U I ^^ ^m^ I MA. ^^ ■ fl^Bfe. ^M ^^ I ^^ H mb^F ■ H V^l ■■ B^^VV I M V^I^B sb VJPS H V ■ ■ MJ| ■ ■ ■ ■ ^^ I flJI ■ NO. 41. CLEVELAND, OHIO, W#>AY, APRIL 6th, 1917. LETO X. - VOL. X. ■ _______* ■ .....——-— .........._' ' ■-_:_iJj.^_'_ - _____________ ________*_' kriUi kongres je napovedal vojno nemški M 9 1 t I ■■ ' ... — ■■ ■ - -, ■ ^ . 1 ■ ■ ■ .— - — - — ■ -i, ___iiEffl Bogatini naj plačajo za vojno Razdelitev davkov za vojno P —V sredo zvečer se je vršilo zborovanje vojnega oddelka v£levelandu, pri katerem se je sklenilo, naj bogatini plačajo \ za vojne davke. Male trgovca in delavce naj se pusti pri mi-k . ru. Ob istem času, ko se je vršilo to zborovanje*, je zborovala tudi elevelandska delavska i zveza in sprejela resolucijo, naj plačajo vojne davke večinoma oni, ki so od trgovine postali bogati. Ta .program je popolnoma v soglasju z načrtom vlade Zjed. držav, ki bo obdavčila ljudi, ki imajo na leto več kaleor $5000 plače. Od teh ljudi se dobi dovolj davka lahko na leto, da se pokrijejo vojni stroški. Obenem je vlada v sredo naznanila, da bo strogo gledala, da ne bo noben tovarnar računal več kot normalno ceno za vojne potrebščine. Kdor bo hotel izkoriščati, bo šel v ječo. —Clevelandski župan Harry iL- Davis, je imenoval posebni vojni odbor 50 članov, katerih naloga bo gledati v vojnem času, da se živila ne podražijo, da se dobi dovolj vojaških novincev, in da se mesto na zdravi • podlagi financira. Ta odbor bo služil brezplačno toliko časa, dokler traj^/vojno stanje z Nemčijo. Med odborniki je tudi en 'Ceh, in sicer lMr. Chas. I Bernreiter. »p —'Ponovno opozarjamo gospodarje in lastnike praznih lotov, naj letos posejejo in obdelajo vsak prazen kos sveta. Vojni časi so izvanredni. Pustite travo, ki vam nič ne koristi, nasejajte fižola, zelja, pese, korenja, grah, peteršilj, krompir in druge stvari, ki vam vedno koristijo. Draginja zna nastati večja kot je sedaj, in mestni svet proračun al, da pe bi se vBi*prazni loti v Cleve-landu obdelali, da se pridela lah kG1 za dvanajst milijonov ♦ dolarjev vrednosti živeža, ali eno tretino kar Cleveland po-; trebuje. Obdelajte torej vaš prazen svet. —Razpor med kontraktorji in med unijami zidarjev, tesarjev in drugih stavbenih delavcev se je zopet poostril. V petek se vrši konečna seja med zastopnik unij in kontraktorji, da se poravnajo nasprotja. —182 vojaških novincev se je oglasilo v sredo v Cleveland^ za službo pri strijcu Samu. 91 jih je bilo sprejetih. Kot nam naznanja major P. S- Bond, od zvezine armade, se nudi lepa prilika posameznim državljanom, da so sprejeti kot rezervni častniki za slučaj vojne. Za infanterijo, kavalerijo in topništvo se zahteva primerna izobrazba in vojaško trainiranje, d oči m za druge oddelke armade ni treba imeti vojaškega trainiranja, in je sprejet vsak fizično sposoben državljan, če ima nekaj boljše izobrazbe. —Kdorkoli se boji, da mu bo mogoče zaplenjena kaka lastnina ali denar na banki, naj upošteva razglas E. R. Fanch-erja, guvernerja rezervne banke, ki se je izjavil, da vlada ameriška ne bo nikomur ničesar zaplenila, ker je tukaj svobodna dežela. Toda strogo se opominja vse, da ne govorijo proti vladi in Ameriki sploh in da spoštujejo ameriške po-r stave. —V ljudskih šolah se vrš« te večere patrijotični shodi. V Murray Hill šoli, kjer prebivajo v okolici skoro sami Italijani, je prišlo v sredo zvečer nad 5000 Italijanov na spjo, dasi je postora v njej le za 500 oseb. Govorili so šolski ravnatelji in nekaj prominentnih Italijanov, ki so pozivali svoje sorojake, naj se pridružijo ameriški armadi. Igrale so se ruska, francoska, laška in ameriška himna. . 'V pondeljek, 9. aprila ni, večerne šole za državljanstvo, pač pa se vrši poduk v sredo, II, in v petek, 13. aprila. Kakih dvajset učencev tega tečaja iz te šole je z imenitnim uspe-pom naredilo državno skušnjo, ostali pridejo sedaj na vrsto. jy . v Evropi se bliža mir. Italija, Nemčija želijo mir. London, 5. aprila. V Evropi se splošno sodi, da pride mir nepričakovano hitro, sedaj, ko < je predsednik Wilson nazna- , nil, da je Amerika pripravlje- 1 na se boriti z Nemčijo toliko . časa, dokler se nemška vlada 14 ne zruši. Splošno mnenje prevladuje, da se Nemčija nikakor ne bo mogla zdržati pcoti to- j liko sovražnikom. Nemški 'na- 1 rod se je vedno bal, da se A-merika ne spravi vpojno,in velika veČina nemškega naroda je bila*proti temu, da s^ izziva 'Ameriko. V Evropi so. pre- , pricani, da je Amerika začela z ofenzivo,, ne da bi rabila en sam top ali sploh poslala enega samega vojaka v Evropo. V , Nemčiji so prepričani, da je j moralna pomoč Zjed. držav 1 napram zaveznikom več vred- , na kot pa dvajset ameriških divizij na evropskem bojišču. Denar in vojne. potrAščine, ] katere bodejo sedaj zavezniki * dobivali iz Amerike v neome- 1 jenih množinah, to je ces'ar se : Nemčija boji, ker kdor bo imel 1 več streljiva in več denarja na 1 raztoolacro. ta bo zmaral. V Aingliji in na Francoskem so mnenja, da zna nastati mir meseca junija, ker le dotedaj se more Nemčija zdržati gle-Je živeža. Upa se pa tudi, da Nlemčiji ne bo mogoče dolgo držati Avstrije,pod svojo komando. V Avstriji na tihem tako vre, da se zna nekega dne in sicer prav kmalu isto pripetiti kot#se je zgodilo v Rusiji, fz Avstrije se razširi revolucija v Nemčijo, Pri zadnjem obisku cesarja Karola j*e kaj-zer Viljem uporabil ves svoj osebni upliv, da je pregovoril Karola, da drži z Nemčijo do "zmagovitega konca". Da bo Nemčija odnehala, kažejo tudi dogodki na bojišču, ker na vseh frontah se nemška armada dosledno umika, in zavezniki postajajo vsak dan močnejši. Berolin, 5. aprila. Vztrajna poročila prihajajo, da 'Italija vprašuje za mirom pot?>m španskega posredovanja. Itali ja je baje pripravljena skleniti mir na }>odlagi mirovnih ponudb, katere je stavila Avstrija pred vojno. : ^ Kongres naznanj vojno Nemčiji. Senatna zbornica jt glasovala i? 82 glasovi proti 6 za vojno in poslanska zbornica z 373 glasovi proti 36. Predsed-sednik podpise še danes [postavo. Nemški rezervisti internirani v Ameriki. Meksika mobilizira proti Zjed. državam. 1 _______■.' jM______ POZOR! V soboto, 7. aprila, bodemo pisali državljanske prošnje samo od 8. ure zjutraj do i. ure popoldne, in pod nobenim pogojem več. Popoldne bo urad zaprt. Pozivljenio torej vse, da se zglasijo v soboto od 8. zjutraj do i. popoldne. Nič ne dene, če morate raditega delo pustite. Vi morate vzeti papir je ven, če hočete tukaj nadalje v miru živeti- Toda pisali bodemo prošnje le do i. ure popoldne iti nič več. Ne ve se, ali bo avstrijskim podanikom še dana prilika pozneje dobiti papirje, Tcer se zna pripetiti, da Amerika prekini diplomatično stanje z Avstrijo in se napove vojna. Kadar je pa vojna, pa podaniki dotiČne države, s katero se Amerika nahaja v vojni, ne more postati državljan Amerike. Senat glasuje za vojno. Wasrington, s ,japrila. V sredo ob n. ponoči je senat Zjed. držav po ostri in burni debati (glasoval, da se. napove Nemčiji ytojna. to 'senatorjev je glasovalo za vojno in 6 jih je glasovalo proti, osem je bilo odsotnih, toda so se izjavili, da bi vsi glasovali za vojno, če bi bili navzoči. Resolucija, katero je senat sprejel, se glasi: "Ker je nemška cesarska vlada zaporedoma povzročila vojna dejanja napram ameriški vladi in napram ljudstvu v Zjed. državah, zatorej Je sklenjeno od senata in. zbornice poslancev, da se naznanja vojno stanje Nemčiji, katero vojno stanje je povzročila Nemčija. In predsednik Zjed: držav dobi s tem moč, da se posluži vseh vojnih in mornarskih sil Zjed. držav, katere naj izrabi za vojno proti Nemčiji. in da se vojna proti Nemčiji uspešno konča obljubuje kongres vse sile in moči Zjed. držav vladi na razpolago." Nemški listi bpdejo ustavljeni. Senator Poindexter je danes stavil predlog v senatu, da .se nemudoma ustavijo vsi listi, pisani v nemškem duhu, in da se ne dovoli več nemških listov pošiljati po pošti. 200 preganjalcev submarinov. Washington, 5. aprila. Mornariški tajnik je danes naročil 200 preganjalcev submarinov za takojšno izvršitev- Subma-rinski preganjalci morajo biti gotovi tekom treh mesecev. Koliko se za nje# plača, in kdo jrh bo igradil, vlada ni naznanila. Za vojno je vse pripravljena Cenzura, H vlada danes, ne pripusti, da bi časopisje tiskalo, kašne varnostne odredbe je ukrieniML ameriška vlada- za obrambo svoje zemlje. Vojni tajnik Baker naznanja, da so vsa pristanišča zastražena, da so vsi tejpovi pripravljeni, in ameriške vojne Iadije 90 v polni pari in čakajo povelj. Ne bo dolgo, ko bodemo slišali, da je ameriško vojno brodovje od-pljulo proti Evropi. Nadalje mora ameriško brodovje pa-trolirati Mfeksikanski zaliv, kjer se pričakuje, da pridejo nemški submarini, da torpedi-rajo angleške parnfke, ki vozijo petrolej iz Mekstke. Iz do-sedainifi ooročil sle da dogna- ti, da imajo Zje<& države 2800 topov, 8500 strojnih pušk, en milijon petsto tiipč pu<šk, pet tisoč milijonov nabojev. Poslanska zbornica je v sredo sprejela proračun, ki dovoljuje nadaljnih $400,000.000 za obrambo Zjed. držav. Marke in krone So padle Berrte, Švica., 5. aprila. — Vrednost nemških mark in avstrijskih kron je padla za 40 procentov, odkar je imel Wilson svoj govor v, kongresu Zjed. držav. V Švici dajejo danes za nemško marko samo 67 vinarjev, dočim je bila marka pred vojno vredna 120 vinarjev. Avstrijslde krone se plačujejo /. 47 vinarjt»ali za 53 vinarjev manj kot pred vojno. •Srbska denarna vrednost in ru-sku rublji pa so dobili precejšno ceno. Nobenega denarja več v Avstrijo. V Avstrijo in Ntmčijo danes ni več odprta pot za pošiljanje denarja. Nobena banka ne ^prejema več denmiih vredno-sti za Nemčijo, fcojaki po A-meriki naj danes raje darujejo za Narodne Domove po raznih naselbinah, za R-udeči Kriz ameriški in za druge vitalne potrebe. 2,000.000 mož. Washington, 5. aprila. Danes je dobil predsednik Wilson v. roke načrte vojnega tajnika, 4a se nabere v Ameriki dva milijona inož močna armada, )ci se pozneje pomnoži na tri milijone. Ta armada se bo uporabila, da se uniči nlemško ce-sasko vlado, kakor se je izrazil predsednik Wilson. Toda to vojištvo se ne bo dobilo takoj, ampak glasom vladnih načrtov, tekom dveh let. Kdo bo Šel med vojake. Izvzeti od vojaščine so vsi oženjeni, nadalje vsi oni, katerih delo je tako, da bi vlada trpela škodo, če bi bil odstranjen od dela. Tu pridejo v prvi vrsti vpoštev farmarji in delavci v municijskih tovarnah. Najprej bodejo poklicani pod orožje neoženjeni od 29. leta do 25. Drugi pridejo na vrsto od 25. do 22. leta nazaj in tretji pd 22. do 18. leta. Takih ljudi je v Zjed, državah nad en milijon. In sicer ne bo prostovoljno, ampak kot iniajo načrte v vojnem uradu, bodejo poklicani naravnost od vlade, da služijo v armadi. Toda vs>e to bo vzelo še precej časa, predno pride v veljavo. La Follete je za Nemce. V kongresu je govoril proti vojni senator La FoHette, ki se je z vso iskrenostjo zavzemal za Nemce. To jfe razburilo več senatorjev, ki so napadli La Folletta z izdajalcem, vanda-lom in zagovornikom moril cev. Senator Lodge je tako silovito gromel proti La Follet-tu, zastopniku nemških interesov v senatu, da je bilo La Folletta scam in je pobegnil iz zbornice. »Ko je prišlo na vrsto glasovanje za vojno, je La Follette s bripavim glasom re- Birmingham, Ala., 5. aprila. Zvezini detektivi so prišli na sled novi zaroti Nemcev. Med zarnorsKimi oeiavci v juzmn državah se je nahajalo mnogo nemških agentov, ki so prigovarjali zamorcem, naj se upro Zjed. državam in potegnejo z Meksikanci proti Ameriki. Več .nemških agentov je bilo strahovito tepienih od zamorcev, 'katere so hoteli nahujskati proti Ameriki. Mnogo stotin zamorcev se je izselilo v Mek-sjko. Vlada ima v rokah dokaze proti Nemcem, in sedemnajst jiK je bilo pripeljanih v zviezine zapore v Atlanti. Senator Harding govori. Washington, 5. aprila. Senator Harding iz države Ohio, je govoril sledeče: "Jaz nc glasoval za vojno, radi tega, ker sem' podkupljen od Anglije. In na tem mestu obsojam vse časopisje in osebe, ki trdi-1 jo, da je ameriško časopisje podkupljeno. Ne bom volil za vojno raditega, ker hočejo tako izdelovalci municije, kajti mi ne poznamo nobenih, in če kaj potrebujemo, bodemo naročili. Ne bom volil za vojno pravic in ameriške svobode, katero so Nemci kruto in silovito potlačili v blato. In svoboda ter pravica je poglavitna stvar naše republike. Zavezniški generali pridejo. Na potu v Ameriko so francoski in angleški generali, ki se bodejo z vojnimi oblastmi Zjed. držav posvetovali, kako naj Arrterika na najboljši način pomaga zaveznikom. Posebna vojna ladija pe^c zavezniške generale v Ameriko. 20.000 Amerikancev na francosko fronto. London, 5. aprila. Lord Nortlhcliffe, p»iše v svojem časopisju, da bi prikazen najmanj ene ameriške divizije na francoskem bojišču silno navdušila trancosko in angleško armado, Kako bi. se radoval plemeniti francoski narod, če bi ameriška zastava prišla v strelne jarke Francozov, kako silno moralno pomoč bi dali ameriški vojaki francoski armadi. Pozor, gostilničarji! Komisarji za gostilniške licence bodejo te dni izdali navodila gostilničarjem, kako se jim je ravnati v vojnih časih. Fanatični vojni argumenti se ne bodejo trpeli v gostilnah, in tudi preveč govora o vojni ne bo stfielo biti, posebno če {e spremljano z vpitjem in fanatizmom. Nadalje bo 'komisija odločila, ali ^ sme vojakom prodajati pijača ali ne. Kongres naznani vojno. Washington, 6. aprila, v petek., Amerika se nahaja od danes naprej v vojni z Nemčijo. V zbornici poslancev s£ je o tem konečno odločilo danes zjutraj, ko je 373 poslancev glasovalo za vojno in 36 proti vojni: Glasovali so po strahovito ostri debati, *ki je trajala od 10. ure zjutraj v četrtek, .potem celi dan, vso noč in do 3. ure zjutraj. Predsednik Wilson bo danes podpisal ta razglas, in eno uro potem bodejo že vojne sile Zjed. držav v vojni z Nemčijo. 'Havana, Cuba, 6. aprila. Kubanska vlada se ]e izjavila, da se bo pridružila Zjed. državam v vojni proti iMemčiji. Avstrija napove vojno Ameriki ? Razkritje grafta. Dunaj, 5. aprila. V vladnih krogih avstrijske vlade se z gotovostjo trdi, da bo 'Avstrija prekinila diplomatične razmere z Nemčijo, če Amerika napove vojno Nemčiji. Ameriški poslanik Penfield je odpotoval danes iz Dunaja, da potuje v Washington, kjer bo dobil na-daljna navodila. Avstrijska vlada je dala ameriškemu poslaniki* poseben vlak na razpolago. Jako važni dogodki se vršijo v Avstriji. Cesar Karol že časa, odkar je nastopil vlado, skuša na vsak način se rešiti neprijetne zagate, v kateri se Avstrija nahaja, toda nemški pritisk je tolikšen, da si ne more pomagati. Govori se, da bi Karol sprejel vsak mir, samo da ostane na prestolu. Iz Sofije se poroča, da so socijalisti v bulgarskem državnem zboru strahovito napadli vlado in zahtevali takojšen mir. Iz Švice prihaja poročilo, da je švicarska* vlada začela obravnavati z Bulgarsko glede miru. London, 5. aprila. Na Dunaju so odkrili strašen škandal pri državni upravi. Vsa Avstrija je pokoncu radi silnih goljufij, katere so počenjali avstrijski ministri. Trije ministri --.'j so restgnirali, in sicer vojni mi- $ nster Krobatin, justični minister Schenk in jfinančni mini-ster Spitzmueller. Postavljeni 1 so pod obtožbo, in obravnava je prinesla sline goljufije na dan. Vsi trije ministri so bili obdolženi, da so porpagali dtM Franzu, direktorju^ največje | dunajske banke, da ni mogel biti zaprt, ko je prišlo na dan,s da je dr. Franz z ogromno go* 4 ' ljufijo prodajal avstrijski vla- f| di živila. Dr. Franz je bil od vlade postavljen, da nakupuje^ živila za armado, In je pri temS toliko goljufal, da je zaslužil v enem letu petindvajset mHgj lijonov kron. Vsi trije ministri, y; ki so vedeli za goljufije *df.|| Franza, so morali nemudoma.:J odstopiti. Nahajajo se sedsjjj pod vojaškim nadzorstvom, njih nasledniki niso bili še ime*|| novani. Vlada le s težavo za-ji držujie ljudstvo od očitnega^ punta, in mnogo vojakov jell nastanjenih po raznilv mestfb»§| da zatro morebitno revolucijb. London, 5. aprila. Govor predsednika Wilsona je bil tiskan v Parizu v 500.000 izti-sih, in sicei* prestavljen na nemški jezik. Francoski zrakoplove! so potem vzeli tiska-nice in jih rfl&sli nad nemšlte strelne jarke, kjer so metali ta govor nemškim vojakom.Fran-coMtim zrakopdovcem so pomagali angleški zrakoplovci. Francija se veseli. Pariz, 5. aprila. Po vsem Francoskem se vrše ogromne demonstracije v znak hvaležnosti francoskega naroda, ker je Amerika napovedala vojno Nemčiji, Francoski minister-ski predsednik je sprejel ameriškega poslanika v slovesni avdijenci, da se mu zahvali v imenu Francije. Rusi so dijvji od veselja, v Petrograd, 5. aprila. Novica, da bodejo Zjed. države nastopile skupno z zavezniki, je silno presenetila celo Rusijo. Ruski narod od samega veselja ne ve, kaj bi naredil. Tako silno veselje vlada v celi Rusiji, da se v gledališčih prirejajo posebne predstave v počast A-merikancem, vršijo se demonstracije skoro v vseh ruskih mestih. Ruski minister Milju-kov se jc izjavil: "Svet se je ponovno ptepričal, da se Rusija bori za sveto stvar, ko je predsednik Wilson naznanil, da bo stopil na našo stran. Ruski priprosti narod blagoslavlja Zjed. države in je prepričan, da pride zmaga, če je A-merika na njih- strani." Se večje veselje je vzbudila novica, da pošlje Amerika 2000 inženirjev v Rusijo, da pomagajo ruski armadi. Francozi napredujejo. Pariz, 5. aprila. Francoži so včeraj pri svojem napredovanju iztrgali nadaljnih iest milj francoske zemlje Nemcem, in se približali za dve milji St. Qrientimi. Boji so se vršili v silnem snežnem viharju. Ur-villers, Moy, Grugies, Coiiture Moreuil, in Strani. Meksikanci mobilizirajo. El Paso, 6. aprila. Glasom ^ verojetnih poroči^ ki so dtiiI spela sem, mobilizirajo meksi-kanske čete v severnih drža-1 va>h in se bližajo amerikansfiijS meji. Carranza se izjavlja, da^ se čete uporabijo proti vBn vendar Zjed. države strogo 1 LEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK« X« AmmriKo - fS.OO I Za CM 4. po poJttif+.OO I Za Exfropo - p4j00\?o*am*MnaJl*t>ilKf* • rm .-■■- h MJ M«* »• "a< I ■«*■ •u» «T. A v«, it m., ajnrKLAND. OHIO imaraoNB otnr. puhobtoh u» SPWARD KAUSH. Publisher LOUtS J. PIRC. Editor. R V ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY, ^d by 25 000 Sbrenians in the Gty tf Oefdaid and elsewhere. Advertising rites en request. American in spirit Foreign in language only Entered as second^ass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd, 1879. _____ fe -f^ft No. 41. Friday, April 6th, 1917 KAKO P35TANETE AMERIŠKI DRŽAVLJAN. XI. Nadaljevanje. Današnja razprava je name- \ njena zvezinim sodnikom. Ti < I se popolnoma razlikujejo v j V vsem od državnih sodnikov, j " katere smo opisali v zadnji j £ številki. Dočim so razni držav- 1 I ni sodniki izvoljeni od ljud- f jfeitva, so zvezini sodniki imeno- \ I vani od predsednika, na'kar jih i 4 senat potrdi. In dočim so dr- ; Bžavni sodniki izvoljeni le za go- 1 I tovo število let, .pa so zvezini 1 sodniki postavljeni za celo svo- 1 4 je življenje, namreč če se dobro obnašajo, Ti zvezini sodni- < I ki imajo drug delokrog'kot dr-^ j| žavni- Zvezini sodniki sodijo < 1 na pr. zločince, ki so pregre- 1 iiUi proti poštnim postavam, so- 1 fedijo zločine v slučaju, če je n. 1) I pr. kaka komipanija ikaj zakri- ( vila, pa je inkonporirana v dru- I gi'državi kot kjer se je zločin I pili ,pregrešek zvfšil, sodijo zlo- <\ ■Ene proti ameriški ustavi, pre-fpire in. zadeve, ki se tičejo po- J I slanikov, javnih poslancev in i ^konzulov, sodijo V vseih sluča- 1 jih admiralitete, nadalje sodi- j po v nasprotjih, kjer so priza- i dete Zjed. države kot celota, < t' med eno državo in državljanom 1 Bdruge države. i To dolžnost in te pravice < Bjnajo torej zverini sodniki, ka- 1 ||terim pravimo angleško "fede- < fal judges" ali .pa "United 1 States judges". Teh sodnikov Bje v vsaki državi nekaj, pone-Hood pa celo noberiega, ker je * ^'država premajhna ali pa ima 1 lltnorebiti premalo prebivalcev Spi se ne splača imeti (posebne- { Ijfa sodnika. V državi Ohio so ifWipr. štirje taki sodniki, v Cle-■ velandu, Columbusu, Cincina-Pliju in Toledo. Ti sodnrki se ^imenujejo "judges of circuit or Kdistrict court". To so zvezini sodniki prve instance. Druga I inltanca zveizine sodni je je ape-| ltcijsko avezino sodišče ali I'"United States Court of Ap-| peals". Tretja instanca zvezi-iinlh' sodnij .pa je najvišje sodi-| šče Zjed. držav ali angleško: "United State« »Supreme P Court". To je najvišja sodnija I vseh Zjed. držav in zoper od- 1 ptočitev te dodnije ni nobene pritožbe. Ta sodnija se nahaja I v Washingtonu in ima osem I sodnikov ter enega sodnjega predsednika. Vprašanje: Katero sodišče je "najvišje v državi Ohio? (Opom l|i>a: Prosilci >za papirje v dru-gih državah, l>odejo dobili isto Evprašanje, samo da bo namesto ! Ohio vpirašal Pennsylvania, Illinois, Wisconsin, itd. Toda gtodgovor je vedno enak, razven §■ mesta, kjer je sodnija.) Odgovor: Najvišja državna : sodnija v CoTumtniSU. Question: What is the highest court in State of Ohio? Answer: State Supreme Court in Columbus. Vprašanje: Katera je najvišja sodnija v Zjed. državah? Odgovor: Najvišja sodnija Zjed. držav. Question: .What is the highest court in United States? Answer: The United States Supreme Court Vprašanje: Kje se nahaja najvišje sodišče Zjed. držav? Odgovor: V Washingtonru, D. C. Question: Ifi what city is the United States Supreme Court located ? Answer: In Washington, D. Vprašanje: Koliko sodnikov je na najvišji sodniji Zjed. dr-: žav? ^ Odgovor ; Osem sodnikov in - en predsednik sodišča. Question: How many judges are in the U. S. Supreme Court? Answer: Eight associate judges and one chief justice. Preidemo sedaj na postavo-dajalni del ameriške vlade. Postave dela za Zjed. države kongres (Congress). Kongres je i-bornica ljudskih zastopnikov zbranih izmed naroda |>osa-meiznih držav. Vplivno pravico v Ameriki ima vsak državljan, najsi plačuje kaj davka ali ne. Volivna pravica v Ameriki ni omejena. Postavodajalna zbornica se deli v dva dela. in sicer v zbornico poslancev in v zbornico senatorjev. Da postane kak ipredlog postava, ga morate odobriti obe tzbornici. z večino, poleg tega, da mora biti predlog podpisan še od predsednika. Vzemimo v ipretres najprvo zbornico poslancev. Koliko poslancev imamo v tej' zbornici. Dandanes jih je 435. Vsaka država v Uniji jih .pošlje .gotovo število, nekatere države več, druge manj. Število zastopnikov v kongresu iz ene države se ravna po številu, volivcev dotične države. In sicer pravi ustava, dajpride na vsakih trideset tisoč volivcev en zastopnik za zbornico v kongresu. Če ima država torej 60.000 volivcev, pošlje dva zastopnika, če jih ima 120.000, pošlje štiri, če jih ima 240.000, jih pošlje 8, če jih ima 480.000, j?h /pošlje šestnajst, in tako naprej. (Dalje prihodnjič.) o ■ Kje so Avstrijci? Ko je Avstrija julija meseca 1914 napovedala vojno mali Srbiji, je zagrmelo po celem svetu. Vsakdo je bil prepričan, da je Avstrija v krivici, da ni Imela najmanjšega vzroka napovedati krvave vojne Srbiji, vojne, ki se je ipozneje razvila po celem svetu. Mi smo takoj v začetku obsodili avstrijsko vlado, in sodbo še poostrili, ko se je Avstrija zvezala s Turki, prastarimi sovražniki slovenskega naroda. Takoj v začetku vojne smo razjasnili naše stališče in smo .po-vdarjali, da cdsedaj naprej ne sme biti nihče Avstrijec, ampak naj si čimprej mogoče, dobi ameriške državljanske papirje, naj bo Amerikanec, svoboden, neodvisen Človek. Pa je zagrmelo med cesarsko kraljevimi ljudmi po Ameriki. Zapeljani duševni siromaki so prezrli Ameriko in oklenili so se v tej svobodni deželi cesarja in začeli odobravati umor. Pisali so nam sramotilna pisma, kleli list, se norčevali in 1 (počenjali drivge budalosti v svojem fannatizmu za cesarja, in sramotili so na vse kraje . ameriško vlado. »Mi smo se temu početju po-\ stavili v bran in (povedali, da pridejo kmalu časi, ko se bode-1 jo naši zapeljani rojaki v Ameriki naučili druge manire. Kaj-, ti ameriška vlada ne bo trpela morilskih vlad Nemčije in Av-s strije. "Morilska vlada/' to je t uradni izraiz senatorjev v kongresu za Nemčijo in Avstrijo . In mi smo isto trdili že pred dvema letoma in pol. Kdo jc r imel 'prav? Zapeljana siromaš-- na množica, ki je častila kajzer ja, Hindenburga in druge mo 1 e, ali mi, ki smo svetoval ' roiakom. nai o ostanek) držav Ijani ameriški, svobodni ljudje, za republiko proti cesarjem? In jata slovenskih časopisov, ki je idcoristfl* z nizkotnimi sredstvi in dobfckaleljno morilsko moralo napačno mnenje našega naroda, je pisala V- |>rid Avstrije in Nemčije. Polnili so se predali slovenskega Časopisja v Ameriki z ostudnimi izrazi napram Rusiji, Franciji, itd. Vse kar je kajzer v Berolinu ukazal in naredil, je bilo prav. Vse kar je Amerika naredila, so kritizirali, psovali. Od mračnjaškega "Am. Slovenca" pa tja doli do nesloge so priobče-vali "slavna" dela "našfh fantov", jih (krasili s vetinjami za umore in rope, poveličevali cesarja in ipolnili možgane duševnih siromakov z blatom in suženjstvom. Mi smo to mirno gledali, -ker vedeli smo, da se časi sipretne-nijo, vedeli smo, da .pride čas, ko bo tudi Ameriki dovolj te blaznosti. Potem, »ko so Nemci pomorili kakih $000 ameriških državljanov, kakih 600 otrok, malih, nedolžnih bitij, žensk, udov in sirot, potem ko so skovali očitno zaroto proti Ameriki, ko so nahujskali Japonce in Mefksikance na vojno proti Ameriki, ko so metali bombe po naši svobodni zemlji, rušili ameriško lastnino in corpedirali kot korzarji jnirne trgovske ladije, je rekla ameriška vlada: dovolj je tega!1 Mi se danes smatramo kot sovražniki nemške vlade, in nemška vlada naj ima vojno od strani Amerike, kajti vojno je hotela, in dobila jo je f Kje so danes oni Avstrijci, ki so nas psovali in preklinjali, ki so zagovarjali morilska dejanja nemške vlade? Utihnili so. poskrili so se po duplinah, ker se boje na dan. Toda z največjim veseljem 'bilježimo, da takih rojakov ni več mnogo med nami. Postali so odkriti, svobodni, proti suženjstvu. Pisanje našega lista je imelo velik moralen uspeh. Mi poznamo stotine rojakov samo v Cle-velandu, ki so spoznali (pravično stvar in se spreobrnili. Cast jim! iNjih značaj se je skazal, da niso bili v resnici na strani resarja, ampak so bili le zapeljani, nejiodučeni. In bolje jim bo v bodočnosti, kot jim je bilo dosedaj, ker so se rešili duševne teme. Predsednikv Wilson se je izjavil uradno pred kongresom, da je Rudija danes najbolj vredna država na svetu, poleg Francije, s katero bi se ameriška vlada bratila! Povedal'je isto uradnim ipotom celemu svetu, kar smo mi že prej trdili. Mi smo "bili tedno za to, da se car ruski prepodi, prežene, odstavi ali magari masakrira. Mi smo vedeli, da je ruski na-i-od nekaj druzega kot ruska vlada. Rojaki, Slpvenci. mi smo bili vedno vaši prijatelji, dasi se nismo vselej razumeli. Nam je vaš blagor pri srcu, učili smo vas vedno,, da bodite možje, svdbodni, da ne bo cesar za vas mislil, ampak vi sami za sebe. Prosimo vas, odvrzite vse av. strijsko-slovensko časopisje od sebe, ker v kongresu se dela postava, ki bo prepovedala tako časopisje. Naročite se sedaj na list, ki je vedno bil borilec za svobodo, ki je vedno deloval in se trudil, da. postanete tudi vi svdbodni, neodvisni, sani L svoji gospodarji, da je le vaša pravica delati postave, voliti vlade, ne «pa cesarska sila, ki vam koplje grob. In v tem znamenju vam želimo veselih velikonočnih praznikov, dan ustajenja, dan boljše bodočnosti -o-- Slav. stavbinsfco društvo •t Dne 7. decembra 1916 se je inkorporirala družba' Slovensko . Stavbinsko in Posojilno Društvo, (Slovenian 'Building & t. Loan Association) za Cleve-■ land in okolico. Ker je država i jako natančna glede teh kor-- poracij, je trajalo skoro tri . mesece, da so bila pravila kon-l čno odobrena od državnega od-: de)ka za Building & Loan As-. sociation. Dne 12. marca je . (prišlo dovoljenje, da se začn« . lalhlko takoj poslovati. Našim i ljudem je še malo znano c ninirktMrbiM *»-% .JU štvih, ki so. pa razširjena med Cehi in dj-ugimi narodnostmi. Samo v dffaVi Ohio je več kot 63$ Sta vb finskih in Posojilnih društev, ki so vsa naravnost pod državnim nadzorstvom, in vsa dobro uspevajo. Slovensko stavbinsko in posojilno društvo je inkorporira-no zk $100.000.00 to je en tisoč ^elnic po,$ioo.oo. Delnice se plačujejo na mesečne Obroke .pO $1.00 na mesec ali vse skupaj na lenkrat. Kdor plačuje po $1.00 na mesec, bi imelipila-čano delnico v 6 letih in 6 mesecih, torej plača le $78.00 za delnico. Ker se denar Obrestuje med tem časom. Na ta način ima vsak priliko hraniti kot na Bartki. Družba ima tudi pravico po postavah vsprejemati hranilne vloge, na katere se plačuje po ,5% obresti. Namen stavbinskih in posojilnih drUštev je v prvi vrsti, da se navadnim delavcem pomaga priti do svojega doma in .posestev, ker lahko vsak ip»la-čuje na mesfcčne' obroke, kar ni mogoče na Banki. Kldor si izposodi denar, .postane sam delničar in plačuje denar kakor vsak drugi delničar. Glavni namen Slovenskega Stavbin&kega in Posojilnega društva je, pomagati rojakom, da si vsak čas lahko posodijo denar od domačega podjetja in pod ugddnejšimi pogoji kakor ga dobijo na bartki. Glavno |pa je, da vse obresti in dobiček od posojenega denarja ostane med našimi ljudmi in ne gre v žepe kapitalistom, k-i lastujejo banlke. • Vsak zavedni delavec, ki kupi delnico, ipiostane nekak bankir za one, ki rabijo denar na .posestva. Vsak Direktor bo rftjakom rade volje pojasnil vse, kar se tiče tega' društva, tako da bo sčasoma vsak rojak zvedel, kako velike koristi bo to podjetje za finančn-i razvoj naselbine. Imena Direktorjev jamčijo, da se bo vse vršilo pošteno in v korist naselbine. Prvi Direktorji so: Anton Kaušek; Frank Čer-ne; Joseph Plevnik; Paul Schneller; "August Kaušek; Anton Grdina; JosejJh Kalan; Joseph Demshar; Math Braj-dič; Paul Gusdanovič; Jernej Knaus; Nfrchael Setnikar; Joseph >Smrekar. Urad Slovenskega Stavbin-skega in Posojilnega društva je 6202 St. Clair ave. Paul Schneller, tajnik. Ena soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 6303 Carl ave._(42) Krojaški pomočnik dobi dele takoj ali po Velikinoči. Zglasi-te se pri Fr. Fajfar, 3422 St. Clair ave. (42) Takoj dobita delo dva dobra slovenska unijska carpentarja. Zglasita naj se ipri Jos. Dsm-šar, 1164 Norwood Rd. (42) Dr. L E. SIETCLSTEIN 3. nads. permanent bldg. 746 eucud avl blixu £. »th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradne »rn 9. do 4. pop. 7. mi. do S. «T«i. 10. do 12 dop» ob n«d*U«h. I 1 Izrišite ta oglas, da nt pozabite tia*lo*)a _ _ ______ 1 Kljub silno visokim cenam z 1 papir izdeluje tiskarna "Cleve > landske Amerike" danes najce nejše in najbolj lične, tiskovin« ifljma^^ ^dajj^b ^Mk .^Mttk. ^fl^^ "j v i, h rj fk ITni jr Alf A A } 1 ZA VtLIvUNUL i V ______i.—C T) - 1 (\ D Ako želite izvrstne pijače za praznike, ijlliil g||||. C V Mi imamo polno zalogo vseh vrst pijače. Pri nas dobite C J lino domače vino razne vrste, fin domač tropiDjevec, sta- ) 2 to bondano žganje v pol pintih, pintih, kvortih ali na ^ g galono. Fin importiraoi in domač konjak m vseh vrst ^ fi likerji. J> ^ POSEBNOST: c 1 Sycamore Spring, j 2 Wl £1.00 Koort. (W l K 60c - - Pint j 6 ^Oc pol pinta ( fs To žganje je garantirano pristno in ceneje kot ✓ J kje drugje. V naši gostilni ste vselej fino in ulju ^ J dno postreženi. Vabimo vas k obilnem posetu \ T 1 •' * ""''M D Geo. Travnikar, C r 1 I V I ^memmmmmammwmm^mwemmmm\ 1 h Q Q Vesele praznike želi vsem znancem JOS. SMREKAR QQ ( D 5500 ST. CLAIR A VE centr.13978 w ) velikonočna j j/ razprodaja. \j 1 Se prične v soboto, 31. marca in bo trajala le malo časa. Vzemite to priliko, da si J i prihranite denar, kupite v Wolkov zlatarski trgovini, 6428 St. Clair ave. vogal Addison Rd. Vsa zaloga ur, diamantov, srebrnine in zlatnine, se proda po sledečih nizkih ceriah: * j t * ' _ _ ' ^_' _ e ___' _*__'__' \ » URE BUDILKE: LAVALIERBS: , 1 $1.00 budilke po-............ 63c $ 5.oo lavalieres.................$a.g8 $ 1.50 budilke po.......................9»c $4 00 lavalieres po...............$1.69 » $ 2.00 budilke po...............$ i-39 $ 7-5° sol. zlato z diamantom.....$3.98 i $ 2.50 budilke po... -..........$ 1^5 $1050 diamantni lavalieres«......$5-75 ' ' . Vsi drugi po polovični ceni. SOBNE URE: " MOŠKI PRSTANI: ' $ 6.00 8 dnevne ure............$ 2 9* $7 5G sol ziati prstani po.........$4.50 $ 9L00 15 dnevne ure...........$ 5-*5 $6.50 sol. zlati prstani po.........$3.75 4 $12.00 15 dnevne ure...........$ °-75 1 - ■ ŽENS.KI PRSTANI: 1 ŽEPNE URE: $4.00 solidno zlati po........... $1.98 ' $15.00 Elgin, 7 kamnov, 20 let $5<*> solidno zlati po........:...$a.5o garantirane zlate ure......... .$IQ.75 $7.50 solidna zlati po--..........$375 j $18.00 Elgin ali Waltham zlate ' poROČNI PRSTANI- ' 20 let garantirane ure. $i*-75 ~ PPXQCNI - $22.50 zlate, 25 1. gar. ure.......$15-5° ' $6 in $7 '4 karat zlato, poročni $28.00 El^in ali (Waltham 17 kamnov prstani, vsi vzorci po......■■.....$3.75 4 25 let garantirane we.i«........$17.56 rvrprV-TT ppctamt- " Vse ženske ure po polovični ceni. uikucji kk^i aini. ( 1 ' $1 zlati prstani po.................39c ^ < 1 BRAZLETI- do so1, ziati Prstani" • -49 do 69c $ 9.50 ženski -brazleti z uro.....$ 5 75 UHANI, SOLIDNO ZLATO: ( $12.50 ženski brazleti z uro......$ 7*75 $2.50 do $3.50 vredni po...........98c ■$5 in $6 25 1. gar. .brazleti - ......$ 2.98 ■ $9 m $10 zlati brazleti...........$5-75 SREBRNINA: . $5.50 namizno orodje............$2.98 I VfeRlžICE IN t>RIVEZKI: ^ po namizno orodje.............$2-75 m $4 verižica in privesek, 20 1. gar...$1.98 $10 in $12, 26 košov namiznega i $c in $6 verižice.................$2-9* orodja, vilice, noži in žlice........$5.75 i Z----- . Na razprodaji je tudi mnogo brošk, igel, glavnikov, verižic, brušeno steklo in vsa ; , draga zlatnina. Izrežite ta oglas, prinesite ga s seboj in dobite lepo darilo pri vsakem < 1 nakupu. . 1 Pomnite prostor: % i' IVI WOT ICO V 6428 st c-air av- 1 , IVI« TT ULIVvy V f vogal Addison Rd J poStoW^mS^iro1 I : pr. Cowdrlck, ivellkj ipecljalUt, Je upeljal v Clevelandu vse velike »troj «a xdravUeuje ljttdlj. Tu bo aadiUJaval zdravyauje m aaOte *ot M sdravl m IdbUkAh Evrope. Ne l-aCuna itfCJa prei«knvo. preiskava • X žarki fe suBton Vsakemu bolniku, če ae 7-dravi pri nJemu., NIC ne dene, toliko časa n I zdravite, pridite,vda vldltepSI tji ftpecijuiiat laNWnar^di »a va*«j m' 4 pubhmm^kmmi V.' ISifctUj r'iiL Sv S .'■" , -s^a Imate ? jjfe^ W1 VaŠa priliki fcr:!PiSnll„• i ^--nv.s tarl,Nered v jetrih7 *pecl|aHita za avo< Reymatlzem? Glave- ■ f^gHh tiW J J« vi, preii*. * j bol, xaprtje, nečisto ii HT | farkl. Nikdar pra ^"n41 rž'fl i^iar "'MM* »run, Kaseijt | ^jp^K -raM ■ I M nreiakatl tako Blaba pljuča7 PrIVat' J WJI I i 'JI 1 ! Ti, SdliEfak.r j 'itj- yjJMliyL °""rn0; (1000.00 x 2mi se rabijo ztpre&avo in ZDItfVUEM ČE STE BOLNI Pridite takdj In ta fipeoljallat vm popolnoma preifiče, potem ivegta, C morete ozdraveU, iker uspeh je odvisen od preUfcaVtT Njegovi krasni etn>|l 1 vseh delov sveta mu pomagajo, da Imi »»Jbljtt tdraTOilki Irad v masti Ko so druge metode zdravljenja aguMle moč, dofblte tukhj uspeh. Brez vpri šanja, kaktao bolezen Imate, t zdravnik vidi, d« se da osdravatl, bodite prt prtftani, da kmalu ozdravite. In nikomur nI treba zapraviti denarja, ne da t dobil uspeh. Pridite in pogori te ae privatno z zdravnikom. 20471 E.9th St. DOCTOR COWDR1CK Meji Euclid 4. nadst. ip*cu*iuc. Cleveland, o. in Prospect Urada* ur«. t. xjutraj do 8. «». Ob amUljak od 10 do I. • _*__J jia. . \ 2___I_ Josip Demshat,i slovenski kcmtraktor \ \ \ NOVI NASLOV: J 1164 NORWOOD ROAD 3 < y TEL. PRINCETON ISM K 4 V Se priporočam Slovencem za gradnjo hiš po najboljših J ► načrtih in trpež lega materijala. Izdelujem nučrte za < ► vsakovrstna poslopja i ► j 1164 NORWOOD ROAD MF i ► * i mki Ali vas veseli narava? IIIV/ --■--------- ■ 1 Tod eg ti p res k r bite fotografski hiimt aparat, s katerim lahko delate najla-IH II11 pie alike narave. Pa tudi ilike vaših 1lil JP prijateljev in znancev. M/Sbi NajboU«. aparate dobit« pri tmS^" F. BRAUNLICH LEKARNA ^^^Hm 1353 E. SBUk ST. MP llUHinilMimilll»H»iiiiim»TiTmwniiw FRANK WAHflC, SUyenki Mxb Trgeriaa § 74« E. 182nd STREET COLUNWOOD, OHIO g P KJEJE j moj stric, Jernej Mlakar, biva-" joč nekdaj v .Springfield, 111' Za njegov naslov bi rad zvedel Izidor Selič, ruski vojni ujetnik, naslov: GrotJovski, Raz Ural ska žel. Doroga, pošta U nusovo, Grotovski Rudnik. Mel nikov, Kuzakov, Kazanska gu-bernija, Rusija. (45) < Dobra kuhinjska peč, iz vlitega železa, se proda. Vine. Salmik, 1514 E. 43rd St. ' (41) Posebnost za elevelandske Slovence. Ker so naši rojaki vsak dan osleparjeni s tem, da dajejo slike za povečanje nepoznanim tujcem ter plačajo polovico denarja naparej, potem pa ne vidijo slike in ne denarja, tedaj prosim vse Slovence, da prinesejo slike za povečanje k meni. S tem pomagate meni in sebi prihranite denar. V slučaju, da ni kdo zadovoljen s liko, dobi denar nazaj ali se pa slika popravi. Izdelujem tudi vsakovrstne male in velike okvirje, 1ca-ikor tudi škatulje z okvirji za spominske vence po umrlih. Obenetn naznanjam cenjenesele. Cene razvese- ^Ik l jC*® J)D.UU lijo matere. t|/1 •Ul/ ^ nu0lrai*" fiQc Krasni t« klobuki, pro iooo krasnih klobukov, o- m klobuk> VVll dajani /po tcJ- n[2ki C€ni v riginalni dkraski, najnovej 69c cvetlice, 9Qf* soboto. 980 klobukov, čr- ša moda. Največja vj-ed- v^nci ........nih in v barvah. Majhen nost po $5.00. Pridte in $1.9(8 klo- fr 4 QIJ okrasek zadostuje. Okra- poglejte! buki po.....▼ irOO šeni zastonj za veftkonoc. it ^^ ^ il I Pr®" jI U Stamps vam I C LOTH C RA IT .. X ...... . CLOTHES 'LOTHU^T...........CLOTHES k ; \ Pripravljeni Velikonoč! Mi imamo največjo in najbolj popolno zalogo oblek sa molke in mladeniča na Tshodnem koncu masla. Naše ablaka so garantirane, da se dobro nosijo in driijo barvo. Cena je, kakor vesta f: $10 in $15 Zaloga pomladanskih hlobukov $2 in $3 sa n^jboljie klobuke. PoJna salo- , ga moška oprave. Kupite sedej sa praznike« KLEIN'S MOŠKA TRGOMA 605/ JV. Clair ^^^ ^^ ^ ' —^—"— JM' * ,) ^^ jJB j f Wvy. JEDRNA. Nobene nevarnosti od.žeplenk, kadar Liit prižgete luč. Takojšna luč, ki pride, * 1 kadar pritisnete gumb, varuje vaS dom pred ognjem. Dajte vpeljati električno luč v vaši hiši. "Ne samo električna luč, ampak tudi razsvetljava/', To j« Naslika. ■ V v * 1 Jp j/t j - ''JB? THE ILLUMINATING COMPANY ILLUMINATING BtDC. PUBLIC SQUARE ^im.ii " i» : .■ ii ' ■'-.■;'' . j■ n .......................:........ SPOMLAD JE TU in treba bo hiše barvani in postavljati nove plotove. Se pri poročam rojakom, ker imam ve ftko zalogo vse, kar se potrebuje pri hišah in vrtovih. Se uljud-no priporočam v obilen obisk CH. MANDEL, trgovina z železnino in pohištvom. 1570a Waterloo Rd. (44) Vojska! Vojska! Vojska! Kakor se ljudje borijo 2 ljudmi v Evropi, tako se jaz s cenanti borim tukaj. ,N»prostor je bil prodan John Gorniku, in umakniti se moram v kratkem času. Moja zaloga je velika in mnogo časa bo vzelo, da vse razprodani. Vi veste, da je blago danes jako drago, toda vseeno sem znižal cene. Prodajal foom po starih cenah. Vel&anoč prihaja. Vi potrebujete mnogo blaga za sebe, ženo in družino. Moja zaloga se mora razprodati! Posebne moške in otročje obleke. Ne čakajte do zadnje minute. Čim preje pridete, toliko boljše je za vas. Govorim v vašo lastno kofist. Pomnite, da je naša razprodaja vojska proti cenam. Moške, ženske in otročje na-! lejene obleke. 2enske suknje, i obleke, bluze, krila, volneni jo-I piči, kimonos, kimonos pred-! pašniki, kovtri, blanketi, p»od-! zglavna pokrivala, volnene pre-! veze za vrat, nogavice volnene ! in svilene, ženski iklobuiki, union I obleke, šlinganje in čipke. Vse > ye bo razprodajalo po znižani > ceni. Moške vrhnje suknje in ! obleke, dežne suknje, hlače, - klobuki in kape, moške in orto-' čje čevlje. ! Ne pozabite prostora. M. TOLSTOY, ; Posebno dobre obleke dobi-! te pri nas. Oglasite se takoj. ! Bolj nizka cena kot povsod I drugje. I 6ai? St. Clair ave. FRANK SCHUSTER, KROJAČ. 5351 St. Clair ave. ; Voščim vsem odjemalcem ; oblek in vam želim vesele ve-; likonočne praznike. In se še ; zanaprej priporočam v obilen , obisk. k Naznanilo odpft^. Il $l0vencem ufjudno nlzna- 1 njam, da Sem odprl gostilno J na Norwood Rd. Prtpo-ro^ajp se Slovencem ža obilen obisk moje nove gostilne, če-dnfprostori so vam vedno na razpolago, z dob no pijačo 'in uljudno postrežbo. Priporočam se vsem za obilen obisk in naklonjenost. .; ANTON SVET. 1196 Norwood Rd- VSE ŽENE bi morale brati pamflet "Zdrav je za žlenske", katerega je izdala The W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Ta knjižica je zastonj in popisuje razna ozdravljenja, povzročena od $everovega Regulatorja, ki daje novo moč in zdravje. Ceni Sevierove^a Regulatorja je $1.00. Po vseh lekarnah. Ne vzemite ponaredb. Vselej imenujte Severpv Regulator. Za knjižico naslovite: W. F. Se-viera Go. Cedar Rapids, la. Spremne se štiri fante na stanovanje in hrano., Kopalna soba v porabo. 1084 E. 64 th Street. <42)1 tri dr^ine, n*1 se ogiJmš pri J. Mioris, 1065 E. ti i Posebnost za Un&ZT, Cenjene žene in dekleta? zfcj vas ne bo prave velHcenoči, ci v ne bodete imele novega 1 ka za velikonoč. Mi imamo v | • zalogi najmodernejše klobu- .>; 'ke, in mi smo edina trgovina na St. Clair ave. za prodajo iz^ 4 ključno ženskih klobukov. • WARNEGR'S MHLLINERYr 5820 St Clair blizu 55. ceste* - r ' ' - Vino! : o I SLOVENSKA k 1J GOSTILNA, g' fUiTtiun tim, piva In ifai^j« na dow. J J. Kozely, y - \ 4734 Hamilton- a v. J^l K )l Vino! (Wed. f*Li « Velikost. H J Veriga šestnajst uradov od Painesville do Lo-1 rain pomaga ClevelandČanom do lahkih bani- H J nih poslov. H Varnost, toČnott imoiooit 1n a lju d no« t t bankirskem |B V poalti j* glavni princip tega lavoda. | XSbc Clmlanb Cruet Company n "Priac«toB 1S44 W Pedntftfee|S306 HALE AVE. Wood 7SSR || BRATA RUNSTEL i new Vork Dry eieiii»g Eo. Priporočava m coajonom obUiutvn sa ClUoaK IlkoaJa ia p^rav^a^o I ' | MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEKT] ■■■■■■■■'■flMjN'Mm'iaaip^ pripo^Joioo no doM. * INTIN ANZLOTAR Slovenska modna trgovina z vso žensko in moško OPRAVO ■ 4..». IH » Hi HIIHil lili 'I I i I ♦»♦■»»» 4 HHHIKl I 1UMI' Disto, sveže blago, zmerne - - - - ------ cene, točna postrežba. 31 M"H"H' I It M'» H Ml »I »I »»»♦'»»'!■■»■♦ :»> 8 » MlfltfH I 1 1 III 111» I > Posebne šivilje za izdelavo žen-. skih oblek. Vse potrebščine za neveste in vsa oprava. J ■ h i ♦ i 11 i »41 ♦ ♦ 1 ♦ 111111» 111 ii »11-11114 »1 ♦ » 111 i 11»1 ♦ ■>■ 114 n 111 ii »in n M1» ŽELIM VSEM VESELE VEUKONOCNE PRAZNIKE. ANT. ANŽLOVAR, - i - ... \ 1 , i • . ■ "v---*, ■ ■ £ l£S11 t 1 f nrp I JL » W »p ill W I j I /\ I A V j L ^l^f . a , I I l J M .j, ^^^^Tfcc* si. M^^Am ■. ■ ■ ■ ■ 1 » - ~ rr » » • . - II' ...... Ta nasvet je zelo ugajal kmečkim odposlancem. Doma so se jeli * vso resnostjo pripravljati na upor. Skovali so zaroto od Moslavine do Krirevcev in se dalje do Bisaga, odkoder se zanese plamen ustaje v Zagorje. Ljubojevič je pripravil svoje Vlahe, (ki so pripravljeni za tako delo, obljubil priti na pomoč kmetom, »kadar napoči u-staja. Le s težavo so vodje za- ■ državali kmete, da niso preje začeli, ko niso bili še gotovi. Uipor je imel nastati (koncem svečana 1755» dan sv* Mati" ' je. Ali to je (bila tajnost, ki so jo zarotniki dobro čuvali. I Dan po pogovoru z Rafajem se je odpeljat podžupan Saič v Ravno. S seboj je vzel jullexa -nobilium (sodnika) in šest žu-panijskšh huzarjev, "ki so bili vsi dobro oboroženi. Ravno, ko so kmetje name-v ravali iti na polje, so klicali podžnpanovi htizarji od hiše do hiše, sklicujoč ljudi k cerfcvi, fcjer jih čaka njihova milost gospod "viedkomeš". Bilo je to nekaj nenavadnega, ker druga-_ ie je hotela gosposka go-I voriti s (kmeti — jih je pozivala v občinsko hišo, a nikdar še se niso .potrudili do njih samih. V kratkem času so bili zbra-I ni vsi pred cerkvijo. Prišli so 1 možki in ženske, staro in mlado, vse je priteklo, da čuje, kaj hoče govoriti z njimi njihova ' podžupan&ka milost. Dokler so se (kmetje izbirali, je bil podžupan v župnišču, 1 (kjer mu je domači župnik pro-rokoval v velikih skilbeSh, da ne 1 I bo nič dobrega in da se (kmetje < najkasneje v spomladi upro... 1 "Ne mislite, ugledni go- .; spod," je zatrjeval župnik pod- 1 županu, "da pretiravam; jaz, (ki imam vsak dan posla s kmeti, jih dobro poznam.. .Se dol- UDOVIC A A Roman is 18. stoletja. | J Niplul I. E. TmiI^ 1 Poslov««!! 8t.fa« KUo«. I Tr 1 go časa jih opazujem, pa pravim vam, da ne bo dobro,♦. Zaklinjani vas, da odvrnete to veliko zlo od nas, ki nam preti." Podžupan Saič je naposled tudi sam pričel misliti, da vrag ne spi. Ko so mu javili, da je že dovlj ljudstva zbranega, je šel podžupan s sodnikom med nje, obkoljen od huzarjev, ki so se okrog njega po igravali na čilih konjih, gledajoč z mrkim očesom na kmete, kakor da jih nameravajo prestrašiti. "Kaj je z vami, ljudje?" je prešel podžupan 2 ostrim glasom in medias res. "Čujem od večjih strani, da vas je obšel nelki peklenski duh, da stiskate ! skupaj glave, in da se rotite, | da mrmrate* proti gosposki, in je nemara,te več poslušati, ne ■ pozdravljate jo, gledate jo pre- • 1 zirljivo in preklinjate očitno... Ali se hočete upreti, vi nesreč- 1 nezi? "Bog ne daj!" se je oglasilo neikaj glasov. "Tiho, dokler jaz govorim," j se je izadrl podžupan. "Hočete se zvezati 1 Vlahi v varaždin- ] ski županiji? Ali ne? Hbčete, ^ da vas, (kakor njih, polove in zvežejo, in na to denejo na šance?" Podžupana je prijel hud ka- : šelj od napornega govorjenja ter je prenehal. Kmetje so upo- ! rabili to priliko, da -so pričet- : ikoma, tiho, a na tb vedno glasnejše in naposled zelo bučeč 1 prepričevali gospoda podžupa- s na, da oni ne mislijo nič hude- 1 ga, da so pokorni, da se ne upi- ,] rajo naptram nobenemu, da bo- ] do mirno prenašali, kar jim je ' naloženo, a Bog, ne oni, naj 1 .plača onim, ki jih mučijo in 1 tlačijo... 1 Zatrjevanje kmetov je bilo ; tako enodušno in na videz ne- 1 dolžno, je podžupan videl pred «boj wm» n^n. j«- njeta, ki ne bi niti vode Skalila-"Pa se vendar vaia gospoda pritožuje čez vas," je rekel podžupan malo b£lj z milim glasom, 'ftaj vendar imate proti svoji gosposki?" Ko je to vprašal, so se oglasile ženske in odrivale so moške v stran. Na tb vprašanje odgovore one milostivemu gospodu podžupanu: "Joj, vaša milost. To bi vam ! mogla vse polno povedati,'^ se je oglasila prva najbolj jezična baba, ostriffo neprijaznih črt na obrazu iti'pričela govoriti tako glasno, kakor da bi se bala, da ji podžupan prestriže (besedo. "iNe ve se, kdo je hujši, naš gospod, ali njegova gospa podžu-panja; to je pravi vrag v človeški podobi." "Lažeš, baba!" je zavrnil podžupan. "Ni laž, (temveč gola resnica, božja resnica!" «0 zavpile vse ženske naenkrat, in baba je nadaljevala: "Zastonj ji moramo, kadar ji le pade v glavo, na vrtu, v kuhinji, povsod; moramo ji prati in hraniti sočivje; za njo moramo presti predivo, po zimi za njo dajati vsako deseto gos, purana ali pisce; vse to ji moramo donaša-ti v grad..." "Nehaj, vrag babji!" je za-vpil jezno (podžupan, udaril je z nogo ob tla. "To so samo babje govorice, poznam vas! Kar vi delate za gospodo, to mora vedeti ves svet, a kar vi dobite od nje, tega se ne spominjate V" "Dobivamo dovolj batin", je zaklical nekdo iz množice, in vsi so se zasmejali, da se še sam podžupan ni mogel vzdržati, da se je malce nasmehnil. "Vidi se, da se vam ne godi hudo, ko imate še šalo in smeh", je rekel podžupan po-rabivši priliko, da se čim lepše poslovi od ikmetov. "Ljudje, le pamet imejte!1 Ne bodite neumni, in mislite na nevarnost, ! ki vas more zadeti vsak hip, A ve ženske, zavežvte si jezike, in vi moški, pazite se, da vas ne zavedejo neumne ženske glave". Po teh besedah se je podžu^ POZOR SLOVENCI. ' I ^rj iffii?'*- ni Edini Slovenski plumber v Cle-velandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, Sewer Building. 1075' East 64th Str. Princeton £33 W. LjtK ' * n obrnil ter se odpeljal s sv©* [| jo kočijo. Podžupan se je odpe-|| ljal drugi dan z istim spremstvom podfKalnJk, kjer je na- I Sel še bolj1 pohlevne ljudi, in I posebno še ženske se niso pri- I toževale z nobeno besedico. I 'ICemu govore o vataji?" je I govoril podžmpan svojemu sod- I niku, ko st* se vračala iz Kaf- I nika. "Sani ste videli, da to I ljudstvo ie sanja ne o tem, kar J se mu pre toaciva. Ničesar nI- I sem zapazi, prav nič in tako I tudi sporo ;im vicebanu!" SironiafkjSaic, kako se je va- ! rail čeprav je obetal Rafaju, da dobro 0 Zeli vesele velikonočne praznike celi naselbini tukajšne okolice. 0 Priporoča dobro opremljeno trgovino z vsakovrstnimi potrebščinami, živili in dr. Dobite vedno najboljše in sveže blago za nizke cene bodisi v groceriji kakor tudi v mesu. Trgovina je last collinwoodskih delavcev, zatorej priporočamo vsem onim, ki še niso odjemalci tega podjetja, da nam pridete na pomoč do boljšega napredka. Delavec, podpiraj delavca, ali pravilno rečeno Svoji k svojim! 667 L152 St. CoBnwood, O. ^ k ' a. • . , ., •