Poštnin« plačana v gotovini
Marmontu
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 167
Maribor, petek 25. julija 1930
»JUTRA«
Izhija razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafiun pri poitnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 ^•Iji mesečno, prejemali v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglati po tarifu
Oglase tprejtma tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulica it. 4
V čem j e problem Maribora?
Smo obmejno mesto, ki ie po razmejitvi izgubilo znaten del svojega zaledja in k* je posebno po izgubljenem plebiscitu na Koroškem utrpelo znatno škodo. Smo Da tudi mesto, ki je deset let svojega življenja v Jugoslaviji gradilo svoje upe na skoTaj izključno samo političnih temeljih, tar je bilo zgrešeno in usodno. Zato današnja gospodarska kriza ni le slučajna n tudi ni samo pojav splošne krize, ki ves svet, posebno Evropo in napoji kot njen sestavni del tudi našo dr-^Vo- Naša kriza je do neke mere posle-1Ca. naše lastne ozkogrudnosti in ne-P°aietnosti, pa tudi naše starokopitne 0,al,Ustnosti, ki ovira celo priklopitev r°‘ice k mestu, čeprav je kakor na dla-Jasno, da bi mesto s 50.000 prebivalci Zastavljalo vse drugačno finančno silo, , akor jo s 30—35.000. In pri tem bi imela °rist tudi okolica sama, tista okolica, ki a* in svoj razvoj danes najbolj zavira. , Najvažnejši sedanji problem Maribora tedaj gospodarski problem. V tem Pfoblemu je vsa naša bodočnost in, ka-0r ga bomo rešili, tako bo z nami. Če n® bomo našli pravilne poti in tistega mesta. ki nam je po legi in moči določeno- bomo postali dolgočasna in vedno Propadajoča provinca, če pa bomo P®4 v bodočnost našli, potem bo Maribor ahko še postal važna postojanka Jugo-avije. Brez vsakega dvoma pa je, da e iz sedanje krize ne bomo izkopali niti tarnanjem niti z zabavljanjem in še *‘lanj z ono ozkogrudnostjo in maloduš-
ostjo, ki sedaj kakor mora leži nad na-ttii.
Rešitev za Maribor je brez dvoma sa-® v trgovini, industriji in tujskem profita. Toda ne v trgovini, ki čaka na po-^elskega kmetiča ali kmetico, da kupi togram moke ali ruto za na glavo, am-v trgovini, ki objema vso Jugoslavi-
*	ln eventuelno tudi druge balkanske dr-Za tako uvozno in izvozno trgovi-len t na^ Maribor kakor nalašč ustvar-, Isto velja za industrijo. Če bi gradili cJi rij0 samo za domači slovenski ali Dr 0 Je štajerski konzum, bi bila že vna-^ obsojena na smrt. Naša industrija toora osvojiti vso državo, zato pa mo-
biti res moderna, podjetna in kvalita^ j^o dobra. Da se bo pa mogla razviti
novo graditi, Je potrebno, dj store ^merodajni faktorji vse, kar je v nji-“ moči. Toda doslej smo bili, žal, ve-«ti° fr^Počasni. Te dni so se pojavile ve-svtv ®at a 2ra*la v naši državi »ani? tovarno- AH se je v Mariboru kdo sto? ^ Podjetje dobilo naše mesile *n vendar W tu morali napeti vse 5t0r .dati, če treba, tudi gradbene proga rezPtečno na razpolago. Plačali bi “ilno novi dohodki na davkih itd. n,etto velja naposled tudi za tujski pro-nje ’ Vedno in neprestano govorimo o
0	Pa ",e pojavi kak projekt, ki bi One * v. korist, zabavljamo čezenj in čez nov?"’ k* Ka hoče uresničiti. Tako je z ^ohn-	m*	tak° z vzpenjačo na
celo z nedolžno plovbo po Te3 vsega toga pa tujskega pro-
BAN G. INŽ. SERNEC RAZDELI DEKRETE NOVOIMENOVANIM ČLANOM BANSKEGA SVETA IZ OBMOČJA MARIBORSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA. - BANOV NAGOVOR. - ZAHVALA IN IZJAVA Dr. JUVANA. — NAV-DUŠEVNE OVACIJE KRALJU. - BAN OV RAZGOVOR Z BANSKIMI SVETNI KI O DNEVNEM REDU PRVE SEJE.
Maribor, 25. julija.
Te dni se vrši v dravski banovini svečano izročanje dekretov o imenovanju banskim svetnikom. V sredo so prejeli iz rok bana dekrete svetniki iz ljubljanskega okrožja, včeraj pa v Mariboru svetniki iz srezov Maribor levi breg, Maribor desni breg, Konjice, Dravograd, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer in Ptuj; drevi prejmejo v Celju dekrete banski svetniki iz ostalih srezov maribor skega inšpektorata ter srezov Brežice, Laško in Krško.
Že tekom včerajšnjega popoldneva se je pripeljal v Maribor z avtomobilom iz Ljubljane ban g. inž. S e r n e c v spremstvu svojega tajnika g. Suše, da osebno izroči dekrete. Sklicana je bila v to svr-ho tudi izredna seja občinskega odbora, ki se je zbral polnoštevilno v okrašeni staroslavni posvetovalnici mestnega magistrata. Na galeriji je bilo tudi nekaj občinstva, ki ga je zanimala svečana seja.
Ob 18.10 so vstopili iz županove sobe v posvetovalnico ban g. inž. S e r n e c, okrožni inšpektor g. dr. S c h a u, b a c h, mestni načelnik mariborski g. dr. J u-v a n, oba mariborska sreska načelnika gg. dr. Ipavic in dr. Hacin v novih uniformah naših upravnih uradnikov, banov tajnik g. Suša in magistratni ravnatelj g. K 8 c h 1 e r.
Čim so zavzeli banski svetniki prostore poleg predsedstva, je izrekel župan dr. Juvan prisrčno dobrodošlico gospodu banu in še posebej kot mariborskemu rojaku. Po zahvali za pozdrav je imel g. ban na banske svetnike nagovor, v katerem jim je najprej čestital k imenovanju, v glavnem orisal delokrog banskega sveta se spominjal rešilnega 6. januarja 1929, 3. oktobra istega leta ter letošnje vladne deklaracije 4. julija, kateri datumi so temelj novega življenja našega naroda, povdaril velik pomen Sokola za na-cijonalno vzgojo in zaključil z besedami: »Gospodje, preteklost nam izginja Izpred oči in z njo naj pade.'« v pozabljenje tudi naspro:stva in razdori, ki so nas ločili. NJ. Vel. kralj je v svojem zgodovinskem manifestu pozval vso Srbe, Hrvate in Slovence na sodelovanje pri njegovih bodočih naporih, namenjenih veličini države in blagostanju njenih državljanov. Odzovimo se vsi klicu našega viteškega vladarja In delujmo složno v smislu njegovih infencij in stremljenj kraljevske vlade za procvit in napredek dravske banovine ter za srečno sedanjost in slavno bodočnost kraljevine Jugoslavije! Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander!« Vsi navzoči so se dvignili s sedežev in zaklicali trikratni »Živijo!«
V	imenu banskih svetnikov se je zahvalil za imenovanje župan g. dr. J u-van, ki je v svojem govoru predvsem prosil g. bana, naj sporoči Nj. Vel. kralju, visoki vladi in predsedniku ministrskega sveta vdano zahvalo za imenovanje in zagotovilo vernosti in globoke vdanosti banskih svetnikov kot tudi vsega občinskega odbora mariborskega. Govornik je v nadalnjem povdarjal zlasti važnost sodelovanja banskih svetnikov kot zastopnikov posameznih slojev pri sestavljanju banovinskega proračuna, nato pa izrazil vse priznanje uradništvu, ki je uvedlo vzoren red v banovini. Dr. Juvan je zaključil svoj govor tako-le: »Banski svet je gospodarska korporacija in vsaka politika je v njem izključena. Če bi še bil kak ostanek politike med nami, mislim, da je v gospodarski korporaciji ista popolnoma izključena. Prišli bomo v banski svet samo zato, da ustvarimo vezi med narodom in banovino in da bomo delali v korist naroda, države in po intencijah Njeg. Vel. kralja. Prepričan sem, da bo banski svet v dobrobit banovine in naroda, in da bo dal vsej banovini velike koristi. V banski svet prinašamo ljubezen do naroda, ljubezen do Njeg. Veličanstva kralja, ljubezen do države in dela; upam, da bomo mogli s svojimi močmi pripomoči k zboljšanju razmer v naši banovini. Naj končam te svoje besede: Naj živi Njegovo Vel. kralj in naša lepa Jugoslavija!« Navzoči so stoje vzklikali kralju »Živijo«.
Župan je še prečital vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta, ki se glasita: »Njegovemu Veličanstvu Kralju, Beograd. Pri slavnostni seji občinskega odbora v Mariboru zbrani novo imenovani
člani banovinskega sveta si dovolijo poslati ob priliki svečane predaje dekretov po gospodu banu Vašemu Veličanstvu zagotovilo neomejene vernosti in udano-sti.«
»Gospodu predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živkoviču, Beograd. Novo imenovani člani banskega sveta dravske banovine, ki so danes v Mariboru prejeli pri slavnostni seji občinskega odbora iz rok gospoda bana dekrete, se Vam udano zahvaljujejo za izkazano zaupanje in obljubljajo neumorno in vestno delo za prospeh in koristi oele banovine.«
Končno je izročil ban vsakemu svetniku posebej dekret o imenovanju ln pravilnik o poslovanju banskega sveta. Dekrete je prejelo 13 svetnikov Iz gori navedenih srezov: Josip Benko, industri-jalec in župan v Murski Soboti; Fran Faflik, župnik v Kančovcih; Rudolf Golouh, šef borze dela in novinar v Mariboru; dr. Alojzij Juvan, odvetnik In župan v Mariboru; Anton Košir, župan v Žičah; Štefan Litrop, obrtnik in župan v Turnišču; Pet-er Mravljak, ekonom v Vuhredu; dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru; Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru; Srečko Robič, veleposestnik in župan v Limbušu; dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju; Ivan šerbinek, posestnik' in občinski odbornik v Vrtičah; Ivan Ver-šič, župan pri Sv. Marku. Manjkala sta pri razdelitvi dekretov svetnika Litrop in Rajh.
Po zaključku svečane seje je imel ban z banskimi svetniki v županovi sobo še daljši razgovor o dnevnem redu prvega zasedanja banskega sveta, ki se bo vršilo pričetkom meseca septembra-
Noue elementarne katastrofe u Italiji
MILAN, 25. julija. V trikotu med Piavo, Padovo in Verono je divjal sinoči strahovit orkan, ki je povzročil strašna opustošenja in zahteval mnogo človeških žrtev. Več krajev je popolnoma razdejanih in 'porušenih. Vsa cvetoča pokrajina je bila v nekaj urah uničena. Vesti zaznamujejo že doslej krog 50 mrtvih in nad 200 ranjenih. Po viharju se je vlila strahovita ploha, ki je na mah pretvorila reke v veletoke, ki so prestopili bregove in poplavili cele pokrajine. Med prebivalstvom vlada groza in obup. Rešilna akcija napreduje zelo počasi, ker so razdejane železnice in ceste in zabarikadirane z drevjem in kamenjem. Vodovje Je odneslo tudi več mostov.
meta ne bo, kajti kdor misli, da bo privabilo tujce v Maribor že samo jeruzalemsko ali pekrško vino, je naiven in nerealen fantast. Za ustanovitev pogojev za trgovino, industrijo in tujski promet so potrebne žrtve, kajti brez kapitala ni nikdar obresti, kapital pa lahko vstvari samo podjetnost, katere zopet ni brez tveganja. Mariborski problem bomo tedaj lahko rešili samo in izključno s podjet-
nostjo in neumorno delavnostjo, ki ne bo opustila nobene prilike, da zbere doma ali drugod kapital za nova podjetja in nove ustanove. Vse, kar se ustanovi, pa mora biti širokopotezno, zares trgovskb, ne pa branjevsko, malenkostno in ozko-grudno.
Zdi se nam pa, da bomo to morali še mnogokrat povedati, predno se bo vsa paša javnost zavedla, da je tako.
RIM, 25. julija. V južni Italiji so sinoči občutili nove močne potresne sunke. Zvečer je povrh divjal še strašen vihar, ki je porušil več od potresa omajanih hiš. Več oseb je nanovo ubitih in ranjenih. Prebivalstvo pripoveduje, da je med potresom opazilo ognjene plamene nad Vezuvom in slišalo votlo grmenje.
Hasa kraljica u Rustriji
DUNAJ, 25. julija. Včeraj ob 13. so prispele semkaj z avtom rumunska kra-ljica-mati, jugoslovenska kraljica Marija in princesa Ileana. V hotelu Imperial sta jih pozdravila jugoslovenski poslanik dr. Angjelinovič in rumunski poslanik. Danes so se visoki gostje odpeljali naprej v okolico Salzburga.
Počitniški čom kraljice marije na Pohorju MARIBOR, 25. julija. Društvo ta zdravstveno zaščito mladine Je prejelo od dvorskega maršalata obvestilo, da Je njeno Veličanstvo kraljica Marija blagovolila odobri«, da se novo postavljeni dečjl dom pri Sv. Martinu na Pohorju ftnenuje »Počitniški dom kraljice Marije«. Tudi je prevzela pokroviteljstvo nad o4vorltvo doma dne 3. avg. 1.1. Svečane otvoritve se bo kot zastopnik NJ. Veličanstva udeležil general, ki bo v ta na« men še deslgniran.
i
Mariborski V E C E R N! K Mr*
VM.ariboru, flne 25. VII. 19.30,
Mmrbmshim dnemi
Konec letalskega športa u (TJariboru?
Z ozirom na razne časopisne vesti smo naprosili naše službene letalske kroge za potrebne objektivne informacije, in nam je dal tajnik aerokluba »Naša krila« sledeča pojasnila:
Naš klub je zopet v časopisju. Prvotno so se o njegovih ciljih, njegovem delovanju itd. prinašale netočne ali pa tudi izmišljene vesti; tokrat se ga loteva neka povsem neinformirana kritika. Na vse to je treba nekaj pojasnil:
Tragična nesreča od 19. nov. nam je še vsem v spominu. Klub je žrtvoval toliko, da je preseglo njegove moči. Oskrbel je zdravniško pomoč s specialisti, žal, brez uspeha, moral je zopet skrbeti za pogrebe. Organiziral je nato vse očividce, da bi dosegel zavarovalnino za svojce ponesrečencev; zadevo še vedno poganja, a so izgledi radi upornosti nemške poklicne zadruge minimalni. Za svoje izdatke je tudi terjal tto Raab & Katzen-stein, a je ta tvrdka likvidirala; Katzen-stein je po časopisnih vesteh pobegnil, Raab pa se je poslužil izsiljevalne metode’ napram klubu.
Preostalo premoženje je klub vtaknil v hangar, ki je bil potreben za tukajšnja
4	letala in za tuja in domača vojaška le tala, ki so čestokrat pristala v Mariboru. Ako torej trdi »Volksstimme«, da je klub denarni zavod, ne da bi se poprej infor mirala, potem je to načelno nasprotova nje.
Da bi pridobil zopet kaj sredstev, je hotel klub ponovno organizirati letalske mitinge. Neumorni g. Loos je delal na prireditvi velikega mitinga, a je žal ves trud bil zastonj. Železnica je odklonila o-lajšave, vojaška uprava ni dovolila svojim letalcem sodelovati, Junkers je od povedal, Čehi radi letalske nezgode niso mogli sodelovati, domača letala niso bila intaktna, tako da je bila pridobljena edinole — godba, vse drugo je odreklo,
Dela se dalje z organizacijo tombole, ki osrednji upravi mnogo donaša; a radi pretiranih zahtev te uprave se stvar še ni izvedla in se bo jeseni poizkusila iz nova.
Glavni napor kluba je veljal aerodromu na Teznu. Klub si je zasigural zelo veliko subvencijo oblastnega odbora in mesta. Ponovni projekti glede nakupa zemljišč so se pokazali za neizvedljive Končna rešitev je bila ta, da bi nam odstopil vojni erar vežbališče, kjer je sedaj hangar, proti temu, da bi mu klub odstopil na drugem koncu celo večje zemlji šče, ki bi ga v to svrho nakupil. Dočim je ves Čas letalska komanda kazala naklonjenost, je na koncu začela vojaška uprava stvar zavlačevati in nazadnje predlog — odbila, češ, da je skupna uporaba zemljišča za letala in vežbanje nemogoča, čeprav ni nihče tega zahteval ali predlagal! Taka je stvar z aerodromom. Subvencija zato seveda ni likvidirana.
Obrnili smo se tudi na vodstvo letalske proge Beograd - Zagreb z inozemstvom, da bi letala vsaj po potrebi, ki bi se telefonski naznanila v Zagreb ali Gradec, pristajala v Mariboru. Nič.
Skušali smo dobiti v hangar telefon, ki je prepotreben. Pretirano drago. Spet nič.
Nerazumevanje pri vseh odločilnih mestih je tolikšno, da je delo kluba postalo problematično. Letalo Zlatoroga so v Zagrebu zaplenili in lastnika tako šikanirali, da je izgubil vse veselje do avijaci-je. Zdi se, da vojaški upravi, ki vodi tudi civilno letalstvo, ni do njega razvoja. Letalo je sedaj klubu v nakup na ponudbo. A ni sredstev.
Drugo letalo g. Moravca čaka na motor, ki ga mora po pogodbi dobaviti M. Raab-Katzenstein. Klub je interveniral pri nemških oblastih. Uvedla se je preiskava, a Katzenstein z denarjem beži, Raab grozi z izsiljevanjem!
Tretje letalo je last g. Hribarja, ki ga jo zopet vrnil. O kakih carinskih kaznih nam ni nič znano.
Tako je stanje zadev, ki se tičejo kluba. Dovolj imamo sitnosti s stvarmi samimi in je odveč, da se v to mešajo še
vsakemu dragevolje vsa pojasnila. Ako pa misli kdo pričeti gonjo, potem se naj goni sam; mi bomo raje uvaževali pred' log, ki je že bil stavljen, da naj klub spričo teh težkoč likvidira, konstituira pa se naj na novo z onimi, ki daleč proč od dela tako radi govore. —
Če bi ne bilo zavesti, da je bodočnost prometa v avijaciji, da smo dolžni skrbeti za čimprejšnjo priključitev Maribora k mednarodnemu letalskemu prometu, ker je to za mesto brezmejne koristi, da smo dolžni .vzbuditi za letalstvo zanimanje zlasti med mladino, in če bi ne bilo upanje, da se bodo razmere spremenile, bi že davno ne bilo več kluba v Mariboru. Ker pa vztraja, zasluži podporo javnosti, ne ga narobe.
Cerkvena odlikovanja povodom zlato-mašniškega jubileja vladike dr. Karlina.
Lavantinski knezoškof dr. Andrej Karlin je ob priliki svojega zlatomašniškega jubileja podelil 51 duhovnikom cerkveno odlikovanje in sicer jih je imenoval 10 za konsistorijalne svetnike,-41 za duhovne svetnike. Med novimi konsistorijalnimi svetniki so iz Maribora prof. Ivan Bogovič, župnik p. Valerijan Landergott, med novimi duhovnimi svetniki pa bogoslovna praf. dr. Anton Jehart in dr. Jože Jeraj, pater Klarus Rottman, in prof. Pavel Živortnik.
Članom krajevnega odbora NO v Gor.
Cmureku!
Te dni boste prejeli »Večernik«, katerega blagovolite obdržati in naročiti. Odslej bomo v tem listu objavili razne članke, poročila in obvestila iz našega okoliša. — Predsednik.
Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru.
Društvo priredi v soboto 26. t. m. poučno ekskurzijo v pivovarno »Union«. Zbirališče ob 14. uri pred Narodnim domom— Pozivamo tov. akademike, da se ekskurzije v čim lepšem številu udeleže.
Odbor.
Avtobusna proga Košake -Novavas.
Ker je avtobusna proga Košake - Glavni trg - Novavas razmeroma slabo fre-kventirana, namerava avtobusno podjetje to progo ukiniti. Predno pa se nameravani sklep podjetja izvrši, se poziva občinstvo, da predloži vodstvu morebitne predloge glede spremembe dosedanjega voznega reda in zboljšanja frekvence.
Zakon o sodnih taksah
in pravilnik za izvrševanje zakona o sodnih taksah je izšel v slovenskem jeziku kot 42. snopič zbirke zakonov v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Knjižica obsega 129 strani in velja s poštnino vred Din 33.25, v celo platno vezana pa Din 45.25. Priporočamo jo vsem prizadetim uradom in interesentom.
Nove telefonske zveze s ČSR.
Te dni so bile otvorjene nove telefonske relacije med Prago na eni in Skopljem, Požarevcem ter Kragujevcem na drugi strani. Pristojbine znašajo 44.10 Kč, oz. 35.70 Kč, oz. 39.90 Kč za enoto pogovora. Ko ni prevelikega prometa v telefonu, se zmanjša pristojbina za 40 odst.
Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba Drave.
Potreba Javne telefonske govorilnice v Kamnici.
V	očigled vedno bolj se razvijajočemu prometu in radi množečih se nezgod prosijo Kamničani za vpostavitev javne telefonske govorilnice. Kamnica je postala malodane predmestna občina mariborska. Potreba javne govorilnice pa je nujna radi slučajev požarov in nesreč. Sicer sta telefona na Mariborskem otoku in v Lovrenčičevi gostilni, vendar so to zasebni vodi. Vstop na Mariborski otok je udi v slučaju nesreče zvezan z vstopnino, do Lovrenčiča pa je predaleč. Intervenirati pa pri grajščini »Viltovž« pa je radi oddaljenosti zelo riskantno in zamudno, ker lahko kolesar (če je seveda hitro pri roki) mnogo prej prispč v Maribor. Za uvedbo javne teleionske govorilnice v Kamnici se predvsem zanimajo gasilci, reševalni oddelek in ne v zadnji
neinformirani ljudje po časopisih. Klub da' vrsti K ‘~ni^-ani sami.
Iz dekliške kolanijeuBakarcu
Bolj kakor malokatero drugo mesto je Maribor razumel klic po potrebi počitniških kolonij za mladino, ki je potrebna zraka in solnca, da se vsaj nekaj tednov razvedri v svežini naših planin ali morske obale. In tako čitamo zlasti zopet letos poročila iz naših počitniških kolonij v Kaštel Lukšiču, v Šmartnem na Pohorju, o naših skavtih in volčičih, taborečih tam pod vznožjem planin ob Savinji pri Mozirju in pri Braslovčah itd. Nič pa še nismo čuli o koloniji naših deklic v Ba-karcu ob našem sinjem Jadranu. Je to kolonija Podmladka Rdečega križa, pod vodstvom neumorno delavne gospodične Herme Bračičeve. Z nadzornicami vred obsega kolonija krog 60 oseb. Kolonija je odpotovala iz Maribora preko Zagreba in Sušaka.
Čujmo, kaj pišejo:
6. j u lija.
Sedaj imamo že vse lepo urejeno. Hra^ no imamo zelo dobro. Od jutra do veče^ ra smo v kopališču, nekatere so že črne ko ciganke.
Tukaj je tudi celjska kolonija v Celjskem domu.
Vsak večer igrajo tamburaši pred gostilno, čisto blizu naše kuhinje.
9. julija.
Danes smo bile z gospodično Bračiče vo na Sušaku, kjer smo nakupovale zelenjavo in razne prikuhe.
Godi se nam zelo dobro, hrano imamo čisto po našem načinu in, kar je glavno, zadostno. Vsak dobi, kolikor hoče.
Par dni imamo že nekoliko slabše vre me, hladno, za kopanje ni. Sedimo v parku in delamo izlete. Bili smo že dvakrat v Kraljeviči, enkrat z deoo. Do tja je samo pol ure peš in je jako lepa izletna točka. Tudi v Bakru — eno uro daleč
■	smo že bile s čolnom.
1	4. j u 1 i j a. Tako težko čakamo na poročila od doma. Imele smo zadnji čas precej žalostne dneve, mraz in neprestano deževje. Upamo, da bo zdaj boljše.
21. julija. Večkrat nas pridejo obiskat svojci naših deklet. Nastali so krasni dnevi. Zal nam je, da tako naglo minevajo in da bo kmalu konec našega bivanja na morju. Kar strah nas je, če pomislimo, da moramo odtod.
Naša gospodična voditeljica Herma, ki naravnost vzorno skrbi za celo kolonijo, je res izredna ženska. Naravnost materinsko se briga za naše deklice in njih želodčke. Je velika skrb in odgovornost! Zadovoljno je vse, od najmanjše Milice, ki ji pravimo ciganček, pa do največjih. Redimo se vse, kar nas je, vkljub kopanju in solnčenju. Vsekakor izvrstno spričevalo za našo kuharico Roziko. Glavno pa je: vse gre točno po svojem redu, vse ob določeni uri, kar je za zdravje najvažnejše.
Kraj je prav lep in tudi ljudje nas ima-o_ radi. Domači fantje nam ob večerih včasi delajo koncerte s tamburicami.
Vse že s strahom gleda na naglo pote-canje dni, ki nam še preostajajo do do-očenega odhoda. In vse si želimo, da bi nam tudi prihodnje leto zopet bilo mogoče, se kak mesec kopati in solnčiti ob našem lepem Jadranu.
»Tajfun« nad Dravskim poljem in Mariborom.
Včeraj popoldne se je v obliki pravcate tržaške burje dvignil vihar, ki je povzročil poleg škode v Čučekovem kostanjevem gaju v Kolodvorski ulici, tudi več nerodnosti. Na Glavnem trgu so veliki senčniki naših branjevk frčali po zraku, ženske so zagnale vrišč, ker jim je muhasti tajfun nagajal pri krilih. Kdor se ni mogel zateči v kako vežo, je begal kakor izgubljena duša na sodni dan. Na Slomški vem trgu je odtrgalo veliko tablo »Kmečkega hranilnega in posojilnega doma«. Pravočasna intervencija straž nika je preprečila uničevanje novega napisa. — Pri mestnem vodovodu jo vihar izruval drevo, ki je pretrgalo glavni elektrovod. K sreči ni bilo v bližurf ljudi, sicer bi se lahko zgodila voffka nesreča. — Največ škode pa jo »tajfun« napravil na Dravskem polju« kjer je oklestil mnogo žlahtnega sadnega drevja.
Ukinjenje avtobusnih prog.
Vsled izredno slabe frekvence se do' nadaljnega ukine ob nedeljah in praznikih proga Maribor - Rogaška Slatina iO podaljša proga Selnica - Fala (gostilna Sturm).
XT "J . RIW!
Na današnjem ribjem trgu so pro* dajali morske ribe, in sicer male skont bre po 20-—, tonine pa po 26.— Dih za kilogram.
Padec z vlaka.
Včeraj popoldne je padel pred po4 stajo Račje—Fram iz drvečega vlakfc ki vozi iz Ljubljane v Maribor, 28* letni delavec Franjo Bizjak iz Ljub' ljane. Pri padcu je zadobil sicer zelo močne poškodbe na glavi ter si zlomil nekaj prstov desne roke. venda* niso poškodbe k sreči nevarnega značaja. Postajno načelstvo je potom gl* kolodvora obvestilo reševalni odda* lek, ki je ponesrečenca odpremil 4 mariborsko bolničo.'- ■
Policija je aretirala
Toneta J. zbog prevare in potepU; štva, Franceta F. pa zaradi pijanosti Prijav je bilo vloženih 16.
Tatvine.
Julijani Premovi, soprogi knjiga vodje, so poslednje noči pokradli znani tatovi z njive na Meljski cesti 60, za več sto dinarjev krompirja, fj4 žoJa in kumare. — Hišnemu posestni4 ku Ivanu Kolarju v Mejni ulici 3Q, je * noči na 24. t. m. neznanec odprl s P0* narejenim ključem drvarnico in odnf sel devet piščet s kokljo vred. nat® pa drvarnico zopet zaklenil.
lurlstll
Sotine takse
broS. 32 Din, platno 44 Din so pravkar 1*Jj* pri Tlskoviil zadrugi « Mari***11
Aleksandrova cesta 13	,
V soboto ob 9. ivefer
v kavarni Astoria"
m
zagrebškega kabaretnega ensemble
Vstopnina za osebo 10 Din
Vozni red na Slomškovem trgu.
Mestna policija opozarja prizadete, da velja v nedeljo, dne 27. t- m. za dovoz in odvoz na Slomškovem trgu isti vozni red. kakor o priliki birme v stolnici.
Preminula
je davi 641etna zasebnica Antonija Pirci v Kocenovi ulici 4. — Pogreb bo v nedeljo ob 16. na frančiškansko pokopališče.
Kabaret iz Zagreba, '
ki gostuie od 26. do 30. t. m. v ka4 varni »Astorija«, ima v Zagrebu 251etno tradicijo. Tu ne moremo P®4 dati podrobno razvojne poti te skup*' ne, ki se je z izjemo dveh član®; udejstvovala leta in leta kot celota. **
na vzpenjala vedno više in je v nem Klub-kabaretu do pred nekaj K ti tvorila veselo gledališče, po sVW‘ enakovrednosti Imenovano tudi ** grebški Ronacher. Poslednja leta tjj*' stopa skupina le v počitnicah, prirCt£ joč turneje širom države In doživi" povsod velike uspehe.
Dr. Marinič od 26. JulBa ne ordtofr* Neigralc! drž. razr. loterije, pozofl
V	upravi »Jutra« in »Večernika« Mariboru, Aleksandrova c. 13, i® nekaj četrtinskih srečk na razpolag' Izrabite ugodno priliko!
Avtomobilski izfet preko Koroške v Kranjsko goro. Avtomobilski klub javlja, da 0“lw večina izletnikov v soboto 26. tm. a, 2. pop. s Trga Svobode Izpred h.
V	gostilni.
Jože (tovarišu): »Kje pa ti pra prav stanuješ; kje spiš? —«
Miha: »Pri dru8tx»nHi sejah!«
Ali levo ali desno!
CESTNOPOLICIJSKI PREDPISI V RAZNIH DRŽAVAH EVROPE.
Ravno o priliki, ko čitamo dan na dan o težkih nesrečah avtomobilistov, povzročenih zaradi neupoštevanja cestno-policijskih predpisov, bo naše čitatelje zanimalo, kako vozijo po različnih državah Evrope.
Jugoslavija: Desno vozi, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Največja brzina skozi naselbine 16 do 20 km, izven tega ni določen noben maksimum hitrosti.
Češkoslovaška: Levo vozi, desno prehitevaj, levo se izogibaj, največja brzina 45 km izven naselbine, 15 km skozi naselbine in 6 km na opasnih in zelo prometnih krajih.
Belgija: Desno vozi, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Ni posebno določene največje hitrosti. Vozač naj ima vedno ^ oblasti hitrost in jo naj tako uravnava, da ostane pred njim toliko prostora, da utegne v primeru kakšnih ovir pravočasno ustaviti.
Danska: Desno vozi, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Pri križiščih ima vozil?, ki pride z desne strani, prednost. Največja brzina za osebna vozila do 7 sedežev s pnevmatiko in motorna kole-Sa 50 km izven naselbin in 30 km skozi naselbine.
.. Nemčija: Desno vozi, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Največja brzina skozi naselbine je 40 km, izven njih ni predvidenega maksima.
Francija: Desno vozi, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Za vožnjo izven nasel-. n ni določene največje brzine. Ponoči m pri vožnji v megli je treba znatno ^nižati hitrost. V naselbinah smejo dolo-«i občinska oblastva največjo hitrost po sv»iem prevdarku.
Holandska: Desno vozi, levo prehite-Pro i^esno se izogibaj. Za vožnjo na ni posebne maksimalne hitrosti, mska oblastva pa imajo pravico do-
ločiti po svojem prevdarku hitrost za svoje območje.
Italija:	Vozi	desno,	levo	prehitevaj,
desno se izogibaj. Ni nikakih maksimalnih hitrosti predpisanih. Vozač mora znižati hitrost pri srečanju in križanju. Občine smejo določiti za vožnjo po svojem teritoriju poseben maksimum, toda ne izpod 15 km.
Avstrija: Levo vozi, desno prehitevaj, levo se izogibaj. Na Vorarlberškem pa vozijo desno, prehitevajo levo in se izogibajo desno. Največja hitrost na prostem 45 km, skozi naselja 15, pri križanju z drugimi vozili 6 km.
Poljska: Vozi desno, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Maksimalne hitrosti za vožnjo po prostem ni. Osebni avtomobili smejo voziti skozi naselja največ s 40 km.
Rumunska; Vozi desno, levo prehitevaj, desno se izogibaj Za vožnjo po prostem ni maksimalne hitrosti, za vožnjo skozi naselja 12 km, na križiščih in ozkih ovinkih pa 8 km.
Švica: Vozi desno, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Na nekaterih alpskih cestah se morajo vsi avtomobili umakniti poštnemu avtomobilu, ki vozi navzdol. Največja brzina po kantonih od 18 do 30 km za vožnjo po naseljih ter 40 do 60 km na prostem. Na alpskih cestah 18 km in ob nedeljah v nekaterih kantonih posebne določbe.
Španija: Vozi desno, levo prehitevaj, desno se izogibaj. Vsaka občina sme določiti največjo brzino za svoj teritorij, za prosto cesto pa ni nobene največje brzine. Pri srečanju vprežne živine in jahačev je treba hitrost zmanjšati.
Madžarska: Vozi levo, desno prehitevaj, levo se izogibaj. Največja brzina skozi naselja 25 km, sicer ni maksima.
Sanj
e, šolska naloga in resnica
V	LedciH na Češkoslovaškem se je PpPetil nedavno zanimiv slučaj, ki zve-. kot bajka o globokih tajnostih življe-in je vendar globoko resničen. Uči-‘eljica je dala učencem nalogo, naj opičjo vsak v kratkem sestavku svoje po-s>ednje sanje. Ko je še med uro čitala sPjsane naloge, je zlasti postala pozorna Dri nalogi enega učenca, ki je čudovito Balistično opisal svoje sanje. Sanjalo se •!"u te, da se je kopal. Pred součenci se j hvalil, da zna plavati. Hoteli so vide-
■	kako zna. Skočil je v vodo, naenkrat
*	se je začel potapljati in klicati na po-°c. Hitro so mu plavali ostali na po-vr«i .*oc*a on se ni m°£ei zdržati na po-Ljni in je utonil. Pod vodo je videl po-tpm mo^a> ki se mu je smehljal. V j hipu se je prebudil in bil zelo vesel, bn k* res- Dečko je vso to smrtno Vn ’	10	je v saniah preživel, tako ži-
,°hisal, da je učiteljica videla v njem let. velikega pesnika. Dečko je po-naloge narisal celo tudi načrt, kjer je cno naznačil mesto, na katerem se je sanjah utopil. Tudi risba je bila Čudno .,al>stična in se je učiteljica divila de-u0vi umetnosti, ki je strahu v licu po-jjjph^ipžega se dečka dal čudovito umetni izraz.
-'do popiše grozo učiteljice, ko je dru-ldan na to izvedela, da so se dečkove uresničile. Bil je z več drugimi po-ljen od sina nekega tovarnarja, da
>je
,v*bl
wfdi
dn~e k njemu. Ker je bila tovarna na ^Si strani reke Sazave, in ker je bila kr»« zamrznena> s° ubrali vsi dečki naj-Se •	?ot prek° reke- Chudoba — tako
Za ir	na^ dečko — je šel zamišljen
n0 drugimi. Naenkrat je začel klicati na njij! .ostali dečki so mu hiteli na po-led ’ so’ ^ak° se ie udr' p°d njim Wn dili so v vodo za njim, pa za-baš ’ Utonili so on *n dva tovariša. In njah0-3 °nern mestu, ki ga je videl v sa-*n ki ga je v nalogi opisal in narisal. Vi(jei nstv?ni slučaj, da je nekdo v sanjah 2aintpSV(?J0 smrt in ce^° krai smrti, je inore re?iral ves znanstveni svet, ki ne ,v talfrf1 preho dokumenta, kateri je ^ Sam £roznI zvezi s smrtjo. Vidovitost njah? Proroške sanje?
Kako sloni med seboj got/are^
Ameriška potovalka in raziskovalka ga Cron je skupno s svojim možem prepotovala vso britansko vzhodno Afriko, kjer se je udeleževala tudi lovov na slone. Sedaj piše svoje spomine in pripoveduje mnoge zanimivosti iz življenja slonov, zlasti o medsebojnem njihovem sporazumevanju. Saj je danes že splošno znano, da imajo vse živali svoj poseben tajin-stveni način govorice med seboj. Sloni imajo določen poseben znak za opozori-tev, če se bliža sovražnik in če treba bežati. Vendar nobeden poprej ne beži, dokler ne da najstarejši med njimi določenega znaka. Opazovali so, kako so sloni imeli svoja posvetovanja — v popolnem molku. Vsaj človeško uho ne ču-je nikakih glasov. Sloni stoje v krogu, se posvetujejo molče in ko store sklep, gredo vsi v eni smeri, ali se vrnejo po isti poti, ali se prenehajo pasti ali pa se spuste v beg. Mnogi so bili mnenja, da se sporazumevajo potom telepatije. Gospa Cron pa sedaj govor Slonov popolnoma drugače tolmači. Videla je, kako se je cela čreda slonov, pasoč se, počasi pomikala naprej. Pred čredo je stopal mlad samec kot izvidnik. Ko je prišel na razpotje, koder so šil lovci, je z rilcem prevohal zrak, nato se naglo okrenii in se spustil v divji beg, dokler ni prišel do črede, katero je z ostrim rikom opozoril na nevarnost. Toda čreda se oči-vidno ni vznemirila. -Najbrže je ta mladi slon že kedaj dal kak lažniv alarm. Vendar so sloni prenehali se pasti In zbrali so sq na posvet. Kmalu je mladi slon - izvidnik zopet stekel na mesto, kjer je odkril sledove lovcev. Z rilcem je pograbil prgišče zemlje, ki je dišala po lovcih, in ko se je vrnil k čredi, je puhnil zemljo tovarišem v obraz. Takoj nato se je spustila čreda v beg v obratno smer. Tako je gospa Cron nedvomno mnogo doprinesla k pravilnemu pojmovanju medsebojnega sporazumevanja slonov.
Spomini.
Gospod (Čevljarskemu vajencu, ki mu je umrl mojster): Torej srce Tvojega gospoda je včeraj nehalo biti.
Vajenec: Da — in njegova roka tudi
Sokolstvo
Primožič doma
Že kmalu po svojem početku se je po-vspelo slovensko Sokolstvo na tako visoko stopnjo, da je skoro na vsaki mednarodni tekmi nosilo najvišje zmage. Skoro vedno je bilo edino češko Sokolstvo ono, s katerim si je delilo prva mesta. Prvič pa je, da pozdravljamo v M a-riboru svojega člana kot najvišjega zmagovalca. Brat Primožič dviguje našo zavest. Njegovemu delu gre hvala, da sta poleg njega in br. Štuklja tekmovala na letošnji tekmi za slovansko prvenstvo še dva brata iz Maribora. Prvič je, da sta šla tako na najvišje tekme v Mariboru vzgojena telovadca. Za njegov velik trud mu vračamo ljubezen, kot je ni bil v mariborskem društvu še nihče deležen.
V	soboto 26. L m. ob 8.30 zvečer bo
v Narodnem domu med nami. Povedati mu hočemo, kako ga ljubimo in spoštujemo, kako smo mu hvaležni za njegovo delo in za čast, s katero gre naše ime z njegovim v svet. Pridite vsi, ki ga poznate, da ga pozdravite, pridite vsi, ki ga ne poznate, da ga spoznate!
Šport
Tekmouanje za pokal 3H5 ISSK Maribor : ASK Primorje.
Prva tekma za pokal JNS, za katerega se bo borilo 32 klubov, bo v nedeljo ob 17.30 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Nastopila bosta prvak mariborskega okrožja ISSK Maribor in ASK Primorje iz Ljubljane.
Protivnika postavita najmočnejši moštvi in se bo mariborskim športnim krogom nudila ponovno prilika prisostvovati najzanimivejšemu srečanju dveh najmočnejših protivnikov v Sloveniji.
Čeprav je neizpodbitno, da je Primorje odločnejše moštvo, je vendar izid tekme dvomljiv, kajti Maribor ni ravno v slabi formi, dasi je od spomladi neznatno nazadoval. Zlasti mu je opešala krilska vrsta, ki je bila pred meseci opora obrambe in napada. Najobčutnejša napaka moštva je v tem, da ne uvidi slabih strani protivnika niti ne izrabi lastnih dobrih strani, kar je postalo tudi v prvenstveni tekmi z Ilirijo usodno. Ako pa bo Maribor zares tako igral kakor zna, pa je vsako presenečenje izključeno.
ASK Primorje je moštvo vrlo dobrih kvalitet, fizično močnejše in izredno odločno. Start posameznikov je oster in siguren ter ne dopušča driblinga nasprotniku, kar bo Maribor lahko pariral le s hitro in precizno kombinacijo, ki je še danes najboljša stran moštva. Smiselna kombinacija in podajanje pa mora pričeti že pri branilcih, kajti osvobodilni streli niso vedno na mestu. Izid srečanja pa za-visi predvsem od krilske vrste. Ako bo sposobna vzdrževati devetdeset minut tesno zvezo med ofenzivnim in defenzivnim delom moštva ter skrbeti za zadostno število žog, ki so potrebna za uspeh napada, potem stvarni ttspeh ne bo izostal: kajti najboljša obramba je dober napad, napad pa more biti dober le v slučaju, kadar ga ob slehernem koraku paz-no spremlja strelska vrsta.
V	predtekmi ob 15.30 bosta nastopili rezervi ISSK Maribora in SK Rapida.
Svetovno prvenstvo v Montevideu.
Včeraj se je vršilo žrebanje za semi-finalne tekme. Žreb je odločil, da bosta jutri igrali Argentina in USA, v nedeljo pa Jugoslavija in Uruguay. Oba zmagovalca se bosta nato borila za naslov svetovnega prvaka, dočim se bo v tekmi med premagancema odločilo, kdo zasede tretje in četrto mesto.
Turnir v namiznem tenisu za klubsko prvenstvo priredi ISSK Maribor v nedeljo 27. trn. ob 14. v kopališču na Otoku, in sicer ob vsakem vremenu. Sklepajoč «pa dosedanjih prijavah bo borba za prva tri mesta zelo trda, ker je Članstvo vse od otvoritve kopališča sem pridno treniralo.
MOLNP, službeno.
V	nedeljo dne 27. t. m. ob 9.30 se vrši na isrrlšču ISSK Maribora mladinska
tekma za pokal SK Ilirije med SK Železničarjem in ISSK Mariborom. Službujoči odbornik g. Nerat. Ob 17.30 bo na igrišču ISSK Maribora tekma za pokal JNS, in sioer med ASK Primorjem in ISSK Mariborom. V predtekmi ob 15.30 se srečata v prijateljski tekmi rezervi SK Rapida in ISSK Maribora. Rediteljsko službo bodo vršili vsi odborniki MO. — Tajnik.
SK Železničar, nogometni odsek.
Za mladinsko tekmo, ki bo v nedeljo dne 27. trn. dopoldne, morajo biti točno ob 9. na igrišču ISSK Maribora: Marčič, Zgonc, Heller, Krajnc, Straub, Willy, De-diček, Turk, Bačnik II, Borovka, Golinar, Seničar; rez.: Antoličič in Groman. — Načelnik.
SK Železničar, težkoatletski odsek.
V	začetku meseca septembra se bo vršilo tekmovanje za klubovo prvenstvo v rokoborbi in boksu, na kar se člani ž« danes opozarjajo. Načelnik.
Sodniki pri nedeljskih tekmah.
Nedeljske tekme sodijo: ob 9.30 na igrišču SSK Maribor pokalna tekma SK Železničar - SSK Maribor, sodi g. Bergant. — Ob 15.30 na igrišču SSK Maribor prijateljska tekma SK Rapid - SSK Maribor, sodi g. Marinič. — Ob 17.30 na igrišču SSK Maribor pokalna tekma, sodi g. Mohorko, stranska sodnika gg. Jančič in Bergant Evgen. — Načelnik.
Črnogorski humor
Ob početka svetovne vojne je prišel Mitar Martinovič, črnogorski minister vojske, h kralju Nikiti in ga vprašal:
»Ali zapeljemo vse tope na Lovčen, gospodar?«
»Daj zapeljati oba.. •«
*
Vojvoda Peter Vukotič, tast kralja Ni-kite, je mnogo trebal, dohodkov pa ja imel malo. Zadolžil se je na vseh straneh. Nekoč je jahal s sinom Andrijo proti Nikšiču, in ko sta govorila o domačih stvareh, je dejal Andrija:
— Bilo bi dobro, da prodamo košček' imetja v Nikšiču in poplačamo dolgove. Veš, oče, govori se okrog, vojvoda Peter dolguje temu, dolguje onemu, in to ni lepo.
= O ti govedo, mu odvrne vojvoda, saj ravno to hočem, da sem dolžan. Čez dvajset let ne bo nihče vedel, da je sploh bil kedaj kak vojvoda Peter, kaj šele, da je bil tudi dolžan!
Ko je nekoč bil vojvoda Božo Petrovič kot črnogorski ministrski predsednik na obiskih na Dunaju, ga je vprašal eden izmed dunajskih gospodov:
— Kakšna je razlika med črnogorskim vojvodo in našim generalom?
= Razlika, je odvrnil vojvoda, je v tem, da črnogorski vojvoda, če vodi vojsko, vedno kriči: »Kdor je junak, za mei noj!«, vaš general pa samo komandira: »Fantje, naprej!«, sam pa ostane zadaj.
Za kolonizacijo v južni Srbiji.
Ministrstvo za poljedelstvo je odobrilo kredit 800.000 Din za premerjenje zemlje v svrhe kolonizacije v južni Srbiji. Merjenje se bo vršilo v privatni režiji in se bo pričelo prihodnji mesec.
V 10 dneh iz Rima v Tokio
je preletel italijanski letalec Lombardi, ki je pred 10 dnevi startal v Rimu in se dne 22. tm. spustil v Tokiu.
V	Scapa Fk>wu dvignili 29. nemško vojno ladjo.
Te dni se je posrečilo v Scapa Flowu dvigniti in izvleči iz vode oklopno križarko »Hindenburg«, ki so jo že ponovno dvignili na površje, a se je vedno zopet prevrgla na bok. Angleži so doslej izvlekli iz morja 29 nemških vojnih ladij, J 5 pa jih ’.eži tako globoko, da se stroški dviganja ne bi izplačali.
Z dežja pod kap...
V	gledališču. V loži sedita dva gospoda, ki se ne poznata. Odmor.
A: Ali se Vam ne zdi, da igralka, ki ima glavno vlogo, igra slabo?
B: Dovolite, gospod, to je moja žena A: (v zadregi): Pardon, hotel sem reči, da se iz tako slabo pisane igre da težko kaj napraviti. Morda veste, kdo jo je sipisal?
B: Jaz!
K. M, Capek - Cbod:
Jindri
Roman- — Iz Češčine prevel dr« Fran Bradač.
21
Ko je hodil sedaj po sobi, je natanko prerešetaval tudi tale prizor, da bi ukrotil svojo rastočo jezo proti sinku. Dogodil se je ravno danes popoldne in oče je po šoli zaman čakal na sina...
Gotovo bi mu zaradi očitkov ravnatelja ne rekel glti ene krive besede, toda ko trmoglavec tako stoji v temnem kotu — ne preostaja nič drugega, nego da reši zase in zanj tisti ostanek očetovske avtoritete, ki ga mora rešiti, naj velja, kar hoče.
Pristopil je k Jindri.
Kaj je to?
Jindra je — bos! Zato ni hotel od vrat.
»Kam si dal čevlja?«
»Vzel jih je oni človek...« se je glasil odgovor sedaj na mah.
»Kateri človek?«
Ta, ki izposojuje čolne, imeli smo kanoe in moja se je potopila... vzel je torej moje čevlje... Moral sem jih dati, drugače bi me bil dal stražniku.«
To je sicer presegalo vse meje, toda dalo se je ge kolikor toliko opravičiti s tem, da je posegla vmes višja prirodna sila, ampak Jindra govori z očetom kakor s tesarjevim Lojzkom, in potlej ta čepica —
»AH pojde ta čepica z glave ali ne?« je zakričal Jindfich, ne poznavaje svojega glasu.
»Ne dotaknite se me!« se je oglasil JindTa s strastnim šepetom; zvenelo je kakor grožnja.
Dalje se ni mogel Jindčich več obotavljati in Jindra je bil tepen kakor snop;' ker ni bilo jermena, z naramnicami in te imajo žalibog tudi zapone.
Niti zaječal nt; toda ko mu je potem strgal oče čepico z glave, je Jindra od bolečin zatulil.
Dr. Pavak se je tega kar prestrašil. Pa ne samo tega; čepica je sedela na Jindrovi glavi kakor pribita, treba jo je bilo odtrgati.
Pokazalo se je, da je bila le prilepljena in, s čim, o tem se je Jindrich prepričal, ko je posegel Jindri v lase.
Bila je kri.
Privlekel je dečka k oknu, mu kljub krčevitemu odporu razgrnil lase in ostrmel...
Tu je zijala precej velika rana. Zato se Jindri ni hotelo sneti čepico.
Jindrich je ostrmel in ves prestrašen slekel dečka, ga umil od glave do peta in mu zlasti skrbno Očistil rano.
Ko je bil tepen, je postal krotak ter je po malem in na odločna vprašanja priznal, kako jo je skupil: Zadana mu je bila s tomahavkom »Medvedove tace«, t. j. z Lojzetovim, vsi tomahavki so bili iz mehkega lesa, samo Lojze si je urezal bukovega.
Ko je dečka osuševal, je začel Jindra res šklefe-tati z zobmi, toda ne po volčje; tudi potem ni prenehal, ko je bil zopet oblečen.
Utrujen in potrt od trpkih očitkov, je peljal Jin-dfich bosega Jindro k zdravniku, ki je sicer spoznal rano za površno in lahko, a je opozoril na to, da ima deček mrzlico, in ko mu je Jindrich razložil, kako je rano dobil, in ko je slišal o čepici, kako je bila prilepljena k rani, je zažvižgal, in ta žvižg je povzroči! Jindri novo in zvišano torturo z izčiščevanjem rane, ki jo je bilo treba v takih okolnostlh mnogo temeljiteje desinficirati.
Iskal je Jindrovo čepico, ali ta je ostala doma.
Dete, ki je bilo zarjovelo, ko se je oče nevede dotaknil rane, je preneslo operacijo brez glasu, »le z brado bebljaje, tako da se je zdelo, kakor da je vso muko oče nase vzel, ki je skoraj omedleval.
Doktor je odredil, naj gre Jindra takoj v posteljo, da pride bolnika še pogledat in junaškemu Jindri se je začelo blesti že na poti domov, katera je na srečo vedla le okoli ogla sosedne ulice.
Jindrich ga je moral s silo odnesti na stanovanje, kajti deček je hotel po vsi sili na František, in zgoraj je bil z njim nov križ; na postelji ga je moral Jin-dfich držati z vso močjo, dokler ni padel v spanje ali pravzaprav v mrzlično nezavest, ki so jo pretrgovali bojni vzkliki ubogega Indijanca.
V	tem stanju ga je našel zdravnik, za katerega je bila Jindrova mornarska čepica važnejša nego vse drugo; ker je bila brez podloge in je puščala modro barvo, to se mu je zdelo na celi stvari najusodnejše.
To pot je zažvižgal trikrat in še skomizgnil z rameni. Predpisal mu je tekočino za obkladke, zdravilo za uživanje; ostal je, raztegnil roke od sebe, izjavil, da je rana brez dvoma težko septična, se udaril z dlanjo po stegnu in pristavil, da za nič ne jamči.
Deček ne sme biti niti minuto sam sebi prepuščen.
»No seveda!,« je rekel dobromiselno, ko je Pa-vžik prosil gospoda doktorja, da bi mu poslal hišnico gori, sicer bi ne bil imel nikogar, ki bi ga bil poslal v lekarno.
Na to noč ni Jindrich Pavak nikoli pozabil. Kadarkoli je pogledal pozneje na Jindrovo glavo, čeprav je bila davno zaceljena, vselej je imel pred očmi iz-striženo mesto, od joda črnorjavo, in v njem z dvema šivoma sešito rano, na katero je moral pridno devati obkladke.
Hodil je po sobi prav do jutra, poslušaje vzklike otroka, ki se mu je bledlo; iz teh vzklikov si je lahko razložil, da je tudi te rane, prizadete njegovemu otroku, posreden povzročitelj on sam, kakor je to pozneje potrdil Mrkvanticky. Jindri so namreč na Františku dali priimek »Indijanec«, namigovaje tako na njegovega očeta; pokazalo se je namreč, da je bil deček več nego enkrat doli, oprostivši se na kak zvit način iz šole, in iz tega Indijanca je vzk^la pobalinska misel, da bodo po indijansko dobojevali spor med »obutimi« in »bosimi«, ki so sprejeli Jindro z veseljem med sebe, kajti kadarkoli se je pojavil med svojimi na Františku, vselej se je sezul.
Tako je prišlo do znamenite bitke na Mississippiju in naivna zamena Indov z Indijanci ni prav nič ovirala, da ne bi Jindra dobil poštene od Lojzka in drugo od očeta in povrh še v mrzlici.
Stojč nad njim, se je zdel Jindrich' Pavak sam sebi bolj neusmiljen brezsfčnež nego Jindrov rednik, nadušljivi žebljar s Františka, in kolikor je imel las na glavi, tolikokrat se je kesal, da je — čeprav nič zlega sluteč — dečka neusmiljeno pretepel, on, doktor filozofije in oddojenec staroindijske kulture!
Drugo jutro je bilo treba poklicati usmiljeno sestro, kajti Jindra, prebudivši se iz nezavesti, je kričal iz strahu pred očetom, ko ga je spoznal, in potem se mu je začelo še bolj blesti.
Devet tednov je omahoval v negotovosti; ko pa je vročica ponehala in se je rana začela zmovito celiti, je bila prva pametna beseda Jindrova: kje je oče.
Oče je prišel na poziv ves potrt in, ko je pristopil k posteljici, se je zgenila dečkova roka, oče jo je pograbil, čutil je slabotni poskus, da bi stisnila, in videl prav tako slabotni poskus nasmeha na Jindrovem
Obrazu, a vendarle je skočila čez dečkovo lice slutnja jamic Boženke Nekuševe.
Oče se je ginjen pripognil k njemu in Jindra je vprašal, ali ni oče hud nanj. Neizrečeno srečen je poljubil Jindrich Jindro, toda v tem hipu ga je strašen napad prebudil iz blaženosti, da se je s sinom poravnal.
Ko je namreč oče poljubil Jindro — doslej sploh prvikrat — je Jindra pokazal, jamice svoje matere še očitneje. Toda potem ni več odprl oči in zaspal je, preden je pretekla sekunda — zaradi strašne slabosti.
Prehod od usmeva do globokega sna je bil tako nagel, hipna izprememba na otrokovem obličju tako kričeča, da je prišlo Pavaku na misel, ali ni bil pravzaprav to zadnji pozdrav za slovo na pragu onega sveta.
K sreči je vstopil prav ta čas doktor in zagotovil prestrašenega očeta, da je to, kar se je pravkar zgodilo, najboljše, kar se je moglo zgoditi, in je izjavil, da je igra dobljena; tega dne je bil deček rešen za vselej vsakdanjih muk, ki mu jih je doslej prizadevalo izžiganje bolezenske snovi iz rane, pri čemer si je dr. Pavžik vsakokrat zamašil ušesa in bežal iz stanovanja. &
Ko se je zdravnik prepričal, da otrok nima ve2 vročice, je odložil ogled rane na drugi dan in priporočil kolikor mogoče nemotenega spanja kot najizdat-nejše zdravilo.
Naglo prebujena Jindrova nežnost do očeta ni bila torej slovo od življenja, ni bil afekt trenutka, ampak samotvoren. nagon, lastna razodetev otroka, ta-korekoč samorodna ..kovina, katero je iztopil iz rude duše v plavžu bolniške postelje žar vročice.
VI.
Jindra mlajši obvlada Jindro starejšega.
Osvojil si jei^očeta popolnoma in ga je tudi za vedno obvladal. Ali tudi sam se mu je popolnoma naklonil. Nikoli več ni začutil nostalgije po divjaškem pobalinstvu na Františku, ampak skozinskoz se je razvnel za svet, ki je bil tej smeri otroške zabave čisto tuj.
Zgodilo se je prav tako naglo In slučajno, po 8* sto neznatnem, a za njegov nadaljni razvoj menda merodajnem dogodku.
Nekega dne po obedu — tedaj se je Jindri vrnfl že zopet volčji glad, in povrh‘še z nekim tovarišem
—	pri zvedavem razgovoru z očetom, ki mu je odgovarjal na brezkončna vprašanja o Indiji, je preril* šil Jindra pripovedovanje nenadejano z besedami:
»Kaj je tukajle to?« in pokazal je na ročaj velik® srebrne žlice za juho* na kateri je ves ta čas brskal z buciko.
»Kje?«
»No, tukajle v tejle zvezdici.«
In njegov prst se je ustavil pri majčkenem pufl* covnem znaku na ročaju.
»Nekaj mora tu biti, a ne i& se razločiti.«
»Tam notri, v tej dolinici? Tam je bogirtJ* Diana!«
»Diana?« je ponovil neverno Jindra.
»Da, njena podoba; ne verjameš? Počakaj, pr®‘ pričaš se!«
Vzel je iz omare velik angleški daljnogled, oflvll cev z okularjem in pregledoval z njo zvezdico; ko i® videl, da dobro kaže, je pozval Jindro, naj tudi pogleda.
»Drugo oko moraš zapretil«
Nekaj časa je trajalo, preden se je Jindrovo oko orientiralo, potem pa je vzkliknil prestrašen:
»Križani Jezus! Gospodična z rožički!«
Sobo In črkosllkanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Za potovanje: potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čekl za auto jn kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Časopisi in inserati.
pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Stanovanje
sobo in kuhinjo, iščem. Cenj. ponudbe pod »Mir« na upravo.
Najemniške knjige
s hišnim redom se dobi po Din 10.— pri Hinkotu Sax-u, Grajski trg. 2085
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39.	2046
Prazno sobo
oddam posamezni osebi z lastnim pohištvom brez štedilnika. Stritarjeva ul.
5	I.	2080	1
Predtlskanje najmodernejših vzorcev.
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
TVOKUil
HAK1S O Pl
Koncert
v nedeljo, dne 27. julija 1930
v gostilni TomSe v Pekrah
Toči se prvovrstno pekersko vino po 14, 16, 18 in 20 Din liter. Ocvrti piščanci po 28 Din
X
Juristi pozori
izšla sta Zbirke zakonov snopli 40 In 41:
Konkurzni zakon .	.
Zakon o ustroju vojske
. Din 36’—, vezan v platno . , Din 50*—, vezan v platno . Naročite jih takoj pri
Din 48—. Din 62*—* U
Tifkovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13.
fedaja konzorcij »Jutra« y Llubilani; oredstavnjk izdajatelja la u^nlks PRAN BRO ZOVIC v Maribpru. Ti^a Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEIA
» M utbor»