarja, pritlikovega pudla (barboncino), pritli-kovega šnaucerja in kokerja. Vsi mladiči so cepljeni in z rodovnikom. Teina št. 0481/31177 ali 882317.
V SLOVENSKEM PRIMORJU kupim bivalni vikend, hišo ali dvosobno stanovanje (zdomec). Tel. 003861/ 212819.
PRODAM FIAT UNO turbo, rdeče barve, november 1985, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 85215 med 15. in 17. uro, ob delavnikih, razen ponedeljka.
DNE 3. t. m. je bil ukraden avto A 112, rjavo-metalizirane barve, z evidenčno tablico TS 189609. Če ga kdo vidi, je naprošen, da telefornira na št. 231381.
__________prispevki_________________
V	spomin na Mirka Škabarja darujeta Verica in Milan (Repen) 20.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Mirka Škabarja darujeta Marica in Stanko (Repen) 15.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob smrti dragega brata Metota darujeta Berto in Milka 60.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Danila Pertota in Zofi Černič darujeta Berto in Milka
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Johano Sirk, Jožeta Bo-gatca in Ančko Bogateč darujeta Berto in Milka 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Ladija in Ninija darujeta Berto in Milka 15.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Maro Knez darujejo teta Ivanka, bratranci Bruno, Boris in Marta
30.000	lir za pevski zbor Rdeča zvezda in
30.000	lir za Godbeno društvo v Nabrežini.
Ob prerani smrti sina Mirka Škabarja darujeta mati Slava in oče Rudolf 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentanbor.
Namesto cvetja na grob Mirka Škabarja daruje Ivanka Guštin (Repen 88) 10.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Cvetke Trampuž daruje Ivanka Mihelič 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
menjalnica
10. 2. 1987
Ameriški dolar			 1280.	Japonski jen		8.—
Nemška marka 			 708.	Švicarski frank 		839,—
Francoski frank			 211.—	Avstrijski šiling		100.30
Holandski florint 			 627.	Norveška krona 		180,—
Belgijski frank				33.30	Švedska krona		195.—
Funt šterling			 1945. -	Portugalski eskudo		8.70
Irski šterling				1865.	Španska peseta		9.50
Danska krona			 184.	Avstralski dolar 		820,—
Grška drahma 			 9.10	Debeli dinar		2.10
Kanadski dolar 			 955.	Drobni dinar		2,—
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 DVtflIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Buške in nezgode naših otrok
V otroku moramo spoštovati človeka
Da nobena mladost ne mine brez buške, je resnica, ki ji ne moremo oporekati. Vendar je tudi res, da se otrokom dogaja še vedno preveč nezgod. Zanje, po mnenju strokovnjakov, niso nikoli krivi otroci, kajti preveč so odvisni od razumevanja, vzgoje in varnosti, ki jim jih dajemo mi - odrasli.
Če se poslužimo statističnih podatkov iz Slovenije, ki upoštevajo povprečje zadnjega desetletja, bomo ugotovili, da se vsako leto zaradi nezgod zdravi v bolnišnici 14 otrok na tisoč. Dojenčki se največkrat dušijo zaradi tujkov, dobijo opekline ter zlome kosti glave, trupa in udov. Malčki pridejo v bolnišnico pretežno zaradi opeklin, zlomov in zastrupitve: predšolski otroci pa največkrat zaradi zlomov, ran, zmečkanin in poškodb glave.
Velikokrat so ti primeri smrtni. Če se še enkrat poslužimo številk, ugotovimo, da znašajo smrtni primeri zaradi nezgod med dojenčki 4% vseh smrti, pri otrocih od enega do štirih let je takih smrtnih primerov med vsemi smrtmi 38%, odstotek naraste na 48% pri otrocih med petim in sedmim letom.
Tri odstotke vseh smrti predšolskih otrok pa gre pripisati prometnim nezgodam, marsikdaj zaradi neprimernega načina prevažanja otrok. Do tod so nam številke pripovedovale o sprejemih v bolnišnico, mnogokrat pa se starši zatečejo po pomoč v ambulanto,
kar pomeni, da je nezgod med otroki še več.
Zamisliti se moramo tudi v dejstvo, da so včasih poškodbe otrok namerne. Da so se torej nad njimi znesli odrasli. Čeprav strokovnjaki menijo, da med Slovenci pojava tako imenovanih »trpinčenih« otrok ni veliko, in če je, se dogaja kot posledica družin, ki so same bolne, alkoholizem, nizka izobrazba, slabe gmotne razmere, je le potrebno upoštevati tudi to dejstvo, ki se z naraščanjem'nasilja krepi tudi pri nas, saj so otroci dovolj nemočni, da so primerna osnova za majhne in velike zlorabe.
Za preprečevanje nezgod v otroški dobi je potrebno preventivno delo. Predvsem se moramo odgovorno zavedati, katere so nevarnosti v okolju. Dobro moramo poznati svojega otroka: pri nekaterih otrocih se nezgode kaj rade ponavljajo, kakor če bi imel nekakšno posebno pripravljenost za nezgode, čeprav ne živijo sredi posebnih nevarnosti.
Poleg tega je zelo pomembno, da skrbimo za razvoj gibalnih sposobnosti našega otroka, kajti le to omogoča vsestranski razvoj njegove osebnosti. Obiskovanje vrtca, igrišč, izleti, sprehodi so nove priložnosti, s katerimi nudimo otrokom možnost za pridobivanje smisla za red, tovarištvo, čut odgovornosti, samostojnost, pogum, utrjevanje in sploh vsestransko umsko in telesno razvijanje.
Vedno imejmo pred očmi, da je normalen razvoj otroka odvisen od njegove igre. Otrokovo življenje je pravzaprav ena sama igra. Zato moramo za uspešno preprečevanje nezgod spoznati, kako se razvija otrokova igralna sposobnost. Otrok v vsaki igri kaže potrebo, da bi sam vplival na okolje in ga spreminjal. Predvsem pa se v igri uresničujejo tudi take njegove želje, ki se v resničnosti ne morejo izpolniti. Tako tudi svojo napetost vnaša in rešuje v igri. Pomembno je, da ima otrok za igro tudi dovolj možnosti.
Seveda prihaja tudi pri igri do nezgod, ki so lahko posledica notranjih ali zunanjih dejavnikov. Notranji dejavniki so odvisni od stopnje otrokovega razvoja. Nezgode so tako lahko posledica otrokove nespretnosti, nemirnosti, zaletavosti ali kratkotrajne pozornosti. Velikokrat otroci radi posnemajo odrasle v situacijah, ki jim niso kos, privlačuje jih npr. ogenj. Ko so otroci utrujeni ali bolni, se možnost nesreče še poveča. Nemalokrat pa so za nesrečo krivi tudi zunanji dejavniki pri igri: igralni prostori, igrače in vzgojitelji. Tudi pri preprečevanju nezgod moramo namreč upoštevati otrokove individualne posebnosti in kljub njegovi nezrelosti v njem spoštovati človeka.
Prihodnjič se bomo pomudili pri vprašanju, kako v vsakdanjem življenju varujemo otroka nezgod.
kratke iz glasbenega sveta
BERLIN — Čilski pianist Claudio Arrau se v teh dneh mudi v Diesdenu, da bi z orkestrom dresdenske Staatskapelie in pod vodstvom sira Colina Davisa posnel Tretji koncert za klavir in okrkester v C-Duru, op. 37 Ludwiga van Beethovna. Ko je pretekli petek stopil v studio, ga je orkester sprejel z izvedbo Mozartovega Minueta in Linzove simfonije (št. 36 v C-Duru, K425), da bi tako počasil Arrauov 84. rojstni dan. Virtuoz se je sicer ganjeno zahvalil kolegom, nakar je izrazil željo in zahtevo, da bi nadaljevali z delom, kot običajno.
MILAN — Milanski Treatro studio gledališča Piccolo teatra se je v okviru letošnjega glasbenega sporeda za otroke in mladino (sad sodelovanja s Scalo) lotil Noetove barke (Noy's Fludde) Benjamina Brittena. Prj uprizoritvi, ki se bo predstavila občinstvu v petek zvečer, sodeluje preko 180 mladih glasbenikov, pevcev, plesalcev in statistov.
Postavitev Brittenove opere z nabožno vsebino iz leta 1957 je terjala zahtevno scensko delo: v prostoru, ki spominja na srednjeveško cerkev, je glavni element seveda ogromna lesena barka, pred njo pa si prostor delita orkester in občinstvo. Na barki nastopa približno 70 mladih pevcev (najmlajši so stari komaj 7 let), ob katerih so raznovrstne živali in seveda Noe, njegova žena in sinovi. Orkester Milanske mestne glasbene šole (sestavlja ga 40 mladincev ned 14. in 17. letom) dirigira Emilio Pomarico, režiser predstave pa je Enrico d’Ama-to.
MILAN — Kljub kritikam in polemikam je sanremski Festival italijanske popevke očitno še vedno dvolj zanimiv in privlačen za široko italijansko občinstvo. Zaključnemu delu festivala je v soboto zvečer od 20.30 dalje po ekranih sledilo kakih 18,3 milijonov televizijskih gledalcev (77,5% vseh gledalcev), kar predstavlja za italianskjo državno televizijsko mrežo pravi rekord, saj je to najvišje število, ki ga je uspela doseči ena sama televizijska mreža. Tako je vsaj javila Auditel, ki deluje od 7. decembra lani.
Zdi se tudi, da je število gledalcev bilo nespremenjeno za ves večer (vsi so torej vztrajali, kar dokazuje, da jim je bila oddaja dovolj zanimiva), zadnjemu delu sporeda, točneje nagrajevanju, ki je bilo na vrsti po enih ponoči, pa je sledilo 12,4 gledalcev (91,6% vseh).
S tem podatkom je RAI v soboto zvečer seveda dvignila tudi povprečje gledalcev za vse tri mreže, ki je v prvem delu večera znašalo 21,5 milijonov oseb (74,5%). Precej zgovoren je primerjalni podatek: trem Berlusconijevim mrežam je v sboto zvečer sledilo le 6,2 milijona gledalcev (21,55%). Morda bo RAI s takimi podatki uspela celo opravičiti strošek 2,5 milijard, ki jih je potrosila za sanremsko prireditev...
RAI: več sodelavcev kot uslužbencev
RIM — Podatek bi pravzaprav spadal v Guinessovo knjigo: za vsakega od 13 tisoč uslužbencev RAI zaposli še dva zunanja sodelavca. Ko govorimo o ljudeh, ki v taki ali drugačni obliki sodelujejo z italijansko radiotelevizijsko mrežo, govorimo torej o pravi vojski, v katero se redno ali občasno vključuje 40.000 oseb: avtorji, režiserji, scenaristi, novinarji, tehniki in še bi lahko naštevali. Ta vojska je RAI lani stala kakih 400 milijard lir.
Zanimivi so tudi nekateri drugi podatki, ki govorijo o delu teh 40 tisoč oseb; 13 tisoč ur televizijskih oddaj, oz. skoraj 20 tisoč ur, če prištejemo deželne sporede, ob njih pa še kakih 60 tisoč ur radijskih sporedov. In vendar tudi v tem podatku tiči netočnost, kajti precejšen del sporedov RAI nakupi in ga sama ne producira. Tri državne televizijske mreže so na primer v prvem polletju 1986 oddale kakih 1000 ur filmov.
Polemika se je razvila predvsem v zvezi s kulturnimi, reportažnimi, dokumentarnimi in lahkotnejšimi oddajami. To naj bi bile oddaje, ki spadajo v produkcijo RAI, vedno pogosteje pa RAI odkupi že pripravljene oddaje. Oglasile so se nekate vidnejše osebnosti, ki so redno zaposlene, in se pritožile, da postaja RAI odvisna od skupin, ki vsiljujejo svoje oddaje, medtem ko sama RAI producira kulturno manj pomembne oddaje, ki pa so pogosto vezane na igralce ali "priljubljene" osebnosti. Režiserji in programisti so tako predlagali, da bi uvedli 'poskusno dobo" za sodelavce, podobno kot velja za praktikante-novinarje, da bi lahko ugotovili dejanske sposobnosti sodelavcev. Če bo podjetje sprejelo predlog, bo učinek dvojni: podjetje bi se verjetno posluževalo manjšega števila zunanjih sodelavcev - režiserjev in programistov, istočasno pa bi prihranilo na honorarjih, saj zunanji sodelavci zaslužijo povprečno dvakrat toliko kot redno zaposleni.

današnji televizijski in radijski sporedi
Silili
■lil! l!
11
lili!
C rai 1___________________________
7.20	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Informativna oddaja: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Un tocco di genio
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Dokument.: Življenje živali
15.30	Izobraževalna oddaja: Audio vizualna sredstva v medicini
16.00	Nanizanka: Trapper
17.05	Risanka: Marco
18.00	Dnevnik - Kronike
18.30	Nanizanka: Laurel & Hardy -glavi brez pameti
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved in dnevnik
20.30	Film: Una finestra sul cielo (dram., ZDA 1976, r. Larry Peer-ce, i. M. Hasset, Bean Bridges)
22.05	Dnevnik
22.15	Politična tribuna: KD
23.00	Športna sreda: košarka in lahka atletika
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
1	RAI 2
9.00	Veleslalom moški (1. tek, prenos iz Misurine)
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dok.: Če si moder, smej se
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05	Kmetij, odd.: Odprti prostor
18.20	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
19.45	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.25	Nogomet: Portugalska - Italija (Under 21)
22.15	Dnevnik
22.25	TV film: Cocaina (r. Paul Wend-kos, i. Dennis VVeaver, Karen Grassic)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: La regina vergine (zgod., ZDA 1935, r. George Sidney, i. Jean Simmons, Stewart Gran-ger)
r rai a__________________________
11.45	Veleslalom moški (2. tek, prenos iz Misurine)
12.30	Variete: Dadaumpa
12.55	Nadaljevanka: Chiungue tu sia (3. in zadnji del)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Milanski glasbeni popoldnevi, dir. Karl Martin (Mozart, Wolf, Britten, Castaldi)
16.10	Dokumentarec: II mare dietro le dune
16.40	Izobraževalna oddaja: Otroštvo in ljudski prazniki
17.00	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Rockottanta (pet let angleške glasbe)
19.00	Dnevnik
19.35	Gledal, odd.: Monolog Nicole la-cobaccija (r. Maria Pezzimenti)
20.05	Dokumentarec: Sredozemlje
20.30	Film: California dolls (dram., ZDA 1981, r. Robert Aldrich, i. Peter Falk, Vicki Frederick)
22.25	Dnevnik
22.30	Dokumentarec o Freudu
RTV Ljubljana_____________
9.00	TV mozaik: TV drama Mišo (J. Makalan, produkcija TV Novi Sad)
10.15	Dokumentarna oddaja: Mostovi -Hidak (pon.)
15.45	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroška nanizanka: Vijavaja (Josip Stritar, r. Tone Tomšič, v 4. delu nastopajo Janez Hočevar, Brane Ivanc, Alenka Vipotnik)
18.20	Dokumentarna oddaja: Skrivnosti morja (1. del dokumentarne nadaljevanke)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: 1984 ( po romanu Georgea Orwella, VB, r. Michael Redford, i. John Hurt, Richard Burton, Suzanna Hamilton, Cyril Cusack)
21.55	Mednarodna obzorja: ZRN po volitvah (oddajo pripravila TV Beograd)
22.35	Dnevnik
j (Q TV Koper_____________________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — S seje občinskega sveta TRST in VIDEM - Nove raziskave o onesnaženju okolja GORICA — Razgovor s fotografom Milenkom Peganom in tajnikom ZSKD Rudijem Pavšičem (pripravil Marko Waltrisch)
TRST — O dejavnosti galerije Tom-maseo
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV Novice
20.30	Zabavna oddaja: Un altro varieta
21.35	Dok.: Automania - Sanjski de-
sign
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Jug. košarkarsko prvenstvo
ijfj CANALE5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tutti in famiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: L'orfana senza sorriso (dram., ZDA 1953, r. Jean Negules-co, i. Greer Garson, WalterPidgeon)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: LJmpero colpis-ce ancora (fant., ZDA 1980, r. Irvin Kershner, i. Mark Hamill, Harri-son Ford)
22.55	Dokum.: Big Bang
23.40	Naniz.: Mississippi, 0.40 Sguadra speciale
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, II giro del mon-do di Willy Fog
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je-Hollywood
16.40 Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviz: Cest la vie
18.45 Variete: II gioco delle
coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Spenser
23.00	Film: II Kobra (srh., ZDA 1973, r. Bernard Kowalski, i. Strother Martin)
0.50 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.40 Switch
^|> ITAL! A 1	~
8.30 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 9.00 Fantasi-landia
9.40 Film: Scapolo in ro-daggio (kom., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Hal Holbrook, Barbara Rush)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker
13.30	Nanizanka: Tre cuori in affitto
14.00	Glasbeni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emy, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nadaljevanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Kviz: O.K. II prezzo e giusto
22.35	Aktualnosti: Contro-corrente
23.20	Nanizanke: La camera oscura, 0.20 Toma, 1.20 Simon & Simon
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Superkid, Anna dai capelli rossi, Charlotte
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Jim, 1'irresistibi-le detective (krim., 1968, r. David Lowell Rich, i. Kirk Douglas, Sylva Koscina)
22.30	Film: II deserto dei tar-tari (dram., It. 1976, r. Valerio Zurlini, i. Jac-gues Perrin, Vittorio Gassman)
0.30 Film: I ragazzi fuori pista (kom., It. 1980, r. John Tenorio, i. Joe Hohnson)
TELEFRIULI
15.30	Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: II se-
gno del comando
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja: Zdravstvo danes
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Bronk 0.30 Informativna oddaja:
Speciale La Grotta 0.01 Glas. odd.: Musič Box
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Nediški zvon; 8.55 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: orkester Haydn Philarmonia;
18.00	Radijski humoristično-satirični kolaž: Slovenski humoristični prazniki; 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Medigra;
19.00	Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci;
19.45	Ansambel Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.30 Pevci; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz filmov; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Tommy Garrett; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem;
17.40	Ansambel Ivana Ruparja in Dekliški oktet iz Kopra; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske m knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva; 18.33 Koncert: Božo Rogelja - oboa; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovensko glasbo (tel. št. 212658); 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Smeh in glasba; oddaje povezuje glasba.
Soglasnost v goriškem občinskem svetu
Z odobritvijo konzorcija prvi korak k dejanskemu odprtu fakultet
Tudi Tržič zahteva odprtje fakultet
V goriškem občinskem svetu smo lahko v ponedeljek zvečer poslušali zanimivo debato o vlogi našega mesta kot posredovalca kulture in tudi kot sprejemnika kulture, ki naj pride od drugod k nam. Na dnevnem redu seje je bila namreč razprava o statutu univerzitetnega konzorcija med Občino, Pokrajino, Trgovinsko zbornico in Hranilnico. Da je bila razprava bolj zanimiva kot bi lahko sicer bila, je bil razlog v tem, da so prav v teh dneh nekateri politični krogi v Tržiču zahtevali, da tudi Tržiška občina pristopi v snujoči se konzorcij.
O univerzitetnih fakultetah oziroma posebnih visokih šolah je v Gorici govora več časa. Nekateri si niso še na jasnem, kam naj bi se obrnili: v smeri Trsta ali v smeri Vidma. Lani, ko je bil odobren paket Altissimo za pomoč gospodarskemu razvoju Trsta in Gorice, je bila vanj vnešena tudi postavka o odprtju dveh fakultet Tržaške univerze na Goriškem. V ta namen je bilo za prve potrebe nakazanih pet milijard lir. V Gorici je bila tudi predlagana lokacija novih fakultet: nekdanje semenišče v Ulici Alviano. Tudi zaradi tega je bila pospešena akcija za gradnjo slovenskega šolskega centra.
Gorica se je več časa zanimala za odprtje kake fakultete. Tržaška uni-
verza je tej zahtevi ustregla. S paketom Altissimo so bila nakazana finančna sredstva. Prišlo je do pogovorov med zastopniki štirih prej omenjenih ustanov in sestavljen je bil osnutek statuta. Goriški občinski svet ga je odobril prvi. Sedaj so na vrsti še drugi trije.
Kako bo vnaprej, še ni dano vedeti. To pa zato, ker v Tržiču zahtevaj ozase vsaj eno od dveh fakultet. V po-
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
KULTURNI DOM GORICA
vabita v petek, 13. februarja, ob 18. uri na srečanje z ustvarjalci likovno-literarne knjige
SREDOZEMLJE
Sodelovali bodo: Matjaž Kmecl, Marko Kravos in Franko Vecchiet.
Brala bo: Marinka Počkaj.
nedeljek so na seji tamkajšnjega občinskega sveta zagrozili, da bodo sami stopili v stik s Tržaško univerzo in to zahtevali.
V	goriškem občinskem svetu pa je prišla do izraza volja, da se fakultete odprejo najprej v Gorici. To naj ne bi zapiralo vrata drugim krajem. Tudi pristop drugih članov v konzorcij bi bil kasneje možen.
Nekateri pa so v razpravi trdili, da je Gorica zelo zamudna. Drugi so spet poudarili, da bodo fakultete v veliko korist Gorici. Pripomogle bodo h kulturnemu in znanstvenemu razvoju kraja. Prišlo pa je tudi do izraza, da tudi zadnji zakon o popotresni obnovi Furlanije predvideva, da obe univerzi v deželi (Videmska in Tržaška) odpreta fakultete v ostalih pokrajinah, por-denonski ter goriški. Ne smemo si zapirati vrat, je bilo izrečeno.
V	razpravi so sodelovali svetovalci Fiorelli, Esposito, Tuzzi, Battello, Paulin, Brunello, Fornasir in Coana. Statut je bil odobren soglasno.
čestitka
Danes praznuje 80 let Anton Frando-llč iz Doberdoba. Obilo zdravja mu želijo žena Viktorija, sinova Arnaldo in Marino ter hčere Mila, Silva in Marija z družinami.
Bogat spored prireditev ob dnevu slovenske kulture
Kulturna društva in organizacije se v teh dneh pripravljajo na počastitev dneva slovenske kulture. Po osrednji prireditvi ZSKD v goriškem Kulturnem domu in proslavi na Vrhu, bodo v prihodnjih dneh in tednih prireditve v večini slovenskih krajev na Goriš-kem.
Že jutri prireja Zveza slovenske katoliške prosvete srečanje s pesnikom Aleksijem Pregarcem, ki bo v katoliškem domu v Gorici s pričetkom ob 20.30. Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco, na večeru pa bo pod vodstvom Sonje Pelicon nastopil tudi pevski zbor Sovodenjska dekleta.
Naslednji dan, v petek, bodo dan slovenske kulture počastili v Dolu. Prireditev, ki bo v šoli na Palkišču s pričetkom ob 20. uri, prireja kulturno
KULTURNI DOM V GORICI
BEN MINOLI
VILINČEK Z LUNE
Režija Sergij Verč Danes, 11. t. m., ob 10 uri.
Goriška in videmska pokrajina za gradnjo mosta na Idrijci
Na nedavnem sestanku med predstavniki goriške in videmske pokrajine ter občin Dolenje, Corno di Rosaz-zo in Krmin je bila vnovič potrjena pripravljenost, da se dokončno reši vprašanje gradnje novega mostu na Idrijci.
Okvirni načrt že obstaja, izdelala pa ga je občina Corno di Rosazzo. Izgradnja novega mostu in ureditev cestnih odsekov bi veljala približno 1,4 milijarde lir. Strošek bi si prevzeli videmska, oziroma goriška pokrajina, tako kakor za gradnjo mostu pri Mirniku.
Most na Idrijci, ki povezuje goriško in videmsko pokrajino že dolgo ne ustreza več potrebam sodobnega prometa. Vprašljiva je tudi njegova trdnost.
Ob narasli vodi most ovira reden odtok vode in je pogostoma zaprt.
Na sestanku med pokrajinskimi in občinskimi upravitelji so vzeli v pretres tudi nekatera druga vprašanja, predvsem pa ureditev Ceste vina in češenj.
Sicer bodo o tem vprašanju podrobneje razpravljali na sestanku županov vseh neposredno prizadetih občin, ki bo v kratkem.
Goriško pokrajinsko upravo sta na sestanku predstavljala predsednik Cumpeta in odbornik za javna dela Bressan, videmsko pokrajino odbornik Bulfone, bili so prisotni župani Krmi-na, Nunin, Corno di Rosazzo, Mauro in Dolenj, Bernardis.
Obvestilo za kmetovalce v Brdih
Do konca februarja prošnje za izplačilo prispevkov
leto 1986, približno 135 tisoč lir prispevka za vsak hektar. Nekoliko nejasnosti je še glede višine prispevka za živinorejo, ker se upošteva razmerje med kmetijsko površino namenjeno tej dejavnosti in številom glav govedi. Vsekakor pa naj bi se prispevek sukal okrog 100 tisoč lir za vsako žival.
Prošnje za dodelitev prispevka za kmetijsko in živinorejsko dejavnost za leto 1987, je treba predložiti do 28. februarja na sedežu Briške gorske skupnosti. Prošnje je treba predložiti na posebnih obrazcih, podpisi prosilcev morajo biti overovljeni. Priložiti je treba tudi družinski list (nekolkovan).
Za izpolnjevanje obrazcev in podrobnejša pojasnila je na razpolago urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2.
Kmečka zveza v Gorici obvešča kmete in živinorejce na območju Brd, da deželni zakon št. 34 z dne 13/9/1987 predvideva hitrejši postopek za reševanje prošenj za dodelitev in izplačilo posebnih prispevkov za kmetijsko in živinorejsko dejavnost na hribovitih območjih (indennita com-pensativa).
Briška gorska skupnost razpolaga s sredstvi za izplačilo odobrenih prispevkov za leto 1984/85 in to že v roku treh, štirih mesecev. Do konca leta pa naj bi predvidoma izplačali tudi prispevke za leto 1986.
Na osnovi pravilnika o izvajanju zgoraj omenjenega zakona, bodo kmetje (in tudi polkmetje), ki imajo najmanj 3 hektarje zemljišča prejeli za
Zagotovljena sredstva za peti del vodovoda v števerjanski občini
Podaljšali bodo novo omrežje na Jazbinah
nezaupanje uprave do tajnice in dejal, da se je le-ta povsem prostovoljno odločila, da gre drugam (»V naši, kot v drugih majhnih občinah, noben tajnik noče ostati dolgo.«), na njeno mesto pa je novega tajnika imenovala Prefektu-
Za peto skupino del pri gradnji novega vodovodnega omrežja v števerjanski občini je zavod Cassa depositi eprestiti zagotovil finansiranje v višini 234 milijonov lir. Sklepe za najem posojila, ki je razdeljeno na tri dele (dvakrat po sto milijonov, tretjič pa preostanek), je na ponedeljkovi seji soglasno odobril občinski svet. Kot je povedal župan Humar, bodo denar namenili nadaljevanju gradnje novega omrežjana Jazbinah, tako kot predvideva že odobren izvršilni načrt.
Občinski svet je za tekoče leto ohranil dodatek na porabo električne energije v istem znesku kot doslej. S tajnim glasovanjem so nadalje odobrili nove zneske odškodnin upraviteljem, tako kot jih dopušča zakon: župan bo prejemal 540 tisoč Ur mesečno, podžupan 297 tisoč, odborniki 270 tisoč (od tega bodo seveda morali odtrgati davek na dohodke, takso na zdravje itd.). Sejnina za svetovalce bo po 20 tisoč lir, za člane komisij pa 16 tisoč lir.
Župan je svetovalce obvestil o srečanju s predsednikom Briške gorske skupnosti Hadrijanom Corsijem, na katerem je bil govor o posegih Gorske skupnosti na območju slovenske briške občine. Corsi je povedal, da so že oddana na dražbi predvidena dela za popravilo opornega zidu pri Borovcih in ceste, govor pa je bil še o drugih potrebah in možnosti posegov Gorske skupnosti.
Na vprašanje Corsija (tokrat v svoj-stvu načelnika opozicije v občinskem svetu) je župan povedal, da so se dela v otroškem vrtcu zavlekla dlje od predvidenega zaradi zamud pokrajinskega nadzornega odbora. Corsi je tudi ponovno načel vprašanje zamenjave občinskega tajnika in razlogov, da je prejšnja tajnica zapustila Štever-jan. Župan je zanikal namigovanja na
|___________pismo uredništvu - pismo uredništvu_
Naši župani o Občinski enotnosti
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
»Župani sovodenjske, doberdobske in števerjanske občine smo prebrali v Primorskem dnevniku, dne 6. t. m., izvajanja pokrajinskega tajnika SSk za Goriško, Marjana Terpina. V omenjenem pismu obravnava problem predlagane razširitve tovarne Maniiattura Goriziana v Sovodnjah in s tem povezano problematiko. V pismu pa Marjan Terpin med drugim ugotavlja, "da so liste Občinske enotnosti prava politična nesreča naše zamejske stvarnosti".
Ker si predstavljamo, da ugotovitev velja predvsem za razmere na Goriškem, prepuščamo tovarišem na Tržaškem, da si sami upravljajo svojo nesrečo (tudi poznavajoč lokalistično usmerjeno politiko goriške SSk).
Menimo, da ne bomo preveč vznemirili zamejskih volilcev, če jih spomnimo, da sovodenjska občino že od leta 1951, to je od obnovitve njene upravne avtonomije, upravlja Občinska
enotnost. Občinska enotnost upravlja od leta 1956 tudi občino Doberdob.
Nedvomno so prizadevanja in uspehi za vsesplošni napredek in tudi za reševanje specifičnih vprašanj naše narodnostne skupnosti zadovoljili pričakovanja naših ljudi, ki so do leta 1990 zaupali upravo občin osebam, ki jih pokrajinski tajnik SSk, po potrebi, etiketira kot socialkomuniste, tokrat pa jim očita "osamljenost in nepovezanost".
Pri upravljanju občin sodelujejo na listah Občinske enotnosti tudi osebe, ki niso neposredno strankarsko angažirane, ki pa z enako odgovornostjo sodelujejo pri reševanju problemov naše skupnosti.
Vsekakor smo zadovoljni, da je ta "politična nesreča", ki že dolgo bremeni sovodenjska in doberdobsko občino, ob zadnjih volitvah zadela tudi števerjansko občino, kjer je doma pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin.
Vito Primožič, Mario Lavrenčič, Ivan Humar, župani občine Sovodnje, Doberdob in Števerjan, izvoljeni na listi Občinske enotnosti."
'GLEDALIŠČE V TRSTU
VVOLFGANG KOHLHAASE -RITA ZIMMER
Riba za štiri
Režjija: Jože Babič
Jutri, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
CASSA KUI*AU!: IED AltTIGIAMA OI»IC[MA-TIHi:STIi:_________
MltAMILMICA IH i»OS03ILMICA □ 1'ČIMIl - TUST
Na seji je bil še govor o težavah krajevnih uprav zaradi neustreznega zakonskega okvira glede krajevnih financ. Resolucijo, ki navaja probleme, zaradi katerih postaja stanje za občinske finance že nevzdržno in onemogoča pravočasno sklepanje o proračunu in torej načrtovanje posegov, so v Šte-verjanu (tako kot drugod na predlog vsedržavnega združenja občin ANCI) odobrili soglasno. V njej navajajo vrsto zahtev in predlogov za izboljšanje finančne dotacije krajevnim upravam. Podobno resolucijo v zvezi s problemom finansiranja krajevnih uprav in uresničevanja principa decentralizacije, naslovljeno na deželno vlado, bodo predvidoma odobrili na prihodnji seji.
Sodišče ustreglo obtožencu
Goriško okrožno kazensko sodišče je obsodilo na šest mesecev zapora 39-letnega Daria Černigoja iz Tolmina zaradi namerne povzročitve škode, nošnje orožja in ilegalnega prehoda meje. Černigoja so prijeli 19. decembra lani v Gorici, potem ko je skupaj s Stanislavom Mišičem iz Kočevja ilegalno prestopil državno mejo, menda nekje v bližini mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici.
Na poveljstvu obmejne policije so kaj kmalu ugotovili, da ima Mišič odprte račune s sodstvom ter so ga aretirali in odpeljali v zapor, na odsedenje kazni. Nekoliko bolj nerodna je bila zadeva s Černigojem, ki ni hotel, da ga pospremijo preko meje, kjer ima menda tudi odprte račune s sodstvom. Da bi si zagotovil ' bivanje" v Italiji, se je Černigoj zaletel v šipo ter jo seveda razbil. To je bilo dovolj za takojšnjo aretacijo. Pri fantu pa so našli tudi nož in tako se je obtožnica podaljšala.
Zaporno kazen bo moral odsedeti v celoti. Sodišče je tako ustreglo obto-ženčevi prošnji, da ostane v Italiji.
Iz pizzerie v zapor
V pizzeriji La tarantella na Korzu Italia je prišlo včeraj ponoči, nekaj pred 2. uro, do prepira med dvema mladima gostoma. Posegla je policija a to ni pomirilo razburjenih duhov. Pri tem se je najbolj odlikoval 27-letni Marcello Pesenti iz Gorice, Ul. Pie-monte Reale 10, trgovec po poklicu, ki se je na agente obrnil z nič kaj nežnimi vzdevki. Ko so ga pozvali, naj jim sledi, se je upiral, tako da so ga aretirali zaradi groženj in upiranja ter odvedli v zapor.
društvo Kras iz Dola in Poljan. Spored obsega priložnostni nagovor, nastop domačih recitatorjev in pevskega zbora Andrej Paglavec iz Podgore.
Prireditve se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih tednih. V petek, 20. t. m., prireja kulturni večer društvo Briški grič v Števerjanu. Isti dan (datum bodo še potrdili) bi morali prireditev imeti tudi v Sovodnjah. Prav tako še ne vemo za datum večera, ki ga prireja KD Skala v Gabrjah. V Pomjanu bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto, 28. t. m., na pobudo slovenske komisije pri Javnem večnamenskem kulturnem središču. Prav tako 28. napoveduje prireditev KD Jezero v Doberdobu.
V kinu Verdi
»Round Midnight«
V Verdijevi kinodvorani vrtijo te dni, v sodelovanju z občinskim odbor-ništvom za kulturo, film Bertranda Ta-verniera »Round Midnight (a mezza-notte circa)«. Film je kritika enoglasno ocenila kot izjemen umetniški dosežek francoskega režiserja, ki je s tem delom želel izpričati svojo skoraj strastno ljubezen do jazza. Dexter Gordan pooseblja v filmu Buda Po-wella, ameriškega saksofonista v Parizu. Bolj kot pripoved o nekem prijateljstvu je Tavernierov film poklon jazzu in magičnemu zakajenemu vzdušju pariških nočnih lokalov v petdesetih letih.
razstave
V razstavnih prostorih avditorija v
Ul. Roma je do 19. t. m. na ogled antološka razstava fotografskega mojstra Milenka Pegana iz Nove Gorice. Ogled vsak delavnih razen ponedeljka od 10.30 do
12.30	in od 17.30 do 19.30, v nedeljo ob
10.30	do 13. ure. ZSKD je ob razstavi izdala katalog z barvnimi in črno-belimi reprodukcijami Peganovih del.
Razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bodo v februarju razdeljevali nakaznice za sladkor in meso proste cone in sicer ob delavnikih, razen sobot, od 7. do 10. ure. Tak urnih velja v februarju. Kasneje bodo nakaznice delili samo ob sredah med 15. in 18. uro.
MO KD Sovodnje pripravlja tečaj aerobike za mlade in manj-mlade. Pojasnila pri Nadji Fajt (tel. 882345) in Veri Lukman (tel. 882242).
razne prireditve
Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah bo imelo danes ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Sovodn jah razširjeno sejo v okviru priprav na tečaj 'Nega bolnika in ostarelih na domu" ter v okviru priprav na občni zbor.
Kulturno društvo Oton Župančič v Štandrežu priredi 7. marca ženski praznik. Vpisuje Marta Zorn v Klancu.
Mladinski krožek priredi v soboto, 14. t. m., plesni večer v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Izkaznico za vstop si priskrbi pri VValterju Ferfolji za Rupo-Peč, Nadji Fajt v Sovodnjah, Lu-izi Gergolet v Doberdobu, pri odbornikih krožka in v Kulturnem domu v soboto, 14. t. m., od 15. do 18. ure.
Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici prireja ob dnevu slovenske kulture srečanje s pesnikom Aleksijem Pregarcem, v Katoliškem domu v Gorici, v četrtek, 12. t. m„ ob 20.30. Pesnika bo predstavila prof. Ester Sferco. Nastopila bodo tudi Sovodenjska dekleta, pod vod-stvomki Sonje Pelicon.
KD Sovodnje vabi v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na srečanje s psihologinjo Mirjam Dovečar, ki bo govorila o Spolnosti v obdobju doraščanja.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Round midnight (a mezzanotte circa)«.
CORSO 17.30-22.00 »Fantasia di Walt Disney«.
VITTORIA 17.30-22.00 »People sex ga-mes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Beatles-mania«. 20.00 »Poklic komandos«.
DESKLE 19.30 »Kormoran«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Carmela Bressan iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Severino Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na pokopališče v Ločnik.
V soboto v Kulturnem domu koncert orkestra Slovenske filharmonije
V okviru abonmajske koncertne sezone GM bo v soboto pri nas v gosteh orkester Slovenske iilharmonije iz Ljubljane. Predstavil se bo z odmevnim sporedom in mnogimi solisti, med katerimi je tudi violinist Primož Novšak
iz likovnih galerij
Pellegrinove avantgardne podobe
Ko se je pred časom galerija Tom-maseo preselila iz tesnih prostorov v Ulici Canalpiccolo v večje prostore v Ulici Del Monte, je tudi v novem am-bientu ostala zvesta svojemu razstavnemu konceptu, posredovati namreč svojemu občinstvu izključno dela tistih mojstrov, ki sledijo najnovejšim tokovom in včasih čas celo prehitevajo. In komaj je v soboto snela s sten galerije svoja »sanjsko - resnična« dela nemška likovnica Brigitte Brand, je galerijo napolnil s svojimi stvaritvami beneški likovnik Maurizio Pellegrin.
Novi gost galerije Tommaseo je še mlad. Rodil se je v Benetkah 1956. leta. V Benetkah se je tudi šolal in se že med šolanjem začel uveljavljati seveda najprej doma širom po Italiji, nato pa tudi v tujini, kot na primer v raznih središčih Francije, Nemčije in Švice. Sedaj se predstavlja v Trstu že drugič in je tokrat prinesel na ogled več svojih velikih in majhnih platen, pa tudi nekaj tridimenzionalnih stvaritev.
V svojih oljih je gost iz Benetk povsem abstrakten: na svojih enobarvnih velikih in majhnih ploskvah oziroma platnih zariše kako črto ali tudi kak simbol, po možnosti v kontrastni barvi. Uporablja pa izredno močne, skoraj izključno temne barve.
Kar se pa tiče tridimenzionalnih del, gre za dve kovinski z varilnim aparatom ter z zakovkami sestavljeni strukturi, ter za tri belo obarvane ali točneje belo glazirane žgane gline, ki jih je
mojster izoblikoval v nekakšen pokončen stožec ter v stožec obrnjen narobe ter za nekakšno skledo. Vsa tridimenzionalna dela imajo za mojstra verjetno kak simbolni pomen, vendar tem svojim strukturam, kakor tudi svojim platnom Maurizio Pellegrin ne daje naslovov in, kot kaže, prepušča
gledalcu, da si njegova dela sam razlaga, saj svoja dela mladi mojster le oštevilči.
Razstava, ki bo verjetno ogrela le tiste ljubitelje likovne izraznosti, ki hlastajo le po novem, rekli bi celo po novem za vsako ceno, bo trajala vse do prvih dni marca.
Monografija o dolenjskem slikarju in grafiku Lamutu
Slikar Vladimir Lamut je s svojo umetnostjo in organizacijsko vnemo v povojnih letih večkrat poskrbel, da je Novo mesto praznovalo Prešernov dan v znamenju domače umetnosti. Tako je umetnostni zgodovinar Milček Ko-melj nagovoril goste na otvoritvi retrospektivne razstave Vladimira Lamuta (1915-1962) v novomeški Dolenjski galeriji. Razstavo je dopolnila predstavitev likovne monografije o slikarju, grafiku in risarju.
Na razstavi so prvič prikazane barvne monotipije in nekatere zadnje risbe in akvareli. Najpomembnejše pa je to, da je Lamut ob 25-letnici smrti dobil uspelo in razkošno likovno monografijo, katere kvaliteta je tako v jasnem, poglobljenem, vseskozi razumljivem strokovnem razmišljanju o slikarjevem opusu izpod peresa Milčka Komelja, kot tudi v kompetentnem izboru kakih sto črno-belih in sedemdesetih barvnih reprodukcij umetnikovih del. Nenadoma Vladimir Lamut zaživi kot pomembna umetniška osebnost, in kar je morda najpomembnejše, z monografijo bo njegovo delo vse bolj dostopno našemu in spričo angleškega prevoda Komeljeve razprave tudi mednarodnemu občinstvu.
Tri tisoč izvodov knjige je za tovrstno literaturo že pravi podvig. Načrtovana Lamutova muzejska zbirka bi bila še korak dlje v predstavitvi slikarja, »čigar delo ne umira, temveč polagoma a zanesljivo oživlja,« kot je dejal Miček Komelj v svojem slavnostnem nagovoru.
Knjižni prvenec dveh mladih avtorjev
Ponavljajoče se boleče občutje iz preloma stoletij
JANEZ POVŠE
Pesmi in risbe, risbe in pesmi, kot jih v knjigi »Soba 150« predstavljata Jurij Paljk in Davorin Devetak, v izdaji Slovenskega mladinskega rekreativnega kulturnega kluba, s spremno tovariško besedo Ivana Sirka, ki je izbral pesmi in jih tudi uredil. V opremi Danjela Jarca, ki je izbral risbe — torej ti zapisi in zarisi so nazorno presenetljivi in pravzaprav zelo zelo pretresljivi. Kako je mogoče, da se v 80. letih našega stoletja v nekem smislu ponovi boleče obdobje »fin de siecla«* »trpečega« preloma stoletij, ko umetniške generacije v postromantičnem svetobolju izgorevajo, izgorevajo docela izpostavljeno in brez rezerve, se ponujajo oltarju polnega in neskončnega življenja, dokazujejo to isto življenje s svojo bolečino, srečo, hrepenenjem, stremljenjem nekam kvišku, pa spet seveda padajo nazaj v obup, stisko, obeleženost, izgubljenost, v vedno nov pričetek, medtem ko se srečen iztek vedno na novo oddalji v nedosegljive daljave? Kako je to mogoče?
In vendar: Scorsesejev »Taksist«, Ciminov »Lovec na jelene«, Copolova »Apokalipsa«, ki jih citira Davorin Devetak, vsi ti junaki s svojo čudno borbo in konfrontacijo, razgaljenostjo svoje razbolele duše in neupogljivostjo svoje vztrajnosti proti cilju, ki ga nikdar v celoti ne bodo dosegli, vsi ti portreti resnično pripovedujejo o generaciji, ki bije svoj boj za vse, čeprav ti »vsi« živijo svoje življenje skorajda malomeščansko, brez velikih skrbi, pravzaprav močno pogreznjeni v potrošniško miselnost in prakso »najlepše dobe med vsemi dobami, ki se ji uradno pravi sedanjost«. Ali pa Jurij Paljk: »To je tišina tistih, ki so vse preveč vpili. Tako da jih še sedaj nihče ne razume, tedaj pa so se jim
ntrt «ne rit jv« 7
samo vsi posmehovali.« Mladost v študentski Jurijevi in Davorinovi sobi št. 150, v študentskem domu v Trstu, izgoreva v prijateljstvu, fantaziranju, ljubljenju, iskanju poti, rešitve ali odrešitve, ponočevanjih, srečevanjih z zarjo in dimom cigaret, mladost, ki išče samo sebe tako, da boli in je polna svetlobe hkrati, kot kar najostrejše doživetje, ki ga je nujno znova in znova dosegati, da bi ga bilo mogoče spet in spet dokazati — kot svoj smisel, smoter, srečo in upanje, kot rešitev pred tesnobo življenja, ki prihaja in v katero se bo treba vključiti, vključiti enkrat za vselej in nepreklicno, verjetno proč od lepote mladosti in proč od vsakršnih sanjarij in pribežališča resnične notranje ljubezni.
»Samoten si tal želiš, (opora je tam,) a še bolj po nebu hrepeniš.« (Baudelaire bi se zadovoljno nasmehnil ob teh verzih, njegovo »Cvetje zla«, ki ga niso razumeli njegovi sodobniki, ni umrlo z njim, še prihajajo časi, ko je nujno dokazati vsem in vsakomur, najbolj pa seveda samemu sebi, da je ogenj v prsih resničen, da je in da ga ne bi smeli pogasiti, kot to dela vsak dan svet z vsemi svojimi zakoni, smisli in obrazci. »Tako vstajam od mrtvih vsak dan, (tako umiram poma-lem vsako noč).«
Nedvomno, izgorevanje zaradi zgorevanja je nehotena kritika sveta, je umik od utirjenih poti nekam proč, nekam izven vsega, zakaj tisto Vse nima srca, tisto Vse drvi skozi zgodovino in čas, tisto Vse je groza, ki jb pomagamo vsi sestavljati, pa nas istočasno uničuje. »Da so pesmi tudi, še bolj kot je življenje, življenje.« Besede se stapljajo s finimi, nežnimi, fantazijskimi risbami, na katerih se sence prepletajo s sencami, ljudje s predmeti, vendar vse na mehak in prosojen način, v nekakšnem objemu prikrite-
ga, šepetajočega surrealizma, v tišini in stopaje po prstih, v konturah, ki so tolikanj prozorne in krhke, da nikdar ne zarišejo stvari do konca, vedno gre naš pogled skozi njih kot skozi podrto hišo, razstavljene stene. Toda gorje — ta mladost ima svojo končnost, ta mladost v sobi št. 150 se pričenja zavedati svojega konca, da ni večna, da bo treba končno izstopiti iz nje in stopiti med ljudi, stopiti v svet. In v tej točki zavedanja je knjiga kot pričevanje dosegla svojo resnično pretreslji-vost. »Balonček 7 (Balonček sanj!) (Vso dušo sem) — norec — (pihnil vanj!)« Prijatelji znamenite študentske sobe so prišli do konca (svoje mladosti), kot da so se resnično upepelili v njej, ter ostali praznih rok na pričetku tiste strmine, ki ji pravimo spopad z (resničnim) življenjem. In kaj se je
zgodilo? Na tisti čas sobe 150 ni mogoče pozabiti, vse, kar pride pozneje, je vse kaj drugega, ni nič od tistega, zato se zaobrnejo navznoter in se ne najdejo do kraja zunaj sebe, kamor so vsiljeno vrženi.
Toda čeprav užaloščeni, stvar ni izgubljena, v to je treba pač verjeti: človek se rodi lahko večkrat, vedno na novo, vedno globlje je lahko njegovo rojstvo, vedno globlje v njem samem in vedno bolj usmerjeno v svet in med ljudi. Res, verjeti je treba v številna rojstva v sebi, verjeti kot v čudež življenja in čudež ljubezni. Končno nas o tem najbolj zgovorno poučuje ravno silnost celovitega doživljanja pomembne in nepomembne sobe mladih prijateljev iz davnih časov 80. let, ki jih že dandanes, nedolgo za njimi, pravzaprav več ni.
Srečanje pisateljev v Portorožu
Še nekaj o drugem Mednarodnem srečanju pisateljev ob meji v Portorožu, čeprav smo o tem že večkrat pisali. Kot znano bo »pravo« srečanje od 20. do 22. februarja, ob tem pa bo še vrsta spremnih prireditev., ki se bodo začele že to soboto.
Organizatorji srečanja so nam poslali sporočilo, da napovedane razstave knjig Alpe Jadran, za katero se je prijavilo kakih 40 založb iz štirih držav, ne bo. Glavna razloga za odpoved sta tehnična neprimernost predvidenega razstavnega prostora in neuravnoteženost prisotnosti založnikov iz posameznih republik, dežel in lenderjev. V sporočilu je tudi rečeno, da bodo razstavo izpeljali prihodnje leto. Da pa bi nadomestili letošnji izpad, bodo v različnih okoljih pod naslovom »en pisatelj - ena knjiga« predstavljene publikacije, ki so izšle v preteklem obdobju in ki so po vsebini blizu tega srečanja.
Svoje prijave za drugo mednarodno srečanje, piše v poročilu, je poslalo že veliko pisateljev. Nekateri od teh so sodelovali že na lanskem srečanju, nekateri pa pridejo prvič. Seznam povabljenih je sledeč: Claudio Magris, Giorgio Pressburger, Giacinto Spag-noletti, Fulvio Tomizza, Joseph Zbde-rer, Michael Kriiger, Use Pollach, Thomas Pluch, Grytzko Mascioni, Arnaldo Alberti, Ciril Zlobec, Drago Jančar, Veno Taufer, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Lojze Wieser, Milan Rakovac, Tonko Maroevič, Mate Maraš, Žvane Crnja, Eros Segui in Nelida Milani. Zanimivo bi bilo vsekakor vedeti, po kakšnih kriterijih so bili izbrani...
Ob letošnjem srečanju je bila tudi prvič razpisana mednarodna književna nagrada za esej in novelo na temo »Življenja ob meji«. Žiriji je prispelo preko petdeset del v vseh štirih jezikih srečanja, imena finalistov pa bodo sporočili na tiskovni konferenci, ki bo v petek, 13. februarja, ob 11. uri na sedežu Skupnosti Italijanov v Kopru (Ul. OF 10).
Sanremo v znamenju »pippobaudovske« kanalizacije
DUŠKO JELINČIČ
Nihče si ni mogel pričakovati, da se bo letošnji festival v Sanremu izneveril že utečenim tirnicam banalnosti, hinavščine in šablon, vseeno pa smo si mislili (in upali), da bo vsaj estetski prijem bolj inteligenten. In niti to se ni zgodilo. Inteligentni Pippo Baudo je Sanremo spremenil v svojo stvaritev »Fantastico«, s katerim je seveda zadostil estetskim potrebam dvajsetmilijonske televizijske publike, vendar pa ga je tokrat še bolj^ banaliziral kot sicer.
Skoda, ker prav letos mineva 20 let od Tenco-vega samomora, potem ko so leta 1967 njegovo pesem »Ciao amore, ciao« izključili iz finalnega večera sanremskega festivala in bi torej morala ta gesta marsikoga marsikaj naučiti. Škoda tudi zato, ker to ni, ponavljamo, ni sedanje stanje italijanske popevke (tako na psu pa vseeno ni). Današnja italijanska popevka pomeni predvsem De Gregorija, Vendittija, tudi Ruggierija, ki je na Sanremu sicer sodeloval in zmagal s pesmijo, ki je ni sam napisal, zakaj ne, Baglionija, Bennata, po drugi strani pa Guccinija, De Andreja in še bi lahko naštevali. Sanremo naj bi bilo izredno propagandno sredstvo za prodajo plošč, vemo pa, da se bodo nekatere od najboljših sanremskih pesmi nekaj časa sicer pojavljale na prodajnih lestvicah, nato pa izginile, gor navedeni avtorji pa se,
takoj ko izide ena njihova stvaritev, znajdejo na samem vrhu istih lestvic in ne izginejo tako kmalu.
Sanremo torej ne predstavlja italijanske popevke, italijanske publike, temveč samo del slednje. Tisto, ki nori za Al Banom in Romino Power, za ansamblom Ricchi e Poveri, za Marcello, Ce-lentanom, Erosom Ramazzottijem, ne pa za Vas-com Rossijem, De Gregorijem in ostalimi gor navedenimi avtorji.
Emblematičen je primer zmagovite pesmi »Si pub dare di piu«, ki jo pojejo izredno inteligentni pevci in avtorji, kot so Tozzi, Morandi in predvsem Ruggieri. Prav slednji, ki je med najboljšimi italijanskimi avtorji, je pač za zmago (ki je bila napovedana in ustvarjena in o kateri ni dvomil nihče) žrtvoval... sebe ter zapel banalno pesem z lahkim refrenom (ki je zelo podoben tistemu iz Morandijeve »Cera un ragazzo che come me amava i Baetles ed i Rolling Stones«), pravo sanremsko. S to zmago bo lahko Ruggieri še pisal svoje (nebanalne) pesmi in z njimi (vsaj dokler bo trajal »efekt Sanremo«) uspeval. Skratka, ta trio je pač seštel vse glasove, ki bi jih osvojili posamezno, račun pa je bil točen. Tudi sestava je bila pravilna. Tozzi je zadovoljil tipično sanremsko, pač populistično-televizijsko-pippobaudovsko publiko, Morandi nostalgijo, lep refren in vtis družinskega reda in čistoče, Ruggi-
eri pa intelektualistično publiko. Kako ne bi mogel tak trio zmagati?
Drugo mesto je osvojil Toto Cutugno s pesmijo, ki ni niti tako slaba in proti kateri so se divje zaganjali vsi novinarji, ki so hoteli pač dokazati, da so od "Sanrema razumeli vse«. Cutugno je Italiji ponudil točno tisto, kar je slednja od njega pričakovala, vštevši banalni refren z Rusi in Amerikanci, ki nas bodo nekega dne pogubili v atomski blodnji bla bla. Cutugno prav dobro ve, da je moral to šablono vnesti v pesem, tako da se bo povprečni poslušalec istovetil z njim, ko pa o Rusih in Amerikancih na debelo razpravlja v gostilni ali pa med domačim kosilom ob televizijskem dnevniku ob 13.00. Poleg tega pa se Cu-tugna drži drugi važen adut: latinska lepota. Dovolj je torej, da »pomiga z ritko« (tukaj obračamo mashilistično frazo, naj že pomiga š čim drugim), pa se nanj usuje na stotisoče glasov. Saj je san-remska anketa, s katerim pevcem oz. pevko bi hotel gledalec oz. gledalka preživeti večer, dal sledeči »izid«; Toto Cutugno in Marcella.
Tretja sta bila Al Bano in Romina Power s pesmijo »Nostalgia canaglia«, za katero je pevec izjavil, da jo je napisal poleti med počitnicami, ko je pač dobil inspiracijo. To seveda ni res, res pa je, da je takrat povzročil to, kar je podarilo temu »srčkanemu paru« tretje mesto - Rominino nosečnost.
Ker je žal prostor v časopisu odmerjen, moramo počasi članek zaključiti. Dajmo vsaj povedati, kaj je bilo dobrega na tem festivalu, da se ne bomo izkazali za večne kritike. Prvo mesto si zasluži večni Paul Simon, ki je nastopal pri Mas-sariniju v Palarocku, za življenjsko delo, saj ga ne moremo, pa čeprav so njegove pesmi pravi biseri, ločiti od Arta Garfunkela in od njegovih pesmi »Sound of Silence«, »The Boxer<« in »Scar-borough fair«. Drugo mesto podelimo ansamblu Duran-Duran (izven konkurence v Palarocku) za profesionalnost in za osrečitev najstnic (in če to ni važno...), tretje mesto energični in feministični Fiorelli Mannoii za krasno pesem »Ouello che le donne non dicono«, ki jo je žal napisal moški -prav zmagovalec Enrico Ruggieri, nato pa sledijo, brez pravega vrstnega reda, pošteni rimski fant Luca Barbarossa s pesmijo »Come dentro un film«, dober kantavtor Mario Castelnuovo, ki pa se je pri svoji pesmi »Madonna di Venere« poslu-žil De Gregorija (La donna cannone) - zakaj si to naredil?, in Nadino stvaritev »Bolero«, ki je zasedla odlično zadnje mesto. Nekaj smo torej vseeno rešili, vendar pa lahko podelimo vsaj naše zadnje mesto: pesmi »Si pub dare di piu« zaradi nedoslednosti Tozzija, Morandija in Ruggierija do lastnega že ustaljenega videza in do naslova pesmi same. Saj bi dali lahko vseeno kaj več, kajne?
Košarka: drevi 25. kolo v italijanski A-l in A-2 ligi
Z uradno otvoritvijo v Oberstdorfu v ZRN
Odločilno za Stefanel in Segafredo
Drevi bo na sporedu 25. kolo italijanskega košarkarskega prvenstva A-l in A-2 lige. Videmski Fantoni, ki je že obsojen na izpad v A-2 ligo, bo igral v Benetkah proti Giomu Radovanoviča in Dalipagiča, letošnjemu velikemu presenečenju.
Današnji spored (ob 20.30):
Enichem - Mobilgirgi; Arexons -Berloni; Hamby - Divarese; Dietor -Scavolini; Bancoroma - Riunite; Tracer - Allibert; Ocean - Yoga; Giomo - Fantoni.
V A-2 ligi bo drevi eno od odločilnih kol. Do konca prvenstva namreč manjka le šest kol, tržaška in goriška peterka si skupno s Citrosilom iz Verone in Corso Tris iz Rietija delita zadnje mesto. Stefanel, s katerim bo spet zaigral Riva, bo gostil drugouvrščeno ekipo Filanto Desio, vendar pa menimo, da je sposoben osvojiti celotni izkupiček. Dovolj je, da zaigra kot v zadnjem obdobju, ko je po vrsti doma premagal vse najboljše ekipe z veliko
razliko v koših, na tujem pa se je upiral na vse kriplje.
Stefanel ima sicer zelo ugoden razpored tekem, saj bo igral štiri tekme doma in dve na tujem in je torej na boljšem kot npr. Segafredo in Corsa Tris, ki bosta igrala tri srečanja doma in tri na tujem, medtem ko ima Citro-sil na razpolago le dve domači tekmi. Če dodamo še, da bodo Vitez in tovariši med drugim igrali v tržaški športni palači s Citrosilom in Corso Tris, vidimo, da je rešitev Tržačanov pred izpadom zelo realna.
Segafredo bo igral doma proti Cit-rosilu in je jasno, da mora nujno prekiniti negativno serijo porazov, ki se že predolgo vleče. V obratnem primeru bi se mu res slabo pisalo...
Današnji spored (ob 20.30):
Stefanel - Filanto; Benetton - Corsa Tris; Standa - Fleming; Annabella -Alno; Alfa Sprint - Jollycolombani; Facar - Pepper; Segafredo - Citrosil; Liberti - Spondilatte.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
D. Petrovič 59 točk
Zagrebška Cibona nadaljuje svojo zmagovito pot v 1. jugoslovanski košarkarski ligi. V včerajšnjem 18. kolu je gladko pregazila Bosno s stolico, Dražen Patrovih pa je dal kar 59 točk. Tokrat presenečenj ni bilo.
Včerajšnji izidi: Jugoplastika - Bo-rac 115:86 (52:51); Zadar - Rabotnički 93:87 (43:26); Crvena zvezda - Šibenka 92:84 (44:41); Budučnost - Sloboda Dita 93:87 (53:33); MZT - Partizan 79:81 (36:39); Cibona - Bosna 121:90 (61:44).
Lestvica: Cibona 36, Partizan 28, Ju-goglastika in Crvena zvezda 26, Bosna in Sibenka 22, Zadar in MZT 12, Borac in Budučnost 10, Sloboda Dita 8, Rabotnički 4.
Prihodnje kolo (14. 2.): Cibona - Jugoplastika (po TV ob 17.00); Bosna -MZT; Partizan - Budučnost; Sloboda Dita - Crvena zvezda; Šibenka - Zadar; Rabotnički - Borac.
Nogomet: drevi v Lizboni za EP »under 21«
Portugalska - Italija
Šah: finalni dvoboj v Linaresu
Kmalu Karpov - Sokolov
V nedeljo, 23. t. m., se v Linaresu začne finalni dvoboj izzivalcev svetovnega šahovskega prvaka med Karpovom in Sokolovem. Predvidenih je 16 partij, igrala pa bosta trikrat na teden. Zmagovalec tega dvoboja se bo nato za svetovno šahovsko krono pomeril s prvakom Garrijem Kasparovom (v tem dvoboju je predvidenih 24 partij).
■ Kot znano, je mladi Andrej Sokolov (star je 23 let, le kak teden več od Kasparova) v razburljivem dvoboju premagal Jusupova, ki je bil favorit in je le malo pred koncem meča vodil z dvema točkama razlike. Nato pa je prišlo do neverjetnega preobrata in Sokolov je nepričakovano slavil.
Karpov pa se je na ta finale uvrstil s... porazom proti Kasparovu, ki ga je stal svetovni naslov. Vendar pa je še vedno štev. dva na svetu in ga zato izvedenci imajo za favorita tega dvoboja.
Kasparov je v teh dneh odigral ekshibicijski polhitropotezni dvoboj na šest tekem z angleškim velemojstrom Shortom. Končnega izida še niso javili, znano pa je, da je zmagal mladi Anglež.
LIZBONA — Italija in Portugalska se bosta v teh dneh srečali trikrat. Danes bo srečanje ekip »under 21«, nato pa se bosta pomerili prvi postavi, kasneje pa še olimpijski reprezentanci. Vse tri tekme so važne: prvi dve veljata za kvalifikacijo v evropski finale, tretja pa za uvrstitev na olimpiado v Seulu.
Drevišnja tekma v Lizboni (pričetek ob 20.30) bo prav gotovo bistvena za Maldinijevo vrsto, ki kvalifikacij ni začela najbolje. Novembra je namreč remizirala s povprečno Švico, pred kratkim pa je sicer v prijateljski tekmi premagala NDR.
Zanimivo je, da številni reprezen-tantje »under 21« v svojih društvih sploh nimajo mesta v prvi ekipi. Tako je tudi to nedeljo pet nogometašev od 17 sklicanih počivalo, kar prav gotovo ne pomaga trenerju Cesareju Maldini-ju pri reševanju problemov uigranosti in postave. Največ je igralcev Milana (Zanoncelli, Maldini junior, Galderisi, ki pa je že malenkost starejši).
Poudariti je tudi treba, da ima Maldini precejšnjo težavo pri sestavi standardne ekipe, saj ne bo nastopil Mancini, ki je bil diskvalificiran za tri kola zaradi znane izjave (»Navijači naj raje pretepejo sodnika, kot pa da se pretepajo med seboj«), napadalec Scarafoni in še kdo.
Marsikdo je že zelo kritiziral Maldinijevo ekipo, vendar pa je treba pomisliti, da je moral začeti vse znova in da je Vicini zmagotovo zaključil prejšnji ciklus s tem, da je v A reprezentanco poklical vse talentirane nogometaše, ki so izgubili le evropski finale proti Španiji, in še to po enajstmetrovkah.
Napovedani postavi sta sledeči:
PORTUGALSKA: Silvino, Eugenio, Carvalhal, Barny, Fernando, Mendes, Parente, Julio Sergio, Mito, Rui Par-ros. Skoda, Litos.
ITALIJA: Lorieri, Ferrara, Maldini, Zanoncelli, Benedetti, Lucci, Berti, Onorati, Galderisi, Notaristefano, Ler-da.
Sedaj še za kolajne SP v nordijskih disciplinah
Primož Ulaga
Svetovno smučanje bo od danes dalje praznovalo svoj drugi praznik letošnje zime s svetovnim prvenstvom v klasičnih panogah. SP bo na sporedu v Oberstdorfu v Bavarskih Alpah od 11. do 21. t. m.
Nemško mestece je znano predvsem zaradi svoje skakalnice velikanke, s katere je Finec Nykanen že poletel 185 m daleč, gostilo pa je že velika tekmovanja tudi v smučarskih tekih in je specialistom vsekakor zelo znano.
Nalašč za to SP so uredili samo podnožje skakalnic in ga spremenili v areno, kjer se bodo končali vsi teki in kjer bo prostora za 20 tisoč gledalcev.
Prvenstvo v klasičnih panogah bo verjetno pomenilo nov napad tekačev iz srednje Evrope skandinavskemu taboru. Osrednja osebnost v tekih za moške naj bi bil Šved Gunde Svan, ki je posebno močan z novo tehniko drsenja. Švedi so sploh odlično zastopani in bodo hiteli za kolajnami tudi s pomočjo Erikssona in Majbacka.
Manj znana je moč sovjetskih tekačev, ki so na tekmah za svetovni pokal zelo malo nastopali in vse sile usmerili v pripravo prvenstva. Kot izvidnik pa se je zelo izkazal Vladimir Smir-nov, ki bi lahko bil tudi doma najboljši, lahko pa le eden med enakovrednimi člani ekipe.
Z velikim navdušenjem pričakujejo SP Italijani, ki so med lansko sezono pokazali izreden napredek in se v nekaj priložnostih vrnili med samo elito. Italijani so pri dolgih naporih že dalj časa pravo strašilo v atletiki in v kolesarstvu in dejstvo, da priprave spremlja tudi sloviti zdravnik Conconi, je verjetno značilno za njihov optimizem.
Glavni italijanski adut naj bi bil Gi-orgio Vanzetta, homogena pa izgleda
vsa ekipa, kar daje upanje za dobro štafetno uvrstitev.
Ženski teki SP naj bi bili stvar Nor-vežank, med katerimi si bo vredno zapomniti ime Brit Pettersenove in tekačic iz NDR, ki so se skoraj sistematično preusmerile k novi tehniki.
Prvič v zgodovini klasičnega smučanja bo SP odprto tudi možnostim Jugoslovanov, ki startajo z dobrimi upi v obeh skakalnih preizkušnjah.
SPORED SP: 11. 2.: otvoritev
(18.00)	; 12. 2.: moški, 30 km (11.00); 13. 2.: ženske, 10 km (11.00); 14. 2.: skoki za nordijsko kombinacijo (14.00); nordijska kombinacija, 15 km (11.00); 15. 2.: moški, 15 km (11.00); skoki -tekmovanje posameznikov (K = 115 m; 14.00); 16. 2.: ženske, 5 km (11.00); 17. 2.: moške štafete 4x10 km (10.30); skoki - ekipno tekmovanje (K = 115;
14.00)	; 18. 2.: ženske štafete 4x5 km
(11.00)	; skoki za nordijsko kombinacijo, ekipno (14.00); 19. 2.: nordijska kombinacija, 3x10 km (ekipno,
11.00)	; 20. 2.: ženske, 20 km (11.00); skoki, tekmovanje posameznikov (K = 90 m, 14.00); 21. 2.: moški, 50 km (11.00); zaključna slovesnost (16.00); 22.2.: rezervni termin, (kb)
Za pokal Eta Cerkno
Jutri ženski slalom FIS
CERKNO — Prizadevni smučarski delavci športnega društva Cerkno se skrbno pripravljajo na organizacijo ženskega FIS slaloma za 1. pokal ETA Cerkno, ki bo pod pokroviteljstvom delovne organizacije ETA Cerkno jutri, 12. t. m., na novem smučarskem centru Cerkno - Črni vrh nad Cerknim.
Organizatorji so na ženski FIS slalom za 1. pokal ETA CERKNO - prvo mednarodno prireditev na smučarskem centru Čerkno - povabili smučarke iz 10 evropskih držav. Pričakujejo številno in kakovostno udeležbo na prireditvi, ki sodi v okvir jugoslovanske smučarske FIS turneje. Na prireditvi pričakujejo tudi številne gledalce, ki bodo lahko na smučarskem centru Cerkno, na progi LOM II., videli dva slaloma. Start prvega teka bo ob 10. uri, drugega pa ob 12. uri. Podelitev nagrad bo po končanem tekmovanju na cilju. (S. Kovač)
V Turinu pričetek italijanskega dvoranskega atletskega prvenstva
TURIN — V Turinu se bo danes pričelo italijansko dvoransko atletsko prvenstvo, ki bo odprto tudi tuji konkurenci. Italijansko zastopstvo bo kompletno, od Pavonija do Tillija, Sabie, Lambruschinija, Evangelistija, Masul-love, Rossijeve, Salcejeve. V dvomu je le nastop Adreija, ki je komaj prebolel prehlad.
Od tujcev izstopa Bolgarka Štefka Kostadinova, svetovna rekorderka v skoku v višino »indoor« (2,04 m) in na prostem (2,08 m). Med protagonisti bi moral biti tudi Zahodni Nemec Thran-hardt, bivši dvoranski svetovni rekorder v skoku v višino (2,40 m).
Conner pri Reaganu
NEW YORK — Nedavnega zmagovalca America's Cup Dennisa Conner-ja in vso posadko Štars & Stripesa je včeraj sprejel ameriški predsednik Reagan, ki je razumljivo zlasti pohvalil »ameriško tehnologijo«, ki naj bi botrovala velikemu uspehu, ni pa pozabil niti na veliko požrtvovalnost vse posadke.
Killy se ne bo vrnil
PARIZ — Bivši francoski smučarski as Jean-Claude Killy je še enkrat potrdil, da je njegov odstop z mesta predsednika organizacijskega odbora zimskih olimpijskih iger leta 1992 v Albertvillu dokončen. V prejšnjih dneh so se namreč širile govorice, da se je premislil, potem ko naj bi prišlo do kompromisa med njegovimi stališči o dodelitvi posameznih tekem raznim zimskim središčem in zahtevami krajevnih oblasti.
Svetovno prvenstvo v Sarajevu?
SARAJEVO — Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, ki se je v nedeljo končalo v Sarajevu, je bila priložnost za vrsto stikov s predstavniki mednarodne drsalne zveze. Goste so posebno navdušile polne tribune, kar je največji adut glavnega mesta Bosne in Hercegovine, ki se poteguje tudi za izvedbo prihodnjih večjih mednarodnih tekmovanj. Skoraj gotovo bo Sarajevo dobilo organizacijo svetovnega članskega prvenstva leta 1990 ali kasneje.
Smučanje: na tekmovanjih v slalomu in veleslalomu
Nekaj dobrih rezultatov naših zastopnikov
V soboto in nedeljo so se smučarji naše dežele ponovno srečali na smučarskih progah, kjer so se pomerili v raznih krajih in kategorijah ter tekmovalnih panogah. Med temi so bili tudi predstavniki naše združene ekipe MZSTE, ki pa nastopajo, kot je znano, vsak pod imenom lastnega društva. Tako so se naraščajniki in dečki pomerili v veleslalomu na Trbižu, mladinci v slalomu in veleslalomu na Zoncolanu, miški pa v veleslalomu v Clautu.
Med naraščajniki^ sta se najbolje uvrstila Aleksander Žezlina (SPDT) in Andrej Kosmač (Breg), ki sta zasedla po vrsti 1. in 2. mesto v tržaškem in goriškem okraju, na absolutni lestvici pa sta se uvrstila med prvo deseterico.
Dva naša mladinca, Giulio Tavčar (Mladina) in Igor Devetak (SPDT), pa sta se pomerila v soboto v veleslalomu, v nedeljo pa v slalomu. Tekmi, ki ju je organiziral tržaški Sci club 70, sta bili zelo selektivni. V veleslalomu je od 62 tekmovalcev v moški konkurenci prismučalo na cilj 28, v slalomu pa
Andrej Kosmač
od skupno 67 le 17. Tavčar je v veleslalomu zasedel 22. mesto, Devetak pa 27. V slalomu sta žal oba imela smolo.
V kategoriji miškov je Valentina Šuber (Mladina) zasedla dobro 7. mesto, začetnik Borut Plesničar (Mladina) pa 18.
Uvrstitve in časi so naslednji (za
dečke in naraščajnike imamo na razpolago le čase):
Miški:
1. Davide Ruzzier (Sci club 70) r02"45; 18. Borut Plesničar (Mladina) 1T6"50 (skupno 52 tekmovalcev)
Miške:
1. Uršula Nussdorfer (Sci club 70) r03"34; 7. Valentina Šuber (Mladina) 1T4"26 (skupno 26 tekmovalk).
Naraščajniki:
Aleksander Žezlina (SPDT) 1'25"91; Andrej Kosmač (Breg) r25"92; Erik Vodopivec (Breg) 1'27?,98; Miran Guštin (SPDT) 1'41"35 (najboljši čas 1'23"34)
De<:iu;
Robert Renčelj (Devin) 1'33"01; Marko Šuber (Mladina) r40"68; Kristjan Volpi (SPDT) 1’44"74.
Deklice:
Francesca Rapotec (Breg) 1’38"82.
Mladinci (veleslalom):
1. Luigi Plazzotta (SC Ravascletto) 1'55"56; 22. Giulio Tavčer (Mladina) 2'10"68; 27. Igor Devetak (SPDT) 2'37"88 (na startu 62, na cilju pa 28 tekmovalcev). (R. D.)
Namizni tenis: na deželnem namiznoteniškem turnirju v Tržiču
Tudi Sonja Doljak si je izborila nastop na DP
Rokomet: v moški D ligi (člani)
Ponoven spodrsljaj Krasa Trimac
V Tržiču je bil v nedeljo zadnji deželni namiznoteniški kvalifikacijski turnir za nastop na državnem prvenstvu. Na turnirju je nastopilo več kot 30 Krasovih igralk in igralcev.
Najvišje se je uvrstila Sonja Doljak v 3. kategoriji, kjer je premočno zmagala (v finalu je z 2:1 premagala predstavnico GMT Cappellettijevo). Dolja-kova se je s tem uspehom tudi matematično kvalificirala. V isti kategoriji je Puričeva obtičala na 3. mestu, od 5. do 8. pa so Škrkova, Guštinova in Martina Raubar. Mesto nižje so Tanja Raubar, Colja, Marušič in Obad, že v prvem kolu j>a so izpadle Mosettijeva, Prosenova, Čokova, Šircova, Bercetova in Simonetova.
Med mladinkami, kjer je nastopila več kot polovica Krasovih deklet, je slavila zmago Ksenija Marušič pred klubsko tovarišico Tanjo Raubar. Tretja je bila njena sestra Martina, na petem mestu pa ex aeguo Guštinova, Goljeva in Čokova, brez zmaganega srečanja pa sta ostali Šircova in Bercetova. Med ženskimi dvojicami, ki pa so nastopile izven konkurence, sta Pu-
ričeva in Škrkova podlegle le v finalu proti predstavnicama goriške Azzurre Terrazzer - Musina.
Med 128 udeleženci je v tretji kategoriji Boris Štoka zasedel odlično 5. mesto, z nekoliko več športne sreče pa bi bila njegova uvrstitev še boljša, saj je v odločilnem setu proti Tržačanu Bertolottiju zgubil s 24:26, ostalih sedem krasovcev pa je bilo izločenih že veliko prej. Med moškimi dvojicami sta Štoka in Robert Milič med 64 nastopajočimi klonila v četrtfinalu Laeri in Petroniu (Lega nazionale) z gladkim 0:2. Dvojice M. Milič - Godnič, Doljak - Fabec in Legiša - Igor Milič pa se niso dokopale do vidnejših uvrstitev. Med mladinci je le zmagovalec Carli v četrtfinalu prekinil zmagovito pot Igorju Miliču. Legiša in Fabec nista v tej kategoriji naletela na srečen dan. Zaccaria (dečki) se je uvrstil med prvo, Zidarič pa med drugo polovico uvrščenih. Do 3. mesta se je med na-raščajnicami prebila Katy Kralj, Elizabeta Grilanc pa je pristala med osmerico. Enako sta se uvrstila Marjan Milič in Godnič med naraščajniki. (Z. S.)
Na turnirju so nastopili tudi Domovi igralci. Njihov nastop lahko ocenimo kot zadovoljiv, čeprav si ni nobeden priboril vozovnice za državno prvenstvo. Najbližji velikemu uspehu je bil Sandro Skarabot, ki je med dečki potrdil 2. mesto s prejšnjega turnirja. Tudi na skupni lestvici je mladi Domov predstavnik zasedel končno 2. mesto, kar pa ni bilo dovolj za kvalifikacijo. Manj sreče je na istem tekmovanju imel brat Steno, ki mu za las ni uspel vstop v polfinale.
V tretji kategoriji niso dekleta dosegla vidnejših rezultatov. Najbolje se je odrezala Sonja Lutman, ki je v četrtfinalu po zelo dolgem in izenačenem srečanju prepustila zmago Capel-lettijevi. Tudi Lutmanovi, ki je na prejšnjem tekmovanju zasedla odlično 2. mesto in je še lahko upala na kvalifikacijo, ni uspel podvig, da bi se pomerila z najboljšimi italijanskimi tret-jekategornicami. Na običajnem nivoju sta zaigrali tudi Sabina Fabbro in Daniela Zalateu, ki sta klonili proti boljšim nasprotnicam v drugem, oziroma v prvem kolu. (Mal)
Inter Aurisina - Kras Trimac 27:24
(6:9)
KRAS TRIMAC: Sardoč 6, Klinc, Predonzani 1, Simoneta 4, Pegan, M. Milič, A. Milič, Kozlovič 3, M. Grilanc 7, Sardo 3, Volk, Košuta.
Rokometaši Krasa so v dveh dneh proti nabrežinskemu Interju zabeležili prav toliko porazov.
Tokrat sta se srečali obe članski vrsti in vsaj po rezultatu sodeč je bila razlika med sedmerkoma nekoliko manjša kot pri mladincih. Zgoničani se lahko tolažijo le z ugotovitvijo, da so nastopili brez dveh standardnih igralcev, Rasenija in Skupka, kar je bilo zelo opazno v njihovi igri. Katastrofalen je bil predvsem prvi polčas, ob koncu katerega so zaostajali kar za 7 zadetkov in že takrat je bilo razvidno, da se bodo iz Nabrežine verjetno vrnili praznih rok. Pravo nerešljivo uganko je zanje predstavljalo krilo Baxa, ki je v prvih tridesetih minutah zabil kar 6 zadetkov in bil na koncu z desetimi najboljši strelec srečanja.
V nadaljevanju so igrali veliko boljše, a kljub zvrhani meri požrtvovalnosti in dobre volje se niso nevarno
približali nasprotniku. Le z zadnjimi tremi zaporednimi zadetki so nekoliko ublažili poraz. (Z. S.)
obvestila
ATLETSKO DRUŠTVO BOR1NFORDATA
priredi v nedeljo, 22. t. m., avtobusni smučarski izlet v Podklošter - Arnold-stein (Avstrija). Odhod izpred sodišča (Foro Ulpiano) ob 6.30. Vpisovanje v tajništvu Bora na Stadionu 1. maj od 17. do 19. ure, razen ob sredah in sobotah; ob sredah od 9. do 12. ure, tel. 51377. Vožnja 12.000 lir.
ŠD MLADINA
priredi v nedeljo, 15. t. m., ob priliki tržaškega prvenstva avtobusni smučarski izlet v Sappado. Odhod avtobusa z Opčin ob 5.45 ter iz Križa ob 6. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk v Križu še jutri, 12. t. m., od 18. do 21. ure. Vabljeni.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 12. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
III	11!	‘8 : !*	peterke	r pokrajinskih ligah	II	■■
Val Naš prapor (under 16 moški) zdaj prvi
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - PREVENIRE	0:3
(3:15, 11:15, 11:15)
BOR: Jablanšček, Marega, Sedmak, Clemente, Jercog, Starc, Švab, Biber, I. in D. Gombač.
Borovci so imeli tokrat slab dan. Na domačih tleh so igrali letošnjo najslabšo tekmo in dobesedno darovali prvenstveni točki telesno visoki ekipi Prevenire. Našim lahko očitamo predvsem nezbranost. (Tul)
BREG - LIBERTAS ROZZOL 0:3 (8:15, 7:15, 6:15)
BREG: Božič, Basso, Komar, Čuk, B. in V. Žerjal, Lovriha, Maver.
Brežani so še naprej brez zmage. Tokrat so nastopili zelo okrnjeni in so povrhu še igrali zelo slabo, tako da je poraz povsem zaslužen.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SLOGA KOIMPEK - MONTASIO 3:0 (15:2, 15:6, 15:9)
_ SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Citter, Černe, Fabrizi, Foschini, Lupine, Ma-rucelli, Rebula, Škerk.
Slogašice so tudi v tretjem prvenstvenem kolu gladko zmagale. Ekipa Montasio, ki tudi nastopa s svojo mladinsko postavo, naši nikoli ni bila enakovredna. Trener Peterlin je poslal na igrišče tako vse razpoložljive igralke in tudi poizkušal razne variante v igri, ki bodo naši ekipi prav prišle, ko se bo srečala z boljšimi nasprotnicami. Po prvih treh nastopih torej kaže, da bo Sloga Koimpex dosegla cilj, ki si ga je zadala pred začetkom prvenstva, to je uvrstitev na enega od prvih štirih mest. (Inka)
NPT - BOR FRIULEXPORT	2:3
(12:15, 15:2, 15:11, 8:15, 2:15)
BOR FRIULEXPORT: Superina, Ma-uri, Viler, Rojc, Del Piero, Žerjal.
Borovke so tokrat nastopile v res zelo okrnjeni postavi. To se je proti sicer skromnemu nasprotniku izdatno poznalo. Naše igralke je treba vsekakor pohvaliti, saj so bile zelo požrtvovalne in so predvsem z borbeno igro preprečile, da bi prišlo do nepričakovanega spodrsljaja.
SOKOL — VIVAI BUSA'	0:3
(13:15, 6:15, 6:15)
SOKOL: Brumat, T. in M. Gruden, Legiša, Grilanc, A. in I. Živec, Ban, Catonar, Doljak, Devetak, Kosmina, Renzi.
Tudi v tretjem kolu prvenstva prve divizije Nabrežinke niso prišle do točk. V prvem setu, ki je bil do konca izenačen, je Sokol pokazal dokaj dobro igro. V ostalih dveh nizih pa sprejem ni bil kos nasprotnikovemu servisu in je bilo zato nemogoče organizirati kak protinapad.
UNDER 16 MOŠKI
BREG - SLOGA	2:3
(3:15, 15:12, 15:10, 6:15, 9:15)
BREG: Božič, Furlanič, Komar, Čuk, Basso, Švab, Ciliberto, Šavron.
SLOGA: Renčelj, Malalan, Mesar, Maver, Stopar, Susič, Marc, Kralj, Križman, Limoncin, Radetič
V	zanimivem slovenskem derbiju so zmagali po petih setih igre mladi odbojkarji Šloge. Pred tem prvenstvenim obračunom sta se slovenski šesterki že štirikrat srečali, a uradna tekma je bila daleč najboljša doslej. Po prvem nizu je izglodalo, da bodo gostje razmeroma zlahka zmagali. V nadaljevanju so gostitelji igrali veliko bolje. Najprej so izenačili in potem še povedli z 2:1. V zadnjih dveh nizih so bili spet boljši gostje, ker pomanjkanje menjav in utrujenost sta mladim Brežanom preprečila osvojitev prvega para točk. (G. F.)
VAL NAŠ PRAPOR - ACLI RONCHI 3:0
(15:0, 15:2, 15:1)
VAL NAŠ PRAPOR: Bensa, Petejan, Černič, Makuc, Volčič, Kuzmin, A. in M. Feri, Koršič, Šuligoj.
Izidi posameznih setov jasno dokazujejo razmerje moči na igrišču, tako da o tekmi sami ni kaj dosti povedati, (zip)
VAL NAŠ PRAPOR - OLVMPIA 3:0
(15:13, 15:4, 15:6)
VAL NAŠ PRAPOR: Bensa, Petejan, Černič, Makuc, Volčič, Kuzmin, A. in M. Feri, Koršič, Šuligop
OLVMPIA: Cotič, Sfiligoj, Terpin, Dornik, Belloni, Brajnik, Pintar, Lutman, Kosič.
V	prvem setu so se igralci 01ympie enakovredno borili proti močnejšemu
nasprotniku. Združena ekipa je set namreč osvojila le za las, v nadaljevanju tekme si napak ni več privoščila, tako da je zlahka dobila preostala dva seta. Pri 01ympii sta se izkazala predvsem podajač Čotič in tolkač Sfiligoj, pri Valu pa je prišel do izraza predvsem kolektiv. S to zmago je združena ekipa dohitela na vrhu lestvice Libertas S. Luigi. (zip)
UNDER 16 ŽENSKE
RICREATORI - SLOGA B	2:3
(6:15, 15:9, 15:11, 5:15, 2:15)
SLOGA B: Čebulec, Drasič, Fabi, Gregoretti, Grgič, Križmančič, Pavat, Repinc, Stopar, Škerk, Vidah.
Mlade slogašice so se morale pošteno potruditi, preden so strle odpor domačink. Ko so prvi niz osvojile z veliko lahkoto, so verjetno mislile, da imajo zmago že v žepu in so v nadaljevanju precej popustile. Ko pa je Ricreatori povedel z 2:1, so se naše igralke zbrale, uredile svoje vrste in v nadaljevanju z odločnejšo igro spet nadigrale nasprotnice. (Inka)
Volley Club - Bor Friulexport neodigrana SLOGA KOIMPEX -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:3, 15:2, 15:4)
„ SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Citter, Černe, Fabrizi, Foschini, Lupine, Ma-rucelli, Rebula, Škerk.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Sirk, Rebula, Regent, Janežič, Košuta, Sedmak, Gruden, Samar.
Slovenski derbi se je po pričakovanju končal z gladko zmago Sloge Ko-impex. Kontovelke so se sicer skušale gostiteljicam upirati, vendar so bili tehnično znanje in izkušenost odločno na strani slogašic. (Inka)
BREG AGRAR - JULIA	3:0
(15:1, 15:6, 15:11)
BREG AGRAR: Kraljič, Glavina, Canziani T. in N., Zerial E. in T. Pečar, Sancin.
Tokrat so Brežanke z lahkoto premagale ekipo Julie, saj je bila ta znatno šibkejša. Brežanke so igrale precej nepazljivo, saj so že vnaprej vedele, da bodo osvojile zmago. O nedeljski tekmi pa ni veliko povedati, saj je bila izredno nezanimiva in se je le v nekaterih trenutkih napela. (N. C.)

>■

»Najmlajši« Brega in »začetniki« Mladosti odlični
Z nedavnega srečanja naraščajnikov Primorja proti Montebellu
___________UNDER 18______________
CHIARBOLA - BREG	2:0 (0:0)
BREG: Petronio, Tamaro, Biffi, Jerman, R. Sancin, Diminich, M. Tamaro, Kerstich, I. Sancin, Giuressi, Slavec (Hervat), (Paiano, Steržaj).
Zaradi nerazpoložljivega igrišča na Opčinah se je tekma odvijala v večernih urah pri Sv. Ivanu.
Pavel Hervat nam je tekmo tako orisal: »V prvem polčasu smo bili enakovredni igralcem Chiarbole, ki pa so vseeno imeli rahlo terensko premoč. Drugi del tekme smo začeli še kar dobro. Imeli smo nekaj ugodnih priložnosti, zadel sem namreč drog. Vendar nas je gostitelj počasi potisnil v obrambo. Nekaj izrednih posegov je izvedel vratar Petronio, ki pa mu ni uspelo ubraniti usodnih zadetkov.«
Neuspešna igra Brežanov je nedvomno posledica nerednega treninga in stalnega spreminjanja postave.
(Diego)
LESTVICA: Edile 25, S. Sergio 22, Chiarbola 19, Roianese 17, Costalun-ga 15, S. Luigi 14, S. Andrea 13, S. Vito 12, Olimpia 11, Opicina, Monte-bello in Ponziana 10, Campanelle 8, Breg 2.
NARAŠČAJNIKI
PRIMORJE - CGS	0:2 (0:0)
PRIMORJE: Štolfa, Stefančič, Mesar, Princival, Tence^ Praselli, Frasinelli (Štoka), Gruden, Žagar, Trampuž (Škabar), Zorzut (Tomasetig).
Tržačani so povsem nadigrali gostitelje in so zasluženo zmagali. Predvsem v prvem polčasu so gospodarili na igrišču. Igra se je odvijala na sredini Primorčeve polovice. Kljub temu da so naši igrali precej raztreseno, brez prave povezave med sredino igrišča in napadom, ni imel niti Štolfa mnogo dela. Oba zadetka so gostje dosegli v začetku drugega polčasa. Prvi je padel po natančnem posegu z glavo po prostem strelu. Zatem so podvojili po osebni akciji in diagonalnem strelu napadalca. Prosečani so se nekoliko razživeli le v zadnjih dvajsetih minutah igre. Edino priložnost so imeli s Štefančičem, ki pa je poslal žogo nad prečko. (M. Š.)
LESTVICA: Muggesana 32, Portua-le, CGS in Fortitudo 24, Montebello 23, S. Luigi 20, Giarizzole 19, Olimpia in S. Andrea 16, Domio, Zaule, Campanelle in Costalunga 13, Juni-
or 12, Primorje 9, Opicina 5, Čampi Elisi 4, Don Bosco 0.
___________NAJMLAJŠI______________
BREG - S. LUIGI	8:1 (2:0)
STRELCI: Ravel Gombač (2), Paolo Dazzara (2), Degrassi (2), Mauri.
BREG: Gillifano, Strain, Buzzi, M. Gombač, Švab, K. Dazzara, Mauri, R. Gombač, Vrše (v d. p. Degrassi), P. Dazzara, Pelizzari (v d. p. Grilanc).
Po poldrugem mesecu premora so Bregovi najmlajši ponovno stopili na igrišče. Po previdnem začetku je Do-linčanom uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo s Paolom Dazzaro. Nasprotnik se je dobro branil, toda kljub temu je Mauriju uspelo zadeti prečko in žoga se je odbila v mrežo. V drugem polčasu so naši nastopili umirjeno in še bolj samozavestno, kar je nasprotnika popolnoma zmedlo. Po vrsti so nato zadeli še dvakrat Ravel Gombač in Degrassi, enkrat pa Paolo Dazzara. Ekipa je pokazala, da kljub počitnicam, ni zgubila dobre forme. Pohvaliti je treba prav vse. (R. G.)
PRIMORJE - CGS	0:1 (0:1)
PRIMORJE: Franza, De Carli, Sardoč, Škabar, Luksa, Ligozzi, Riolino (Osi), Štoka, Battigelli (Savi), Trampuž, Husu (Zacchigna).
Gostje so bili v prvem polčasu boljši in so večkrat, a nenatančno streljali v nasprotnikova vrata. Rdeče-rumeni so malokdaj prekoračili sredino igrišča. Do zadetka je prišlo po nesporazumu med sodnikom in primorjaši, medtem
ko so Tržačani streljali prosti strel in povedli z udarcem z glavo. Četudi so bili rdeče-rumeni v slabem položaju, niso reagirali, temveč so še naprej prepustili pobudo gostom. V drugem polčasu so se branili bolj urejeno in izkoristili hitre protinapade, toda ne da bi prišli do dobrega strela v vrata. Omenili bi še zelo dober poseg Franze in zatem še živčno igro, kateri je prispeval tudi sodnik, ki je površnodoso-jeval prekrške. (M. Š.)
LESTVICA: S. Giovanni in S. Sergio 26, Breg 25, CGS 24, Olimpia 23, Montebello 22, Čampi Elisi 19, Giarizzole 18, Triestina in Portuale 16, Fortitudo 15, S. Luigi 14, Zaule 13, Don Bosco 11, S. Vito 9, Primorje 4, S. Andrea 3, Opicina 2.
ZAČETNIKI
GRADESE - MLADOST 0:3 (0:2)
STRELCI za Mladost: M. Petean, M. Devetak in D. Gergolet.
MLADOST: Ferfolja (Zanier), Petean, Kobal, Lakovič (Narduzzi), Peršo-Ija, M. Petean, Gergolet, Devetak, A. Ferfolja, D. Gergolet, Dario (D. Ferfo-Ija).
Združena ekipa Mladosti je slavila svojo peto zaporedno zmago. Tokrat je sredi Gradeža premagala solidno ekipo in s tem dokazala, da spada med najboljše postave prvenstva. Dober-dobci so si zmago zagotovili že v prvem delu srečanja, ko so dosegli dva zadetka.
V drugem polčasu se je nadaljevala premoč gostov, ki so dosegli še tretji zadetek. (M. P.)
Med naraščajniki borovci blizu naslova prvakov
1. MOŠKA DIVIZIJA
ALBA GIOIA - DOM 67:55 (35:28)
Dom: Cej 14 (2:2), Semolič 10 (2:4), Košuta 22 (4:5), Battello 2, Rinelli 7 (1:2), Vižintin 2, Sancin 3 (1:2), Kocjančič 8 (2:4), Čubej.,
Domovo uvodno prvenstveno srečanje je bilo na nizki tehnični ravni, saj sta obe ekipi prikazali skromno košarko. Naši so menda igrali zdaleč pod lastnimi sposobnostmi, saj so imeli katastrofalne odstotke v metih na koš (25:76). Domačini so bili stalno v vodstvu, našim pa kljub vsem naporom ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Treba je reči, da je obrambna igra bila povsem zadovoljiva, zato smo mnenja, da z nekoliko učinkovitejšim napadom tudi pozitivni rezultati ne bodo izostali. Najbolje je tokrat igral Rinelli, ki se je izkazal pod obema košema. (M. Čubej)
CICIBONA - CANON 78:76	(37:39)
CICIBONA: Sancin 7 (2:2), Fonda, Jogan 7 (2:4), Smotlak 24 (8:13), Parovel 9 (0:1), Kovačič 9 (1:1), Volk 21 (6:9), Pupulin, Ciuffi, Ferluga.
3 TOČKE: Sancin, Jogan, Smotlak 2, Parovel, Volk.
Cicibona je na domačih tleh premagala trdoživega nasprotnika, ki uvršča bivše igralce D lige in nekaj mladih obetavnih igralcev. Tekma je bila na nizki tehnični ravni, vendar pa je bila za skromno občinstvo zadovoljiva.
(P. Volk)
KADETI
RICREATORI - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 77:128	(39:57)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla 12 (1:2), Kocman 22 (2:3), Rupel 12 (0:1), A. Sterni 3 (1:1), Pahor 11 (1:3), Stanissa 24, Gruden 6, P. Sterni 27 (4:8), Bogateč, Dolhar 15 (1:2).
3 TOČKE: Kocman 2, P. Sterni 1, Cingerla 1.
V	zaostali tekmi so Okretičev! varovanci zlahka odpravili skromno ekipo Ricreatorija, ki je nudila odpor le v prvem delu tekme.
V	nadaljevanju so Kontovelci z lepimi protinapadi prednost vseskozi večali. V tem delu sta se zlasti razigrala Stanissa in P. Sterni. Naši so poleg dobre igre v obrambi odlično prodirali proti košu, tako da so stotico dosegli že v 33. minuti.
S to tekmo so Kontovelci končali prvi del prvenstva, v katerem so zbrali deset zmag in doživeli en sam poraz (za eno točko) proti Don Boscu, ki je seveda skupaj z Borom in Kontovelom glavni favorit za končno zmago. (M. R.)
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop 20, Don Bosco in Bor Adriaimpex 16, Ricreatori, Ferroviario, Sokol in Alabarda 10, Autosandra in Leasest 8, Stella Azzurra in CGI 4, Autosandra 2 0.
NARAŠČAJNIKI
BOR ADRIAIMPEX - DON BOSCO 84:59	(38:24)
BOR: Prelec, Daneu 8 (6:9), Milone, Arena 27 (5:8), Oberdan 14 (2:6), Sterni, Bajc 15 (3:5), Ažman 19 (5:8), Pavlica 1 (1:4).
Borovi naraščajniki so zasluženo in nepričakovano visoko premagali nevarni Don Bosco, ki si je delil prvo mesto na lestvici z našimi. Pred številnimi gledalci (približno 200) so naši nadigrali nasprotnika. Pokazali so zrelejšo igro v napadu in odločnejšo obrambo.
Srečanje je bilo v prvih minutah zelo izenačeno (10:10 v 6. min.). Nato so naši z odlično obrambo in natančnimi meti z razdalje spravili v težave Don Bosco, ki je v sredini prvega polčasa zgubil glavo. Peterka Oberdan, Arena, Ažman, Bajc in Daneu je vse to izkoristila in visoko povedla (33:16 v 17. min.). V drugem delu tekme so plavi igrali še boljše v obrambi, z lepimi akcijami in asistencami pa so prednost povečali na končnih 25 točk.
Pohvalo zaslužijo vsi igralci, še posebno tisti, ki so na tej tekmi malo igrali, saj so s svojo stoodstotno prisotnostjo na treningih omogočili, da je ekipa trenirala v popolni postavi.fLuka Furlan)
DEČKI
Skupina A
LIBERTAS - BOR INDULES 83:84	(40:50)
BOR: M. Umer, Debeljuh 33 (3:6), Starec 5 (1:1), Barini 2, Possega 2, Martini 5 (1:2), D. Umer 10 (2:4), Rudež 27 (1:5), Korošic, Schiulaz. PON: Rudež v 37. min., D. Umer v 39. min.
Proti drugouvrščenemu na lestvici A skupine so borovci osvojili tesno zmago. Plavi so nastopili brez kapetana Pavlice, ki je igral s postavo naraščajnikov, borovci pa so pod vodstvom Debeljuha vseeno zasluženo zmagali. V drugi četrtini so naši igrali res odlično in povedli 29:22 v 13. min., in 50:37 v 19. minuti. Debeljuh 18 točk in Rudež 19 točk sta bila v tem delu neustavljiva. V začetku drugega polčasa pa sta oba dosegla četrto osebno napako, tako da so plavi deset minut igrali v neobičajni in nizki postavi. Kmalu so se zmedli in gostitelji so z delnim izidom 14:0 prešli v vodstvo s 66:61 v 33. minuti. Ob povratku na igrišče najboljših dveh so se borovci opogumili in z delnim izidom 17:2 visoko povedli. V zadnjih treh minutah so dali gostitelji vse od sebe, Borovi dečki pa so s težavo le ohranili točko prednosti in zmagali. Pohvalo zaslužijo vsi in zlasti pa tisti, ki niso stopili na igrišče, a so kljub temu sledili in bodrili ekipo.
LESTVICA: Bor Indules 16, Tecnoluce 12, Libertas 10, Saba 6, CGI 4, Sokol 0.
Skupina B
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BREG 117:63	(72:20)
KONTOVEL: Emili 6, Pečar 3 (1:4), Ban 2, Briščik 6 (0:1), Rebula 38 (2:2), Gulič 26, Gregori 19 (0:2), Budin 13, Škabar 2, Badalič 2 (2:2).
BREG: Corbatti, Gigante, M. Bandi 10, Zeriali 4, Virno, Salvi 15 (1:4), Novak 2, M. Gombač 4 (0:1), R. Gombač 20 (1:2), V. Bandi 8 (0:4).
SODNIKA: Meden in Corbatti.
3 TOČKE: M. Bandi 2, R. Gombač 1, Gregori 1, Budin 1.
Slovenski derbi dečkov je tudi tokrat pripadal Kontovelu. Kontovelci so namreč igrali zelo agresivno in odločno, Brežani pa precej zmedeno. Pri Konto-velcih gre pohvala neustavljivemu Rebuli ter agresivnemu Guliču. V Bregovih vrstah pa so vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. Pripomniti je treba, da se sodnika nista javila. Prišla je le zapisničarka, zato sta tekmo sodila trenerja obeh ekip. (Stojan)
LESTVICA: Leasest 16, Ricreatori 14, Kontovel Electronic Shop 10, Autosandra 2 in Don Bosco 6, Autosandra 4, Breg 0.
PROPAGANDA
ROBUR - POLET 46:31	(24:11)
POLET: Vatta 4 (0:1), Pro, Marucelli 2, Badalič 4 (2:2), Krevatin 8, Guštin 6 (0:2), Vidali, Raubar 4 (0:2), Škabar 3 (1:2).
Kljub porazu je mlada Poletova ekipa dokazala, da lahko tudi z mlajšimi igralci igra v prvenstvu Propaganda. Openci so kot v ostalih tekmah, začeli plaho, kot da bi se bali nasprotnikov. Toda kmalu so opazili, da nasprotniki niso taki fenomeni kot na začetku zgledajo. Če bi se malo več potrudili v obrambi, bi lahko v nedeljo iztržili prvi par prvenstvenih točk. (Andrej Vremec)
DOM - ARTE 26:58 (8:35)
Dom: Lisci, Silič 3, Pintar 2, Primožič, Zavadlav, Bordon 9, Sfiligoj 2, Faganel 2, Bednarik, Lo Grasso 6. ON Dom 11, Arte 12.
Domovci so v drugem kolu na domačih tleh doživeli visok poraz. Prva četrtina srečanja je bila Dornikovim varovancem usodna (2:23). Naši so popolnoma odpovedali, nasprotnik je znal to lepo izkoristiti in visoko povesti. V nadaljevanju pa sta si bili ekipi povsem enakovredni. Res škoda, da so belordeči srečanje slabo pričeli, saj so bili tehnično boljši od nasprotnika. Dobro je tokrat igral le Bordon. (M. Čubej)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
11. februarja 1987
Tajfun na Novih Hebridih Boj proti mafiji terja povzročil ogromno škode socialno rast Sicilije
PALERMO — »Malijo gre imenovati z njenim pravim imenom in treba jo je zatirati brez kompromisov, kajti vreči puško v koruzo bi pomenilo mafijo uzakoniti.«
Tako je zatrdil notranji minister Scalfaro, ko se je včeraj v Palermu udeležil posvetov s krajevnimi in deželnimi upravitelji ter s predstavniki policije, sodstva in deželne pro-timafijske komisije. Zavzel se je za odstranitev socialne in gospodarske stiske na Siciliji kot glavnega vzroka za razraščanje mafije in pozval k zaposlovanju mladine, pri čemer morajo svojo vlogo odigrati tudi krajevne ustanove in nehati s poli-
tičnimi razprtijami zasebne narave. Glede polemik okrog »mafije in pro-timafije« je dejal, da jih je treba opustiti in se z vsemi močmi posvetiti boju zoper organizirano zločinstvo.
Še prej je minister izročil zlate spominske medalje svojcem pod-kvestorja Cassaraja, komisarja Montane in policista Antiochie, ki so jih umorili mafijci. Istočasno je bila v mestnem kinu protimaiijska manifestacija študentov, na kateri je pisatelj Pantaleone rekel: »Mafiji ne bo moč do živega, dokler bodo vanjo vpleteni tudi politiki.«
Veste kaj o Lvovu? Zavrtite telefonsko številko 4754273
RIM — Telefonska centrala za zbiranje pričevanj o tragičnih dogodkih iz leta 1943 v Lvovu je prejela do včerajšnjega dopoldneva že okrog 50 pozivov, vendar naj bi bilo samo 15 »zanimivih«. Centralo (tel. štev. 4754273) je dala namestiti pri glavnem štabu vojske preiskovalna komisija, ki jo je umestil Spadolini, da preveri verodostojnost vesti, po kateri naj bi nacisti postrelili, zažgali in zmleli več tisoč italijanskih vojakov in oficirjev blizu Lvova. Telefonirali so svojci žrtev pa tudi deportiranci, ki so bili tedaj v Lvovu ali tam blizu. Pričevanja zbira ekipa oficirjev in podoficirjev pod vodstvom polkovnika.
Oglasil se je tudi Mario Pinti, brat Luigija Pintija, čigar ime je na poljskih seznamih, ki jih je objavila sovjetska agencija Tass. Mož trdi, da ni res, da so mu brata ubili Nemci pri Lvovu, ampak naj bi umrl v lagerju pri Podlaski, od koder da so truplo pozneje prepeljali v Italijo in ga pokopali z vojaškimi častmi. Vse več pa je tudi nasprotnih glasov, ki potrjujejo sovjetsko verzijo.
Alois Mock odločno zanikal vest o Waldheimovem odstopu
Tajfun Uma je prejšnjo soboto »obiskal« otočje-državo Vanuatu (Novi Hebridi) in povzročil ogromno gmotne škode (približno 150 milijonov dolarjev), ter terjal življenje 34 oseb. 30 oseb je utonilo, ko sta se pri Otoku Tanna prevrnila dva čolna.
Glasnik urada za zunanje zadeve Nove Kaledonije je izjavil, da je otočje še vedno brez električnega toka in da je zaradi tega izredno težko vzpostaviti kakršenkoli stik s ponesrečenci. Avstralija je prva priskočila na pomoč prebivalstvu otočja Vanuatu (na sliki avstralski herkules iz katerega raztovarjajo hrano). V glavnem mestu Port Vili so že usposobili delovanje bolnišnice, čeprav ne razpolagajo še z zadostnim številom zdravnikov in s primerno zalogo zdravil.
Na sliki (telefoto AP) reševalne skupine na delu.
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister in vodja konservativne stranke Alois Mock je včeraj ogorčeno zanikal pisanje Jerusalem Posta, po katerem naj bi decembra pismeno sporočil predsednici britanske vlade Thatcherjevi, da bo državni poglavar Kurt VValdheim letos odstopil: uradno iz zdravstvenih razlogov, dejansko pa zato, da se odpravi madež, ki je pomazal zunanjo podobo avstrijske države zaradi govoric o predsednikovi vple-
tenosti v vojne zločine. VValdheim naj bi kot nemški oficir sodeloval pri nekaterih pokolih v Grčiji in Jugoslaviji.
Jerusalem Post je objavil včeraj kopijo pisma, ki da ga je 15. decembra lani poslal Mock britanski premierki in katerega verodostojnost naj bi potrdilo tajništvo predsedstva vlade v Londonu. Minister Mock je rekel, da gre za debelo laž in da VValdheim nikakor ne bo odstopil. Z njim je potegnil tudi kancler Vranitzky.
Karabinjerja posilila dekle
TURIN — V Condoveju (Val di Suša) so včeraj aretirali 27-letnega karabinjerja Sergia Sibilia in 21-letnega brigadirja Biagia Carlina. Obtožena sta večkratnega posilstva neprištevne enaindvajsetletnice. Ta je rada hodila v kasarno, da bi karabinjerjem pripovedovala o pustolovščinah, ki si jih je očitno izmišljevala. Februarja lani ji je eden od dveh storil silo, drugič pa oba in to se je še nekajkrat ponovilo. Sibilia je pa za božič zapekla vest in izpovedal se je nadrejenim.
Znani sicilski bandit je baje imel samo eno hčer
Val polemik zaradi intervjuja z domnevnim Giulianovim sinom
PALERMO Intervju z domnevnim sinom znanega sicilskega bandita Salvatoreja Giuliana, ki ga je predsi-nočnjim predvajala druga televizijska mreža v večernih poročilih, je že vzbudil val polemik in nikakor ne predstavlja odgovora na vprašanja, ki jih je še treba rešiti v zvezi z življenjem bandita, ki je dolga leta ustrahoval dobršen del Sicilije.-
Še nepojasnjene so tako okoliščine Giulianove smrti: po uradni verziji naj bi bila namreč mafija izročila Giulia-novo truplo karabinjerjem, o celotni zadevi pa so se kaj kmalu začele prepletati različne verzije, osnovane seveda na različnih interesih. Vsekakor pa sorodniki ubitega bandita kategorično izključujejo možnost, da bi bil imel Giuli-ano sina in pravijo, da bi lahko bil mladenič, ki so ga prikazali televizijskim gledalcem, neki Vincenzo Arena, rojen 19. marca 1949 v Bagheriji, ki se je že nekajkrat izdajal za Giulianovega sina.
V zvezi s predsinočnjo oddajo je Giulianov nečak Giuseppe Sciortino celo zagrozil s tožbo. Njegov oče, Pasguale »Pino« Sciortino, Giulianov svak, ker je pač poročil sestro sicilskega bandita Mariannino, se je v knjigi, ki jo je spisal skupaj z avtorjem številnih knjig sodobne zgodovine Sandram Attanasiom, v zvezi z domnevnim Giulianovim sinom tako izjavil: »Turiddu (to je bilo Giulianovo 'bojno' ime) je poznal več vaških deklet, njegova zadnja ljubezen pa je bilo dekle, ki je živela v Giulianovem rojstnem kraju
Montelepre in je torej doživljala tista dogajanja. S tem degletom je Turiddu živel v zadnjem obdobju svojega življenja in tedaj se je tudi rodila hči, ki seveda ne nosi njegovega priimka. Kasneje so nekateri časopisi objavili ime nekega dekleta dobrostoječe družine v Antillu, vasi v pokrajini MesSina. Imenovala se je Santuzza Lo Giudice in časopisi so pisali, da je imela sina z Giulianom. Dekle je to potrdilo. Objavljena so bila imena bolničarke in zdravnika, ki sta prisostvovala porodu, ter župnika, ki je otroka krstil. Pisali so tudi, da je dekle razpolagala s pravimi Giuiianovimi spomini in tudi z njegovim zakladom. Dekle je bila aretirana in po dolgem zaslišanju so ugotovili, da si je vse izmislila: šlo je le za mitomanko. Vest je seveda vzbudila zanimanje Giulianove družine, tako da se je Ma-riannina preoblekla v krošnjarko in odšla v Antillo z namenom, da bi govorila z dekletom. Tu pa je lahko le ugotovila, da gre za dekle, ki je zaradi svojih izmišljotin povzročila družini že vrsto preglavic. Končno pa So z ginekološkim pregledom ugotovili, da je bila Santuzza Lo Giudice še nedolžna.«
To je torej zgodba o domnevnem Giulianovem sinu. Predsinočnji intervju je prav zaradi te zgodbe in polemik, ki so ji sledile, vzbudil mnogo zanimanja in, kot je bilo pričakovati, vrsto demantijev. Ni izključeno, da bo zadeva končala na sodišču, odgovora na vprašanje, ali je Giuiiano res imel sina ali ne, pa verjetno nikoli ne bomo prejeli.
Veter v laseh
Nemško turistko je presenetil veter, ki ji je v Chicagu temeljito razkuš-tral lase	(AP)
Zdravnik pa tak
Zagovor: brez diplome ne gre
CAMPOBASSO — Bivši vodja železniške postaje v Campobassu in diplomiran pedagog je pravkar postal zdravnik, saj je diplomiral iz kirurgije na bolonjski univerzi.
Posebnost, zaradi katere je novi zdravnik deležen pozornosti italijanskih tiskovnih agencij, pa je v tem, da je Ful-vio Cappelli, poročen in oče šestih otrok, star 67 let. Vse prej kot rosno mlad se je v drugič vpisal na univerzo, diplomiral je s tezo o zdravniški psihologiji in se zdaj pripravlja na vsedržavne izpite. Cappelli bi namreč rad čimprej odprl svojo ambulanto.
RIM — »Ta urok naj gre tez devet gora tam, kjer pojejo petelini in tam naj igra na boben in naj pusti pri miru moje krščeno ime«. Tako se glasi v slovenskem prevodu eden izmed tolikih zagovorov zoper uroke, ki pa jih baje ne bo možno kar tako izgovarjati, saj so italijanski čarovniki - tisti, ki se imajo za izvedence - sklenili, da bodo uvedli posebne strokovne tečaje, brez katerih bo čarovnik le... šarlatan.
Takih je baje v Italiji približno 40 tisoč, po
tem kar trdi čarovnik iz Arceiie je strokovno pripravljenih čarovnikov le 600. Le-ti poslujejo kot pravcati trgovci ali obrtniki, saj morajo svojim strankam izpolniti tudi davčno potrdilo. Čarovnik Antonio Battista je izjavil, da je uvedba strokovnega izpopolnjevanja - izdali bodo pravcato diplomo - nujno potrebna, saj je edini način, da se »pravi« čarovnik loči od šarlatana, ki, mimogrede rečeno, zasluži tudi do desetkrat več. Morda »čarovnike« moti prav to...
V SZ izpustili nadaljnjih 140 zapornikov
MOSKVA — Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij Ge-rasimov je na današnji tiskovni konferenci potrdil informacije, ki so že krožile na Zahodu o tem, da so iz zaporov izpustili večjo skupino političnih zapornikov. Včeraj je vrhovni sovjet ZSSR izdal ukaz o pomilostitvi že tretje skupine in tako je do zdaj šlo na prostost 140 zapornikov, je po lastni pobudi sporočil Gerasimov. Še približno toliko je v obdelavi prošenj tistih zapornikov, ki so se sami obvezali, da po izpustitvi iž zapora ne bodo več delovali proti sovjetski državi.
O imenih za zdaj še ni nič znanega, pač pa bodo objavljena v uradnem biltenu vrhovnega sovjeta. Opazovalci domnevajo, da gre zlasti za imena tistih zapornikov, ki so po kakršnikoli poti prišla na sezname raznih zahodnih in mednarodnih humanitarnih in političnih organizacij, pa so jih po različnih poteh tudi že predložili v obliki zahtevka za pomilostitev sovjetskim oblastem. (Med zadnjimi podobnimi akcijami so zahodnonemški zeleni na tiskovni konferenci v Moskvi razdelili kopije pisem Mihailu Gorbačovu z imeni več desetin zapornikov).
Po izpustitvi iz sedemletnega pregnanstva akademika in Nobelovega nagrajenca Andreja Saharova gre torej za nadaljevanje tistega, kar sovjetski partijski voditelj in drugi njegovi sodelavci večkrat razlagajo kot demokratizacijo družbe. Genadij Gerasimov je na vprašanje o tem, zakaj prav zdaj objavljajo novico o izpustitvi političnih zapornikov, odgovoril, da gre za veliko revizijo sovjetske kazenske zakonodaje. Politično vodstvo in večina pravnih izvedencev se zavzemajo za to, da bi ublažili kazni za tiste, ki zagrešijo dejanja proti državi - po drugi strani pa je še vedno precej tistih, ki menijo, da bi morali za protidržavno delovanje uporabljati najstrožje kazni, je dejal Gerasimov in s tem posredno nakazal hude odpore, ki jih doživlja dosledna politika demokratizacije na tem občutljivem področju. Vsekakor želi imeti sovjetska država čim manj ljudi za rešetkami, je zatrdil dokončnost nove usmeritve načelnik uprave za informacije v sovjetskem zunanjem ministrstvu.
Gerasimov seveda ni hotel povezovati najnovejše humanitarne akcije z velikanskim mednarodnim shodom kulturnih, znanstvenih, političnih in cerkvenih dejavnikov, ki se pod naslovom »Moskovski mednarodni forum za brezatomski svet in za preživetje človeštva« začenja to soboto, ob koncu pa bo v ponedeljek udeležence sprejel generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov. Spričo dejstva, da se dobra tretjina od okoli 1500 povabljenih osebnosti ni odzvalo, oziroma da so sovjetski gostitelji javno priznali, da so nekateri pri tem navedli politične razloge za odbijanje vabila, je pač jasno, da želi Moskva neposredno pred tem uglednim zborom osebnosti iz 80 dežel sveta bistveno izboljšati svojo podobo tudi zastran človekovih pravic. Sploh pa je znano in s sovjetske strani potrjeno, da bo na eni od šestih okroglih miz tega foruma sodeloval kot fizik tudi Andrej Saharov.
V sovjetski javnosti niso do zdaj še ničesar objavili o izpustitvi omenjenih političnih zapornikov. Kar zadeva pomilostitev Saharova in njegovo vrnitev v Moskvo, so sovjetski državljani iz svojih domačih sredstev javnega obveščanja doslej lahko izvedeli le napoved namestnika zunanjega ministra o tem, da je akademiku dovoljeno vrniti se v Moskvo. Po tem ni bil omenjen v javnosti. Več tednov so govorili, da bo tednik »Literaturnaja Gazeta« objavil intervju z izpuščenim oporečnikom, pa se doslej tudi to ni zgodilo. Baje je Saharov zahteval avtorizacijo besedila, se pravi to, da bi objavili tudi njegovo ostro kritiko politike v Afganistanu in povezovanja razorožit-venih predlogov (Reykjavika) v nerazdeljivi paket. Saharov se je med tem vključil v znanstveno delo, zahodnim dopisnikom pridno daje intervjuje, pa tudi prva sporočila o izpustitvi skupine političnih zapornikov so dobili po njegovem posredovanju.
Nobenega dvoma ne more biti tudi o tem, da je sovjetski voditelj Gorbačov spoznal, da so mu v globalnih razorožitvenih načrtih v težko breme številni politični zaporniki. Sploh pa je sovjetska diplomacija v veliki akciji za to, da bi prav v Moskvi priredili posebno konferenco v sklopu KVSE o humanitarnih vprašanjih. Izpuščanje oporečnikov iz zaporov sodi tako med priprave ugodnega ozračja tudi za takšno konferenco.
ANTON RUPNIK