Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust.
St. 31.
Sobota 16. aprila 1927.
Leto 11.
Majniški proglas Socialistične stranke Jugoslavije za 1. maj.
Vsem organizacijam Socialistične strake Jugoslavije!
Sodrugi!
Bliža se 1. rnaj, dan smotre moči in solidarnosti delavskega razreda celega sveta. Ta 1. maj pa mora biti tudi dan smotre naše moči, naše zavesti in moči naših organizacij.
Izvrševalni odbor Socialistične stranke .lugoslavije poziva vse svoje organizacije in vse socialiste, da ta dan skupno manifestirajo svojo odločnost za zmago in uresničenje socialističnega programa. Izvrševalni odbor poživlja vse svoje organizacije in vse socialiste, da tega dne pokažejo svojo solidarnost v borbi ter v pogledu ciljev skupno z revolucionarnim proletariatom celega sveta.
Toda naš delavski razred ima še svojo posebno nalogo. On mora na dan 1. maja izraziti tudi svojo nezadovoljnost in svoj odločen protest proti reakcionarnim težnjam, ki se pojavljajo in vzdržujejo v naši državi.
On mora ta dan nastopiti najod-ločnejše proti vsakemu blaznemu izzivanju vojne, proti vsakršni zavojevalni težnji. Dvigniti mora naj-oaloČnejše svoj glas proti vsakemu poizkusu fašistične Italije, da vstva-n na Balkanu nevarne zapletljaje. Socialistična stranka Jugoslavije zahteva skupno z bratskimi socialističnimi strankami na Balkanu kon-
federacijo svobodnih balkanskih narodov, zahteva, da pripadaj Balkan enakopravnim balkanskim narodom. Socialistična stranka Jugoslavije se obenem bori najodločnej-še, skupno z delavskim razredom celega sveta, za ohranitev mednarodnega miru.
Naša stranka zahteva nadalje istočasno, da se uzakonijo tudi pri nas mednarodne konvencije o osemurnem delovniku in o zaščiti delavcev.
V smislu teli teženj, zahtev in ciljev poživlja izvrševalni odbor Socialistične stranke Jugoslavije vse svoje organizacije in vse socialiste, da se vsi skupno udeleže proslave 1. maja, da širom cele države, na shodih in sestankih, kakor pač kažejo lokalne razmere, manifestirajo svoje socialistično uverjenje v končno zmago delavskega razreda, svojo borbeno odločnost za zaščito mednarodnega miru in pravic delavskega razreda, svoj odločen protest proti vsem reakcionarnim težnjam tako v notranjosti države, kakor tudi v mednarodnih odno-šajili.
Sodrugi, vsi na proslavo 1. maja!
Belgrad, 10. aprila 1927.
Izvrševalni odbor
Socialistične stranke Jugoslavije.
Naša velika noč.
Velikonočni prazniki so zopet tu, ki oznanjajo vstajenje prirode. Vstajenje! Oh, kako vzvišeni pojm! Vstajenje pomeni upanje v življenje. Vse — ljudje, živali in rastline — kar je premagalo zimo, je navdahnjeno z upanjem v novo življenje. I udi proletariat, posebno naš jugoslovanski, med katerega se lio-te ali nehote prištevajo vsi državni uradniki, sluge in delavci, upa na vstajenje. Nad našim proletariatom leži že nekaj let strašna mora v obliki silne draginje in brezposelnosti, bi vendar upa naš proletariat na boljše čase, upa na pocenitev življenjskih potrebščin, upa na zboljšanje zaslužka, upa tudi na večjo Politično svobodo in končno upa tudi zavedni proletariat na popolno osvoboditev iz kapitalističnega suženjstva.
Na žalost	je	še	velik del onega
Proletariata,	ki	ne	upa	v vstajenje
111 ki se raje udaja v usodo, ki je Preveč len,	da	bi	se	bojeval za
noljše življenje	na	tem	svetu, pač
Pa posluša krive preroke, ki ga tolažijo z boljšim življenjem na onem svetu, lak proletariat prenaša bo-guvdano vse udarce ter poljublja s'bo, ki ga tepe.
Ravnokar je vlada z novim proračunom prinesla večalimanj vsem
avniin uslužbencem velikonočne >pnulie«, ki pomenijo črno pomanjkanje in bedo, Mladi delavoljni in ie|af'r’ožt.i delavci ne bodo smeli
nfL i 4S*	še	preveč, am-
pak bodo morali z ženami in otročiči stradati samo zato, ker se držaji nahaja v slabem gospodarskem s anju, ker vladajoča buržuazija ne
zna ali noče v javnih ustanovah dobro gospodariti. Ali naj naštevam napake? Mislim, da ni potrebno! Že stokrat smo jih slišali in smo jih tudi naštevali. Pa jih tudi buržuazija sama našteva samo s to razliko, da ena buržujska klika očita drugi nesposobnost in — grabežljivost javnega imetja.'
Za čin, ki ga je napravila vlada glede redukcij, zlasti slovenskih železničarjev, so seveda v polni meri odgovorni tisti, — ki sede na mehkih ministrskih sedežih. — Seveda so krivi tudi drugi in krivi so radičevci in celokupna opozicija. Nič nas ne sme motiti, če je kak o-pozicijonalec govoril proti l ekultur-nim, nehumanim ter nesocialnim sklepom vlade. Ce bi bili ti opozi-cijonalci v vladi, bi približno isto storili in ravno tako smo prepričani, če bi bili klerikalci v opoziciji in samostojni demokrati na vladi, da se klerosi ne bi mogli dovolj nakri-čati proti ljudstvu sovražnim demokratom.
»Slovenec« od četrtka pravi, da se bodo morda enkrat pozneje, ko se bode država gospodarsko opomogla, državnim uslužbencem plače zvišale! Čakaj osel, da bo trava zrastla!
Zato so letošnje velikonočne šanse državnih uslužbencev silno slabe. Pega so krivi nasprotniki, krivi so pa državni uslužbenci največ sami, ker podpirajo aktivno ali pa tudi samo pasivno — je pač vseeno — lastne sovražnike, namesto da bi se borili z ostalirn proletariatom proti državnim in privatnim izkoriščevalcem ljudstva.	[}
5. Junija grem v Ljubljano!
Za skupno proslavo 1. maja.
Zadnjič smo objavili pismo našega pokrajinskega načelstva skupini »E-notnost« v Ljubljani v vprašanju skupne proslave 1. maja. Na dotični odgovor imenovane skupine, je sedaj pokrajinsko načelstvo poslalo še naslednje pismo:
O Vašem dopisu z dne 8. aprila 1927 je razpravljala ožja eksekutiva pokrajinske organizacije SSJ za Slovenijo dne 11. aprila tl. in je pooblastila tajništvo, da Vam sporoči:
Seja pokrajinskega odbora SSJ za Slovenijo, ki se je vršila dne 1, aprila tl. je glede prvomajske proslave sklenila prepustiti našim strankinim krajevnim organizacijam v odločitev, da one same upoštevajo krajevne razmere in potrebe, pripravijo prvomajsko manifestacijo in dogovarjajo z drugimi razrednimi proletarskimi skupinami o načinu izvedbe.
Strankino pokrajinsko načelstvo bo izdalo prvomajski proglas in parole, ki bodo obvezne za vse strankine organizacije, oz. člane in pristaše.
Sodelovanje v enotnih centralnih odborih, takozv. akcijskih odborih, doslej ni rodilo nobenih pozitivnih uspehov v smeri političnega zedinje-ma, kar edino bi upravičilo ustvaritev takega centralnega prvomajskega odbora. Na podlagi pisave vaših listov pa je moralo pokrajinsko načelstvo žal ugotoviti, da ste protivni ustvaritvi enotne politične organizacije.
V \fašem dopisu v zadevi prvomajske proslave navajate tudi, da zahtevate za svoje govornike pravico, da bodo svobodno razložili načela Vaše skupine. To je vendar v nasprotju z Vašim predlogom glede skupnega centralnega prvomajskega odbora. Zato mislimo, da je naš sklep s katerim se prenese skupna proslava prvomajske proslave na lokalne faktorje, tudi z ozirom na Vaše stališče edino pravilen.
Mi smo za svobodo govora in zato tudi naše krajevne organizacije ne bodo preprečile nastopa nobenemu govorniku Vaše skupine, če bo to v okviru za dotični kraj sklenjenega dogovora. Predpogoj pa je, da Vašim govornikom naročite, da na prvomajskih manifestacijskih shodih ne bodo napadali naše Socialistične stranke in pobijali naše taktike.
Na prikrita podtikavanja in nami-gavanja v Vašem dopisu, ki jih žal, čeprav so brez vsake podlage, mrgoli tudi v vsaki izdaji Vašega lista, pokrajinsko načelstvo ne bo odgovarjalo.
Kino Apolo.	Kino	Apolo.
Zgubljeni sin
samo Se 16. In 17. aprila.
Nlkdo naj ne zamudi ta krasen film. Na Velikonočni ponedeljek prične film velike zabave:
GROFICA ORLOV
Bolgar Dr. Kostov v Sloveniji.
Te dni se mudi dr. Kostov, bolgarski emigrant, kot odposlanec Lige za sporazum med Jugoslovani, na propagandni turneji po Sloveniji. Predaval je že v Ljubljani in Mariboru in bo baje predaval tudi v Celju. In čudo prečudno, naši nacionalisti so naenkrat vsi navdušeni zanj, kakor da je prišel nov Mesija z novim zveličavnim naukom. Kar na rokah ga nosijo in »Hej Slovani« mu pojejo. Celih osem let so rabili, da so se dokopali do tega spoznanja. Bog ne daj, da bi bil še pred dvema letoma kdo kaj bleknil o potrebi sporazuma z Bolgari in o edini Jugoslaviji z BSHS. Zaprli bi ga bili kakor izdajalca. Treba je bilo za to bridkih izkušenj. Šele sedaj, ko so jih vsi »prijatelji« na zapadu zapustili, so se začeli naši nacionalisti ozirati na vzhod. Ampak glavnega vprašanja, ki pri tem nastaja, si pa nobeden od njih ne upa zastaviti. Kako? Kako mislite predmet vašega trenutnega navdušenja uresničiti? Kajti dokler bodete samo vzklikali, in ne prešli v glavno oviro zdru-
žitve, tako dolgo je to vaše zbliže-valno navdušenje iluzija, potrebna vam samo zato, da na nekoga, ki stoji morda tam zunaj, napravite gotov vtis. Gre samo zato, ali naj Ko-burg vlada še nadalje nad Bolgari ali ne. Pa ste res naivni!
Edino socialisti vseli jugoslovanskih dežel so že pred dvajsetimi leti imeli v tem vprašanju točen program, to je ustanovitev Jugoslovanske federativne republike, kakor ga je iznesel kongres balkanskih socialističnih strank leta 1910 v Belgra-du in že leto poprej »Tivolski kongres« v Ljubljani. In še dolgo potem so se naše meščanske stranke pehale za avstrijskim trializmom in se za časa vojne navduševale za avstrijski militarizem. Ne, vi pač ne bodete vstvarili svobodne Jugoslavije od Črnega do Jadranskega morja, ker je po svoji mentaliteti ne morete, dokler ne bo imelo delovno ljudstvo vseli jugoslovanskih dežel moči, da jo ustvari brez vas in preko vas.
Ogrska socialistična stranka za zbližanje z
Jugoslavijo.
Centralni odbor ogrske socialistične stranke je imel te dni sejo, na kateri je strankin vodja sodrug Pajer, ki je obenem zastopnik stranke v socialistični Internacionali, poročal o delu Internacionale in o njenih sklepih v pogledu na svetovne dogodke. K njegovemu poročilu je povzel besedo tudi sodr. Živko To-paiovič, ki je povdarjal, da bo svetovni mir resno v stalni nevarnosti vse dotlej, dokler se ne reši alban-sko-jugoslovanski problem. Da bi fašizem mogel krotiti notranjo nezadovoljnost, potrebuje uspehov v
zunanji politiki. Agresivne težnje fašizma vstvarjajo vedno znova težke komplikacije v Albaniji.
Sodr. Pajer je nato izjavil, da je Ogrska odkrito priznala svojo italo-filsko politiko. V interesu te politike je ogrski predsednik Bethlen odpotoval v Rim. Ogrska socialna demokracija je pa uverjena, da odgovarja interesom Ogrske in miru le popolna orientacija k Jugoslaviji.
Po dolgi debati je centralni odbor sprejel resolucijo, ki povdarja, da stremi socialna demokracija za politiko trajnega miru in sporazuma
med narodi, in taka politika je mogoča samo z revizijo nasilnih mirovnih pogodb. V resoluciji se tudi povdarja, da vidi stranka v agresiv-
nem fašizmu nevarnost za mir, in se zato stranka izjavlja proti politiki, ki hoče upreči Ogrsko v službo svetovnega imperializma.
Proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija.
Zavrnitev priziva proti smrtni obsodbi Sacca in Vanzettija, ki ga je podpisalo 1 milijon najbolj uglednih oseb, politikov in umetnikov celega sveta, je izzvala, kakor je bilo pričakovati, po vsem kulturnem svetu protest ogorčenja. Socialistična Internacionala v Parizu je po predsedniku komiteja za politične preganjance, Luisu de Brouckereju, naslovila na guvernerja države Massa-chuset sledečo brzojavko:
»Sedem milijonov v socialistični Internacionali organiziranih delav-
cev je popolnoma prepričanih o nedolžnosti Sacca in Vanzettija. Zato vas pozivajo, da eksekucije nad njima ne dopustite, ker bi pregloboko zadela vest vsega človeštva!«
Strokovne organizacije v New-Yorku so sklenile za soboto enourni protestni štrajk proti tej razsodbi. Enako v vseh drugih amerikanskih mestih. Enak štrajk je sklenilo delavstvo v Buenos Airesu. Upajmo, da bo zavednemu delavstvu uspelo preprečiti ta grozni zločin.
Beseda krščansko-socialnemu delavstvu.
Proračun je stopil v veljavo. Sprejet je bil z odobravanjem in glasovanjem poslancev SLS, med katerimi so tudi krščansko-socialni poslanci, sestavljen pa od vlade, v kateri je tudi krščansko-socialni minister dr. Gosar.
Te dni (s 1. aprilom t. 1.) so se začele redukcije plač in osobja na železnicah. Najslabše plačani progovni delavci so najhujše prizadeti. Kdor ni vržen na cesto, dela samo štiri dni v tednu in za te štiri dni v tednu sme tudi jesti. Za ostale tri dni pa ne sme, ker tu so se gospodje poslužili pregovora: kdor ne dela, naj ne je. Delati pa ne morejo, ker se jih plača samo za štiri dni, za tri dni pa ne, ker treba štediti, ker za delavske žulje ni — denarja. Za poslance, ki to govore, pa so lepe dnevne dijete v znesku 300 Din na razpolago. Vsem tem, ki imajo denar in dobivajo dijete in nagrade, ni mar beda in glad delavskih otročičev in žen, ni mar izsušeno lice delavca in oslabele mišice od pomanjkanja.
Davke bodo plačevali privatni nameščenci v taki meri, da zastaja sapa in se prsa polnijo z veliko skrbjo, odkod vzeti. Delavstvo pa mora za svoje žulje plačevati davek na ročno delo. Torej dobesedno za to, ker ima žuljave roke. Mehke roke pa ne plačujejo davka. One so svete, gosposke in so ustvarjene za uživanje in ne za plačevanje.
Vse to ne pišemo zato, ker so sedaj tudi zastopniki	»Slovenske
Ljudske Stranke« za take davke z drugimi buržuaznimi	strankami
vred. Pišemo to, da izvemo, ali je krščansko-socialno delavstvo soglasno s takimi stvarmi in ali je njih voditelj v vladi tudi za to. Radi bi namreč vedeli, ali je to delavstvo zadovoljno s temi ukrepi in zakoni, ki bodo vlekli tudi iz	njega sok v
obliki raznih davkov,	redukcij in
zmanjšanih plač, kakor se dela to iz nas, ki nismo krščansko-socialni. Radi bi tudi vedeli, ali se strinja to krščansko-socialno delavstvo s svojim šefom in ali se tudi sam dr. Go-
sar strinja s svojimi kolegi poslanci in ministri SLS. Kajti čeprav vemo, da mora kot minister za socialno politiko storiti marsikaj tako, kakor hoče večina ministrskega sveta in kakor je že v stanju stvari, vendar bi radi vedeli, če on to odobrava.
Pa še nekaj. Ustava določa, da se delavstvo lahko združuje in da je zagarantirana državljanom svoboda besede. Ker so pa delavci tudi državljani, kakor se trdi v ustavi, celo enakopravni z ostalimi, ki se ne imenujejo delavci, in ker celo stari avstrijski zakon dovoljuje svobodo besede, so železničarji, ki jih je prvi april najbolj udaril in ki so tudi delavci in državljani in so mnogi na cesti in so jim znižane plače, zborovali po vsej Sloveniji in protestirali proti taki človekoljubnosti, ki so je postali deležni, da se krčijo želodci njim in njihovim nedolžnim o-tročičkom, ki jim jih je — kakor govori vera — dal Bog. Ali tam nekje v Celju je okrajni glavar (sedaj srezki poglavar) prepovedal to zborovanje. Prepovedal je tudi radovljiški srezki poglavar tako zborovanje v Kranjski gori in tamošnji žau-darmeriji povzročil to nepriliko, da je morala nositi na puškah bajonete in gledati, če bi se vendarle ne zborovalo in protestiralo.
Torej krščansko-socialno delavstvo, ali se strinjaš s kršenjem u-stave in avstrijskega zakona? Ali se strinjaš s tem, da celjski in radovljiški okrajni glavar ne dovoljujeta protesta lačnih delavcev-železničar-jev, njih žen in otročičev? Kaj praviš, krščansko-socialno delavstvo na to, da morajo žandarji vsled tega — ki so tudi žalibog delavskega oziroma kmečkega stanu — skrbeti, da bi se ne slišal protest lačnih delavcev? Kaj praviš na to, da se s tem kršijo tvoje — ker tudi ti, krščansko-socialno delavstvo in tisti delav-ci-železničarji, ki so krščansko-socialni, si udarjeno po želodcu — državljanske pravice meni nič tebi nič in se ti z bajoneti dopove, da vseeno nisi enakopravno, čeravno ustava to govori?
Zanimiva in kruto-žalostna so ta dejstva!
Če imate vi manjše želodce, nego mi, ki nismo krščanski socialci, se boste gotovo strinjali s takitn delovanjem ter še nadalje zvesto in trdno stali za svojo stranko povsod, najbolj pa pri volitvah. Mi, ki nismo krščansko socialni, se ne strinjamo in bomo skrbeli, da se poslanci SLS pri prihodnjih volitvah skrčijo tako, kakor se morajo krčiti sedaj naši, pa tudi vaši želodci.
In to bomo dosegli. Ker vsaki
kozi se pristriže rep prej, nego zraste, v nebo.
Zlatih ur, ki nam jih je hotel ponuditi »Slovenec« od 13. februarja t. 1.. ko se je čudil, da nismo zahtevali, da bi nam jih prinesli iz Beograda, zaenkrat ne bomo zahtevali. A rep kozi, ki bi rada, da ji zraste v nebo, pa bomo pristrigli.
Kaj mislite, krščansko-socialni delavci?
Delavec-železničar, ki dela 4 dni na teden in mora živeti z ženo in tremi otroci za 555 Din mesečno.
Že zopet zakon o zaščiti države.
Dne 14. t. m. se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem 321etni v Orni na Koroškem zaposleni rudar Franc Globočnik iz okolice Gradca, radi vtihotapljenja in razpečavanja v inozemstvu tiskane brošure »Srp i čekič«.
Dne 16. marc t. 1. je prišel Globočnik iz Avstrije v Mežico. Ko se je napotil v Poljano, ga je na potu ustavil financar. V nahrbtniku je bilo 625 komadov komunistične bro-šurice »Srp i čekič«. Financar je odvedel Globočnika na carinsko stražnico. — Tu so vse izvode bro-šurice »Srp i čekič« zaplenili, njega pa predali okrožnemu sodišču, kjer je bil zaprt kot največji zločinec do dneva razprave, ki se je vršila dne 14. t. m.
Ker je obtožnica skušala naprtiti obdolžencu tudi očitek »potepanje«, je njegov zagovornik, sodr. dr. Lemež iz Ljubljane, v obrambo svojega klijenta navedel, da je brezposelnost velika in da se za odpomoč proti tej brezposelnosti ni storilo ničesar, da je denar, ki je bil v to svrho od delavcev nabran, ležal v hipotekarni banki v Beogradu. Če je danes delavec brez službe, zato pa še ni postopač. V glavnem je pa dr. Letnež pravilno povdarjal, da se je našlo pri Globočniku toliko in toliko tiskanih brošuric, ki jjh pa. še ni razdelil, vsekakor pa spada stvar pod tiskovni zakon; po tem zakonu treba presoditi vsebino teh brošuric, o katerih še ne vemo, ali so bile zaplenjene, odnosno, ali so prepovedane — to mora šele ministrstvo za notranje stvari povedati — in nato v smislu in v duhu tiskovnega zakona voditi razpravo proti obdolžencu — ne pa na osnovi zakona o zaščiti države. Na to pravilno stališče
se je postavilo tudi ljubljansko sodišče, ki je ponovno sodilo podobne slučaje vedno le po tiskovnem zakonu, kar je tudi pravno in dejansko pravilno. Po tej logični in z tehtnimi argumenti izvajani obrambi je bilo pričakovati, da bo sodišče osvojilo braniteljevo tezo, odnosno pravzaprav prakso ljubljanskega sodišča in sploh tudi ostalih sodišč v državi, ki so v podobnih slučajih sodili le po tiskovnem zakonu.
Sodni dvor je pa bil vseeno nasprotnega mnenja in je obtoženca obsodil po členu 6 zakona o zaščiti države na eno leto težke ječe. Obsodba je izzvala začudenje, ker se je splošno pričakovalo, da bo sodišče uvaževalo dane okolnosti in navedene momente — in uvaževalo tudi, da je koncem konca vsebina »Srp i čekič« povsem enaka komunističnim listom, ki se tiskajo v naši državi, ne da bi se zato obsojalo u-rednike in izdajatelje teh zakonito dovoljenih listov po zakonu o zaščiti države. Sploh bi bil pa tudi skrajni čas, da se ta zakon odpravi, da se preneha z drakoničnimi obsodbami. — Vredno je končno omeniti, da je državni pravdnik, dr. Hojnik, v svojem govoru slovesno povdarjal, da se pod firmo Bernotove Kmečko delavske zveze skrivajo tudi — komunistični voditelji! Kako so navzoči pri teh besedah debelo gledali, ne bomo tu opisovali. Kaj je Bernotpva organizacija, komu služi, kako silno so . . . komunistični njeni voditelji, to ve vsak, ki količkaj pozna to organizacijo in te ljudi, ali ki je kedaj čital vsaj en izvod glasila te organizacije, »Naprej«! Gospod državni pravdnik je bil v dno duše uverjen, da se pod to firmo skrivajo komunistični buntovniki ... O bog!
Ogrska justica.
Szanto in Vagi in devetindvajset njunih tovarišev je bilo radi komunizma postavljenih pred obsedno sodišče, ki bi jih naj tekom treh dni obsodilo na smrt in po razglasitvi razsodbe v dveh urah izvršilo justi-fikacijo. 'Sodišče se je pa pod pritiskom sijajnega zagovora profesorja Bamberija moralo proglasiti v zadevi nekompetentnega in izročiti o-sumljenca rednemu sodišču.
Vlada, ki je na vsak način hotela, da se jih obsodi na smrt, je že
pripravila krvnike in duhovnike, ki so čakali, kdaj jih bodo mogli spremljati na zadnji poti. Neposredna nevarnost za življenje teh nesrečnežev je torej deloma odstranjena.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO“ šumečo limonado.
R. GOLOUH:
19
Kriza.
Socialna drama v petih slikali.
(Dalje.)
Berač: Kako boste, mladiči, govorili, ne vem; peli pa boste slovensko . . .
Delavec: Francozi bomo in francosko bomo peli!
Berač: Peli boste slovensko, pravim . . .
Delavec: Sama jeza te je in zavist. Domu smo že odsvirali in odpeli; sedaj bomo pili francosko vino — pa bi slovensko tožili in vzdihovali! Saj vem, da ti je hudo — francoskega vina si nam nevoščljiv!
Berač: Žele sedaj vas bo prav prevzelo. Slovensko petje namreč. Od samega veselja, da vas je zaneslo v široki svet, med tuje ljudi, vas bo prevzelo!
(Čakalnica se po prihodu prve skupine polagoma napolnjuje z odhajajočimi, večinoma mladimi delavci; vmes so tudi žene, med njimi prva in d runa delavka.)
Prva delavka: Zadnje čase prodajaš svojo modrost na postaji; prej si jo po gostilnah, procesijah in shodih!
Berač: Držim se ljudstva in njegove poti. Za njim romam. Na Višarje, ko je namenjen na Višarje, na shode, ko stresa jezo, na železniško postajo, ko sili preko Špilja ali Rakeka.
Druga delavka: Srečen, ki mu je romati samo do domače postaje!.
Berač: Vsi ne smemo v svet: vsaj berači moramo ostati doma!
Delavec: Slabi časi za beraško obrt!
Berač: Za vsako obrt; še v livarni kurijo samo z eno pečjo.
Delavec: Še tisto bodo ugasnili. Kdo jim bo delal — iščejo naj nas — po francoskih rudnikih!
Berač: Sama Francoska te je; saj je tudi West-falska in Amerika . . . Rudnikov je po svetu dosti, in narodu je dobro. Kar ga ne najdeš v Italiji, ga najdeš pod Italijo, druge pa v vvestfalskih, ameriških in francoskih rudni-
i. Saj veš, da so bile hude morije in so narodi reševali na fronti štiri dolga leta. radi njihove lepše bodočnosti . . .
(Oddaljen, zategnjen žvižg bližajočega se vlaka.
kili
se
Zai
Delavec: Slišiš, pošast! Je že tu . . . Sedaj pa gremo. Mladina vkup!
Berač: Le vkup, saj vas je dosti.
Prva delavka: Lahko mladim. Povrnejo se iti začno znova . . .
III. prizor.
(Prvi nasprotnik vstopi in hoče naglo preko čakalnice na peron.)
Delavec: Kaj, ti tudi? . . . Lepa reč. Tebi pa mora biti še posebno hudo! Stoj . . .
Nasprotnik: Dovoli, počakani na peronu . . .
Delavec: Tu počakaj — saj te ne bomo pritisnili k — plotu . . .
(Nasprotnik obstane; kratek molk.)
Druga delavka: In tudi v čelo ne bomo merili . . .
Delavec: Ne bomo te pribili ob plot in ne merili — čeprav si bil med njimi — sedaj so druge skrbi, in kar je bilo — je bilo . . • Tu počakaj!
Nasprotnik: Ne bojim se ničesar. Pribijete me lahko ob steno in sprožite; pokažem vam. da znam umreti. Le spomina mi ne obujajte: ni mi lahko. Dovolite . . .
Dalje prihodnjič.
Dnevne novice.
Prvomajniška številka »Delavske Politike« izide 1. maja v povečanem obsegu in z izbranim majniškim gradivom. Sodrugi in organizacije in prvomajski odbori naj javijo pravočasno, najkasneje pa do 26. aprila, koliko izvodov te številke si žele. — Upravništvo.
Kako so reducirali posamezne bud-getne postavke? Pri držav, dolgovih so zmanjšali za 90,702.000, pri min. prosvete za 36,585.000, pri ministr. vere za 72,124.000, pri ministr. za notranje zadeve za 32,582.000, pri min. za zunanje zadeve za 25,046.000, pri min. narodnega zdravja za 49,848.000, pri min. vojne in mor. za 396,825.000, pri min. gradb za 181,022.000, pri min. prometa 610,355.000, pri min. pošte
49.288.000, pri min. poljedelstva in vod 74,196.000, pri min. šum in rud
27.896.000, pri min. trgvine in industrije 23,221.000, pri min. socialne politike za 161,927.000, pri min. a-grarne reforme 24,324.000, pri min. za izenačenje zakonov 54.548, bud-žetni rezerv, krediti 3,935.915. Celotna razlika znaša 1 milijardo in 882,205.445 Din. Več pa bodo izdali za višjo državno upravo 24,578.320, za penzije 49,139.402, za finance 21,071.670 in še za neke obveze 24 milijonov, vsega skupaj 233,474.499. Dohodki pa so se v celoti od aprila do oktobra 1926 za skupno 1 milijardo
219.000.000, Zato so morali znižati budžetne postavke za izdatke. Seveda tudi tam, kjer bi najmanj smeli t. j. v socijalni politiki, na plačah železničarjev, na izdatkih za šolstvo in narodno zdravje, za poljedelstvo in industrijo i. dr. Tako mislijo, da bodo rešili gospodarsko in moralno krizo ljudi. Pa se zelo motijo!
Pravilnik o Borzah dela in izplačevanju podpor brezposelnim delavcem je ministrstvo za socialno politiko že izdelalo in ga bo v bližnjih dneh minister dr. Gosar predložil ministrskemu svetu v odobritev. S tem bo končno urejeno vprašanje nadaljnega obstoja in delovanja posredovalnic dela in izplačevanja podpor brezposelnim. Dr. Gosar pripravlja tudi načrt pravilnika o vporabi fonda za zgradbo malih stanovanjskih hiš, ki bo istotako, čim bo dogotovljen, predložen ministrskemu svetu. Polagoma se torej vendar začenjajo reševati te velevažne socialno politične zadeve, za katere se je delavstvo prej zaman borilo dolga težka leta.
Napetost med Italijo in Jugoslavijo nikakor ne popušča, nasprotno, se zadnje dni spet govori o poostrenih medsebojnih odnošajih. Italijansko časopisje nadaljuje svojo kampanjo proti Jugoslaviji, ki da se oborožuje itd., kakor če bi se v Italiji kar cedili miroljublja in bi ne vlivali dan za dnem topov, delili puške, itd. No, pa to ni nič novega. Tako delajo vse imperialistične države. Interesantno bi bilo vendar vedeti, kaj je tukaj pravzaprav po sredi. Glede Italije smo uverjeni, da ona zasleduje pri vsej stvari bolj notranje politične namene. S tem, da se dela na zunaj ko. rajžna, računa, da ji. bo mogoče preslepiti narod doma, da je politika močne roke Italiji koristna, da pridobiva na ugledu, in da je potemtakem fašistovski režim pravi blagoslov za italijanski narod. Sicer je pa tudi ve-iko vprašanje, kako bo sodil narod, ko se bo moral uveriti, da je taka politika skrajno slab blagoslov. Pa to se zdi najbrže fašistom še vedno vprašanje dalekega časa. Naše buržuazne vlade bi pa tudi morale voditi politiko, ki bi bila narodu res koristna, in to tako v notranjem, kakor v zunanjem pogledu. Prav *nič bi n. pr. ne škodovalo, če bi naša država uvaže-vala potrebe in težnje naroda doma, pa sklenila pameten sporazum z Rusijo, ki v mednarodnem življenju zaleže Še vedno stokrat več, kot sedanja po fašističnih rimsko impcrijalnib oblakih plavajoča Italija.
Redukcije delavskih plač pri zagrebški žel. direkciji. V zagrebški žel. delavnici je bilo vsled pomanjkanja icditov že pred meseci odpuščenih vet sto delavcev, vendar so se te redukcije takrat preklicale in to v glavnem na energično intervencijo naših organizacij. Novi proračun pa tudi ni
vpošteval kreditne potrebe zagrebške delavnice in je zato žel. uprava zaposlenim delavcem kratkomalo znižala plače. Nabila je v delavnicah razglas, v katerem naznanja, da so se delavcem znižale plače od 4 do 24 Din dnevno. Da je izzvala ta svojelastna in svojevrstna odredba med delavstvom silno ogorčenje, ni treba povedati. Delavstvo je sklicalo takoj protestno zborovanje in poslalo protestno brzojavko na ministra saobračaja v kateri protestira proti samovoljni odredbi uprave, zavrača utemeljitev znižanja plač z originalnim izgovorom, da so cene življenskih potrebščin padle, ker je baš nasprotno res, in zahteva, da ostanejo vsaj prejšnje plače neokrnjeno še nadalje v veljavi. Delavstvu so se namreč znižale plače od 1 do 5 Din na uro, tako da bi odslej nekateri delavci zaslužili do 30 Din manj dnevno. Delavci so odločeni nadaljevati borbo za svoj skrajno nizki dosedanji zaslužek, z vsemi sredstvi.
Zapiranje komunistov na Ogrskem. Madžarska ima zopet svojo senzacijo. Odkrili so komunistično zaroto, ki je baje pripravljala puč. Zaprli so celo vrsto ljudi, osumljenih komunizma, največ seve delavcev. Značilno je, da odkrivajo komunistične zarote vedno takrat, kadar postaja reakcijonarnim vladam eksistenca sovjetske Rusije neprijetna in rabijo materijal za agitacijo proti nji. Tako tudi sedaj, ko je Anglija na Rusijo strašno huda in jo dolži, da ji je ona skuhala ono vročo kašo v Kini (katero je pa sama s svojim brutalnim izkoriščanjem Kitajcev zakrivila). In da bi naslikali rusko pošast v strašilo svojim narodom kolikor mogoče rdeče, so jim potrebne razne komunistične zarote, in kjer jih ni, jih dajo organizirati po svojih agentih-provokaterjih, da potem lahko kriče, glejte, kako sovjeti s svojim denarjem plačujejo naše upornike, da nam delajo preglavice. Včasih si pa policijske oblasti tako komunistično nevarnost same izmislijo in zaprejo nedolžne ljudi kadar jim drugega posla zmanjka, samo da bi prepričali javnost, kako je policija potrebna. V neki mali državici bi imelo biti svoj čas mnogo policistov odpuščenih, ker jih je bilo preveč in niso imeli kaj delati, vzdrževanje je pa državo mnogo stalo. Pa so jo pogruntali. Čez noč so odkrili nevarno komunistično zaroto in vsi so ostali v službah, še več novih so sprejeli. Kaj je njim mar, če nedolžni ljudje mesece in mesece gnijejo po zaporih, samo da je njim eksistenca za-sigurana. Preganjanje komunistov na Ogrskem ima pa zunanjepolitično o-zadje. Ogrska je prijateljica Italije, ki se je izjavila z Anglijo, pri uduše-nju Kitajskega upora solidarno, in je tudi poslala Angliji v Šanghaj svoje ladje na pomoč. In da bi svoje krivično postopanje proti Kitajcem o-pravičile, skušajo te države svetu pokazati kako nevaren je komunizem že v Evropi, kaj šele na Kitajskem. In Ogrska policija pridno dela zapisnike o tem, kaj aretiranci izpovejo, sama pa pripiše kar niso izpovedali in kar ona rabi. Tako je po njenem poročil baje nek aretiran »Kolovodja« izjavil, da je dobival iz Rusije denarja, kolikor ga je zahteval. (Kakor da bi bil inteligenten komunističen »kolovodja« tako neumen, da bi v svojo pogubo kaj takega priznal, tudi če bi res bilo.) Imenitno jih je pogruntala »Prager Presse« od 1. marca, ko piše: »Poročila budapeštanskih listov niso nič drugega, kakor produkt fantazije pregorečih poročevalcev madžarske žurnalistike, ki se peha za senzacijami.«
Poljaki obiščejo Jugoslavijo. Poljsko ministrstvo trgovine sporoča, da pride začetkom meseca maja v Jugoslavijo večja skupina Poljakov. In-teresirajo se za plasiranje produktov poljske industrije na jugoslovanske in orijentske trge in žele pospešiti tudi jugoslovenski eksport na Poljsko. Ta obisk Poljakov že v naprej toplo pozdravljamo in smo prepričani, da bo rodil obilo koristnih plodov za obe strani, posebno še, ker odhaja tudi jugoslovanska grupa konccm tega meseca v istih ciljih na Poljsko, Obisk
Poljakov je napovedan za Ljubljano, Bled in druga letovišča.
Polovična voznina za posetnike in razstavljalce letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, je dovoljena. Ugodnost velja za vse vlake, izvzet je samo Sim-plon Orient Express. Pose trnkom ni treba dajati, kakor doslej, žigosati velesejmskih legitimacij na domači postaji. To je velika olajšava, za katero se je doslej uprava velesejma zaman borila. Posetnik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez žiga domače postaje vozi v svoj kraj. Samo mora biti legitimacija potrjena od velesejma, da je do-tičnik velesejem v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano mu v zvezi z tako potrjeno velesejmsko legitimacijo daje pravico do brezplačnega povratka. Za prevoz razstavnega blaga se plača v Ljubljano cela pristojbina in se blago odpremi potem brezplačno nazaj na sedež razstavljalca. Iste ugodnosti so dovoljene za vse paro-brode Rečne Plovbe, Beograd.
■Amil) l. nalal
P9JAC/&
je kava ’ izvrstno
			KOTIKOTTTTO:
iiHisimiRiiiiiifliiiininiaiimnnnnimRsaii)			
Vsedelavski zlet v Ljubljani.
Delavskim pevskim zborom. Pevska društva, ki so se prijavila za sodelovanje pri koncertu 4. junija naj pošljejo seznam pesmi, s katerimi nameravajo nastopiti. Natančna navodila v okrožnici. — Koncertni odsek.
Delavske godbe in tamburaške zbore obveščamo z ozirom na razna vprašanja, da bo koncert 4. junija vokalni koncert. Na tem koncertu bodo torej nastopili le pevski zbori in godbe, tamburaški zbori in orkestri iz programa izvzeti. Godbe bodo sodelovale pri budnici, manifestacijskem shodu in obhodu. Tamburaški zbori bodo dodeljeni tudi važnim priredit-vaam.
Propagandni letaki so v tisku in
bodo razposlani do 20. aprila vsem organizacijam in po javnih lokalih vseh večjih krajev. Zlasti morajo biti razobešeni na vseh vidnih mestih v prodajalnah delavskih zadrug in kon-zumov. Zaupniki naj na to pazijo!
Izkaznice za znižano vožnjo bodo razposlane takoj po Prvem maju. Zaupniki bodo prejeli v posebni okrožnici navodila glede teh izkaznic.
Za informacije glede Vsedelav-skega zleta naj se organizacije in zaupniki pismeno ali ustmeno obračajo na: Odbor za Vsedelavski zlet v Ljubljani, Gradišče štev. 2.
Culkovski:
Na Veliko soboto zvečer
Preko sveže preoranih poljan se razliva zvonov ubrano brnenje, in možnarjev veselo grmenje budi aprila pomladne sanje in se odbija od bregov čez plan.
Od blizu in daleč se zgrinjajo množice ljudstva vernega: veseli obrazi se v pobožnost zagrinjajo v pričakovanju velikega praznika, že je minul štiridesetčlanski post, za vse svoje grehe so odvezo dobili, in dokler ne bo oglodana zadnja kost, ne bodo jutri omizja zapustili.
Pred cerkvijo se uvrščajo v sprevod svilena bandera, goreče sveče In kadilo.
Z dragim kamenjem in zlatom pretkane plašče je svečeništvo. ogrnilo.
Pod štirinožnim baldahinom razglaša »Alelujo« župnik naš.
Procesija pa jagode prebira iu monotono moli: »Oče naš!«.
Tam na oglu praznično razsvetljene hiše pa upadla, revna vdova stoji in troje polgolih otrok se je za ubogo krilo drži.
Vse življenje je imela štiridesetdanski post in pokoro za grehe, ki jih ni storila.
Veliki petek je bila vsa njena mladost in vsako dete novi križ, ki ga je rodila.
Mimohitečim svojo izsušeno roko proži: »Radi Kristovega Vstajenja, prosim!«
Rdečelična dekleta pa mimo reve hite s polnimi jerbasi kolačev dehtečih.
Mite, da blagoslova ne zamude, zato ne slišijo vzdihov prosečih —.
Pripravite se na 2alna ma-nlfestacijska zborovanja, dne 24. aprila 19271
Iz stranke.
Zaupniki iz Maribora in okolice
imajo v sredo, dne 20, aprila ob pol 8. uri sestanek v »Ljudskem domu«.
Seja odbora za proslavo 1. maja v Mariboru se bo vršila v torek, dne 19. aprila v »Ljudskem domu«. Sodrugi, ki so jih organizacije delegirale v ta odbor, tako tudi sodrugi iz Studencev, Pobrežja, Tezna in Karčevine naj pridejo točno.
(Mor.
Odbor »Svobode« v Mariboru ima
v petek 15. tm. ob 7, uri zvečer v Ljudskem domu važno sejo. — Vsi odborniki in zastopniki sekcij naj se zanesljivo udeleže. — Predsednik.
Koncerti v Mariboru. Pri nas v Mariboru koncertov kar dežuje; ob istih večerih so potem še gledališke predstave, pa še kake druge »znamenite« priredbe, potem pa se mnogi čudijo, da ni vsak koncert dobro obiskan. Sliwinsky, poljski klavirski u-metnik je sviral pred praznimi sedeži. In ista usoda doleti marsikaterega drugega umetnika. Ako bi se pri nas uredil centralni koncertni biro, ki bi ga vodila Glasbena matica, ki je zato najbolj poklicana, bi ne bilo takih — praznot. Ako pa mislijo prireditelji vseh vrst, da je v Mariboru dosti ljudi, ki bi si lahko privoščili vsak koncert, se pa motijo, posebno če menijo državne uslužbence. Napravite torej rej red in vedite, da sta za Maribor dosti 1—2 koncerta na mesec.
Priporočamo cenj. bralcem tvrdko Jakob Lah, glej današnji inserat.
Priporočamo našim cenj. čitate-ljem tvrdko Franc Lepoša, glasom današnjega oglasa.
Narodno gledališče v Mariboru.
Petek, 15. aprila: Zaprto.
Sobota, 16. aprila: Zaprto.
Nedelja, 17. aprila ob 15.: »Pasijon«. Kuponi. Ob 20. »Logarjeva Krista«. Premijera. Izven.
Pondeljek, 18, aprila ob 15.: »Pasijon«. Kuponi. Zadnjikrat.
Ob 20.: »Logarjeva Krista«.
»Logarjeva Krista« na mariborskem odru. Na Velikonočno nedeljo se vrši premijera veleuspešna nekoč jako popularna opereta »Logarjeva Krista«. Šegavo, ljubko dejanje, polno humorja, zelo prikupljiva godba, efektne plesne točke, vse to bo gotovo pripomoglo, da bo imela ta opereta še večji uspeh kot v Kinu, kjer je bila razprodana črez 10 dni. Naslovno vlogo igra gdč. Lu-bejeva, ki je kakor ustvarjena za to vlogo in bo ž njo gotovo dosegla svoj največji uspeh. Nastopi ves ostali operetni ansambl, režijo pa vodi g. Bachmann.
Velikonočni prazniki v mariborskem gledaliiču. Oba velikonočna praznika se vršita po dve predstavi in je oba dni isti repertoar: popoldne ob 3. uri »Pasijon«, zvečer pa krasna opereta »Logarjeva Krista«.
Celje.
Sodrugom iz Celja in okolice na znanje. Z današnjo številko pošljemo »Delavsko politiko« večjemu številu sodrugov, članov krajevne organizacije na ogled in jih vabimo, da se na list naročijo ter ga širijo med delavstvom in malimi kmeti. Posebno sodrugom iz okolice priporočamo, naj postanejo naročniki in zbirajo med kmečkim ljudstvom nove odjemalce našega lista, da se krog čitateljev čimveč razširi in poveča. Ako naslovi niso točni, naj to z dopisnico sporočijo upravništvu, da naslove popravi. Naročnino se plača po položnici, ali pa potom zaupnikov. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne, upamo pa, da bo malo takih. Če ne more kdo sam biti naročnik, naj si poišče prijatelja, s katerim skupno naročita list. Delavski tisk je najvažnejše orožje v boju proletarjata' za svoje pravice, zato naj sodrugi iz Celja in okolice postanejo v čimvečjem številu naročniki in agitatorji za »Delavsko politiko«.	Upravništvo.
Priprave za občinske volitve. V soboto, dne 16. tm. se začne rok za vlaganje kandidatnih list, ki traja do 24. aprila. Vse stranke se za enkrat bolj na tihem pripravljajo za te volit-
Stev. 31.
»DECAVSKA POLITIK*«
Stran 4
PREDNAZHANILO!
pglgpska Tclopadna Enota „Spoboda“ p Studencih naznanja, da se prši ofporitep nooe telopadnice dne 14. In 15. maja. V teh dneh se prši p Studencih pelih delapski zlet iz pse držape. naprošamo bratska društoa, da ne prirejajo p omenjenih dneh p psej držapi nikakih peselic.— Veselični odbor.
ve, ki utegnejo biti v marsikaterem oziru zanimive. Posebno interesantno je stališče Nemcev, ki čisto logično in pravilno pravijo: če se bodo volitve vršile po čistem proporcu, gremo v volilni boj z lastno listo, če se pa izvedejo po volilnem redu, gremo skupno z onimi, ki so bili pri oblastnih volitvah naši zavezniki, t. j. z radikali in klerikalci. Slednji so zato v ne-mali zadregi, zato pravijo, da bi še za takrat »kazalo« izvesti volitve po toliko osovraženem Žerjavovem volilnem zakonu in sicer iz »nacionalnih ozirov«. Vrag naj razume, kedaj se te naše meščanaske strnke pravzaprav borijo za demokracijo. Ali tedaj, ko so v opoziciji, ali ko so v vladi. Menda nikoli, ker če bi res bili branitelji demokracije in splošne ter neokrnjene volilne pravice, bi glede sedanjih občinskih volitev v Celju drugače postopali. Demokratje, ki so v četrtek imeli strankino zborovanje ter sklepali o kandidatih, se nekam sumljivo tiho vedejo z ozirom na klerikalni trik o naglem razpisu volitev, češ, mogoče se nam še enkrat posreči dobiti večino v občini in so na tihem hvaležni klerikalcem, da se jim je z razpisom volitev tako hudo mudilo. Naša stranka, ki bo šla v volitve samostojno, pa naj se vršijo tako ali tako, bo tudi ta volilni boj izrabila predvsem za okrepitev organizacije in poglobitev socialistične ideje med celjskim delavstvom, od katerega je mnogo odvisno, kdo bo v bodočem občinskem svetu zastopal koristi de- J
lavstva, nameščencev, najemnikov itd. Naj nastopijo meščanske stranke kakor hočejo. Dolžnost vseh naših zaupnikov ter delavastva sploh je, da že sedaj agitirajo od moža do moža, da pošljemo dne 13. junija v občinski svet čim večje število zastopnikov revnega ljudstva, ki ga bodo zastopali na podlagi socialističnega programa.
Konec. Z ozirom na polemiko s predsednikom »Ljud. vseučilišča« g. Lilekom smo bili obveščeni, da se to delo ne izplača. Da zaključimo to polemiko kakor se spodobi, opozarjamo g. Lileka, in sicer z ozirom na argumente, na katere opira svojo protiv-nost proti »razdirajočim elementom«, na sledeči dve okolnosti: Vsi znaki kažejo, da bo naša država v najkrajšem času navezala stike z Rusijo. Ker je g. Lilek proti razdirajočim elementom kot »penzijonirani državni uradnik« zato, ker je tudi vlada proti njim, bo potemtakem moral odkloniti vsaj polovico penzijona. In ker je kot član »Narodne obrane« na onem predavanju tako lepo pohvalil gospoda Mussolinija, ne da bi se oziral na dogodke v Albaniji, bi moral tudi drugo polovico penzijona odkloniti. In še nekaj: vtis imamo, da je g. Lilek jako zaljubljen v ruske emigrante, ki ga najbrž zalagajo s podatki o tem in onem. Opozarjamo ga na incident, ki se je pred kratkim dogodil med nekim ruskim knezom in Wranglovim sinom v Parizu, incident, ki ga je »Narodni dnevnik« primerno karakteriziral. Ako se bo g. Lilek v take incidente j
vživel, smo prepričani, da se mu bodo vremena zjasnila! Dixi, et salvavi...!
L' appetito viene mangiando! Kakor je bilo pričakovati, je notranji minister razpustil upravni odbor mestne hranilnice ter postavil komisarja v osebi lekarnarja g. Posavca, ki mu je prideljen sosvet obstoječ iz štirih radikalcev, dveh demokratov, treh klerikalcev in sodruga Korena, katerega pa ni nihče vprašal, ali to mesto sprejme. »Slovenec« poroča tudi o vzrokih, ki so dovedli do razpusta upravnega odbora, ki jih pa ne navaja v podrobnostih. Glede določitve zastopnika naše stranke v sosvetu mestne hranilnice krajevna organizacija ni še obveščena in kakor že omenjeno tudi s. Korena ni nikdo ničesar vprašal. Krajevna organizacija bo o tem sklepala na prihodnji seji. Kakor se vidi klerikalci prav pridno tolčejo železo, dokler je vroče...
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Posrečilo se je nam najboljši in senza-cionelnejši šlager za Velikonočne praznike dobiti, zato smo film »O pardon« črtali. Od 17. do 19. aprila pride »Vatrena kri« v glavni vlogi Tom Mix. Nikdo naj ne zamudi si ta najkrasnejši film ogledati. Predstave se vršijo dnevno ob pol 7. (pol 19.) in ob pol 9. (pol 21.) uri; ob nedeljah in praznikih ob 4., 6. in 8. uri.
Radio. V nedeljo, 17. IV.: Dunaj: 11, Koncert dunajskega sinfoničnega orkestra. — 19.30, »Der Kompagnon«, veseloigra. — Zagreb: 10, Prenos iz cerkve Sv. Marka. 20.30, Vesela večerna godba. — Praga: 11, Matine, 19, Smetana: Prodana nevesta. —
Pondeljek. 18. IV.: Dunaj: 11, Orkester-koncert dunajskih filharmonikov. 19, Prenos iz državne opere: »Der Postillon von Lpnjumean«, komična opera. — Zagreb: 19.50, Prenos iz zagrebškega operetnega gledališča. — Praga:	11, Matine. 20.40,
Zabavni večer. — Torek, 19. IV.: Dunaj 20.05, Večer avstrijskih komponistov. — Zagreb:	20.30, Vesela večerna godba. —
Praga: 20.40, Koncert. — Sreda, 20. IV.: Dunaj: 20.05, Schubert-Schumann, potem lahka večerna godba. — Zagreb: 20.30, Kabaretni večer. — Praga: 20.45, Prenos iz Brna; 22.15, zabavna godba.
Tudi mene zove dolžnost, da sem 5. junija v Ljubljani!
Mala naznanila:
j. PETELN
urar In optik. - Trgovina zlatnine In srebrnine
MARIBOR, GOSPOSKA ni. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. Primerna darila za birmo.
Anton VaupotiC vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah.
Ceneje kod pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrst. manufakturno blago pri J. TRPIN, Maribor, Glavni trg 17
Svobodan ogled. Noben prisilni nakup.
Anker kolesa
Najlažji tek. Lepa Izdelava. Ugodni plačilni pogoji.
ANKER šivalni stroji
Tihi tek. Lepa izdelava. Poučenje v vezenju brezplačno in vsak čas. 10 letno jamstvo.
Franc LepoSa, Maribor, Glavni lig 1
Za spomladansko sezilo
priporočam najnovejšo Izbiro vseh vrst damskega In moškega blaga, covercoat, kamgarn, modno angleško v najnovejših barvah in vzorcih, kakor perllno blago In platno vseh vrst in šlrokosti znamke SCHROLL in H. POLLAK
kar kupite najceneje na obroke pri
OBLAČIL NICI „DHAVA“
Maribor, Koroška cesta itov. 48
Obleke po meri se Izgotavljajo po najnovejSih krojih najsolidneje.
| GUMBE 3
kupite najbolje In najceneje direktno v
S TOVARNI! ►:
Maribor, Slovanska ulica 8
Prodaja na veliko in drobno.
imnnxxnmnx&
Podpisana pivarna priporoča svoje staroznano in
renomirano
Mo In Both pivo
in vabi vse cenj. odjemalce najuludneje na odvzem.
Pivovarna Josip Tscheligi.
Svetovno znano In preizkušeno
M Uolo
na IZ meseča? obroke
samo pri generalnem zastopstvu
ALOJZ USSAR
Trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Maribor, Gosposka olitaM
ŽIMNICE,
otomane, posteljne vložke ter prevzetje vseh tapetniških del najceneje pri
Ferdo Kuhar
Gosposka ul. 4.
Fotograf
Mirko Japelj
lltksandiova tula * Trgovski dotn-
Vhod na desni strani.
Se priporoča delavstvu in urad-ništvu.Cene solidne,slike umetniške. Hitra izvršitev naročil.
Fr. Anderlič
Izdelava vseh vrst moških, ženskih in otroških čevljev po meri. Zajamčeno vodoodporni hribovski in lovski čevlji. * Solidna izdeiava ter nizke cene.
Maribor, VoiaSniSka 9
Izvrstne pletenine telovnike, puloverje, moške nogavice, otroške dolge in kratke nogavice se poceni in hitro izdelujejo. Prevzemamo tudi v izdelavo vsa dela, kjer se nam volna dostavi, jih Izvršujemo najcenejše.
Strojna pletarna Pichler, LafterSperk 70
DIVJI PETELINI. ŠKARJEVC1
preparirani v naravnih raščevih postavah, v tihem življenju, čisto na željo, promptno in trajno. Nadalje rogovna montiranja vseh vrst.
JOS. Z1R1NGER, roarater, Maribor, Slovenska ul. 28
Redukcijo za železničarje In delavstvo
se je izvršila pri cenah vseh vrst blaga za moške in ženske obleke pri tvrdki
J. H. io^torlč, Noribor, llleliiandreva l 13
Sedaj stane platno 6, 8, 10 in 12 Din, hlačevina 25, 30 in 35 Din. sukno 50, 60, 68 in 80 Din, srajce 32 Din, spodnje hlače 21 Din, nogavice 7, 9, Din itd. Volneno blago za ženske obleke in plašče iz prvih svetovnih tovarn, najlepše barve in najboljše kvalitete, ceneje kot povsod drugod«
DOBRE LASTNOSTI
finega Čistila za ievlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno, in te lastnosti ima
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
Zbirajte za tiskov, sklad!
+
LEKARNA VPRI KRIŽU1
PH. M. FBDOR GRADIŠNIK
Celje, Cankarjeva ulica Stev. 2.
Zaloga domačih In tujih specijalltet, klrurgičnlh potrebščin, zavoj-nega materijala itd. Zdravila na račun v*eh bolniških blagajn.
+
Naročajte In širite »Del. Politiko«.
»(DCMCDMSICDZaMGOKMCDBBBanBnODI
RADI PREZIDAVE
se prodaja modno in galanterijsko blago po selo znilanlh cenah in ie s s% popusta samo 14 dni v dobro znani trgovini
Jakob Lab, Maribor, samo Glavni trg 2
^ | M t | T|| r rri—n i ■■ n n—n n i
J
TUkar: Ljudska tiskarna d, d. * Maribora, pradstavnik Jotip Ollak r Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ i* Slovijo izdaja in urejuje Viktor Erlen v Mariboru.