Knjiga Slovenska XIX. veku. Andrej Čebašek r. 14. nov. v Smledniku, posvučen 1. 1844, pristav semeniški 1. 1845, na Dunaju doktor bogoslovja leta 1847, kapelan v Stari Loki in Mengišu, 1. 1852 profesor verne v bogoslovju, oastni 1. 1872 in pravi kanonik 1. 1880, apostolski protonotarij in papežev prelat, podpredsodnik katoliške družbe, predsednik podpornega društva duhovskega, škofovski poročnik za veronauk in bogočastje v sirdnjili šolah itd. ,,P r i s t a v e k z a s t r a n z a ni a knjenili glede na 41. in 42. list Novic", češ, kar je ondi ,,v pismicu" je resnično, le enostransko je; . . zamaknjenstvo ni le natorno, kakoršno pismice popisuje, in ktero izvira iz natornih vzrokov in nioči, anipak je tudi ("eznatonio, ktero ima viši, čeznatorne vire, kakor.sno \m pisinicc naravnost tajt, kor pravi, da je vsa drugačna misel skoz in skoz naprna, in da je zamaknjenje prosta uatonia prikazen, tedej nikoli in nikakor ne eeznatonia, kar pa pravovenii kristjan, ki ima katoliške zauinene od človeško nat.orc in našiga odrešenja ter veljavo sv. pisma in sv. cerkve pozna, reči ne innrc in ne smou itd. ,,Zastran opazko v 48. listu -Novic" s podpisoni Č. Danica 1855 str. 101—3 in str. 107. C e r k v e n i G o v o r n i k slovenskiga duhovstva za vse nedelje in zapovedane praznike skozi leto. Na svitlo dajo nekteri Ljubljanski duhovni. 1. Tečaj. V Ljubljani 1856. 8. 524. Izhajal po zvezkih I—III 1. 1855 in IV. 1. 1856. Nat. J. Blaznik. Mej sotrudniki (L. Jeran, J. Stritar, A. Zamejc) bil je dr. A. Čebašek najizdatnejši, kajti med 67 pridigami nahaja se njegovih (A. C. ali C.) okoli 30; med njiini so nekatere tako tehtne, da iz enc same naredim dobre tri, dejal je neki duštii pastir. S v o t o p i s tii o stare in nove zaveze z razlaganjoni . . dr. J. P. Allioli . . po povolji knoza Atitoiia Alojzja. V Ljubljani 1856—1859 v VI zvezkih. Nat. J. Blaznik. Mej sodelavci in poniočniki je bil dr. A ndrej Cebašek, učenik verne v ljubljanskih bogoslovskih šolah (Predg. str. XIV). Knjige, katere je ])o danem navodu vravnal in poslovenil, so Mojz. III. p. 13 — V. (cf. .Javornik). Zv. I. 1. 1857 str. 197—401. Bukve Psalmov (cf. Klančnik). Zv. 111. 1. 1858 str. 97—320. Evangeli Jezusa Kristtisa po svetiin Matevžu. Zv. V. 15* 1. 1856 str. 1—135. List. 1. do Korinčanov. Zv. VI. 1. 1856 str. 77—140. Z1 a t i Ve k ali Spominica na čast ss. Hermagoru in Fortunatu, sv. Nikolaju in ss. Cirilu in Metodu. V Ljubljani 1863. 8. 293. Nat. J. Blaznik.JMej založniki in pisalci je tudi dr. A. Cebašek. Spisal je čvrsto razpravo: _V e r s k i r a z 1 o č k i med staroversko ali pravoslavno in edino pravo rimsko katoliško cerkvijo" (str. 145—229). Vvod. § 1. Viri in kratek obseg razkolniške vere. §. 2. Razločki med katoliško in razkolniško cerkvijo. §. 3. I. Izbaja sv. Duha. §. 4. II. Poglavarstvo ali viši oblast Rimskega papeža v vesoljni cerkvi. A. Pervaštvo ali viši oblast sv. Petra. B. Pervaštvo naslednikov sv. Petra ali Rimskih papežev. §. 5. III. Vice. §. 6. IV. Prec po snierti pravični Boga gledajo, in gresniki kazni terpe. §. 7. V. Nerazvezljivost keršanskega zakona. §. 8. VI. Opresni kruhi. §. 9. VII. Nekteri drugi razločki o sv. Rešnjem Telesu. §. 10. VIII. Kerst oblivanja. §.11. IX. Se nekteri dozdevni razločki. §. 12. X. Neomadežvano spočetje Marije Device. §. 13. Sklep in zdanji stan — 0 toj razpravi piše T. M . . . . c. v Novicah 1863 str. 410: ,,Visokoučenega bogoslovca najdemo v gosp. dr. Cebašku, kteri je v svojem spisu pokazal, kako temeljito pozna historijo dogmatov in najnovejše simboliške in ireniške spise. Njegov spis bi dobil občno pohvalo v najslavniših bogoslovnih časopisih; mi pa od samega veselja, da ima naš narod takošne talente, ne najdemo dostojnega izraza za izvrstni ta spis". — In v Danici 1. 1864 str. 28 pravi prošt Jernej Arko: ,,Ta sostavek je spisan s tako strebljeno pa umevno besedo, ter tako logično in umno, tako priljudno in poljudno, de je bilo vse ginjeno in razveseljeno moje staro serce .. . Osvetili ste, gospod doktor, dostojno svojo tvarino od vsih strani, in pa kaj pametno je tudi, de ste omenili pesem in molitev razkolnikov, ktere so žive pričala zoper njibove zmotnjave. V serce so mi segle tudi vaše sklepne mile vabila: obernejo naj se ogoljfani razkoljniki nazaj v edinost ene, prave rimske cerkve, ki je mati in učenica vseh vernib. Tudi je izversten in dognan historičen sostavek gosp. dr. L. Vončina-ta: Razkolništvo vzhodnje cerkve. Oba spisa gresta skup, ter jeden druzega razsvetljujeta . . Naj bi se oba ta sostavka prevedla v vse une jezike, ktere govore razkolniki; gotovo bi to ne bilo zastonj, in gotovo bi to močno pospešilo, kar zahteva bratovšina ssv. Cirila in Metoda itd." — Bistro je pazil na M a t i c o S1 o v e n s k o ter njej na korist koj o rojstvu, pa- zlasti poznej o raznih borbah rezno povedal kako resno; na pr. 1. 1865 v Danici str. 127: Kaj je z Matico? (Prijatel slov. Matice); 1. 1877 str. 43—60: Ali naj Matica slovenska Slovencem vero zatira itd. ? — Danica 1. 1868 se znakom —a— in: N o n q u i s, s e d q u i d : ,,Novo leto — kaj obeta — in kaj tirja? — Dunaj, poglej kako Tnrk spoštuje katoliško cerkev in njene škofe. — Čertice o eivilnem zakonu (str. 29). Se onkrat ,,civilni zakon" (str. 107). Slovstvo (str. 47. 222. 274 itd.) — L o č e n j e c e r k v e o d š o 1 e (st r. 77—118): 1. Kaj to v sebi ima, ločiti cerkev od šole? II. To bila bi naj veči krivica, in sicer 1. staršem samim; 2. srenjam; 3. za marsikterega učitelja, in to iz dvojnega ozira: a) Marsikteretnu učitolju bi bilo gotovo težava, službo dobiti ali si službo zboljšati; b) Učitelji bi imeli tudi prav veliko tožav v svojem poslu, ako dojdejo j)od posvetno oblast. 4. Ločenjo cerkve od šole bi slednjič tudi lahko krivično bilo slovenski narodnosti. — Sklep temu izvrstnemu sostavku je: ,,Tako bi tedaj ta in vsaka tej enaka šolska osnova, ki vzame cerkvi šole, krivična bila staršem-in otrokom, srenjam, učiteljeni in slednjič tudi narodnosti slovenski. Ločenju cerkve od šole, kakor so ga namenili novotarji, ki bi radi dosti prenaredili, kar jo dozdaj čversto stalo, bi slabilo deržavno poslopje, ktoreinu jo ravno sveta kato- liška vnra in kristjanski duli po naših diu/.inab naj moenejši podlaga. Labko, da v šoli bi vcrski poduk ne bil glavna reč in nc imel potrobnega vspeha; poglavitna !•(>("• bi l)ila le prerada poduku, učiti otroke, kako naj prav po kertovo mislijo in delajo le za ta svet. S tem pa se zadušuje keršansko življenje; navdaja se otrok s posvetnim duhom, kteri ne pusti človeku iskati, kar je nebeškega, večnega, arnpak ga naganja, da le za sedanji čas skerbi. Komur ni sv. vera naj viši in naj potrebniši vev., za tega nima prave vrednosti! Zarod, ki ga izrede prevoč posvetne šole, jc brezbožen in posveten. Verozakon namreč ni teorija, ampak je življenje; bočem reči, da ni toliko za glavo, temveč za serce, za voljo in djanje. ,,Kdor moje zapovedi ima in se jih derži, ta je, ki mene ljubi" (Jan. 14, 21), govori Sin Bozji. In katcbet v šoli ni učitelj, ki svojo rec v cni ali v dveb urah na teden opravi, ampak je služabnik Božji in naniestnik Kristusov, ki mora otrokom djansko kazati, kako se vse to zveršuje, kar veleva sv. vere nauk. Katehet tedaj mora mladost pod svojo roko imeti, ter jo k keršanskemu življenju napeljevati, v čemur ga nihče motiti ne sme. Bolj ko so mladost v šolskih letih nauri koršansko živeti, boljši je šola. Ta kristjanski duh, kterega se mlade serca v dobri šoli vnaniejo, jo človeku ravno to, kar je urana roka orglarjeva na orglah. Brez njega ostanejo tudi naj verliše orgle nemo orodje, ali pa nesoglasno renčijo, ako nnskušena roka na njo bijc. — Kristijanski duh pobožnosti niora otroka pravo pot kazati, ga ravnati pri vsein. Druge vednosti šolske so kakor piščali pri orglah; te vednosti liloveku v resnici le koristijo, ako jih kristijanski dnb prav obraca, da človeku strežejo pri njegoveni ])rizadevanji, doseči svroj večni cilj. — Vzomite pa cerkvi nadzor v šoli; stesnito ves poduk verski v učenji v šoli za kake dve uri na teden in k večemu še v kake verske vaje, zvežite cerkvi rokc, da s šolsko mladino drugega opraviti nič veti nima; izrocMte učitelje vradnikom in sronjčanoni: — in izgnali ste iz šol pravcga duha, zapravili šolam blagoslov Božji, družinam kristjanskim pa in vsi deržavi vzoli pravo nravno moč (str. 118)!" — D r. J a n. Sernec i n n o v a p osvetna zakonska postava. ,,V Sl. Narodu št. 46 je stopil dr. J. Sernec očitno pred slovenski svet, ter je kot pravdnik razodel po svoje z razlogi svoje niisli glede svetne zakonski1 postave, ki jemlje sv. katoliski cerkvi postavodajno oblast v zakonskih rečeh. Ime g. dr. Sernca pri Slovoncih dobro slovi, in to po pravici, ker je v pravniških zadevah skušen mož, ob enem pa tudi verl rodoljub. Prav zato pa se je morebiti njegova razprava o zakonskih rečeh marsikomu še bolj prikupila, ki utegne njegove misli si osvojiti in se za-nje potegovati sklicevaje se na dr. Srnca. Vredno je toraj vprašati: Ali inia g. dr. Sernec tudi prav? Tu pa kar v začetku tega sostavka rečemo, da je vsa razprava tega odvetnika s hudimi pomotami preprežena, toraj je jako nevarna vsem bralcem, ki stvari bolj na tanko ne poznajo. Teniu nasproti je dolžnost katoliških, v tej reči zvedenih pisateljev, stvar pojasniti, nevarnost odstraniti. Resnica nani mora ("ez vse drugo ljuba in draga biti; in ker srno terdno prepričani, da glava, kakor je g. dr. Sernec, se nikoli iz oholosti ali ternie resnici ne ustavlja: naj poskusiino dokazati velike poniote one razprave nadcjajoči se, da bode nasprotna razprava g. odvetnika nagnila, da zakonske stvari in sploh eerkveno pravo po dobrib, katoliških knjigah premozga, in  tako v kratkem v versto branilcev katoliškega prava stopi. In v to itne — po mozi Bog! — 1. Stališe g. odvetnika. II. Razprava dr. Sernca glede zakonskih postav. III. Dr. Seniec in nova zakonska postava -oziroma na sodnijsko oblast. Vid. D a n i c a 1. 1868 str. 251 —272. N o n q u i s, s e d q n i d. Sveta Vojska v svetem lotu zaviših poterjenega spisa. V Ljubljani 1869. vesoljni cerkveni zbor s primerninii8. 127. Zal. H. Nicniaii. Nat. R. Egor nauki, opomini in molitvami. Poleg nem-(Danic. str. 218). Skoga (korar V. Kramer v Monastiru) od