OSREDNJA KNJIŽNICA CZUL Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Albin Herman, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626116 SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 finance fax: 07 / 713 69 15 Leto /V • številka 9 • cena 250 S/T • 25. september 2002 Podjetništvo Savintske zgodbe Gazele tudi v Savinjski dolini Likof in smaragdna kraljica str. 10 str. 25 WÜLIÄNBR TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Nova akcija Ne zamudite! k r ♦ MESTNI PLINOVODI PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, S.p. mlini za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mlini za Jabolka mobitel: 041 635 868 KOTHIK GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net Kornix ISZ GRRDNJÉ IN SUKOPUSKBRSTVO o Igor KOTNIK, s.P. Komiz Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO oc/ /etcì 1365 UGODNfìPONUDSRTOPLOTISIOlZOlRTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN€FINflUZ ACIJ€OßJ€KTOV CRing d.o.o. Latkova vas 212, Prebold, 5701 953 Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Elizabeta Sedminek, Sp. Roje 5, Šempeter 2. Olga Golavšek, Migojnice 2 3. Milojka Zaleznik-Žalski, Petrovče 76 Na slabe čase je treba misliti takrat, ko nam gre dobro, pravi ljudska modrost, ki letos v naši dolini še posebej velja v zvezi z oskrbo s pitno vodo. Poletje je bilo po začetni vročini bolj jesensko, s precej dežja, tako da suše ni bilo. Kako pomembna je skrb za zdravo pitno vodo, dokazuje tudi kar nekaj otvoritev iz programa občinskih praznikov v žalski in polzelski občini. Obnovljena sta bila vodna vira v Kapli pri Libojah in na Bregu pri Polzeli, na Ponikvi so dokončali primarni vodovod, z zdravo pitno vodo pa so med drugim povezani tudi začetki gradnje kanalizacije na Vranskem in v Dolenji vasi pri Preboldu. Ob praznikih smo si torej nazdravljali tudi z vodo (posnetek z obnovljenega zajetja Kapla v Libojah). Nekateri sicer pravijo, da še za v čevelj ni dobra, res pa je, da od nje ne boli glava, da je bistvena za življenje in da bo za naše zanamce še bolj dragocena. Foto: D.N. Hmeljišča spet prazna Obiranje hmelja v Savinjski dolini je končano. Kljub napovedim dobre letine bo, kot kaže, precej manj savinjskega goldinga. Po ocenah bo pridelek hmelja zaradi vpliva vremena in bolezni oziroma škodljivcev pri sorti savinjski gold-ing manjši kar za polovico od običajne letine. T. T. Občani občine Braslovče lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Pauer v Braslovčah, občani Tabora pa v trgovini Kmetijske zadruge. OGLAŠUJTE V 9 771580 096004 Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198 ih ploščic - polaganje keramičnih ploščic - svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov - knjigovodske storitve — ••v . .0.0 - vzorčna prodaja keramičn •BRAMAC' ESAL anhovo SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje ■ sanacija vseh vrst streh ■ 10-letna garancija na dela /gor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091 'S Obletnica prve bitke na Čreti V spomin na prvo frontalno bitko slovenskih partizanov z nemškim okupatorjem bo tudi letos na Čreti tradicionalna slovesnost. Nekdanji borci in drugi se bodo na Čreti zbrali v soboto, 5. oktobra. Slovesnost s kulturnim programom se bo pričela ob 11. uri, zbrane pa bo najprej pozdravil župan občine Vransko Franc Sušnik. Osrednji govornik bo letos župan občine Žalec Lojze Posedel. Tradicionalno proslavo organizirajo: Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Domicilni odbor II. grupe odredov Celje, Društvo izgnancev - 00 Žalec, OZ veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doli- ne in Veteransko društvo Sever Spodnje Savinjske dobne - odbor Žalec. V kulturnem programu bodo nastopih: Pihalni orkester TT Prebold, MePZ Tabor, Harmonikarji DU Vrbje ter recitatorka in moderatorka Jožica Ocvirk. Prireditev bo v vsakem vremenu. K.R. Novi predsednik žalskega sodišča Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak je konec avgusta za novega predsednika Okrožnega sodišča v Žalcu imenoval Milana Bratuška, saj se je dosedanja predsednica Jana Naglič Jug upokojila. Milan Bratušek je doma v Žalcu. Že 32 let je zaposlen v sodstvu, na žalskem sodišču je kot sodnik delal 23 let, zadnjih sedem let pa je bil zaposlen na Višjem sodišču. K. R. Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo zaradi volitev izšla teden dni prej kot običajno, to je v sredo, 23. oktobra. Njen obseg bo povečan za volilno prilogo. september 2002 Letošnji nagrajenci, ob županu Mara Mohorko, Ivica Čretnik, mag. Andrej Simončič, Jožica Ocvirk, Bogomil Polavder, Martina Bukovec, pater Manes Zdolšek, Irena Mužič, Janko Melanšek, Irena Mužič, Dare Zavšek, Damir Vrbanič in Maijan Jakop Duša občine so ljudje Tudi ob letošnjem prazniku občine Žalec je bila slavnostna seja občinskega sveta na sam praznik, to je 6. septembra. V dvorani Doma II. slovenskega tabora so se poleg svetnikov in občinske uprave zbrali mnogi gostje, nekateri župani sosednjih občin in župan češkega Žatca Jiry Farkota. Slavnostni govornik je bil župan občine Žalec Lojze Posedel. Uvodoma je spomnil na pomen drugega slovenskega tabora v Žalcu, ki je bil 6. septembra 1868 in ki je s svojimi zahtevami po enakopravnosti Slovencev, slovenskega jezika in po združevanju slovenskega kapitala aktualen tudi v današnjih časih. Datumi, ki jih občine izberejo za svoje praznike, so lahko marsikje vzrok za politična nesoglasja, pomen 6. septembra pa je v preteklosti slovenskega naroda neizpodbiten, je med drugim menil župan. Zatem je omenil nekatere največje uspehe v štiriletnem mandatu, ki se letos izteka in ki se je pričel z mislijo: Dobro ohranimo, slabo skupaj izboljšajmo. Pohvalil je medobčinsko sodelovanje, državo pa opomnil, da bo morala spremeniti svojo politiko regionalizma. Sicer pa so duša občine ljudje. Koliko uspešnih posameznikov je v njej, dokazujejo tudi letošnja občinska priznanja, saj so bile poleg plaket in grbov podeljene tudi značke. Značke občine so prejeli: Martina Bukovec, direktorica Sadjarstva Mirosan, za prizadevno in tudi pogumno vodenje podjetja, ki ima 120 ha sadovnjakov, z novo hladilnico pa lahko skladišči kar 4300 ton jabolk; Marjan Jakop, direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi, za ukrepe, namenjene varovanju okolja, ki omogočajo tudi stabilnejše delovanje čistilne naprave v Kasazah; Bogomir Rotovnik, ki poleg kmetovanja uspešno vodi turistično kmetijo; Božidar Zavšek ob svojem življenjskem jubileju in 30-letnici umetniškega ustvarjanja ter dominikanec pater Manes Zdolšek iz Petrovč ob življenjskem jubileju in 40-letnici duhovništva. Sledila je podelitev plaket. Ob desetletnici obstoja ter za uspešno povezovanje managerjev in strokovnjakov jo je najprej prejel Golding klub Žalec, za 80 let obstoja in uspe- he na področju gasilstva pa Prostovoljno gasilsko društvo Ložnica. Za dolgoletno uspešno delo na področju planinstva je plaketo prejel Bogomil Polavder, za tekmovalne uspehe in trenersko delo v karateju pa Damir Vrbanič. Najvišje občinsko priznanje - grb so prej eh: Ivica Čretnik iz Šempetra, ravnateljica OŠ Šempeter, za dolgoletno uspešno delo na področju izobraževanja in v raznih organizacijah v občini; Jožica Ocvirk iz Žalca za dolgoletno in uspešno aktivnost na področju kulture, poleg recitiranja, vodenja in organiziranja prireditev je znana tudi kot dobra igralka in režiserka; Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za 50 let znanstvenoraziskovalnega dela, ki je vtisnilo neizbrisen pečat na slovensko hmeljarstvo in pivovarstvo (grb je prevzel direktor mag. Andrej Simončič); JZ Vrtci občine Žalec, ki letos prav tako praznuje 50-letnico, za dosežene uspehe na področju predšolske vzgoje (grb je vimenu zavoda sprejela ravnateljica Mara Mohorko) ter Strelsko društvo Juteks Žalec, ki je v 20 letih svojega obstoja osvojilo številne naslove državnih prvakov in doseglo druge tekmovalne uspehe. Grb je sprejel predsednik društva Janko Melanšek. Kulturni program na slavnostni seji občinskega sveta je povezovala Maja Šumej, pričeli so ga pevci vokalne skupine Cantemus KUD Žalec, končala pa zelo uspešna in mlada sekcija tolkal žalske glasbene Šole. K. R., foto: T. T. Najboljši maturanti pri županu Med najuspešnejšimi na maturi so bili v minulem šolskem letu tudi štirje dijaki iz občine Žalec, za katere je včeraj popoldne žalski župan Lojze Posedel pripravil sprejem. Na Gimnaziji Celje - Center so z odliko opravili maturo Tina Baloh iz Liboj ter Iztok Caglič in Jasna Korent iz Žalca. Med najboljšimi na poklicni maturi pa je bila Žalčanka Maja Horvat, ki je zaključila šolanje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. K. R. Utrinek s pohoda Prvič po hmeljski poti Zveza turističnih društev občine Žalec je v sodelovanju z Občino Žalec in številnimi sponzorji pripravila prvi pohod po poti. Pohodniki so se zbrali pred dvorcem Novo Celje, kjer so jih pozdravili predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik, žalski župan Lojze Posedel in letošnji hmeljarski starešina Ivan Oset. Več kot tisoč pohodnikov se je nato podalo na pot med nasadi hme- lja do griškega mostu, pot so nadaljevali do ribnika Vrbje, ob Savinji do Šeškega mostu in do Rimske nekropole v Šempetru ter nazaj mimo hmeljišč do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije do dvorca Novo Celje. Pot je bila dolga 14 kilometrov in je potekala po ravninskem delu Spodnje Savinjske doline, vsak udeleženec pohoda je prejel majico z napisom Hmeljska pot. Pohoda se je med drugim s svojo ženo udeležil tudi župan mesta Žatec s Češke Yiry Farkota. T. T. Ob prazniku 14 novih stanovanj Praznovanje letošnjega občinskega praznika se je v Žalcu pričelo z otvoritvijo prenovljene fasade na občinski stavbi, pred katero so se na priložnostni svečanosti zbrali zaposleni v občinski upravi, upravni enoti, davčni službi in pri sodniku za prekrške. Le malo zatem je ključe novih stanovanj v stavbi Varstveno-delovnega centra dobilo 14 najemnikov. Trije najemniki so dobili socialna, trije neprofitna stanovanja, osem najemnikov pa je večja stanovanja zamenjalo z manjšimi. Ključe so dobili po letu dni od položitve temeljnega kamna za objekt, v katerem bosta prvi dve etaži namenjeni varstveno-delovnemu centru, nad njim pa so stanovanja, večinoma enosobna in garsonjere. Celoten objekt, ki ga je zgradil Vegrad, je vreden 209 milijonov tolarjev, stanovanja pa so vredna 88 milijonov. VDC je sofinancirala država, ker bo ustanovljen novi javni zavod, skupaj z občinama Mozirje in Velenje, in bo začel delovati predvidoma z začetkom prihodnjega leta. K. R., foto: T. T. Na zdravje za dobre medsosedske odnose Slavnostna seja sveta MS Ta petek se bodo ob 19- uri na slavnostni seji zbrali svetniki Mestne skupnosti Žalec, gostje in seveda meščani. Na njej bodo podeljena tudi letoš- nja priznanja. Seja se bo pričela ob 19. uri v dvorani Doma H. slovenskega tabora, dve uri pred tem pa bo pred domom revija pihalnih orkestrov. K. R. Lepše in varnejše ulice V občini Žalec v zadnjem obdobju veliko pozornosti namenjajo gradnji in obnovi kanalizacije, ki je pogoj za čistejše okolje. Obnovili so kanalizacijo v Trubarjevi ulici in Ulici Ivanke Uranjek, prepostili cesti, v Trubarjevi pa so zgradili še pločnik. Uradno so ju predali namenu ob prazniku občine in Mestne skupnosti Žalec. Zbrane krajane, vodstvo občine in predstavnike izvajalcev je najprej pozdravil predsednik mestne skupnosti Ernest Ramšak, o opravljenem delu pa je govoril vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec Aleksander Žolnir. Povedal je, da omenjeni ulici kakšnih 20 let ne bo potrebno prekopa- vati. Ureditev skupaj približno šesto metrov dolgih odsekov je stala kar 60 milijonov tolarjev, predvsem zaradi del, ki se “skrivajo” pod cesto. Občina bo letos nadaljevala z obnovo ulic oziroma infrastrukture, dela že potekajo v Kajuhovi in Partizanski ulici, v slednji tudi obnavljajo vodovod. Zbranim je nato spregovoril župan Lojze Posedel, ki je skupaj z Aleksandrom Žolnirjem, direktorjem JKP Matjažem Zakonjškom in Ernestom Ramšakom (na sliki) uradno predal namenu prenovljeni ulici. Za slovesno vzdušje so poskrbeli libojski godbeniki, kvintet Harminet in plesalca Špela Cilenšek ter Blaž Tkalec. Prireditev se je končala s priložnostno zakusko. K. R., foto: T. T. Trak sta prerezala župan in v imenu prebivalcev naselja Vrt Klavdija Saražin. Vrt v Dobriši vasi lepo urejen V Dobriši vasi pri Petrovčah so v naselju Vrt kar nekaj let potekala komunalna dela. Zgrajen je bil plinovod, obnovljen vodovod, zaključili so dela na kanalizaciji in javni razsvetljavi. Po preplastitvi obeh ulic v naselju pa so pridobitve na priložnostni slovesnosti, prvo sredo v septembru, uradno predali namenu. V imenu odbora za komunalno ureditev naselja Vrt je opravljena dela predstavil Ferdinand Haler. Povedal je, da se je naselje razvilo šele po 2. svetovni vojni, največji razmah pa je doživelo v 80. letih, ko je bilo načrtovanje naselja dokaj urejeno in skladno s potrebami mladih družin, ki so jim bili v pomoč tudi ugodni krediti. Takrat je bil organiziran komunalni samoprispevek, pa tudi sicer so bili prispevki posameznih družin za urejanje komunalnih priključkov precejšnji. Ob podpori vodstva krajevne skupnosti, zlasti predsednikov Rada Rotarja, Ferda Halerja in sedanjega predsednika Petra Kainza, je naselje dobilo sodobno komunalno ureditev. Celotno naselje ima električne in telefonske kable napeljane pod zemljo, zgrajeno kanalizacijo, po vsem naselju je napeljana kabelska televizija, več kot polovica hiš ima že tudi priključek na plinovod. Letos je Javno komunalno podjetje obnovilo vodovodno napeljavo in zamenjalo salonitne cevi z litoželeznimi oziroma PVC vodi. Približno 550 metrov ceste je bilo na novo asfaltirane, tako da je po dvajsetih letih naselje zgledno komunalno urejeno. Vse prekope in razširitve so stanovalci dovolili brez odškodnin. Brez podpore občinskega vodstva seveda tudi ne bi dosegli tega, kar so. Vrednost izgradnje infrastrukture v letih od 1985 do 2002, brez gradnje plinovoda in kabelske televizije, presega 99 milijonov tolarjev. Ob slovesnem odprtju pridobitev so kulturni program pripravili pevci Vandrovčki ter mlada sokrajana, poleg Ferdinanda Halerja sta zbrane nagovorila direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek in župan Lojze Posedel, ki je s prerezom traku uradno predal namenu vse pridobitve, prebivalci naselja Vrt pa so za goste in zase pripravili mnoge dobrote. K. R., foto: T. T. Savinjske doline Bf --------y---- Občina Žalec september 2002 Na Trju bo vsem lepo Brez šole življenje v kraju počasi umira. Tega se zavedajo tudi v krajevni skupnosti Galicija, kjer so se pred časom srečali z vprašanjem, kaj storiti z več kot 150 let staro šolo v Galiciji in 94 let staro šolo v Veliki Pirešici. Obe sta bili podružnici osnovne šole Petrovče, potrebni obnove in prilagoditve zahtevam devetletke. Ideja, da bi zgradili novo va, a krajani z vodstvom krajevne skupnosti so uspeli prepričati občino in nato ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da je ta investicija potrebna. Tako je v lepo šolo na Trju to šolsko leto prvič stopilo 67 učencev in 6 učiteljev, katerim se je pridružilo 71 malčkov, saj je v šoli tudi enota vrtca. Osnovna misel slovesnosti ob ura- Na Trju povezan šopek vrtnic kot simbol nove povezanosti krajanov Galicije in Pirešice. Na desni ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar, ob njej vodja POŠ Nada Jelen, župan Lojze Posedel, državni sekretar Herman Tomažič, predsednik KS Vlado Majer in ravnateljica vrtcev Mara Mohorko. podružnično šolo na lokaciji, dnem odprtju šole v nedeljo, 8. ki bi združevala oba zaselka, je septembra, je bila, da bo šola pove-bila sprva videti neuresničlji- zala tudi krajane zaselkov Pirešica in Vodno zajetje Kapla obnovljeno Voda je vir življenja in zato je vsaka pridobitev novega ali obnovljenega vodnega vira vredna vsaj simbolične proslavitve. V okviru občinskega praznika sta bili v občini Žalec kar dve taki priložnosti, ki sta hkrati pomenili tudi pomembni delovni zmagi Javnega komunalnega podjetja Žalec. Oan po otvoritvi vodovoda Podkraj - Stebovnik je bila slovesnost ob odprtju prenovljenega zajetja Kapla v Zagrebenu v Libojah. Naravno vodovodno zajetje Kapla je eno najstarejših vodnih zajetij (iz leta 1969) in eno prvih, ki so bila vključena v vodovodni sistem Žalec. Predstavlja osnovo izgradnje tega sistema in je eden njegovih najmočnejših vodnih virov, čeprav je še pred kratkim obstajala bojazen, da bo izvir presahnil. Količina vode je iz leta v leto padala in se približala vrednosti samo 5 litrov na sekundo. V komunalnem podjetju so dalj časa iskali vzroke za to. Na koncu so se odločili za poseg v samo zajetje, da bi ugotovili, kaj se je zgodilo, kar je privedlo do temeljite sanacije in sedanje podobe zajetja, ki znova daje okrog 16 litrov kakovostne pitne vode na sekundo tudi v obdobju največje suše, kar je nadvse pomembno. Na slovesnosti ob odprtju prenovljenega zajetja Kapla, ki se je začel s kulturnim programom, v katerem so nastopili godbeniki Godbe Liboje, moderatorka Mateja Jazbec in učenci OŠ Liboje, je zbrane najprej pozdravil župan Lojze Posedel, nato pa je o zajetju in njegovem pomenu spregovoril direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Med drugim je povedal, da je tokratna pridobitev nadaljevanje pred tremi leti sprejetega programa, ki predvideva pridobiti čim več vodnih virov, izgradnjo povezovalnih cevovodov in izgradnjo velikih in potrebnih rezervoarjev. Tako bo v mesecu oktobru odprta še nova vrtina oziroma vodnjak v Vrbju, ki bo dajal dodatnih 201 vode na sekundo. Slovesen prerez traku sta ob direktorju Zakonjšku opravila župan Lojze Posedel in domačin Ferdinand Tratnik, blagoslov pa je opravil pater Manes. Vsi prisotni so si nato ogledali notranjost zajetja in nazdravili s kakvostno izvirsko vodo. D. Naragla» Direktor Matjaž Zakonjšek med svojim govorom pred zajetjem Kapla Galicija. Učenci in učitelji so se zato z obeh starih šol na Trje pripeljali s kočijami in namesto prereza traku pred vrati je župan Lojze Posedel najprej povezal šopek vrtnic in nato odrezal trak. Ob njem so bili državni sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič, ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar, ravnateljica JZ Vrtci Žalec Mara Mohorko, predsednik KS Galicija Vlado Majer in vodja podružnične šole Nada Jelen. Kulturni program je potekal pod šotorom na parkirišču pred šolo, pripravili pa so ga malčki in učenci s svojimi učiteljicami. Zbrane je najprej pozdravila Irena Kolar, ki se je za novo pridobitev zahvalila vsem, predvsem občini, županu, svetnikom, vodji oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo, krajevni skupnosti ter ministrstvu za šolstvo. Tudi Mara Mohorko je izrazila svoje veselje nad tako redko pridobitvijo, kot je nov vrtec. Redko zaradi upadanja rojstev, predvsem pa usmeritve investicij v devetletno šolanje. Predsednik krajevne skupnosti Galicija Vlado Majer pa je med drugim povedal, da je že podpisana pogodba o gradnji telovadnice in zunanjih igrišč, pri čemer bo krajevna skupnost finančno bolj obremenjena, saj bo telovadnica večja od standarda, ki ga priznava ministrstvo. Ob zadovoljstvu nad novo šolo so se v Galiciji spomnili tudi na pogorelo šolo v Podzemlju in ji namenili 50.000 tolarjev. O pomembnosti investicije, ki sta jo sofinancirala občina Žalec in ministrstvo za šolstvo, sta spregovorila še župan Lojze Posedel in državni sekretar Herman Tomažič. Župan je spomnil na precej polemična pogajanja o nujnosti gradnje nove šole na začetku tega mandata, državni sekretar pa se je med drugim zahvalil občini in svetnikom, da so se zavedali pomena izobraževanja in potrdili sofinanciranje gradnje nove šole. Šola na Trju ima štiri šolske učilnice, računalniško učilnico s knjižnico, dva kabineta, garderobe, sanitarije in prostore za učitelje. V kletni etaži so prostori vrtca z dvema igralnicama, igralnica za jasli, garderoba, večnamenski prostor, sanitarije, prostori za vzgojitelje, shramba igral, priročna pralnica in shramba čistil, pa tudi kuhinja z jedilnico. V man-sar-di bo astronomska opazovalnica s kupolo. Vrednost gradbeno-obrtni-ških del brez stroškov nakupa zemljišča, komunalne opremljenosti in dograditve vodovodnega omrežja je več kot 190 milijonov tolarjev, celotna investicija pa znaša okoli 250 milijonov tolarjev. Vzhodni trakt šole, ki bo imela v končni fazi obliko črke T, bo obsegal telovadnico v velikosti normativnega košarkarskega igrišča, garderobe in prostore za učitelje. K. R., foto: T. T. Pred novim rezervoarjem (z leve proti desnij: direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, vodja oddelka za okolje in prostor Aleksander Žolnir, krajanka Jožica Verdev, župan Lojze Posedel in predsednik KS Ponikva Ivan Jelen Voda po ceveh, kmalu tudi iz pip Na razprostranjeni poni-kvanski planoti so še vedno gospodinjstva brez zdrave pitne vode iz javnega vodovoda. Narejenih je bilo nekaj zasebnih vodovodov iz manjših izvirov, toda zaradi kraškega terena teče iz njih dokaj nekvalitetna in je zelo izpostavljena vremenskim razmeram ter suši. Zato so že pred leti krajani in vodstvo krajevne skupnosti Ponikva predlagali celovito rešitev problema vodooskrbe z vrtino in izgradnjo vodovoda. Ob letošnjem občinskem prazniku je bil v upravljanje predan primarni vodovod Podkraj - Stebovnik, v teh dneh pa se začenja gradnja sekundarnih vodov, ki bodo vodo pripeljali do približno 80 gospodinjstev. Ob odprtju primarnega vodovoda je bila slovesnost pri rezervoarju v Podkraju. Krajanom in gostom je rešitev problema oskrbe s pitno vodo v Podkraju in Stebovniku predstavil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Povedal je, da je bila na podlagi mnenja geologov leta 1997 izvrtana 133 metrov globoka vrtina, ki daje 2 1/s pitne vode. V lem 1999 je komunalno podjetje pričelo aktivnosti za izgradnjo vodovodnega sistema Podkraj - Stebovnik. Z gradnjo so pričeli leta 2001 in letos predali namenu primarni del vodovoda. Poleg vrtine s črpalko primarni vodovod zajema tri rezervoarje (25-kubični s črpališčem, 60-kubični s prečrpališčem in 50-kubični), povezovalne cevovode in opremo črpališča z daljinskim vodenjem. Brez stroškov za vrtino in projekte je gradnja stala 71,2 milijona tolarjev. V celoti jih je zagotovila Občina Žalec iz proračuna in iz sredstev, ki so rezervirana za te namene pri komunalnem podjetju. Vodovod je tudi rezultat dobrega sodelovanja občinskega vodstva, vodstva krajevne skupnosti, komunalnega podjetja, režijskega odbora, ki ga je vodil Franc Repinc, in krajanov. Župan Lojze Posedel je sicer menil, da je v tretjem tisočletju skoraj sramotno praznovati tako osnovno pridobitev, kot je zdrava pitna voda iz vodovoda, da pa je to posledica odnosa nekdanjega vodstva Vladimir Majer razvija zastavo krajevne skupnosti, na kateri je tudi grb. Galicija ima grb in zastavo Krajevna skupnost Galicija praznuje krajevni praznik v spomin na 6. september leta 1868, ko so se tudi krajani Galicije udeležili drugega slovenskega tabora v Žalcu ter tako, kot mnogi drugi Slovenci, zahtevali svoje pravice. Slavnostna seja sveta KS je bila na Trju, na predvečer odprtja nove šole. Predsednik sveta KS Galicija Vladislav Majer je v svojem govoru najprej poudaril pomen praznovanja, v nadaljevanju pa med drugim dejal, da je obdobje, ki ga zaključuje to vodstvo krajevne skupnosti, velikega zgodovinskega pomena za kraj. Nova podružnična šola in vrtec Trje sta največji pridobitvi, v krajevni skupnosti pa so bili delovni na več področjih. Višek zemeljske mase pari izkopih za telovadnico pri šoli, okoli 2300 kubičnih metrov, so vgradili v cesto pri Križanu kot spodnji ustroj, urejeno je bilo odvodnjavanje meteornih voda v zaselku Pemovo, nekaj stvari so postorili na pokopališču, pripravili srečanje starejših krajanov na Grmovju, v Veliki Pirešici ter Galiciji materinski dan, aktivno pa so sodelovali tudi pri izvedbi prireditev v času Galiških dni. Govoru je sledila predstavitev grba in razkritje zastave krajevne skupnosti ter podelitev priznanj, ki so jih prejeli Zlatko Grobelnik, Branko Novak, Jože Ramšak, Sonja Rebernik in Dragica Tratnik. V kulturnem programu so nastopili dekliški pevski zbor, ki ga vodi Anita Žolnir, in učenci osnovne šole. T. Tavčar občine do tega problema. Omenil je tudi krajana, ki je zahteval tako visoko odškodnino za zemljišče, da so morali spremeniti projekt za vodovod. Predsednik KS Ivan Jelen pa je v svojem govoru poleg zahval omenil tudi visok prispevek krajanov Ponikve, ki je potreben za vse osnovne komunalne dobrine. Na priložnostni svečanosti ob otvoritvi primarnega vodovoda so peli domači pevci, igrah harmonika- ši DU Vrbje in plešah člani folklorne skupine Ponikva. Krajani so si v rezervoarju z zadovoljstvom natočili vodo, v upanju, da bo čim prej pritekla tudi iz njihovih domačih pip. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva so prikazali gašenje iz hidranta, Branku Verdevu pa so podarili dve gasilski cevi, da bi v primeru požara lahko pričel z gašenjem sam. K. R., foto: T. T. Jubilejno srečanje starejših Jubilejnega srečanja se je udeležilo 123 krajanov, starih nad 70 let. Krajevna skupnost Griže in njena Socialno-varstvena komisija sta v prostorih Doma upokojencev Griže organizirali že 25. srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. V Grižah se tudi sicer ponašajo z najdaljšo tradicijo tovrstnih srečanj v Spodnji Savinjski dolini. Na območju KS je trenutno 287 krajank in krajanov, starih nad 70 let, kar 12 od teh pa je starih že več kot 90 let. Najstarejša krajanka Marija Lorenčak šteje že 95 let. Tokratnega srečanja se je udeležilo 123 starostnic in starostnikov. Najstarejša med njimi je bila Kristina Kaliope, ki bo kmalu dopolnila 91 let. Med moškimi pa je bil najstarej- ši udeleženec srečanja 88-letni Franc Govejšek. Oba sta bila na slovesnosti deležna posebne pozornosti. Uvodni govor ob jubilejnem srečanju je imela predsednica KO RK Griže in predsednica Socialno-varstvene komisije Cvetka Kneževič, ki je osvetlila pomen srečanj in se zahvalila KS in članicam RK za njihov trud in podporo. Zbrane je pozdravil predsednik KS Griže Jurij Blatnik, zatem pa so najstarejšemu in najstarejši udeleženki srečanja izročili šopek cvetja. V imenu starostnikov je spregovorila Valčka Gnus, ki se je organizatorjem zahvalila za trud in povabilo. Sledilo je družabno srečanje ob zvokih ansambla Tapravi muzikantje in z vsem, kar sodi zraven, da je bilo razpoloženje res dobro. D. N. september 2002 Občine Gradnja vrtca pri osnovni šoli Braslovče Gradnja vrtca v Braslovčah se nadaljuje Gradbeno podjetje Remont Celje pospešeno nadaljuje z gradnjo vrtca pri osnovni šoli Braslovče. To je druga faza večletne investicije, hi poteka v braslovški občini. V petih letih bodo zgradili vrtec, telovadnico in manjkajoče prostore za devetletno šolanje. Po predračunu bo vrednost celotne investicije znaša- la okrog 500 milijonov tolarjev, kar je velik zalogaj za to spodnjesavinj-sko občino, zato računajo na pomoč države. Prva faza, ureditev dovoza in parkirišč, je že končana. Izgradnja vrtca, v katerem bodo tudi jask za malčke, ki jih v občini sedaj ni bilo, bo znašala 76 mikjonov tolarjev, dela pa naj bi zaključili spomladi prihodnje leto. T. T. Grad?ija kanalizacije Kanalizacija tudi na Vranskem Prejšnji teden je Podjetje za urejanje voda Celje pričelo z gradnjo kanalizacije na Vranskem. Dela potekajo na 490 metrov dolgem odseku in naj bi bila končana do prihodnjega meseca. Vrednost teh del bo znašala nekaj manj kot 18 mikjonov tolarjev, ki bodo zagotovljeni iz repubkške takse za obremenjevanje voda. Zaradi gradnje kanakzacije je v teh dneh nekoliko spremenjen prometni režim na območju Vranskega. Tisti, ki prihajajo iz smeri Celja, morajo po obvozu do trga s trojanske smeri. T. T. Drugo srečanje mladih raziskovalcev Ob prazniku občine Braslovče je bilo v dvorani Doma krajanov Gomilsko drugo srečanje mladih raziskovalcev te občine, ki sta ga pripravila Osnovna šola Braslovče in Turistično društvo Gomilsko. Po pozdravnih besedah predsednice turistič- nega društva Božene Kosu je govoril braslovški župan Duško Goričar in med drugim dejal, da postaja raziskovalno delo vse bolj pomemben dejavnik pri zagotavljanju pogojev za večjo kakovost življenja. Na braslovški šok posvečajo vek-ko pozornosti raziskovalnemu delu, Lani proračunski minus Svetniki občine Vransko so se sestali na 35. redni seji občinskega sveta. V drugem branju so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah načrta industrijske cone območje KIV Vransko in Odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Dalj časa so se zadržali ob zaključnem računu proračuna Občine Vransko za leto 2001. Iz zaključnega računa je razvidno, da je imela občina lani nekaj manj kot deset milijonov tolarjev primanjkljaja, ki ga bodo pokrik z letošnjim proračunom. Svetniki so potrdik tudi statut Javnega zavoda za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, sprejek odlok o delnem povračilu stroškov za organizacijo voklne kampanje ter ob koncu obravnavah še nekaj pre-moženjsko-pravnih zadev in odgovor Zdravstvenega doma Žalec glede sistematskega pregleda otrok. Predstojnica dispanzerja je pisno zagotovila, da bo dinamika sistematskih pregledov terminsko in lokacijsko planirana v skladu s sklepom občinskega sveta občine Vransko in se bo tako tudi izvajala. T. Tavčar jgr ar : • J rr*f Pogled na bodočo avtocestno vzdrževalno bazo Nova delovna mesta Z gradnjo in nakupom opreme za avtocestno vzdrževalno bazo v Čepljah, kjer dela potekajo po načrtih, si v občini Vransko obetajo kar nekaj novih prepotrebnih delovnih mest. Avtocestna baza naj bi bila zgrajena sredi prihodnjega leta, pogodbena vrednost pa znaša kar 1,2 milijarde tola- rjev. Ko bo baza dograjena, se ob iz nje upravljalo s trojanskimi predori Ločica, Jasovnik, Trojane in Podmilj ter nadzoroval promet na odseku avtoceste Vransko - Blagovica. Dela izvaja GIZ Gradis Ljubljana s podizvajalci, dejavnost rednega vzdrževanja avtocest pa bo opravljalo Javno podjetje za vzdrževanje avtocest. T. T. 2. SREČANJE MLADIH AZISKOVALCEV Bojana Novak, Anita Čulk, Brina Zupančič in Petra Laznik so predstavile uporabo sončnih celic v Kamniško-Savinjskih Alpah, njihova mentorica pa je bila Marija Ažman. na katerega so učenci zelo ponosni. Tokrat so se. predstavih z devetimi raziskovalnimi nalogami: Uporaba sončnih ceke v Kamniško-Savinjskih Alpah, Od voza do kočije, Jadralno padalstvo v Braslovčah, Cepelin, Sejmi v Braslovčah, Zakaj je včasih težko biti najstnik in Trgovina moje prababice. Z nalogami so sodelovak na regijskih in državnih tekmovanjih ter osvojik tri zlate, dve srebrni in eno bronasto priznanje. Po vsaki predstavitvi naloge je ravnatelj bra-slovške šole Emil Ribič avtorjem izročil priznanje, pripravik pa so tudi krajši kulturni program. T. Tavčar Jutri o rebalansu Svetniki občine Prebold so se prvič po letošnjih počitnicah zbrali konec avgusta, prvič na izredni seji. Po skrajšanem postopku so sprejeli odlok o določitvi volilnih enot v občini in odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje. Jutri bodo imeli 35. redno sejo, na dnevnem redu pa bo predvidoma osem točk, tudi predlog o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Tudi preboldski svetniki so morah sprejek nov odlok o določitvi voklnih enot, saj je dosedanji veljal le za prejšnje voktve. Kljub vsemu pa novi odlok ne prinaša nobenih sprememb. Občanke in občani bodo tudi tokrat volih 15 svetnikov, po pet v vsaki od treh voklnih enot. Ena volilna enota obsega območje naselja Prebold, druga območje Latkove, Dolenje in Kaplje vasi, tretja pa območje nasekj Sv. Lovrenc, Šešče, Matke in Marija Reke. Sedež voklnih enot je v Preboldu. Na jutrišnji redni seji bodo obravnavah odlok o ustanovitvi in izdajanju informatorja občine Prebold in po skrajšanem postopku sprejemak odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje. Sledil bo predlog o rebalansu letošnjega proračuna, za njim pa predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2001 s poročilom o nadzoru zaključnega računa. K. R. Braslovčam praznovali v Trnavi Ob odprtju prenovljene ceste proti jezeru Braslovče so pripravili slovesnost, na kateri sta trak prerezala župan Duško Goričar in Kristina Anzelc, cesto pa je blagoslovil župnik Jože Zidanšek. Letošnja osrednja prireditev ob prazniku občine Braslovče, slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj, je bila minulo soboto v telovadnici podružnične šole Trnava. Seje in odprtja prenovljenega križišča, pločnika in javne razsvetljave so se udeležili tudi minister za promet Jakob Presečnik, poslanca Franc Lenko in Franc Sušnik ter župana Ljubo Žnidar in Ivan Rakun. Na slavnostni seji je o doseženih uspehih v občini govoril župan Duško Goričar in naštel glavna dela, ki so jih opravik na komunalnem in drugih področjih. V Letušu je bil zgrajen pločnik, v Parižljah razširjena in obnovljena cesta ter zgrajena javna razsvetljava, v Braslovčah so obnovik pribkžno 500 metrov ceste proti jezeru, zgradik pa so tudi pločnik, obnovik vodovod in javno razsvetljavo, kar je občino stalo 20 mik-jonov tolarjev. Pričela se je izgradnja prve faze prizidka k osnovni šok Braslovče, kjer bo vrtec in za katere- ga bo morala občina zagotoviti 80 mikjonov tolarjev. Župan je predstavil delo tudi na drugih področjih. V nadaljevanju seje so zbrane pozdravih gostje, nato pa so bila podeljena letošnja občinska priznanja. Častni znak občine Braslovče je prejel Aktiv kmečkih žena Trnava -Gomilsko, bronasto plaketo Športno društvo Trnava, Martin Vodovnik in Franc Rančigaj, srebrno plaketo Anton Jelen, Franc Merzelj, Štefanija Ručigaj in Rudi Kronovšek, zlato pa Oktet Gomilsko. Po slavnostni seji je bila otvoritev obnovljenega križišča v Trnavi, pločnika in javne razsvetljave. Poleg župana je govoril minister Jakob Presečnik in med drugim povedal, da bo ministrstvo še naprej podpiralo zlasti projekte, ki prispevajo k varnosti v prometu. Vsem se je zahvalil predsednik KS Trnava Vinko Herodež, blagoslov pa je opravil župnik z Gomilskega Martin Cirer. Kulturni program so pripravik učenci podružnične šole in malčki vrtca Trnava. T. Tavčar marginalija tel.: 03/ 713 10 80, faks: 03/ 714 01 44 Občine september 2002 Gradnja se je (končno) pričela V Občini Prebold so se pred nedavnim lotili še drugega velikega investicijskega projekta, ki je sicer zorel kakšnih deset let in bi ga morali začeti realizirati že takrat, ko je bila preboldska KS še del nekdanje občine Žalec. Gre za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Dolenji vasi, ki je v tem pogledu najbolj problematična, saj imajo krajani precej problemov s svojimi triprekatnimi greznicami. Kanalizacijsko omrežje bodo gradili postopoma, izgradnjo pa so začeli na najbolj problematičnih krajih. Najprej bodo zgradili primarne vode, ki bodo potekali pod cestiščem, in priključne jaške. Priključitev na omrežje bo možna, ko bo dograjen glavni kanal. Investicijska vrednost bo stala dobrih 100 milijonov tolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še sredstva za izgradnjo čistilne naprave. Letos bodo predvidoma naredili približno petino omrežja oziroma toliko, da bo mogoče spraviti cestišča v prvotno stanje še pred začetkom zime. Stroški izgradnje, ki bodo bremenili občane, bodo za posamezen priključek znašali 800 eurov, kar bo mogoče plačati v obrokih v roku treh let. K temu pa je potrebno dodati še stroške kanala od greznice do priključnega jaška, ki ga bodo pod nadzorstvom Komunale lahko zgradili porabniki sami. D. N. Ločeno zbiranje odpadkov V občini Prebold precej skrbi namenjajo nadzorovanemu odlaganju kosovnih in drugih odpadkov, s čimer želijo zmanjšati možnost kopičenja le-teh na črnih odlagališčih. V ta namen bodo vsaj enkrat letno organizirali akcijo zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov z namestitvijo zabojnikov v vsaki vasi občine. V vmesnem času so občani kosovne odpadke lahko odlagali na posebno ograjeno mesto ob garažah stanovanjskega naselja. Ker je bilo to moteče za okolico in izgled kraja, so se v občini odločili zgraditi poseben center za ločeno zbiranje odpadkov. Center za ločeno zbiranje odpadkov deluje od 19. julija v Latkovski gmajni v Latkovi vasi. Za njegovo ureditev je dobila občina sredstva z ministrstva za okolje in prostor. Lepo urejena in zamrežena deponija je pod stalno kontrolo poblaščenega delavca, ki skrbi, da se v času odprtja deponije odlagajo odpadki v tiste zabojnike, ki so predvideni za posamezno vrsto odpadkov. Zbirni center odpadkov je namenjen predvsem gospodinjstvom občine Prebold, ki lahko odpadke odlagajo brezplačno. Za odvoz polnih zabojnikov skrbijo Javne naprave Celje. Odpadke je v center mogoče pripeljati ob petkih popoldan in sobotah dopoldan. Center za ločeno zbiranje odpadkov je velika pridobitev za občane in občino, ki bo zaradi take ureditve zagotovo lepša in z manj črnimi odlagališči. D. N. GOSTIŠČE TROBEJ - FILAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. TROBIJ Gornji Grad, tel.: 839 14 50; SLOVAN Vransko, telefaks: 572 54 30. OBIŠČITE NAS. Se priporočamo! Župan občine Polzela Ljubo Žnidar, svetnik Franc Bašič in direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek so s prerezom traku simbolično predali namenu novo vrtino in obnovljeno črpališče. Nov vir vode na Bregu Najpomembnejši pridobitvi ob letošnjem prazniku občine Polzela sta nova vrtina pitne vode in obnovljeno črpališče na Bregu pri Polzeli. Ob njunem odprtju so pripravili krajšo slovesnost, na kateri je zbrane najprej pozdravila vodja oddelka za okolje in prostor občine Polzela Magda Cilenšek, nato pa župan občine Polzela Ljubo Žnidar in direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Matjaž Zakonjšek je povedal, da je polzelski vodovodni sistem sestavni del vodovodnega sistema Vransko, Tabor, Braslovče in Polzela in je eden največjih sistemov v dolini. Do sedaj se je napajal iz treh naravnih zajetij na Vranskem, iz dveh zajetij v Taboru in iz črpališča talne pitne vode na Bregu pri Polzeli. Vsa zajetja, razen črpališče na Bregu, katerega izdatnost je bila veliko premajhna, so locirana zelo daleč od območja porabe. Z novim vodnim virom oziroma vrtino Breg, ki omogoča črpanje okoli 10 litrov vode na sekundo, so končno dobili dokaj velik vir kvalitetne pitne vode v bližini Polzele. Ta vrtina in bodoče investicije v vodovodni sistem so rezultat skupnih prizadevanj sedanjih odgovornih ljudi v občini Polzela na čelu z županom Ljubom Žnidarjem in zaposlenimi v Javnem komunalnem podjetju Žalec. Veliko sredstev bodo v naslednjih letih namenili tudi izgradnji nekaterih večjih transportnih vodovodov, kar bo pomenilo v določenih primerih zamenjavo obstoječih salonitnih cevi z novimi materiali. Celotni stroški vrtine znašajo 15 milijonov tolarjev, od tega je občina Polzela iz proračuna prispevala 7 milijonov tolarjev, ostala sredstva v višini 5,8 milijonov tolarjev so planirah prijavnem komunalnem podjetju, razliko 2,2 milijona pa bodo pokrili v prihodnjem letu. T. T. Ob odprtju ceste Podvin - Dobrič X Podvin in Dobrič po asfaltu Ob prazniku občine Polzela potekajo od 7. septembra do 13. oktobra številne prireditve. Ob tej priložnosti je bilo predanih namenu tudi nekaj novih pridobitev, med katerimi je ena največjih komunalnih pridobitev letos drugi del asfaltirane ceste Podvin -Dobrič v dolžini 1,2 kilometra. Na slovesnosti ob uradnem odprtju ceste so se zbrali številni krajani obeh zaselkov, svetniki, župan Ljubo Žnidar, oba podžupana in drugi. Pozdravni nagovor je imel član režijskega odbora za gradnjo ceste Robi Vasle, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo in veselje, da so končno razširili, asfaltirah, uredili odvodnjavanje in bankine tudi na drugem delu ceste Podvin - Dobrič. Dolžina novo urejenega odseka, ki sedaj z asfaltno cesto povezuje oba zaselka, je 2,3 kilometra, vrednost del pa znaša nekaj manj kot 60 mihjonov tolarjev. Župan Ljubo Žnidar je poudaril, da je to največja investicija na področju asfaltiranja cest lani in letos. Del sredstev bo občina pokrila v naslednjem letu, izkazali pa so se tudi prebivalci in lastniki počitniških hiš ob cesti, ki so prispevali od 100 do 150 tisoč tolarjev ter opravili več sto ur prostovoljnega dela. Svoj prispevek za cesto so dah tudi lastniki zemljišč ob cesti. Preden so župan Ljubo Žnidar, najstarejša krajanka in član režijskega odbora Franc Zabukovnik prerezali trak, je cesto in obnovljeni Kolšekov križ, kjer je bila slovesnost, blagoslovil župnik iz Andraža Niko Krajnc. Za še bolj praznično vzdušje so poskrbeli andraški godci s frajtonaricami. V petek so polzelski upokojenci izvedb tudi 50. tradicionalni lunohod in ščipohod, v soboto sta bila odigrana košarkarski in teniški turnir, v Založah je bil odprt vinotoč Thmšek, na tamkajšnji lovski koči pa so organizirali meddružinsko strelsko tekmo in dan odprtih vrat, v nedeljo pa še streljanje z malokalibrsko puško na tarčo. Prav tako v nedeljo je bil 4. pohod po poteh občine Polzela, ob 18. uri pa je začel ponov- VSEM OBČANOM ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE POLZELA. Župan Ljubo Žnidar in občinski svet Volili bodo 16 svetnikov Za volitve članov občinskega sveta občine Polzela bodo tri volilne enote, v katerih bodo volili 16 članov občinskega sveta. Takšen sklep so sprejeli polzelski svetniki na 3. izredni seji občinskega sveta. V prvi volilni enoti, ki obsega območje naselja Polzela, bodo volih 6 članov občinskega sveta, druga volilna enota obsega naselja Breg pri Polzeh, Ločica ob Savinji in del Polzele, tretja pa naselja Andraž nad Polzelo, Dobrič, Podvin pri Polzeh, Založe in Orova vas. V drugi in tretji volilni enoti bodo volili po 5 članov občinskega sveta. T. T. Varčen polzelski župan Polzelski svetniki so se sestali na 26. redni seji občinskega sveta in obravnavali devet točk dnevnega reda. Najprej so obravnavali poročilo nadzornega odbora občine Polzela o zaključnem računu za leto 2001, ki ga je podala predsednica Marija Cizej. Nadzorni odbor je ugotovil, da je župan Ljubo Žnidar pri izvrševanju proračuna za lansko leto ravnal skrbno in prihranil nekaj več kot 26 milijonov tolarjev pozitivne razlike. Pri presoji investicij je nadzorni odbor ugotovil, da so bili razpisi postopka in sama izvedba investicij opravljena strokovno, korektno in v skladu s predpisi, ter da je celotna dokumentacija ustrezno urejena in arhivirana. Nadzorni odbor na podlagi predloženih aktov ter posredovanih informacij ugotavlja pri preverjanju podatkov za plače delavcev občinske uprave, da zasedba delovnih mest ustreza aktu o sistemizaciji in da je obračun opravljen pravilno, strokovno in v skladu s predpisi. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu, kjer je prišlo le do notranje razporeditve, proračun pa se s tem ni povečal in ne zmanjšal. Po tridesetdnevni javni razpravi so svetniki v nadaljevanju seje potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ločica pri Polzeh, druga faza, predlog Odloka o delnem povračilu stroškov za organizacijo volilne kampanje ter Odlok o vračanju vlaganj upravičencem v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Polzela. T. Tavčar no obratovati kino Polzela. Jutri ob 18. uri bo v Kulturnem domu na Polzeh srečanje planinskega meddruštvenega odbora, v petek pa v Andražu odprti turnir v malem nogometu. V petek se bo pričela tudi 12. likovna kolonija prijateljstva (otvoritev razstave del s kolonije bo v torek, 8. oktobra, ob 18. uri), istega dne ob 18. uri bo v prostorih osnovne šole še slavnostna seja občinskega sveta. Vehko zanimivih prireditev bo tudi v soboto. Ob 9- uri se bo pred občinsko stavbo pričel sejem Dobrote s kmetij, v kulturnem domu bo šahovski turnir in v Andražu lokostrelsko državno prvenstvo 3D. Ob 13- uri bodo otvorili vodovod Dobrič -Podvin, popoldne pa bo na polzel-skem igrišču potekakl še prikaz karateja. V nedeljo ob 9- uri bo v župnijski cerkvi maša za mir in blagoslov v občini, ob 20. uri pa v Kulturnem domu koncert moškega pevskega zbora. Praznovanju občinskega praznika so se pridružili tudi v Domu upokojencev Polzela, kjer bo od 30. septembra do 4. oktobra na ogled razstava izdelkov delovne terapije. Na sam praznik, 2. oktobra, bo ob 14. uri odkrit obnovljen spomenik na pokopališču Polzela, uro pozneje bo položen venec pred spomenik žrtev NOB, ob 16. uri pa se bo v mah dvorani Kulturnega doma pričelo družabno srečanje Združenja borcev NOB. S tem pa prireditev še ne bo konec. 4. oktobra bo ob 20. uri v veroučni učilnici prireditev Sprehodimo se po vesolju, dan pozneje v športni dvorani karate tekmovanje, ob 16. uri prikaz delovanja požarnega sistema v Garantu, ob 19- uri pa v Kulturnem domu gledališka igra Kaplan Martin Čedermac. 12. oktobra ob 8. uri se bo na Gori Oljki pričel kostanjev piknik, dan pozneje bo prireditve zaključil 15. voden pohod po poteh Andraža, start bo na igrišču v Andražu. T. T. september 2002 Po DOLINI GAS Gasilska vozila pripravljena na spominsko vožnjo po glavni ulici Žalca V spomin na tragedijo ameriških gasilcev Enajstega septembra se je ves svet spomnil tragedije, ki se je pred letom zgodila v New Yorku ob terorističnem napadu na stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC). Spremljali smo lahko mnoge radijske in TV oddaje, brali časopisne komentarje in bili priča drugim dogodkom, posvečenim temu črnemu dnevu ameriške in svetovne zgodovine, ki je zahteval okoli 3000 nedolžnih življenj. Spomin na žrtve so obeležili tudi gasilci Občinskega gasilskega poveljstva Žalec, ki so se zbrali pred gasilskim domom v Žalcu in se z enominutnim molkom poklonili 343 ameriškim gasilcem, ki so izgubili življenja pri reševanju ponesrečencev po napadu na WTC. Spominski slovesnosti je gasilcem poveljeval poveljnik občinskega poveljstva Jani Šalej. Zbranim je spregovoril podžupan občine Žalec Janko Kos, ki se je gasilcem zahvalil za udeležbo in izraženo sočutje do umrlih ameriških kolegov, ki so izgubili največ, kar lahko človek izgubi, svoje življenje. Teroristični napad je imel in še ima precejšne posledice na ves svet, zlasti na svetovno ekonomijo, pri čemer Slovenija ni izvzeta. Opozoril je tudi na nove grožnje in rožljanje z orožjem, pri čemer je izrazil upanje, da ameriška administracija na čelu z Bushem vendarle ne bo izgubila glave, kar bi povzročilo nove nedolžne žrtve. Ob koncu spominske slovesnosti je zbrane nagovoril še Franci Naraks, zatem pa je sledil sprevod gasilskih avtomobilov s prižganimi modrimi lučmi brez sirene po glavni ulici Žalca, s čimer so dodatno obeležili spomin na umrle ameriške stanovske kolege. D. Naraglav Tekmovalo več kot tisoč _______gasilcev______ Gasilska zveza Žalec je v septembru pripravila gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Žalec, na katerem so se pomerili v gasilskih veščinah. V Žalcu so v soboto nastopili pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. Vrstni red pionirji: 1. PGD Ločica ob Savinji, 2. Andraž nad Polzelo, 3-Gomilsko; pionirke: 1. Gomilsko, 2. Ponikva pri Žalcu, 3. Andraž nad Polzelo; mladinci: 1. Gomilsko, 2. Ojstriškavas - Tabor, 3- Griže I.; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo I., 2. Andraž nad Polzelo 11., 3. Gomilsko itd. V nedeljo je na Vranskem sledilo tekmovanje članov, članic in veteranov. Vrstni red člani A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Dobrovlje, 3- Letuš; člani B: 1. Gomilsko, 2. Zabukovica, 3-Braslovče; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Parižlje - Topovlje, 3. Polzela; članice B: 1. Gomilsko, 2. Velika Pirešica, 3. Ojstriška vas -Tabor; veterani: 1. Kasaze - Liboje, 2. Zabukovica, 3- Dobriša vas -Petrovče; veteranke: 1. Vrbje, 2. Kasaze - Liboje. Skupno je nastopilo več kot tisoč gasilcev iz 32 PGD in IPGD občine Žalec, Polzela, Vransko, Tabor in Braslovče. T. Tavčar S tekmovanja mladincev /WARN,s.p. Vransko 18/b ^ Tel" (03) 572 51 °6' 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. letnica, ki so jo slovesno obeležili v gostišču Zmet v Sv. Lovrencu in naslednji dan še na skupnem izletu po Sloveniji. Pred tridesetimi leti stkane prijateljske vezi so s tem jubilejnim sreča- njem dobile še trdnejše temelje, hkrati pa so se sklenila nova znanstva in prijateljstva med mlajšimi gasilci obeh društev, ki so garancija za nadaljevanje tradicije prijateljstva dveh narodov in dveh držav. D. N. Trideset let prijateljstva Prostovoljno gasilsko društvo Prebold - Dolenja vas -Marija Reka in gasilsko društvo iz Oberradlberga v Avstriji sta pred nedavnim slovesno proslavila 30-letnico sodelovanja in prijateljstva, ki se je začelo leta 1972 v Wilhem-burgu v Spodnji Avstriji na pokrajinskem mednarodnem gasilskem tekmovanju. Preboldski gasilci so odšli v Avstrijo kot predstavniki Gasilske zveze Slovenije. Dosegli so prvo mesto in tako na najlepši način kronah svoje poslanstvo, hkrati pa navezah trdne prijateljske stike z gasilci iz Oberradlberga, ki so bih v času tridnevnega bivanja v Avstriji njihovi gostitelji. Naslednje leto so jih Preboldčani povabili v Prebold in tako so se izmenično obiskovali vsako leto. In tako je prišla trideset- Gasilci obeh društev, ki so postali prijatelji “davnega” leta 1972. Društvo za enakost z zdravimi Tam, kjer je pot, je tudi cilj, vendar do cilja vodijo večkrat različne poti, ki so enkrat lažje drugič težje premagljive. Pot življenja grenijo razne ovire, ki dušijo samozavest in marsikoga pehajo v osamo. Še zlasti je težko tistim, katerih življenje je povezano z boleznijo in se zaradi nje težje vključujejo v normalne vsakodnevne odnose v svojem okolju. Prav zato so razna društva, ki združujejo posamezne vrste bolnikov, izjemno pomembna in dragocena oblika delovanja družbe. V njih je bolnik enak med enakimi, si izmenjuje izkušnje in predvsem sodeluje v družabnostih, ki mu lepšajo življenje. Eno izmed njih je Društvo za lepše življenje z epilepsijo, ki ima sedež v Celju in vključuje epileptike in tudi druge člane, ki janja teh ciljev in uspešno izpeljali številne aktivnosti, od nastopov v radijskih in TV oddajah, v časopisnih medijih, z organizacijo okroglih miz, posvetov, seminarjev, predavanj do raznih družabnih srečanj, pohodov in taborov. Še posebno s slednjimi žehjo pokazati, da je epileptik prav tako lahko dober planinec in da je ob pomoči zdravih sposoben premagovati tudi precejšne napore. Najboljši dokaz je bil lanski vzpon na Triglav, letos pa to dopolnjujejo še Sedmera triglavska jezera in tabor na Jezerskem. Vtisi zadnjih podvigov so še sveži. V očeh sogovornikov Metke Mare, Dragice Ljepoje, Janija Ojstrška, Luka Compolunghija in Mojce Ježovnik je mogoče zaznati ponos in veselje, ko govorijo o podvigih, ki jim dvigajo samozavest in jih prepričujejo, da tudi oni kot deklarirani bolniki z epilepsijo zmorejo pot v ženega in znajo ceniti pomoč drugega,” je povedal Janez Korber iz Prebolda. In kako o društvu, svojem delu v njem in planinskih aktivnostih razmišlja Dragiša Djordjevič? “V društvu sem že od vsega začetka, od ustanovitve skupine za samopomoč, ki je delovala pod okriljem Lige proti epilepsiji. Sam nisem epileptik, a ker sem človek, ki rad pomaga, ker žehm v prostem času delati kaj koristnega, sem z veseljem član tega društva in se skupaj z njimi veselim vsakega novega dosežka. Pravzaprav sem lani tudi sam premagal strah pred gorami oziroma višino, ki je bil nekje v meni še iz mladostnih let, ko sem doživel nesrečo. Nadvse lepe spomine imam tudi na letošnji planinski akciji, čeprav sem kot soorganizator vse skupaj doživljal nekoliko bolj zadržano, z neko skrbjo za varnost in dobro počutje udeležencev.” Podobno vlogo je imela na vseh pohodih tudi Mojca Ježovnik, ki je sicer medicinska sestra, epileptik pa je postala v puberteti, vendar po rojstvu drugega otroka tako rekoč nima več tovrstnih težav. Je pa ob Dragiši in predsedniku društva Rajku Gačnikarju gonilna in nepogrešljiva moč društva. "Zelo sem vesela, ker smo tudi letos uspeh uresničiti oba planinska projekta in s tem dodati nova kamenčka v mozaik aktivnosti našega društva, ki si želi, da bi v članstvo stopili tudi vplivni ljudje, ki imajo epilepsijo. Marsikaj bi bilo lažje narediti in doseči, a zgleda, da skrivajo svojo bolezen, kakor da bi jih bilo sram, da so epileptiki. Človek z epilepsijo mora imeti dober pogled v svoje zdravstveno stanje in temu primemo mora prilagoditi svoj način življenja. Zelo narobe je, če obupuje, se sam izloča iz družbe in nazadnje pristane v osami. Prav tako pa ni prijetno, če ga izločata družba in okolica, v kateri živi. Prav zato bi bilo potrebno in nadvse pomembno imeti vplivne ljudi v društvu, s pomočjo katerih bi lahko aktivneje osveščali javnost o tej bolezni, ki so jo imeli tudi mnogi slavni možje od Julija Cezarja do Napoleona, Dostojevskega, Jakopiča in drugih,” je dejala Mojca. Veliko lepega, zanimivega in pohvalnega so povedali tudi Metka, Dragica, Jani in Luka, ki ima poleg epilepsije še težave z vidom in motoriko in je na srečanje v Celje prišel iz Nove Gorice. Iz Brežic pa je tudi članica Metka More. Vsi so me prepričah, da bolniki s to boleznijo znajo in zmorejo marsikdaj premagati tudi samega sebe in se tega iskreno veseliti. D. Naraglav V društvenem prostoru v Celju (od leve proti desni) : Dragiša, Metka, Luka, Mojca, Dragica, Janez in Jani so pripravljeni pomagati društvu, iz celjske in koroške regije ter od drugod. Društvo ima prostor v stavbi nasproti hotela Turška mačka na Gledališki 2, kjer smo jih obiskali z namenom, bolje spoznati njihove težave, delo društva, vključevanje v dražbo in še posebej akcijo Pripeljati epilepsijo iz sence, ki poteka že šesto leto in je produkt Mednarodnega urada za epilepsijo, Mednarodne hge proti epilepsiji in Svetovne zdravstvene organizacije. Namen akcije je informiranje in osveščanje javnosti o epilepsiji, izboljšanje kakovosti življenja, izboljšanje celostne medicin-sko-psihološke-socialne varnosti in rehabilitacija ljudi z epilepsijo. V društvu so se aktivno lotili izva- gore in se imajo ob tem lepo. Ponosna in srečna sta tudi Dragiša Djordjevič in Janez Korber, ki sta omenjenim in nasploh društvu v veliko pomoč, tudi pri teh podvigih. “Vesel sem, da sem lahko v tej druščini in jim po svojih močeh pomagam. Lani je k meni prišla Mojca Ježovnik, če bi jim lahko naredil nekaj lesenih spominkov za njihov pohod na Triglav. To sem z veseljem storil in se jim hkrati tudi pridružil, saj sem bil na Triglavu že velikokrat. Sedaj sem njihov, kot pravijo, kar sprejemam kot posebno priznanje in obvezo, da jim pomagam tudi v prihodnje. Triglav, Sedmera jezera in Jezersko so tudi zame prijetno in zanimivo doživetje, kjer sem bil z ljudmi, ki se resnično veselijo dose- SIGMANOVA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE do.o. GRADITELJI - PARKETARJI - TRGOVCI UGODNO! NUDIMO VAM PARKET ODLIČNE KVALITETE klasični hrast 22 x 56 x 450 “S” 4.696,00 SIT/m2 14x55x250 “E” 21 X 40 X 350 “E” 21 X 40 X 300 “E” 22 X 70 X 500 “A” 22 X 70 X 600 “A” 22 X 50/56 X 300 “E” V ceni ni zajet DDV. Za nakup do 30.10. 2002 in takojšnje plačilo priznamo 7 % popust. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI, POKLIČITE NAS ŠE DANES! SIGMANOVA, d. o. o., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec Tel.: 03/571 76 38, 571 76 39 - klasični hrast klasični hrast - klasični hrast - klasični bukev - klasični bukev - klasični hrast 3.881.00 SIT/m2 5.166.00 SIT/m2 5.166.00 SIT/m2 6.319.00 SIT/m2 6.319.00 SIT/m2 5.200.00 SIT/m2 Po DOLINI september 2002 PROD,\IA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE. MOTORE IN KOLESA. od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 IVA cLo.o. Hrib tradicionalnega prijateljstva Mrzlica - savinjski in zasavski Triglav je v nedeljskem jutru sijala v soncu, ki so ga kmalu prekrili oblaki. Proti njej so se zjutraj z vseh strani zgrinjale množice planincev in drugih, ki so želeli prispevati svoj delež k ohranjanju tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja Savinjčanov in Revirčanov, ki ima globoke korenine v predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju oziroma v časih izpred več ko 100 let, ko je bila na Mrzlici postavljena prva planinska koča, ki so jo poimenovali po Žalčanu Janezu Hausenbich-lerju. Letošnje srečanje sicer ni bilo tako množično kot pred dvema letoma, ko so obeleževali 100-letnico omenjene koče, kljub temu pa se je pred domom in v njem zbralo kar nekaj udeležencev z obeh dolin, ki so že po tradiciji najprej prisluhnili godbi na pihala. Letos je bila to pihalna godba Tekstilne tovarne Prebold, saj je bila po dogovorjenem ključu organizator tokratnega srečanja Občina Prebold. Program je povezovala Martina Kumer iz DPD Svobode Prebold, ki je tudi osvetlila zgodovino in pomen teh srečanj. S petjem in igranjem na harmoniko sta prireditev popestrila brata Cigler iz Kaplje vasi. Zbrane sta nato pozdravila predsednik PD Trbovlje Vili Traven in župan občine Prebold Vinko Debelak. Za njima je zbranim spregovoril še podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, ki je spomnil na srečanje slovenskih planincev dan pred tem na Lisci in na mednarodno leto gora ter jubileja, ki bosta dala slovenskemu planinstvu pomembno težo prihodnje leto, ko se bo slovesno obeleževala 110-letnica organiziranega slovenskega planinstva in 55-letnica Planinske zveze Slovenije. Uradni del srečanja na Mrzlici so zaključili preboldski godbeniki, žal pa jim z igranjem ni uspelo razgnati deževnih oblakov, ki so pokvarili dan številnim ljubiteljem narave in planin. Kljub temu pa je bilo veselo in prijetno v zavetju planinskega doma, ki je in ostaja priljubljeno stečišče Revirčanov in Savinjčanov. Potrditev te tradicije simbolizirajo tudi zastave občin z obeh strani Mrzlice, ki druga ob drugi vsako leto visijo na pročelju planinskega doma in opozarjajo na stoletno prijatelj-stvo. D. Naraglav Občinske zastave na Mrzlici so simbolen dokaz dolgoletnega prijateljstva. Časnikarji na Polzeli V nedeljo so bili na obisku na Polzeli mladi katoliški časnikarji z vseh celin sveta. V Ljubljani so imeli strokovno srečanje, nato pa so spoznavali slovensko družbeno, kulturno, versko in medijsko življenje. Časnikarje so pred vhodom v župnijsko cerkev s pritrkovanjem na miniaturne zvonove pozdravili mladi polzelski pritrkovalci, v imenu občine jih je pred mašo pozdravil podžupan Stanko Novak, nato pa še dekan Jože Kovačec. Prepevala sta združena mešana pevska zbora. Dobre volje in polni lepih vtisov so gostje z vsega sveta pot nadaljevali v Celje. T. T. Krvodajalska akcija je bila v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli. Dober odziv krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec in občinska organizacija na Polzeli sta minuli konec tedna pripravili krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Akcije se je udeležilo 193 krvodajalcev, kar je ponovno največ na območju Spodnje Savinjske doline. Iz polzelske tovarne nogavic je prišlo kar sto krvodajalcev. 63-letni upokojenec Marjan Žagar je kri tokrat daroval stotič, kar ga uvršča med najbolj požrtvovalne darovalce. Naslednje akcije v Spodnji Savinjski dolini bodo 21. novembra v Šempetru, 28. novembra v Preboldu in 20. decembra v Žalcu. T. T. Obnovljen studenec Katoliški časnikarji na Polzeli Pod Menino planino, na Jeseničnikovi domačiji, so se pred mesecem dni na slovesnosti ob odprtju prenovljenega Jeseničnikovega studenca zbrali lovci LD Vransko in krajani. Na slovesnosti sta spregovorila predsednik LD Vransko Stane Trafela in podžupan občine Vransko Vlado Rebršek. Poudarila sta vedno večji pomen zdrave pitne vode za naše preživetje. Studenec je po pripovedovanju domačinov dajal vodo že predhodnim rodovom, ki so živeli na tej osamljeni domačiji. Studenčnico so imeli ljudje za pitje in napajanje živine. Pozneje je bil opuščen in začel je propadati. Lovci so se zaradi vse večjega pomena naravne in zdrave vode odločili, da izvir obnovijo. Na čelu z lovskim čuvajem Ivkom Križnikom in sinom Martinom so se s skupnimi močmi lotih obnove studenca, na novo so pozidali zajetje ter postavili novo leseno korito. Obnovljen Jeseničnikov studenec bo ponovno postal prijeten kraj, kjer se bodo ob evropski pešpoti pod Menino ustavljali planinci, lovci, krajani, se ob njem osvežili in si nabrali novih moči. Čista studenčnica pa bo privabila tudi divjad. D. N. Z otvoritve obnovljenega studenca Gostilna s tradicijo PRIVOŠMK Rimska cesta 150, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 11. do 23. ure, ob sredah zaprto Sprejemamo naročila za praznovanje obletnic. Vabijo na sobotna in nedeljska kosila. Hišne specialitete: ocvrt piščanec, štruklji in jabolčni zavitek. Arhar v Preboldu V petek zvečer se je v občini Prebold predstavil predsedniški kandidat dr. France Arhar. Maloštevilnemu občinstvu je spregovoril v avli kinodvorane Prebold, ki je pred tedni že gostila predsedniškega kandidata Zmaga Jelinčiča. Dolgoletni guverner Banke Slovenije sodi v sam vrh priljubljenih slovenskih politikov. Nekaj priljubljenosti je sicer zapravil zaradi zadnjih dogodkov v zvezi z Vzajemno, ko so bili razkriti njegovi visoki prejemki. Ker pa volitve ne bodo že jutri, si lahko s svojimi uglajenimi, pomirjajočimi in argumentiranimi nastopi v medijih in še posebno v neposrednih stikih z ljudmi povrne nekdanji ugled. Iddi v Preboldu je bil njegov nastop profesionalen, zanimiv in argumentiran. Na vprašanja, ki so mu jih zastavljali voditelj pogovora Janez Vedenik in maloštevilni udeleženci, je odgovarjal preudarno, brez kakšnega deskriditiranja svojih tekmecev. Kot nekdanji guverner Banke Slovenije je precej besed namenil sedanji finančni situaciji države, ki je imela precej visoko stopnjo gospodarske rasti, a je ta sedaj v upadanju. Še posebno zaskrbljujoče je, da narašča naš dolg do tujine, ki sedaj znaša že 7 milijard dolarjev in spadamo v sredino najbolj zadolženih držav. Ob padanju gospodarske rasti vstopa Slovenije v NATO, kjer bomo morah zagotavljati iz proračuna najmanj 2 % družbenega proizvoda, kar je več, kot dajemo sedaj za vojsko. Če damo na tehtnico tisto, kar naj bi z Natom pridobili, potem bo odločitev bistveno lažja, pravi Arhar, ki je s tem dal tudi vedeti, da z določeno zadržanostjo podpira tako vstop Slovenije v EU kot tudi v Nato. Govorilo se je tudi o vprašanju reorganizacije slovenske vojske, kar je neposredno povezano z Natom, saj “če hočemo biti v njihovi družbi, se moramo prilagoditi njihovim standardom in ustrezno posodobiti našo vojško tehniko in opremo,” pravi Arhar. Poleg vojaških in gospodarskih tem je bilo v Preboldu govora še o manjšinah in etničnih skupinah. Arhar je ob tem dejal, da posvečamo v naši državi veliko pozornosti tem vprašanjem, o čemer govori tudi dejstvo, da imata obe narodni manjšini svojega predstavnika v Državnem zboru, Romi kot etnična skupina pa so že prisotni v občinskih svetih, čeprav je okrog tega še ogromno problemov in nerešenih vprašanj. “Lahko bi rekel, da Slovenci v praksi izpričujemo tisto, kar se v Evropi deklarira - enakost med enakimi, ne glede na raso, vero in politično prepričanje, kar pa je v marsikateri evropski deželi bolj slogan kot realnost.” Na srečanju z Arharjem ni šlo tudi je puščico težko obrniti v pozitivno smer. Na to bi morah misliti, pravi Arhar, v času gospodarske rasti. Ob vsem tem je tudi inflacija precej visoka in je še daleč do inflacijskega povprečja 1,9 odstotkov, ki ga ima EU. V nadaljevanju svojega videnja vstopa Slovenije v EU, ki bi po zadnjih podatkih, ki prihajajo iz Bruslja, morala prispevati precej več denarja v skupno blagajno unije, kot pa ga bo od nje deležna, je Arhar dejal, da ti podatki niso vzpodbudni. Seveda pa je potrebno vse to dati na tehtnico, saj nam bo tako odprt ves evropski trg, kar lahko ugodno vpliva na dvig gospodarske rasti in s tem tudi na zmanjšanje zadolženosti. Enako velja ravnati po njegovem tudi v pogledu brez vprašanj in komentarjev glede “prikrite” centralizacije oziroma zapostavljanja regij in mest v primerjavi s centrom. Ni manjkalo vprašanj glede globalizacije in o opravljenih ter napovedanih prevzemih slovenskih podjetij s strani tujega kapitala. Vprašanja so se vrtela tudi okrog piranskega zaliva in o drugih nerešenih problemih s Hrvaško. Deležni pa smo bili tudi njegovega razmišljanja o državi, ki bi morala po njegovem gledah enakovredno na trg in ljudi. Ob koncu se je dr. Arhar zahvalil za poslušanje in sodelovanje v razpravi, izognil pa se je konkretnemu odgovoru, s kom se bo moral pometih v drugem krogu vohtev. D. Naraglav OPTIKU - Ófwmmam KOMIN. ». p. IL-Jš Rimska cesta 35, 3311 Š€MPCT6R tel.: 03/ 700 06 30 OKULISTIČNI PREGLEDI VIDU Zfl Očnifl IN KONTAKTNE LEČE - ZDRAVSTVENI DOM ČETRTEK, 26. 9. 2002 PREBOLD - OPTIKA SIMONA ČETRTEK, 10. 10. 2002 ŠEMPETER - ZDRAVSTVENI DOM ČETRTEK, 24. 10. 2002 PREBOLD Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. KONTROLIRAJTE SVOJ VID, VRBI VRS OPTIKA Ófinterna'. september 2002 Osrednje teme HITROST UBIJA TUDI PO CESTAH SAVINJSKE DOLINE Že nekaj let smo bili na Policijski postaji Žalec zadovoljni s stanjem prometne varnosti. Število prometnih nesreč se je zmanjševalo, v različnih obdobjih pa so se zmanjševale posledice, tudi najhujše. Vendar pa nam je bilo jasno, da nam tako ugodnega stanja prometne varnosti ne bo uspelo zagotavljati v nedogled. Žal so se predvidevanja uresničila prav v tem letu. Ceste na našem območju so v letošnjem lem vzele že 13 življenj. V nadalje- vanju vam želimo predstaviti prometno varnost na območju Policijske postaje Žalec v času od leta 1995 do današnjega dne. leto št. PN št. mrtvih HTP LTP 1995 1234 16 109 218 1996 1265 14 61 204 1997 1177 14 67 250 1998 822 9 45 163 1999 952 14 68 210 2000 877 13 82 228 2001 829 9 67 239 *2002 545 13 22 166 HTP pomeni hudo telesno poškodovani udeleženci, LTP pomeni lahko telesno poškodovani udeleženci. *Podatki za leto 2002 zajemajo prometne nesreče do 31. 08. 2002, prišteta sta tudi dva udeleženca, ki sta umrla v mesecu septembru. V osmih letih sta na naših cestah umrla skupaj 102 udeleženca, poškodovanih pa je bilo ogromno udeležencev. Prepričani smo, da so ti podatki vredni, da o njih razmislimo. Policija sicer povečuje število represivnih in preventivnih ukrepov, vendar pa vsa dogajanja v vsakdanjem življenju narekujejo življenjski tempo, ki nam vsiljuje hitrost, nepazljivost, nezbranost in podobne nepravilnosti pri udeležbi v cestnem prometu, katerih posledice so očitne in grozljive. Prav zaradi tega moramo še pred vožnjo razmisliti o tem, ah priti na nek cilj v določenem času ah pa sploh ne priti. Pot se konča šele takrat, ko se vrnemo domov. Da se stanje prometne varnosti slabša, kaže tudi podatek o številu prometnih nesreč do meseca avgusta 2002 v primerjavi z letom poprej. Lani se je namreč do kanca avgusta na našem območju zgodilo 534 prometnih nesreč, v letošnjem letu pa 545. Na stanje prometne varnosti lahko pohcija vpliva le delno, saj nikakor ne moremo zagotoviti, da bi bih policisti na vseh cestah in mestih, kjer prihaja do prometnih nesreč. Za varnost prometa lahko naredijo največ udeleženci sami. Skrb za lastno varnost je tudi skrb za varnost drugih udeležencev v prometu. Najpogostejši vzroki za prometne nesreče so zagotovo neprilagojena hitrost, izsiljevanja prednosti, nepravilna stran in smer vožnje in vožnja pod vplivom alkohola. Vse to pa so kršitve, ki so odvisne izključno od voznika samega. Ni težko zmanjšati hitrosti vožnje, prav tako ni težko pustiti mimo vozila, ki vozi po prednostni cesti, niti ni težko voziti po svojem smernem vozišču in ob desnem robu vozišča v smeri vožnje. Ne nazadnje, vsakemu udeležencu v cestnem prometu bi moralo biti popolnoma jasno, da pitje alkohola in udeležba v cestnem prometu nikakor ne spadata skupaj. Zagotovo prometno varnost oziroma nevarnost na cestah povzročajo tisti vozniki, ki precenjujejo sami sebe in ne spoštujejo niti sebe niti drugih. Če je nekomu usojeno, da bo njegova življenjska pot kratka, naj se ne konča na cesti. Zaradi tega še enkrat svetujem vsem udeležencem v prometu, da spoštujejo prometne predpise in prometna pravila, s tem pa pripomorejo k večji varnosti na naših cestah. Pohcija lahko, samo v sodelovanju z ljudmi, zagotavlja visok nivo varnosti v vsakdanjem življenju, enako pa velja tudi za varnost v cestnem prometu. Ne nazadnje smo vsi prav vsak dan udeleženi v cestnem prometu na tak ah drugačen način. HITROST UBIJA! Beno BALAŽIČ, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE ŽALEC SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC & ČIPS - informativno mesto Žalec Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec Telefon: 03/713 35 65 obveščata, da so svetovalne ure spremenjene. Svetovalno središče Žalec Osebno informiranje in svetovanje: ponedeljek in torek od 9- do 12. ure, sreda od 12. do 18. ure, petek od 12. do 16. ure. Telefonsko informiranje in svetovanje: ponedeljek in torek od 12. do 15. ure, sreda in petek od 10. do 12. ure. ČIPS - informativno mesto Žalec Osebno in telefonsko informiranje in svetovanje: ponedeljek od 10. do 14. ure, torek od 13. do 17. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 12. do 16. ure, petek od 8. do 12. ure. Brezplačno ni vedno poceni S prehodom Slovenije v tržno gospodarstvo se je pričelo ustanavljanje zasebnih podjetij na vseh gospodarskih področjih. Ustanavljale so tudi avtošole z zasebno lastnino, kar pomeni zmanjšanje voznikov inštruktorjev v posamezni avtošoli. Državne avtošole so počasi propadale, ostale so zasebne in mnogim je bil glavni cilj trženje. Da bi odpravili nered na tem področju, so avtošole ustanovile Sekcijo avtošol celjske in savinjsko-šaleške regije, katere predsednik je Milan Čadej. Predsednik sekcije je ob tej problematiki povedal: “Nekaterim zasebnim avtošolam je glavni cilj trženje oziroma dobiček. Ker je bila država, ki bi morala skrbeti za red tudi na tem področju, zelo mila, so se pričele pojavljati avtošole “za vogalom”. To so avtošole, ki ne izpolnjujejo pogojev za poučevanje oziroma jih izpolnjujejo samo na papirju.” Milan Čadej opozarja zlasti na avtošole, ki ponujajo brezplačen tečaj teorije. “Teoretični del pri opravljanju vozniškega izpita je zelo pomemben dejavnik, ker kandidat na predavanju osvoji znanje, ki ga nujno potrebuje, da lahko sede za volan. Predavalnica avtošole mora imeti multimedijski program, maketo križišč, plakete s prometnimi znaki in podobno. Seveda pa to pomeni, da teoretični del opravljanja izpita ne more biti brezplačen, ker vam predava visoko usposobljen predavatelj z najnovejšimi pripomočki. Avtošola, ki vam ponudi brezplačen tečaj, je avtošola, katere glavni cilj je denar. In vemo, da ga je v današnjih časih težko zaslužiti. V začetku morda kandidat pontisti, da je naredil dober posel, ker se je izognil tečaju cestno-prometnih predpisov, v bistvu pa je izgubil dobršen del denarja, ker se bo teoretični del vozniškega izpita učil pri praktičnem usposabljanju, to pa bo zahtevalo večje število ur in seveda manj kakovostno usposabljanje. Če vas bo avtošola napotila na usposabljanje iz vožnje brez usposabljanja iz teorije, to pomeni, da ne zna kandidate uspešno usposobiti v teoriji. Na koncu bodo vehko število ur pripisati vaši “nerodnosti”,” pravi predsednik novoustanovljene sekcije avtošol naše regije in dodaja, da ga lahko vsi, ki imajo kakšno vprašanje v zvezi z omenjeno problematiko, pokhčjo po telefonu (041 627 162) ati pogledajo spletno stran www.gzs-si/avto-sole/info.htm. K. R. Milan Čadej, predsednik sekcije avtošol Slovenije za celjsko regijo Izkoristiti pravico do pregleda Vse informacije za odrasle na enem mestu Svetovalno središče Žalec, ki deluje v okviru UPI - Ljudske univerze Žalec pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, smo odprti pred letom dni. Sodobno življenje namreč zahteva, da si nenehno pridobivamo in izpopolnjujemo znanje, da bi lahko polno in ustvarjalno delovati v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Eden izmed pogojev, da bomo vsi lahko izrabiti pravico do učenja, je tudi ta, da imamo zagotovljen preprost dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih. Odrasti potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih za izobraževanje in učenje ter sprejemanje odločitev ustrezne in natančne informacije, nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravilno pot. Tako pomoč dajemo v Svetovalnem središču. V Svetovalnem središču posamezniku pomagamo, da se odloči za izobraževanje in učenje, izbere ustrezen program in da organizacijsko in vsebinsko pravilno načrtuje svojo izobraževalno pot. V središču imamo na voljo informacije o vseh izobraževalnih programih v lokalnem okolju za pridobitev izobrazbe, posredujemo informacije o jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih, kot so programi avtošol, glasbenih šol idr. Prav tako nudimo informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ter klubov in društev, ki delujejo v lokalnem okolju. Pomagamo tudi pri pridobitvi štipendij in posojil. Odraslim ne pomagamo samo ob začetku njihove izobraževalne poti, pač pa tudi med samim izobraževanjem, zlasti pri načrtovanju, organizaciji in spremljanju izobraževanja ali učenja ter pri odpravljanju težav, ki jih imajo v izobraževalnem procesu in pri učenju. Seznanjamo jih z organiziranimi oblikami učne pomoči in možnostmi inštrukcij. Ob koncu izobraževanja pomagamo posamezniku, da oceni svojo uspešnost, dosežke izobraževanja, da oceni uporabnost pridobljenega znanja ter premisli in SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC načrtuje svojo nadaljnjo delovno, osebno in izobraževalno pot. Sodobni razvoj zahteva od posameznika nenehno prilagajanje spremembam, novostim in s tem nenehno pridobivanje novega znanja. Svetujemo pa tudi glede možnosti zaposlovanja. Naša informativno-svetovalna dejavnost poteka: po tel. št.: 03 713 35 65, v obliki osebnega svetovanja na sedežu UPI - Ljudske univerze Žalec, Utica Ivanke Uranjek 6, s tiskanim gradivom, ki je na voljo v prostorih Svetovalnega središča Žalec, po elektronski pošti na naslovu: ISIO@upi.si. V prvem letu delovanja, to je od 18. septembra 2001 naprej, je Svetovalno središče Žalec nudilo preko tisoč informativ-no-svetovalnih storitev, kar zagotovo dokazuje njegovo potrebnost v širšem lokalnem okolju. Da bi lahko obiskovalcem ponuditi kakovostno, strokovno in celovito informiranje in svetovanje, povezujemo v t. i. lokalno svetovalno mrežo naslednje strateške in strokovne partnerje: UPI - Ljudsko univerzo Žalec, Občino Žalec, Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Razvojno agencijo Savinja, Zavod RS za zaposlovanje -Urad za delo Žalec, Zavod RS za zaposlovanje - OS Celje, Upravno enoto Žalec, ŽMC, ČIPS - informativno mesto Žalec in Center za socialno delo Žalec. Tako vabimo vse izobraževalne organizacije, društva, knjižnice, prostovoljne organizacije, ki so nosilke izobraževalne dejavnosti, da nam pošljejo svoje informativno in propagandno gradivo, da bomo lahko odraslim ponuditi res celovito infor-mativno-svetovalno dejavnost. Vse odrasle pa vabimo, da se še naprej poslužujejo naše BREZPLAČNE informativno-sveto-valne dejavnosti. V Svetovalnem središču Žalec vam nudimo vse informacije glede Razpisa za dodelitev državnih sredstev iz programa odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja, ki ga je 6. septembra 2002 objavilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Mihaela Anclin Svetovalno središče Žalec Pred kratkim je javnost, zlasti njen ženski del, razburil predlog ene od parlamentarnih strank, po katerem bi se pravice iz zdravstvenega zavarovanja za ženske še zmanjšale. Med drugim naj bi ženske same plačevale kontracepcijska sredstva oziroma vse, kar se nanaša na “uravnavanje rojstev”. Predlog je bil medtem že umaknjen iz parlamentarne procedure, ob razpravah o utemeljenosti takih sprememb pa je bilo ponovno slišati, da -razen v mestnih središčih - kar okoli polovica žensk nima izbranega ginekologa in ne obiskuje rednih preventivnih pregledov. O tem smo se pogovarjali z ginekologinjo dr. Edito Arh, ki je doma v Šempetru, zasebno ambulanto pa ima na Ljubnem in je ena redkih, ki še vpisuje nove pacientke. “Koliko žensk nima izbranega ginekologa, se natančno ne ve, velja pa ocena, da približno polovica žensk ne hodi h ginekologu oziroma ga obiskuje zelo redko. Je pa to odvisno tudi od okolja, ocena velja za podeželje, v mestih je situacija boljša,” pravi dr. Edita Arh. Po njenem mnenju je naše zdravstvo na primerni ravni, dostopnost do zdravnikov je primerna, je pa seveda vprašanje, ati država lahko finančno prenese tak standard. “Kljub tokrat neuspešnemu poskusu se lahko kmalu v prihodnosti zgodi, da bodo ženske morale plačevati kontracepcijska sredstva, kot je to v zahodni Evropi. To bi bilo gotovo slabo za mlade z nižjim življenjskim standardom, zato bi bilo potrebno o tem vprašanju temeljito razmisliti. Zagotovo pa ni mogoče reči, da bi se s tem dvignila nataliteta, saj moramo za nizko rodnost Slovencev vzroke iskati drugje.” Zagotovo pa je mogoče trditi, da preventivni pregledi pripomorejo k zgodnejšemu odkritju bolezni, pri ženskah je to zlasti rak na materničnem vratu, ki dolgo ne boli. Od letošnjega aprila so ženske upravičene do enega rednega preventivnega pregleda na tri leta, če so seveda izvidi brisov normalni. Pa je takšno podaljšanje roka z enega na tri leta primerno? "Izkušnje s tem v zahodni Evropi kažejo, da je popolnoma dovolj, s tem da morajo biti najbolj ogrožene ženske med 20 in 46 leti starosti res pregledane dosledno vsaka tri leta. Na preventivne preglede vabijo ginekologi svoje pacientke, tiste brez izbranega ginekologa pa vabijo iz registra raka v okviru projekta ZORA, ki zdaj poteka po vsej državi.” Ženske imajo pravico svojega ginekologa izbrati ne glede na kraj prebivališča, zato ima dr. Edita Arh pacientke tildi iz Spodnje Savinjske doline. Kot je povedala, je njena ambulanta v stavbi, tik ob zdravstvenem domu na Ljubnem, ob sredah pa dela v Nazarjih. Za poklic ginekologinje Dr. Edita Arh se je odločila, da bi pomagala ženskam, da bi bolj poskrbele zase in da bi manj trpele. Deset let je delala v celjski bolnišnici, pred približno letom dni pa se je za samostojno pot odločila potem, ko je bila razpisana koncesija za Zgornjo Savinjsko dolino. Po njenih besedah ginekologov na splošno primanjkuje, predvsem po bolnišnicah. Ženskam pa polaga na srce: “Naj izkoristijo preventivo, ki je predvidena, ker je izredno pomembno, da človek prepreči, kar lahko.” K. R. V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila v ponedeljek odprta razstava Filatelističnega društva Žalec, Čebelarskega društva Žalec in skupine Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje. Razstava je na ogled vsak dan od 10. do 18. ure, in sicer do tega petka, ko bo v žalskem kulturnem domu slavnostna seja sveta MS. Osrednje teme september 2002 Javno zbiranje po novem Državni zbor Republike Slovenije je 20. junija letos sprejel Zakon o javnih zbiranjih, ki bo nadomestil Zakon o javnih shodih in javnih prireditvah iz leta 1973. Zakon razveljavlja tudi prvi, tretji in četrti odstavek 12. in 13. člena Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Republiki Sloveniji in 18. člen Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Objavljen je bil v Uradnem listu RS, št. 59/2002, veljati pa bo pričel 5. januarja leta 2003. Na žalski upravni enoti so povedali, da zakon prinaša vrsto novosti, med katerimi je gotovo najpomembnejša, da bo prijave shoda ali prireditve sprejemala policijska postaja (ali oddelek policije oziroma policijska pisarna). Na novo so opredeljene prireditve, za katere je potrebno dovoljenje. Dovoljenje je potrebno tudi v vseh tistih primerih, ki jih določa drug predpis (npr. Zakon o varstvu cestnega prometa, Zakon o varstvu pred utopitvami). Novi zakon izenačuje verske obrede zunaj prostorov verskih skupnosti (obredi v teh prostorih ne štejejo za javne prireditve) z javnimi prireditvami, kar pomeni, da bo tudi verske obrede mogoče zgolj prijaviti. Pravnim osebam ne bo potrebno prijavljati prireditev, ki jih bodo organizirah v svojih poslovnih prostorih, ki so namenjeni za tovrstne dejavnosti, kadar je to njihova dejavnost ah je v zvezi z njihovo dejavnostjo, kar bo veljalo tudi za športne prireditve in prireditve zabavnega značaja. Tako npr. športna društva, ki upravljajo s športnim objektom ah ga imajo v najemu, ne bodo prijavljala športnih prireditev, za katere ni potrebno dovoljenje. Za te objekte bo namreč veljal hišni red, katerega upoštevanje bo pod nadzorstvom inšpektorja za šport. Organizatorji zabavnih prireditev, ki jih organizirajo kot registrirano gospodarsko dejavnost v svojih poslovnih prosto- rih (npr. diskoteke, nočni klubi s programom), bodo morah za varovanje takšnih prireditev zagotoviti varnostnike z veljavno hcenco. Spremenjeni so tudi roki za prijavo shoda s “praviloma tri dni” na najmanj tri dni pred dnevom shoda. Zakon tudi jasno določa, da je rok za oddajo vloge za dovoljenje shoda na cesti oziroma prireditve najmanj sedem dni pred dnevom shoda ah prireditve. Za prijavo bo veljala posebnost, da mora prijava na policijsko postajo, oddelek policije ah policijsko pisarno dejansko prispeti. Zadnji dan roka na pošto oddana priporočena prijava ne bo pravočasna. Tako kot vlogo za dovoljenje bo mogoče tudi prijavo podati za več istovrstnih prireditev na istem kraju za dobo 6 mesecev. Nadaljnja novost zakona je, da bo potrebno prijavo in vlogo podati na obrazcu predpisane vsebine. Obrazec bo stranki dostopen tako na upravni enoti kot na pohciji in internetu, mogoče ga bo tudi fotokopirati in prepisovati, le da bo po vsebini in obliki ustrezal predpisanemu. Prijavo na pohciji bo mogoče podati tudi preko elektronske pošte, ko bodo tehnične možnosti to dopuščale. Podatki o prijavljenih prireditvah in izdanih dovoljenjih bodo javnosti dostopni preko interneta. Ker bodo prijave shodov in prireditev podane na pohciji, bo postopek za prepoved shoda ah prireditve lahko uveden le na predlog policije. Presoja, ah so za to podani pogoji, bo v pristojnosti upravne enote (postopek se izvede po uradni dolžnosti) . Prepozno (ah nepopolno) prijavljeni shodi in prireditve ter prireditve, izvedene brez potrebnega dovoljenja (tudi tiste, za katere je vloga za izdajo dovoljenja podana prepozno), samo iz tega razloga ne bodo prepovedane. Organizator zbiranja bo seveda storil prekršek, pohciji pa bo dolžan tudi povrniti stroške policijskega varovanja, ki bo v tem primeru obvezno. Dovoljena so tudi spontana zbiranja, kot so zbiranja ljudi ob spontanih uličnih nastopih ah spontana zbiranja z značajem javnega shoda. K. R. Poklicno uveljavljanje žensk V Savinjski regiji smo se z lokalnimi partnerji dogovorili, da je naša Razvojna agencija Savinja nosilka in koordinatorica promocije poklicnega uveljavljanja žensk za celotno območje. Tako smo v letošnjem letu tri promotorke “ženskega podjetništva” Marija Serdo-ner-Lavrenčič iz podjetja RACK), d.o.o., Celje, Selma Filipančič iz podjetja INTEL, d.o.o., Velenje in Danica Jezovšek-Korent iz Razvojne agencije Savinja s podporo PCMG -Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Slovenije izvedle že vrsto aktivnosti, s katerimi vsaj po majhnih korakih prispevamo k temu, da bi ženske, ki predstavljajo dobro polovico prebivalstva naše regije, vzpodbudili k sprejemanju poklicnih in podjetniških izzivov, predvsem pa, da bi jim nudili oporo in pomoč pri opravljanju njihove dvojne, poklicne in družinske vloge. V jesenskem času smo med drugim v okviru MOS - mednarodnega obrtnega sejma v Celju v sodelovanju z informacijskim središčem META sodelovale na mednarodni konferenci “Mostovi sodelovanja” in pomagale pri vključevanju ponudbe naših podjetnic v skupno predstavitev žen- skega podjetništva. Na sejemski lokaciji PCMG smo izvajale brezplačno podjetniško svetovanje ter predstavile dva naša projekta, s katerima promoviramo poklicno uveljavljanje žensk in ponujamo brezplačne programe usposabljanja za brezposelne ženske, za podjetnice in kmečke ženske ter pomagamo razvijati ponudbo storitev družinskega servisa kot oblike pomoči dvojno obremenjenim ženskam. Sodelovale smo tudi s Sekcijo podjetnic Celjske regije v okviru njihove odmevne okrogle mize “Izziv prihodnosti - kariera in kakovost življenja”, ki je odprla vrsto dilem, s katerimi se srečujejo ženske na poti poklicne oziroma podjetni- ške kariere. V tem času smo se prijavili tudi na razpis PHARE 2000, katerega rezultate še čakamo, trenutno pa pripravljamo program aktivnosti za prihodnje leto. Naša želja je, da bi v našem okolju razvili in podprti čimveč konkretnih podjetniških projektov, katerih nosilke bodo ženske, zato vabimo vse, ki imate ideje in potrebujete pomoč pri njihovem udejanjanju v praksi, da nas poiščete na sedežu Razvojne agencije Savinja oziroma na naslovih posameznih promotork. S povečevanjem števila podjetnic zagotovo ne nameravamo feminizirati podjetništva na škodo podjetnikov, saj podjetniški problemi nimajo spola, lahko pa prispevamo k povečanju ekonomske moči in k socialnemu razvoju naše regije! D. J. K. Pravila objavljanja volilnih sporočil za lokalne in predsedniške volitve v letu 2002 Na osnovi sklepa uredniškega odbora Utripa Savinjske doline z dne 12. 9- 2002 objavljamo pravila objavljanja volilnih sporočil v času volilne kampanje za volitve županov, občinskih svetnikov in članov svetov krajevnih skupnosti ter volitve predsednika države. Plačana volilna sporočila bomo objavili v prilogi redne številke Utripa, ki bo izšla v sredo, 23- oktobra2002, v obsegu 16 dodatnih strani v posebnem snopiču, priloženem redni številki. Vrstni red objave oglasov bo določen po vrstnem redu prispelih rezervacij oglasnega prostora. O tem se bo v uredništvu vodila evidenčna knjiga. Skrajni rok za oddajo gradiva je 17. oktober2002. Volilne oglase bomo zaračunavali po ceniku, določenem za volitve. Možne velikosti oglasov so: 1/2, 1/4, 1/8, 1 stran, 9 cm/1 kolona in 5cm/II kolonsko. V skladu s 6. členom zakona o volilni kampanji mora vsak oglas vsebovati ime naročnika. O dogodkih, povezanih z volitvami in volilno kampanjo, ter o kandidatih, bomo v skladu z zakonom o volilni kampanji, zakonom o medijih in normami novinarstva poročali po načelu nestrankarske opredelitve tudi brezplačno po presoji uredništva časopisa, enakovredno do vseh kandidatov in političnih strank. Brezplačno spremljanje volilne kampanje bo prav tako v volilni prilogi, označeno kot novinarski prispevki, če pa prostora v prilogi zaradi plačanih objav ne bo dovolj, bodo ti prispevki pod oznako Volitve 2002 objavljeni v rednem delu oktobrske številke Utripa. Uredniški odbor Izbira je velika Na letošnjih volitvah, ki bodo 10. novembra, bomo Slovenci poleg županov in občinskih svetnikov volili predsednika države. Izbira je pestra, saj imamo že več kot deset predsedniških kandidatov, čeprav se rok za vložitev kandidatur še ni iztekel. Mnogi bodo kandidirali s pomočjo podpisov državljanov, tako da dejansko število kandidatov, ki se bodo potegovali za predsednika, še ni znano. Še vedno ni povsem stoodstotno, da bo med predsedniškimi kandida- ti sedanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki mu sicer pripisujejo največ možnosti za zmago. Potrebnih 5000 podpisov sta že zbrala neodvisna kandidata dr. France Arhar (podpira ga SLS) in Barbara Brezigar (podpirata jo SDS in N.Si). Kandidat ZLSD je dr. Lev Kreft, Nacionalne stranke pa Zmago Jehnčič plemeniti, predsednik namerava postati tudi celjski shkar Jure Cekuta. Med kandidati so tudi piranski svetnik Joško Joras, pa dr. Tomaž Rozman in še nekatera, širši javnosti manj znana imena. K. R. - ANKETA - ANKETA -ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - ANKETA - Koga bomo volili za predsednika države? Po dveh mandatih Milana Kučana smo Slovenci znova pred odločitvijo, komu od vseh kandidatov dati svoj glas, ki bo Slovenijo predstavljal v svetu, skrbel za njen ugled in dobrobit svojih državljanov. Odločitev, katerega kandidata podpreti za predsednika države, tokrat ne bo lahka, saj bomo morali izbirati med najmanj 15 kandidati, kolikor se jih je do sedaj odločilo za kandidaturo. Med kandidati so večinoma znana imena, ki so že dalj časa prisotna v slovenski javnosti, nekaj pa je tudi takšnih, ki jih pozna le okolje, v katerem živijo in delajo. Slednji so v tem pogledu zagotovo v podrejenem položaju, kljub vsemu pa lahko kdo vendarle preseneti. Odločitev je prepuščena nam volilcem, ki si bomo morda zaželeti nov obraz in z dosedanjo politiko neobremenjenega predsednika ah pa ga bomo izbirah skozi prizmo njegovega dosedanjega dela, njegovih izkušenj in ravnanj. Manj kot čez dva meseca bo ta uganka že razrešena in na prestolu bo sedel novi predsednik države. V želji, da potipamo, kako na predseniške volitve gledajo Svinjčani in ati že imajo “svojega” kandidata, smo povprašati nekaj naključno izbranih. Samanta Stante: “Pravzaprav ■ si s tem ne belim glave, ker še nimam volilne pravice. Hodim namreč šele v drugi letnik srednje šole. Ker pa bo izbrani tudi moj predsednik, bi si želela imeti takšnega, ki bo znal prisluhniti mladim in delati v dobrobit vseh državljanov Slovenije. Kdo je od vseh kandidatov najboljši, najbrž ne ve nihče in zato tudi jaz ne vem, komu bi dala svoj glas, če bi lahko volila. Po svoje mi je všeč Jehnčič, ki je zelo dober retorik in pove tisto, kar misti, brez dlake na jeziku. Mislim pa, da Slovenija potrebuje preudarnega, pametnega in dostojanstvenega predsednika, kova Milana Kučana.” Albin Štorman: “Predsedniških kandidatov je po moje odločno preveč. Res je, da ima vsdak pravico kandidirati in biti izvoljen, vendar bi se moral tisti, ki se spusti v vohlno tekmo, kritično uzreti sam vase in se vprašati, kohkšne so sploh njegove možnosti za izvolitev, ali bo lahko izpolnil svoje predvolilne obljube in bo res zmogel biti dober oče naroda. Predvsem pa ne bi smel imeti kakšnega masla na glavi, ki bi njegovo poštenost postavljalo pod vprašaj. Za koga bom dal svoj glas, trenutno še ne vem, vsekakor pa odločitev ne bo lahka, zato se bom odločil tik pred zdajci. Upam pa, da bo to eden izmed kandidatov, ki ima znanje in izkušnje in še dovolj življenjske energije.” Uroš Premik: “Nič nimam proti, če je več kandidatov. Na osnovi njihovih programov, predstavitev v radijskih, časopisi bo mogoče ustvariti določeno sliko o posameznem kandidatu. Osebno si žetim takšnega predsednika, ki si bo upal z vso svojo avtoriteto poseči v korupcijo in pomagati najbolj ubobožanim slojem prebivalstva. Tistih, ki skrbijo snih in v TV medijih za bogate, je dovolj že v vladi. Za koga se bom odločil, trenutno še ne morem reči, niti mi tega ne morejo diktirati kakšni strankarski veljaki, saj sem popolnoma nevtralen in ne pripadam nobeni politični opciji. Moj glas bo dobil tisti kandidat, ki bo dajal največji pomen sociali, dvigovanju gospodarske rasti in splošnemu blagostanju vsega prebivalstva.” Drago Vidic: "Odkrito rečeno se zaenkrat s tem še ne obremenjujem. Sicer pa se bo prava volilna tekma šele začela. Kdo je tisti pravi kandidat, ki bo najbolj po meri Slovencev, sedaj še ni mogoče napovedati. Mislim pa, da bo večina volil-cev izbirala svojega kandidata med Drnovškom in Arharjem pa tudi med Brezigarjevo, Bučarjem in še kom. Kdo bo izvoljen, bo v precejšni meri odvisno od tega, kdo od njih bo najbolj prepričljiv in katere stranke bodo stale za njim. Uidi sam se bom najbrž odločil na osnovi tega, čeprav vem, da so obljube eno, dejanja pa povsem nekaj drugega. Žal se kar prevečkrat zmotimo.” Gorazd Matela: “Predsedniški kandidati rastejo kot gobe po dežju, tako da vseh niti ne poznam. Zavedam se, da so volitve tako pravica kot tudi dolžnost vsakega državljana, vendar jaz že štiri leta ne vohm in mislim, da se tudi v tem volilnem lem vohtev ne bom udeležil, ne predsedniških in tudi ne lokalnih. To pa preprosto iz razloga, ker nikomur ne verjamem, saj so njihove volilne obljube največkrat le pesek v oči. Obljube zvodenijo, izbranci pa delajo bolj za svoj interes kot za dobrobit državljanov. So sicer tudi kakšne svetle izjeme, a to je že druga zgodba. Če bi šel voht, Drnovšku zagotovo ne bi dal svojega glasu. Zadovoljen pa sem tudi, ker se iztekajo zadnje ure predsednikovanja dosedanjemu predsedniku." Ksenija Rotovnik: “Volitve so neke vrste tudi tombola, saj nikoh ne vemo, če je kandidat, kateremu smo dah svoj glas, res najboljši. Kakšen je, običajno spoznamo šele potem, ko smo ga že ustohčih. Osebno se zato raje odločam za tiste oziroma tistega kandidata, ki ga že dobro poznam, ki se je že dokazal s svojim delom, obnašanjem in preudarnostjo. Moj kandidat za predsednika države bo torej izbran iz tega kroga. Če sem še bolj konkretna navijam za Janeza Drnovška, ki je velik svetovljan in ima za sabo dolgoletna znanstva in prijateljstva z mnogimi državniki po svetu. To pa je dobro za državo in državljane, saj lahko računamo na njihovo podporo.” Zlatko Pinter: “Osebno sem za spremembe in dajem prednost tistim kandidatom, ki so sicer poznani, a ne obremenjeni s strankarstvom. Eden takšnih je po moje France Arhar, čeprav mu je popularnost precej padla po razkritju nepravilnosti v Vzajemni in o plači, ki jo prejema. Najbrž je bilo vse to lansirano prav z namenom, da se zmanjšajo njegove možnosti za izvolitev. Glede števila kandidatov bi dejal, da je vsaka konkurenca zdrava, če je poštena in omogoča širšo izbiro. Zanimivo bo spremljati njihova soočenja na TV in druge oddaje, ki bodo dober kažipot za naše odločanje.” D. Naraglav september 2002 Podjetništvo tt99fS9 Hotel Vi NIŠI* Hotel SAVINJA**" Orad TABOR AKCIJA FABIA KUMA BRAIPLAČNA OCTAVIA 250.000 SIT POPUST Jesensko = zimska ponudba Gostinstva Laznik • Dnevi dalmatinske kuhinje z dalmatinsko klapo • Vikend francoske kuhinje • Martinovanje in grajska Martinova ponudba • Nedeljski obisk Gradu Tabor, ki ga bodo popestrile imenitne vonjave divjačinskega golaža • Živa glasba s plesom ob sobotnih večerih v Hotelu Veniše__________ Če želite prejeti katalog prireditev Gostinstva Laznik nas pokličite na tel. 03/734-30-30 ali nam pošljite e-mail na naslov gostinstvo.laznik@siol.net. Gostinstvo Laznik, Mirko Laznik s.p., Lačja vas 22, 3331 Nazarje tel.: 03/839-40-60, faks: 03/839-40-61, e-mail: gostinstvo.laznik@siol.net PE: Hotel Veniše Nazarje, tel.: 03/839-40-60 PE: Hotel Savinja Laško, tel.: 03/734-30-30 PE: Grad Tabor Laško, tel.: 03/734-23-70 RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL naravnani. Ob polletju beležijo dobiček, ki ga bodo do konca leta še povečali. Družba Polzela, tovarna nogavic, je ob svojem prazniku, 75- obletnici ustanovitve, podelila priznanja za 10, 20 in 30 let dela v podjetju, delavcem, ki so se upokojili v zadnjem letu, pa zahvale oziroma priznanja POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z: • rezervnimi deli • montaža gum • rabljena vozila • kleparska in Užarska dala S skupščine družbe Polzela, tovarne nogavic Dobiček nerazporejen Na sedmi skupščini delniške družbe Polzela, tovarne nogavic, na kateri je bilo zastopanega 94 odstotkov lastnikov kapitala, so se delničarji seznanili z lanskim poslovanjem, sklepali o porabi bilančnega dobička ter obravnavali in sprejeli spremembe statuta družbe, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet. Celotni bilančni dobiček v višini 73.765.030,54 tolarjev, ki ga sestavljata preneseni čisti dobiček iz preteklih let skupaj z revalorizacijo in nerazdeljeni čisti dobiček iz leta 2001 v višini 9.742.834,75 tolarjev, ostane nerazporejen. O njegovi uporabi bo skupščina odločala v naslednjih letih. Za revizijo poslovanja družbe so ponovno imenovali celjsko revizijsko družbo Abeceda, d. o. o. V polzelski tovarni nogavic je zaposlenih 830 delavcev, ki so v prvem polletju izdelali nekaj več kot 18 milijonov parov nogavic. Predsednik družbe Alojz Dosier je dejal, da so bili pogoji poslovanja v prvem polletju izvozno vanje v Termah Čatež. Zbranim je nato govoril predsednik uprave Družbe Polzela Alojz Dosier, ki je med drugim dejal, da je podjetje v teh letih doživljalo vzpone in padce in prebrodilo najtežje čase v samostojni Sloveniji. Danes je v tem podjetju zaposlenih nekaj manj kot osemsto delavcev, ki vsak mesec redno dobivajo plače. Ob polletju pa so beležili dobiček, večji kot lani v istem obdobju. V kulturnem progra- Predsednik sindikata Ivan Ozir podeljuje nagrado Ani Zojfel. ob upokojitvi in spominska darila. Predsednik sindikata Ivan Ožir je Mariji Hlupič in Ani Zoffel, ki kar 33 let delata na normiranem delu, izročil vrednostni bon za petdnevno leto- mu sta nastopila kvintet Lastovka in polzelski tamburaški orkester, ki ga vodi Mija Novak. T. T. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO _____JOŽE-LILJAN A STROŽER , S.P. KASAZE 60/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faka: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA In ostalih kritin. Gazele tudi v Savinjski dolini Pri Gospodarskem vestniku so tudi letos pripravili lestvico 500 nahitreje rastočih podjetij v Sloveniji in lestvice sto najhitreje rastočih podjetij po posameznih regijah. Državo so razdelili na šest regij, med njimi je tudi savinjsko-zasavska regija, ki se tokrat odlikuje tudi po tem, da je odprla največ novih delovnih mest - 2.696. Za najboljšo regijsko gazelo sta se potegovali tudi dve podjetji s sedežem v žalski občini - Ka-pis in Arka. Najboljše je ponovno postalo celjsko podjetje Engrotuš. Pri raziskovanju dinamičnega podjetništva Gospodarski vestnik zanima predvsem rast prodaje v zadnjih štirih letih, s še nekaterimi pogoji: pogoja za uvrstitev podjetja na letošnjo lestvico sta dobiček v lem 2001 in najmanj 50 milijonov tolarjev prodaje v lem 1997. Z lestvice so izločili tista podjetja, ki so rasla po naključju, na primer zaradi združitve, pripojitve, prenosov dejavnosti, enkratnih poslov in podobno. Podjetja analizirajo tudi na podlagi finančnih podatkov iz bilanc podjetij. Izmed najhitrejših pa naj- boljše izbirajo še na osnovi treh dodatnih informacij, in sicer o inovacijah, kakovsti delovnih mest in izvozu kapitala. Sto najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji je imel povprečni indeks prodaj 2001/1997 356,2, skupna prodaja lani pa je dosegla 147.631 milijonov tolarjev. Skupni izvoz je dosegel 11.941 milijonov tolarjev (indeks 356,2). Povprečni kapital je znašal 253,6 milijonov tolarjev, povprečno število zaposelnih pa je bilo lani 47, skupaj v vseh gazelah 4.681 (indeks 2001/1997), novih delovnih mest je bilo 2.696. Skupna dodana vrednost na zaposlenega je bila lani v regiji 5.O6O.OOO tolarjev. Povprečna mesečna bruto plača je bila lani v savinjsko-zasavskih gazelah 177.625 tolarjev, kar je pod povprečjem 500 najhitreje rastočih družb v Sloveniji. In kakšna je lestvica sto najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji? Na prvem mestu je Palma, na drugem Aliansa iz Šempetra, na tretjem pa GIP Beton Mto. Arka je na sedmem, Ka-pis na osmem. Na 16. mestu je C-Ring, na 38. S-Metal, na 41. Matjaž, na 49. mestu M. B. Dolinar, 57. mestu Caffe Tropic, na 73- Sip Sico, na 76. mestu Sigmanova, na 93. B&L-Utrip, na 95- Kota in na 98. Mikropis Holding. Gospodarski vestnik je v št. 37,16. 9. 2002 zapisal, sta lastnika podjetja Arka Alenka in Darjo Šaver z blagovno znamko Hardi našla pot za uveljavitev med uspešnimi slovenskimi trgovci. Lastne blagovne znamke, manj izdelkov v trgovinah, nizki stroški promocije in preprosto opremljene trgovine so podjetju lani zagotovili dobre štiri milijarde tolarjev prihodkov, letos pa naj bi jih bilo že osem milijard. Samo letos je Hardi odprl štiri diskonte, skupaj jih ima že dvanajst. Ka-pis iz Petrovč je prodajalec energetskih kablov. Za uresničitev svojih podjetniških vizij je po težavah v žalski občini izbral Tomislavgrad v BIH, kjer je kupil tovarno kablov. To je bila lani največja tovrstna slovenska naložba v BIH. Letos pričakujejo v tej tovarni že 15 milijonov evrov prihodka. V Ka-pisu ohranjajo tudi trgovsko dejavnost, njihovi prihodki od prodaje pa naj bi se po napovedih z lanskih 2,4 milijarde tolarjev letos dvignili na kar 5,2 milijarde. K. R. Zabava ob abrahamu Žalska trgovska družba SM Savinjska je konec avgusta praznovala abrahama. Za svoje kupce, zaposlene in nekdanje zaposlene je pod šotorom na parkirišču ob mestnem parku pripravila zabavo z odličnimi slovenskimi glasbeniki, modno revijo in tudi kančkom dobrodelnosti. 0 preteklosti na zabavi ni bilo veliko govora, le to, da je bilo 15-novembra leta 1951 z združitvijo nekaterih trgovin po Savinjski dolini ustanovljeno trgovsko podjetje Savinjski magazin Žalec, ki je s poslovanjem pričelo prvega januarja leta 1952. V naslednjih letih je podjetje širilo mrežo svojih trgovin po dolini in doživelo tudi več organizacijskih sprememb. Ves čas je skrbelo za posodobitev in investicije ter se razvijalo skupaj s kraji, v katerih so bile njihove trgovine. Pred 40 leti so na primer v Preboldu zgradili prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Družba se je razvila v vodilnega trgovca v Savinjski dolini, ki je prebivalce oskrboval z vsem potrebnim za vsakdanje življenje. Zaradi denacionalizacije je družba v zadnjem obdobju zaprla nekaj svojih poslovalnic, danes pa ima 10 trgovin in svojo pekarsko družbo Savinjski kruhek. Skupaj zaposluje 163 delavcev. Leta 1996 je postala delniška družba. V dobi velike konkurence in povezovanja tudi v trgovski panogi je po besedah direktorja SM Danijela Petka cilj družbe zadržati vlogo vodilnega trgovca v širši savinjski regiji ter v čim večji meri prilagajati svojo ponudbo povpraševanju. V jubilejnem letu so začeli z obnovami trgovin, prva je bila na vrsti Savinjka Šempeter, sledila pa bo prenova spodnjega dela žalske blagovnice. Ob praznovanju so se spomnili tudi na tiste, ki so manj srečni v življenju, zato je na prireditvi ob 50-letnici družbe Danijel Petek izročil ček za 200 tisoč tolarjev regijski vami hiši v Celju ter dodal dve Cakutovi deh. Za darilo se je zahvalila direktorica Vame hiše Suzi Kvas, čestitkam ob jubileju pa se je pridružil tudi žalski župan, ki je direktorju izročil kipec Štangarja. Zbranim je spregovoril tudi nekdanji direktor Anton Privošnik. Sicer pa se je zabava pričela že popoldne, ko sta množico otrok razgrela Spidi in Gogi s svojimi gosti. Večerni del se je pričel z nastopom Andreja Šifrerja in že omenjenimi nagovori, nato pa je sledila modna revija, ki jo je pripravil Studio Ane Žorž. V treh izhodih prikazane kreacije so bile izbrane v I. etaži žalske Savinjke, v Histeria mode. Množica gledalcev se je lahko prepričala, da se je tudi v Žalcu moč za jesen in zimo obleči modno in kakovostno. Med izhodi in po reviji so poleg Šifrerja prepevali tudi Foxy Teens, Sebastian, Slavko Ivančič in ansambel Strici. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. K. R. SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d., 3310 Žalec, Šlandrov trg 35 VABI V SVOJE POSLOVNE ENOTE 1 blagovnico SAVINJKA ŽALEC blagovnico SAVINJKA ŠEMPETER blagovnico PREBOLD blagovnico POLZELA SP VRANSKO SP TABOR SP LIBOJE TEHNIČNO ŽALEC MANUFAKTURO ŽALEC DOM VRANSKO sm\ 50 I let/ HVALA ZA VAS OBISK Podjetništvo september 2002 Vabilo Razvojna agencija Savinja Vas v okviru programa “Dan podjetništva 2002” v Tednu vseživljenjskega učenja vabi na brezplačne podjetniške delavnice: 1. PODJETNIŠTVO NA DEŽELI - torek, 15. 10. 2002, ob 9- uri v sejni sobi Občine Žalec. Delavnica je namenjena kmečkim ženam. 2. E-POSLOVAl\JE V POSLOVNIH SISTEMIH - sreda, 16. 10. 2002, ob 12. uri na UPI-Ljudski univerzi Žalec. Delavnica je namenjena malim in srednjim podjetjem. 3. PODJETNIŠTVO - IZZIV DANAŠI^JGA ČASA - četrtek, 17.10. 2002, ob 9 uri v sejni sobi Občine Žalec. Delavnica je namenjena podjetnicam. 4. LOKALNI GROZDI - DELAVNICA: PODJETJA S POTENCIALOM ZA POVEZOVALE - petek, 28. 10. 2002, ob lO.uri v sejni sobi Občine Žalec. Vabljeni! Dodatne informacije in prijave dobite na sedežu RA Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec ali na tel.: 03/713 68 60 (Ksenja Kovačič). VAVČERSKI SISTEM SVETOVANJA JE UČINKOVITA OBLIKA SOFINANCIRANJA SVETOVALNIH STORITEV PODJETNIKOM Vavčerski sistem svetovanja je nova oblika subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic za mala in srednja podjetja ter samostojne podjetnike, pa tudi za tiste, ki se šele odločajo za podjetniško pot. Svetovanje na naši agenciji v okviru projekta Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Slovenije izvajamo od januarja 2002 dalje in smo doslej vključili že 80 delujočih in potencialnih podjetnikov, turističnih društev in kmetov. V sistem se lahko vključijo delujoča podjetja, potencialni podjetniki iz vrst nezaposlenih in še zaposleni ter do nedavnega tudi kmetje, ki jih žal začasno ne moremo več vključevati zaradi omejitev v financiranju s strani Ministrstva za kmetijstvo. Vavčerski sistem vključenim delujočim podjetjem omogoča, da se jim izbrano splošno ali specialistično podjetniško svetovanje ter izobraževanje in usposabljanje sofinancira v višini 50 % vrednosti svetovalne, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti. Kako se vključite v projekt? Pokličite na telefon 03/713 68 60 ali 03/713 68 70 ali pridete osebno vsak delavnik od 7. dol5. ure, ob sredah od 7. dol7. in ob petkih od 7. do 13. ure na Razvojno agencijo Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec. ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI in PODJETNIŠTVA ŽALEC sporoča, da so v okviru 17. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Tabor, Vransko in Žalec še prosta sredstva. Zainteresirane podjetnike iz občin Tabor, Vransko in Žalec obveščamo, da bomo vloge zbirali do 15. oktobra 2002 oziroma do vsakega 15. v mesecu do porabe sredstev na naslovu Razvojne agencije Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. 713 68 60, kjer dobite tudi dodatne informacije. Biomasa je energija prihodnosti V Savinjski dolini imamo veliko uspešnih obrtnikov -podjetnikov, ki svoje izdelke predstavljajo na vsakoletnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju in drugih podobnih sejmih doma in v tujini. Mednje sodi tudi Justin Sedeljšak iz Prapreč pri Vranskem, ki se že enaindvajset let ukvarja z izdelovanjem kotlov za centralno ogrevanje na trda goriva in s sistemi za avtomatsko kurjenje s sipkimi lesnimi ostanki. Za svoje inovativne dosežke pri razvoju ogrevanja z lesno bio maso, ki je energija prihodnosti, je do sedaj prejel že vrsto visokih priznanj, med drugim bronasti plaketi na sejmih MOS ‘89 in MOS ‘91 v Celju, zlati plaketi na sejmih Energetika ‘92 in Energetika ‘94 pa lansko leto podeljeni bronasti ceh in zlata plaketa Mestne občine Celje ter več drugih priznanj. Prednost njegovih kotlov, ki so plod dolgoletnega znanja in izkušenj, so prostrana kurišča, dober izkoristek goriva in dolga obratovalna doba koda, saj so njihovi prvi izdelki v obratovanju že več kot 21 let. Kot nadgradnja tega je prigrajen sistem za avtomatsko kurjenje, ki zagotavlja popolno izgorevanje skobljencev, žagovine, lesnih sekancev, omogoča brezdimno izgorevanje lesnih ostankov, hitro avtomatsko regulacijo, podobno kot pri kurilnem olju in tako ekološko čisto ogrevanje z biomaso, ki je hkrati tudi najcenejše ogrevanje, saj se investicija v ta sistem, zlasti pri celotnem ogrevanju sušilnic lesa, investitorju povrne že v enem letu obratovanja. V podjetju Justina Sedeljšaka namenjajo veliko pozornost razvoju in spremljanju evropske tovrstne tehnologije ogrevanja. Prav zato ni naključje, da s svojimi izdelki marsikdaj prekašajo znane tovrstne evropske proizvajalce. Med takšne proizvode spada tudi njihov drobilnik PESED za drobljenje kosovnih lesenih odpadkov v sekance, ki so primerni za avtomatsko kurjenje ali bri-ketiranje. Zadnja dva so izdelali za slovenskega in hrvaškega naročnika. Večji drobilnik z motorjem 37 KM gre v Koprivnico, kjer bo zamenjal nemški Kleknerjev drobilec, ki ima sicer skoraj za polovico močnejši motor, a je njegova zmogljivost bistveno manjša od Sedeljšakovega drobilca. Prav tako pa je stroj iz Sedeljšakove delavnice za polovico cenejši. To pa so bili tudi zadostni argumenti za hrvaške kupce, upoštevajoč tudi izkušnje z manjšim Sedeljšakovim drobilcem, ki ga imajo v Koprivnici že nekaj mesecev, da so se odločili zamenjati nemški drobilec, ki je bil sicer v obratovanju šele dobro leto dni. S tem drobilcem, ki je plod lastnega znanja in izkušenj, v delavnici Justina Sedeljšaka dokazujejo sebi in drugim, da znajo in zmorejo iz “Učka narediti tudi mercedes”, pa čeprav delajo in živijo na slovenski zemlji. Sicer pa, zakaj domače ne bi moglo biti boljše od tujega. D. N. Justin Sedeljšak s svojima drobilcema, ki sta zdaj že pri naročnikih. VABILO Razvojna agencija Savinja pod pokroviteljstvom Občine Žalec in v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva, Društvom managerjev in strokovnjakov GOIDING KLUB Žalec ter ostalimi partnerji, ki podpirajo razvoj podjetništva, v mesecu oktobru ponovno organizira “DAN PODJETNIŠTVA ŽALEC 2002”. VABIMO vsa velika, srednja in mala podjetja z območja Spodnje Savinjske doline in člane Društva managerjev in strokovnjakov GOLDING KLUB Žalec, da sodelujejo v programu dogodkov in aktivnosti, ki smo jih na letošnjem drugem srečanju našega gospodarstva zastavili nekoliko drugače. Osrednji dogodek, ki bo hkrati zaključek večdnevnega dogajanja, je: okrogla miza in razgovor z ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin na temo aktualne gospodarske situacije v času našega vstopanja v Evropsko skupnost, ki bo potekala v petek, 25. 10. 2002, od 10. ure dalje, v prostorih Hotela Žalec. Spremljajoči dogodki in aktivnosti: usposabljanja, delavnice, predavanja: 14. 10. 2002 - 25. 10. 2002: podjetniške in druge delavnice: podjetništvo na deželi, e- poslovanje v poslovnih sistemih, podjetništvo -izziv današnjega časa, lokalni grozdi - delavnica za podjetja s potencialom za povezovanje, druga usposabljanja (podroben program bo dosegljiv na sedežu RA Savinja). Usposabljanja sovpadajo s projektom “Teden vseživljenjskega učenja”, v katerega se Razvojna agencija Savinja vključuje v povezavi s svojimi partnerji. • 25. 10. 2002 od 8. - 14. ure: DAN ODPRTIH VRAT Razvojne agencije Savinja; • 25. 10. 2002 od 8. - 18. ure: priložnostna razstava in predstavitev podjetniških delavnic za osnovnošolce, na kateri bodo mladi predstavili nekaj svojih projektov; • 25. 10. 2002 od 8. - 18. ure: predstavitev podpornega okolja za podjetništvo, kjer se bomo predstavili številni partnerji tega okolja na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju (Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Upravna enota Žalec, Zavod za zaposlovanje, PCMG, UPI-Ljudska univerza Žalec,...). “Dan podjetništva v Žalcu” bo priložnost, da se medsebojno spoznamo in poglobimo svoje sodelovanje v korist nadaljnjega gospodarskega razvoja našega območja, zato vse podjetnike, managerje in strokovnjake iz Spodnje Savinjske doline kljub nenehnemu pomanjkanju časa vabimo. da se nam pridružite! mizarstvo Mßm KORUN pohištveno NHHpr stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 • IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA • IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL • IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... • OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV V SAVINJSKI REGIJI RAZVIJAMO LOKALNE PODJETNIŠKE GROZDE Marsikateri podjetnik se sprašuje, ali nima mogoče prav panožni konkurent tistega, kar njemu manjka in ima on nekaj, kar bi konkurentu prišlo prav, razmišlja, ali bi mu povezovanje prineslo le križe in težave ali pa morda povečano sinergijo, premišljuje o svojih interesih, možnostih in pogojih, da se poveže s sorodnim podjetjem. Vsak tak podjetnik lahko odgovore poišče v okviru pilotnega projekta Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo “RAZVOJ LOKALNIH GROZDOV”, ki ga v letošnjem letu izvajamo na Razvojni agenciji Savinja. Smo eden od treh pilotnih lokalnih centrov v Savinjski regiji in v projekt po dogovoru s partnerji vključujemo mala in srednja podjetja na območju Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. “Grozd” je skupina podjetij na določenem geografskem območju, ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. Torej govorimo o ideji, da smo skupaj uspešnejši, močnejši in bolj konkurenčni. Cilj pilotnega projekta v prvi fazi v letošnjem letu je dvigniti zavest o pomenu povezovanja in grozdenja in evidentirati čim večje število potencialnih podjetniških grozdov, v naslednji fazi oziroma v naslednjih letih pa vzpostaviti njihovo delovanje. Trenutno izvajamo fazo anketiranja podjetij na območju Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline, ki bo osnova za identifikacijo potencialnih podjetniških povezav, 18. oktobra pa bomo s podjetji, ki bodo izkazala potencial za povezovanje, imeli že prve delavnice. Vsekakor je projekt priložnost za povezovanje, zato vabimo vsa mikro, mala in srednje velika podjetja s sedežem v občinah Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Žalec, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki menijo, da bi jim povezovanje lahko prineslo določene prednosti, naj nas pokličejo ali obiščejo na sedežu naše agencije. Kontaktni osebi za projekt: organizatorica projekta Danica Jezovšek-Korent, RA Savinja (713 68 64) in koordinator projekta Peter Janič, ZAVOD IRCKON (427 44 08). OGLAŠUJTE V aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno - aktualno PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V SEPTEMBRU 2002 RAZVOJNA AGENCIfA SAVINJA vas obvešča in priporoča: JAVNI RAZPISI MINISTRSTVO TA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT Razpis za dodelitev državnih sredstev iz programa odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja (UL RS št. 78, 6. 9. 2002) Rok za oddajo prijav je 31. 10. 2002. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. OSTALI RAZPISI Javni razpis za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod (UL RS št. 77, 30. 8. 2002) ROK: Vloge za dodelitev podpore je potrebno poslati najkasneje do 30. 10. 2002. Javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo pšenice (UL RS št. 80,13. 9. 2002) ROK: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 27.12. 2002. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na sklad v času od 7.1. 2002 do zaključka razpisa. Ciljni razpis zbiranja predlogov za predstavitev Slovenije na SO. Likovnem bienalu v Benetkah (UL RS št. 77, 30. 8. 2002). ROK: Vloge morajo biti predložene do 7.10. 2002 oziroma do tega dne oddane na pošti kot priporočene pošiljke. Za pravočasno se šteje vloga, ki je bila na poštnem naslovu oddana vključno do 7.10. 2002 oziroma je bila do tega dne predložena na vložišču ministrstva. ŠE AKTUALNI RAZPISI • Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo v letih 2003 in 2004 • Javni razpis za dodeljevanje posojil gospodarskim družbam v težavah v času priprave programa prestrukturiranja iz sredstev kupnin za namene sanacije • Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij • Javni razpis za dodeljevanje sredstev za sanacijo gospodarskih družb iz sredstev kupnin • Javni razpis za ugodnejše kredite malim in srednje velikim podjetjem (v nadaljevanju MSP) v letu 2002 • Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih izdelkov in postopkov po “Programu spodbujanje invencij in inovacij” • Javni razpis za kreditiranje naložb v objekte in naprave za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja - 24LI01B OSTALE INFORMACIJE V mesecu oktobru bomo ponovno organizirali “Dan podjetništva” z dnevom odprtih vrat naše agencije in predstavitvijo podjetniškega podpornega okolja ter vrsto zanimivih tem. VABIJENI! Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo različnih objektov in podobno. Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Center za informiranje in poklicno svetovanje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.), ste vsak delovni dan med 9- in 17. uro, ob petkih pa do 14. ure vabljeni na ČIPS - informativno mesto Žalec! Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ah dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela! VABIMO VAS K SODELOVALI Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek-Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Primož Štorman), E-mail: podjetniški.cen-ter@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, ga. Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR, d.o.o., Žalec( 03/713 31 00, g. Kač). SIPRO d,, STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 =IQNet= tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@sioi.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu septembru 2002 povečale za 0,31 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu septembru 2002 17.076,57 SIT in je 536,25 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 14.998,97 SIT, na Polzeli pa 16.156,89 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu septembru 2002 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. 1. RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki stanovanj z nizkimi dohodki lahko uveljavijo pravico do priznanja znižane neprofitne najemnine. Septembrska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni, vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Pri Korberjevih vinotoč Praznovanje četrtega praznika občine Polzela je obogatila tudi prva pridobitev na kmetijsko-turističnem področju. Na kmetiji Turnšek v Založah, po domače pri Korberjevih, so iz stare kmečke zidanice zgradili lep objekt, vinotoč. Polzelski župan Ljubo Žnidar je ob odprtju dejal, da je dopolnilna dejavnost kmetij na turističnem področju v občim na samem začetku. Znam so problemi savinjskih kmetov in mnogi imajo v lepem okolju na obrobjih doline dobro priložnost, da s poslovnega vidika dopolnijo svojo dejavnost tudi na turističnem področju. Izrekel je čestitke lastnikom vinotoča ob zbranem pogumu, da so se kot prvi v občim odločili za ta korak. Tildi predsednica Turističnega društva Polzela Alenka Žnidar je dejala, da imajo na Polzeli veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, manjkala pa jim je tovrstna ponudba, kakršna je zdaj v Založah. V turističnem društvu so veseli, da je Llimškovim uspelo, zato se bodo trudili za promocijo. nik Blaž Turnšek pa je s staro mamo Vinotoč je blagoslovil polzelski Štefko in županom Ljubom župnik in dekan Jože Kovačec, last- Žnidarjem prerezal trak. T. Tavčar Nov vinotoč ob odprtju Na MOS-u tudi Savinjčani Od 11. do 18. septembra je v Celju potekal 35. mednarodni obrtni sejem, na katerem so se predstavljala tudi podjetja iz Spodnje Savinjske doline. Sejem je bil letos za nekaj dni krajši, saj so se obrtniki in podjetniki pritoževali, da so bili prejšnji sejmi predolgi. Tokrat je bilo v Celju 1700 razstavljalcev iz 32 držav, zvrstilo pa se je tudi 50 strokovnih prireditev. Obrtna zbornica Slovenije je tudi letos največ pozornosti namenila delovno-pravm in davčni zakonodaji, saj kljub opozarjanju v zadnjih letih še vedno ni odpravljena velika finančna nedisciplina v poslovanju. Gospodarska zbornica Slovenije, prav tako soorganizatorja MOS-a, se je letos bolj posvetila mednarodnemu poslovanju slovenskih podjetij, pri čemer je bil poudarek na jugovzhodni Evropi. K. R. OGLAŠUJTE V tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-mail: utrip@zalec.si SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDIH, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING 00 5 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke september 2002 LDS Liberalna demokracija Slovenije Spoštovane, spoštovani sive panterke in panterji, liberalne demokratke in demokrati Slovenije, dragi prijatelji, vabimo vas, da se udeležite srečanja sivih panterjev, članic in članov LDS, simpatizerjev in prijateljev, ki bo v soboto, 28. septembra 2002, ob 11. uri na aerodromu v Levcu. Za vas smo pripravili bogat kulturno zabavni program z govori gostov, nastopi kulturnih skupin in prijetno druženje ob zvokih ansamba Vitezi Celjski. Za popestritev dneva bodo organizirani ogledi kulturnih znamenitosti Savinjske doline, panoramski leti, pestra ponudba dobrot kmečkih žena in gostinstva Laznik. Marijan Turičnik Zdene Podlesnik Jože Kastelic predsednik LDS 00 ŽALEC predsednik MO LDS CELJE predsednik SP Navidezna umirjenost, takoj naslednji hip napetost. Nekako tako izgleda oscilacija življenjskega utripa, pa naj gre za dogajanja v svetovnem, državnem ali lokalnem merilu. Svet je ovit z grožnjo terorizma in spomina na 11. september 2001, Slovencem se dogaja zalivska vojna, pa teroristični napad na žepe davkoplačevalcev zaradi Ljubljanske banke, na drugi strani prevzemi velikih podjetij, zavarovalniške afere, končno pa so pred vrati volitve, ki bodo ne le premešale karte, ampak tudi, in predvsem, pozicije. Nekateri bodo odšli, nekateri bodo ostali, nekateri pa bodo morah oditi. To se v politiki dogaja in je del politične higiene. Slovenci se začenjamo učiti demokracije in prav počasi se nas prijemljejo pravila igre, ki veljajo v Evropi že stoletja. Skoraj celo stoletje balkanske naveze je pustilo svoj pečat. Morda nam nekoč uspe izviti se iz tega objema. Pot je sicer še dolga in naporna, vendar vredna truda. Cilj je jasen, vse velike zmage pa so bile vedno rezultat trdega dela. V mesecu septembru smo skupaj s koalicijsko partnerko N.Si pristopih k akciji zbiranja podpisov podpore neodvisni predsedniški kandidatki Barbari Brezigar. Bili smo uspešni in to daje pozitiven namig. Vehk dogodek pa je bil 15. september, ko smo se zbrali v Mengšu na Festivalu Koalicije Slovenija. Sončno jesensko popoldne je na prisrčno srečanje z bogatim programom privabilo ca. 7000 ljudi iz vse Slovenije. Udeležencev iz našega 00 je bilo precej in vsi so bili zadovoljni. Lokalna dogajanja so navidezno zelo umirjena, saj so tudi seje občinskega sveta vedno redkejše, kot da ni nič pomembnega in je vse v najlepšem redu. Je mar to sindrom po-dopustni-škega privajanja k delu ah pa so vzroki kje drugje. Povprečen občan se zamisli ob takšni neaktivnosti lokalne oblasti, SDS saj problemi ostajajo, z njimi pa se bo kljub vsemu potrebno spoprijeti, če ne v tem, pa v naslednjem mandatu. Poznamo pregovor, da kar lahko storiš danes, ne odlagaj na jutri. Morda pa bodo jutri prišli ljudje, ki bodo to sposobni postoriti in bo navidezno Uidi resnično. Taborski kulturni dnevi nam prinašajo kopico prireditev in otvoritev, a kljub temu vidim ogromno mlačnosti, ponavljanja, samozadostnosti predvsem pa neizkoriščenih možnosti. Tudi tu zmanjkuje energije in zagona. Potrebno je vdahniti nekaj nove “sape”, da se stvar premakne. Sodobne zahteve precej odstopajo od stereotipov, ki so nam bih “vgrajeni” v ne tako daljni preteklosti. Tedni, ki prihajajo, bodo dvigali predvolilno temperaturo, zaželeno pa bi bilo, da se dvigne tudi nivo kritičnega pogleda na desetletje ustvarjanja “zgodbe o uspehu". Ta se je sprevrgla v množico stečajev, brezposelnih in ponižanih, kar je botrovalo naraščanju revščine in padanju življenjske ravni večine prebivalstva. Resnično je potreben nov pristop. A. Einstein je dejal, da energija, ki je problem ustvarila, tega problema ne more rešiti. Logika, ki izvira iz te teze, dovolj prepričljivo nakazuje smer reševanja problema, predvsem pa postavlja jasen cilj, ki si ga želimo prav vsi. Ta cilj je poudarjen v predvolilnem geslu neodvisne kandidatke za predsednico države ga. Barbare Brezigar: “Skupaj zmoremo več.” In prepričan sem, da bomo zmogli. Za 00 SDS Žalec Januš Rasiewicz Festival Koalicije Slovenija Festival Koalicije Slovenija, ki sta ga organizirah stranki Nova Slovenija in Socialdemokratska stranka Slovenije, se je po predvidevanjih organizatorjev in ob veliki množici ljudi začel ob 13 00 uri. Mnogi obiskovalci prireditve, na prizorišču v Mengšu jih je bilo zbranih okoli 7000, so se pred uradnim začetkom Festivala udeležili tudi svete maše v bližnji cerkvi Svetega Mihaela. Udeležence Festivala pa je nagovoril predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk. Poudaril je, da tranzicija v Sloveniji še ni končana, kar pomeni, da smo Slovenci žal “še daleč od sodobne Evrope”. “Z osamosvojitvijo slovenske države smo poštah svobodni, stopili smo v nov, obetavnejši svet, poln izzivov, ki od nas zahteva nove odgovornosti, še posebno v tem tako odločilnem ter prelomnem obdobju, ko se ponovno odločamo o usodi naše prihodnosti”, je dejal dr. Bajuk. Opozoril je na oddaljenost slovenske države od slovenskega državljana, ki je po njegovih besedah, netolerantna tudi do nove alternativne politike. Izrazil je skrb nad očitnim popuščanjem sedanje oblasti nekaterim ozkim, a močnim interesnim skupinam. Poudaril je tudi odločilen pomen močne lokalne samouprave, pomen samostojnih občin, ki le tako lahko samostojno razpolagajo s finančnimi in drugimi sredstvi, ki dolgoročno vodijo v njihov razvoj. Predsednik N.Si je opozoril tudi N Si Nova Slovenila Krščanska ljudska stranka na trenutno, po njegovih besedah, selektivno vlogo medijev, ki še posebno v predvohlnem obdobju, pod pritiskom določenih političnih krogov, selekcionirajo objavljene vsebine. Poudaril je, da je predsedniška kandidatka Barbara Brezigar s svojo dosedanjo poklicno in življenjsko potjo ter s svojimi dejanji, katerih vodilo je bilo dosledno upoštevanje etičnih meril in spoštovanje človekovega dostojanstva, dokazala, da je vredna zaupanja. Predsednik SDS Janez Janša je v svojem nagovoru, ki je sledil, dejal, da je Festival Koalicije Slovenija med drugim namenjen tudi podpori vsem kandidatom, ki bodo kandidirah na bhžajočih se lokalnih volitvah. Z njimi lahko, kot je dejal, “ bistveno spremenimo politično shko na lokalni ravni”. “Marsikaj v bhžnji prihodnosti”, je še dejal, “ne bo odvisno samo od nas, od Koalicije Slovenija, zato ni vseeno kdo ima na volitvah moč, da odloča v našem imenu”. Poudaril je, da imajo “naši politični tekmeci finančno, gospodarsko in medijsko moč”, zato to ustvarja vtis kot, da se ne da nič premakniti. A vendarle, kot je poudaril, “je to zmoten vtis, saj se lahko z denarjem manipulira ljudi le za določen čas” in zaključil, da “ni vse v denarnici, vehko je tudi v srcu”. Poudaril je še, da "se demokracija širi, ta proces je neustavljiv, spremembe se dogajajo in do njih bo prišlo tudi v Sloveniji”. Drago Podgorelec Slovenska ljudska stranka DeSUS DOBRO OPRAVLJENO SKUPNO DELO Pred lokalnimi volitvami 1998 smo se v občinskih odborih strank LDS, DeSUS, SLS in ZLSD in ZELENI SLOVENIJE odločili, da podpremo kandidata za župana LOJZETA POSEDELA. Nas in potrebno večino vohvcev je prepričal s svojim programom in sloganom, ki se je glasil: “VSE, KAR JE DOBREGA, NAJ OSTANE, SLABO SKUPA IZBOLJŠAMO.” Program dela je obsegal naslednja področja: 1. Izkoristimo položaj naše občine za hitrejši in uravnotežen razvoj gospodarstva in negospodarstva v vseh krajih. 2. Strpnost do različnosti, medsebojno sodelovanje in zaupanje brez omejenih strankarskih interesov. 3. Enakopravni odnosi občina - država, sodelovanje s sosednjimi občinami. 4. Podprimo druženje in ustvarjalnost mladih, zagotovimo socialno varnost in pomoč starejšim. 5. Spoštljiv odnos do narave, reševanje ekoloških problemov. Stranke DeSUS, SLS in ZLSD ob zaključku mandata in po štirih letih trdega dela in dobrega sodelovanja z županom in z njegovimi sodelavci v občinski upravi in večino svetnic in svetnikov Občinskega sveta ocenjujemo, da je bilo dobro opravljeno skupno delo. Čeprav zaradi omejenosti prostora ni možno navesti vsega opravljenega dela se lahko iz naslednjega vsak prepriča, da naša trditev drži. • Dobro sodelovanje župana z vsemi svetnicami in svetniki, saj se takoj po volitvah začne trdno delo za reševanje problemov vseh občank in občanov, ne glede na politično ah katero drugo prepričanje. • Učinkovito, korektno in konstruktivno vodenje sej občinskega sveta na osnovi kvalitetnega in pravočasno pripravljenega gradiva. • Priprav in sprejem usklajenih občinskih proračunov z upoštevanjem vseh želja občank in občanov, krajevnih skupnosti, oziroma proračunskih porabnikov. • Hitro in kvalitetno pripravljena delitvena bilanca z novonastalimi občinami Spodnje Savinjske dohne. • Postavitev sistemizacije občinske uprave, ki zagotavlja kvalitetno obdelavo vseh področij življenja in dela v občini. • Dobro sodelovanje z ostalimi županjami in župani občin Savinjske statistične regije (31 občin), kjer je župan obči- ne Žalec predsednik Predstavniškega telesa županov, ki opozarja državne organe na zamujanje pri skladnem regionalnem razvoju. • Opozarjanje in iskanje dobrih rešitev s predstavniki državnih organov v občini za učinkovito reševanje problemov občank in občanov s področja državne uprave. • Priprava in sprejem programskih zasnov, ki omogočajo izdelavo zazidalnih načrtov, ureditvenih načrtov in spremembo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine, kar omogoča zagotavljanje prostorskih možnosti za stanovanjsko gradnjo in prostor za razvoj obrti in podjetništva. Ob tem tudi stalno opozarjanje države, da je zakonodaja na tem področju neustrezna, saj od investitorjev terja preveč časa in denarja. • Dobro pripravljen večletni program investicijskega vlaganja za področje negospodarstva - končanje telovadnice in knjižnice v Šempetru in Petrovčah, obnova strehe in prizidka na I. Osnovni šoh Žalec, obnova Podružnične šole Gotovlje in izgradnja Podružnične šole na Trju, priprava dokumentacije za novo Glasbeno šolo, telovadnica in obnova Osnovne šole Griže in Podružnične šole Ponikva ... • Skupaj z Javnim komunalnim podjetjem dobro pripravljen večletni program investicijskih vlaganj na komunalnem področju; zagotavljanje novih virov pitne vode, izgradnja vodovodov, kanalizacije, ureditev problemov na Centralni čistilni napravi in priprava dokumentacije za njeno razširitev. • Velika pozornost in spodbujanje na področju društvenega življenja- ustanovitev 11 novih turističnih društev in njihove zveze, ustanovitev Zveze kulturnih društev, ustanovitev Univerze za III. življenjsko obdobje, sofinanciranje društvenih dejavnosti na vseh področjih in za vsa življenjska obdobja od najmlajših do najstarejših ... • Vehk poudarek socialnemu področju z upoštevanjem različnosti in potreb na tem področju - izgradnja Delovno-varstvenega centra, odprtje dnevnega centra “Želva” in “Eureka” ter sofinanciranje različnih programov na tem področju... • Vehko naporov in sredstev je vloženih na področju varovanja narave - izdelava lokalne Agende 21 za našo občino, ureditev ekoloških otokov in zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov, saniranje divjih odlagališč in sodelovanje s šolami za osveščanje mladih o pomenu ekologije... Naša skupna ugotovitev, vključno z županom, je, da smo z opravljenim delom lahko več kot zadovoljni. Uspehi pa bi zagotovo bili še večji, če se največja stranka 00 LDS ne hi med mandatom odločila za “konstruktivno opozicijo”. Lahko smo veseli in ponosni na našo pravilno odločitev pred štirimi leti in na dobro opravljeno skupno delo. 00 DeSUS, Rado Rotar 00 SLS, Slavko Leskošek 00 ZLSD, Roman Virant Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. september 2002 Po DOLINI Lokalni odbori v Žalcu Koordinacija lokalnih odborov LDS je imela v žalskem gasilskem domu drugo sejo, na kateri so se zbrali predsedniki in sekretarji lokalnih odborov te stranke, osrednja tema seje pa so bile priprave na lokalne volitve 2002. Poleg vodij lokalnih odborov se je seje udeležil tudi poslanec Milan Kopušar. Po pozdravu predsednika koordinacije Gregorja Vovka Petrovskega je o pripravah na lokal- ne volitve spregovoril generalni sekretar stranke Peter Jamnikar, ki je opozoril zlasti na pozornost in spoštovanje vseh rokov volilnih opravil. Na novosti v spremenjenem zakonu o političnih strankah je govoril Sašo Kastelin. Glede volitev županov v spodnjesa-vinjskih občinah bo imela LDS v Žalcu svojega kandidata, in sicer Marijana Turičnika, v občini Polzela bo podprla Ljuba Žnidarja, v občini Prebold pa Vinka Debelaka. K. R. Polna lista DeSUS - občinski odbor Prebold je na Golavi prvi predstavil svoje kandidate za občinski svet. Preboldski občinski svet ima 15 članov in za vseh 15 ima DeSUS svoje kandidate. V prvi volilni enoti (Prebold) bodo kandidirali: Dušan Fric, Henrika Gominšek, Emil Malovšek, Edi Peternel in Milica Štorman, v drugi (Kaplja, Dolenja in Latkova vas): Ana Ajdič, Emilija Črnila, Ivanka Golič, Franc Kukovnik in Ida Ocvirk, v tretji volilni enoti (Šešče, Sv. Lovrenc, Matke in Marija Reka) pa: Janez Ahačič, Franc Derča, Ignac Novak, Janko Marinc in Anica Ocvirk (zapisani so po abecednem vrstnem redu, ne po mestih na kandidatni listi). K. R. Podporo trem županom Pred dnevi so se v Lovskem doma na Goljavi nad Preboldom na predvolilnem srečanju zbrali člani stranke DeSUS občine Prebold, njihovi simpatizerji in drugi gostje. Med njimi so bili predsednik DeSUS-a Anton Rous, poslanec v državnem zboru Franc Lenko, podpredsednik območnega odbora stranke za Spodnjo Savinjsko dolino Rado Rotar, predsednika občinskih odborov stranke Braslovče in Polzela, župan občine Prebold Vinko Debelak in predsednik občinske organizacije ZZB NOB Prebold Viljem Petek. Srečanje se je začelo s kratkim kulturnim programom in pozdravnim nagovorom predsednika 10 DeSUS Prebold Franca Povšeta, sledila pa je predstavitev kandidatov na letošnjih državnih in lokalnih volitvah. Stranka za predsednika države podpira nestrankarskega kandidata dr. Antona Beblerja, za župane pa Vinka Debelaka v občini Prebold, Ljuba Žnidarja v občini Polzela in Lojzeta Posedela v občine Žalec. Stranka bo imela v dolini skupno tudi 45 kandidatov za občinske svetnike. V nadaljevanju je zbranim spregovoril Anton Rous, ki je dejal, da po desetih letih samostojne države še zdaleč ne moremo biti zadovoljni z njo oziroma njeno politiko, ki pozablja tako na upokojence kot na delavce. Poudaril je, da je nujno potrebno postaviti gospodarstvo na zdrave temelje, saj bo le tako mogoče zagotoviti boljše in lepše čase. Vsekakor pa mora politika države postati bolj socialna in omogočiti dostojno življenje vsem svojim državljanom. Svoje poglede in razmišljanja so predstavili še poslanec Franc Lenko, župan Vinko Debelak ter drugi. D. N., foto: X. Š. Veljaš, kolikor znaš Lokalni odbor Stranke Mladih Slovenije Žalec je skupaj s Centrom za socialno delo Žalec ter njegovim dnevnim centrom za otroke in mladostnike Podmornica pripravil akcijo zbiranja šolskih potrebščin. Akcijo so poimenovali Kolikor znaš, toliko veljaš. S skupnimi močmi so zbrali veliko šolskih potrebščin, ki so jih ob začetku šolskega leta razdelili socialno ogroženim družinam. S tem so pomagali h kvalitetnejši izobrazbi otrok, katerih starši nimajo dovolj finančnih sredstev. Predsednik žalskega odbora Stranke mladih Danijel Novak je povedal, da je bil cilj akcije zbrati čim več šolskih potrebščin za socialno ogrožene družine v občini Žalec. “V Stranki Mladih Slovenije se zavedamo, da kvalitetnega znanja, ki je osnova za kvalitetno življenje, ni mogoče pridobiti brez določenih materialnih sredstev, ki pa so vedno povezana z denarjem. Tako so tisti otroci, katerih starši nimajo dovolj finančnih sredstev, prikrajšani za najkvalitetnejše pridobivanje znanja v šolskih klopeh. Zbrane šolske potrebščine so bile v začetku šolskega leta predane družinam, da so lahko otroci brezskrbno in zadovoljno pričeli novo šolsko leto.” Zbiranje šolskih potrebščin je potekalo vsako soboto v avgustu na stojnicah, ki jih je SMS Žalec postavil v Žalcu, pa tudi v Podmornici. Pred tem so razdelili letake in nalepili pla- kate, o zbiranju pa so občanke in občane obvestili tudi preko Savinjske televizije. “Odziv ljudi je bil zelo pozitiven, saj jih je že prvi dan zbiranja kar nekaj prineslo razne šolske potrebščine, kot so šolske torbe, zvezki, ravnila in drugo. Še več pa smo zbrali med tednom v dnevnem centru Podmornica. Za nameček smo člani lokalnega odbora Stranke Mladih Slovenije Žalec prispevali denar, s katerim smo kupili nove šolske potrebščine. Z zbranimi sredstvi smo lahko razveselili oziroma pomagali več kot tridesetim družinam v občini Žalec,” je povedal Danijel Novak. Zbiranje so zaključili v soboto, 31. avgusta, predali vse šolske potrebščine Centru za socialno delo, kjer so jih zapakirah in razdelili med družine. V lokalnem odboru SMS Žalec so prepričani, da je bila akcija Kolikor znaš, toliko veljaš več kot uspešna. “Zato bomo tudi v prihodnje usmerili ves svoj trud k ustvarjanju boljše prihodnosti, skupaj z občankami in občani. Še posebej je potrebno usmeriti trud k najmlajšim in jim omogočiti kar najboljši vstop v življenje s kvalitetno in koristno izobrazbo. Vsem, ki so prispevali, se najlepše zahvaljujemo, še posebej Centru za socialno delo Žalec, ki je dal na razpolago svoje prostore in sredstva za uspešno izvedbo in zaključek akcije. Akcija je tudi lep primer, kako se lahko z uspešnim sodelovanjem med različnimi inštitucijami pomaga pomoči potrebnim ljudem,” je še dodal Danijel Novak. K. R. — SWP5S» Trgovska družba \ ŽANA, d.d., ŽALEC Mestni trg 2, Žalec 7 A MA ercator tei.: 03/713 4500, faks: 03/713 45 45 lAINA NOVA AKCIJSKA PONUDBA V MERCATORJEVIH PRODAJALNIH! Sir Ementalec M, 1 kg, Ljubljanske mlekarne Pomursko mleko, 3,2 % m.m., 1 I, Pomurske mlekarne Surovo maslo, 250 g, Pomurske mlekarne Riž Gallo za rižote, 1 kg, Mercator Bebi čokolešnik, 1 kg, Kolinska Čokolada Gorenjka s celimi lešniki, 300 g., Žito Gorenjka Pijača Deit pomaranča, 1,5 I, Kolinska Tuna Rio mare Insalatissime, 3x150 g, 2 okusa, Mercator Univerzalna moka, fina, 1 kg, Intes Kava Barcaffe, 250 g, Droga Briketi za pse Pedigree govedina, 3 kg, Emona Obala 1. 1.649,00 142,00 \330,00/ 264,00 446,00 339,00 .289,00 929,00 699/00 499,00 194,00 149,00 .36o\oO 799,00 210JD0 139,00 /508,00 394,00 .575,00 1.189,00 Krema Nivea soft, 200 ml, Beiersdorf Kremni gel Dove za prfianje, 250 ml., Unilever Zobna pasta Denta-med Perfect, 75 ml., Henkel Slovenija Tablete za strojno pomivanje Calgonit 3v1 Total, 763 g, 2 vrsti, Reckitt Benckiser SUPERMARKET MERCATOR Žalec, PRODAJNI CENTER LENA Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE 957,Oo/ 729,00 761,OD 599,00 5(00 399,00 .048)00 1.599,00 j /29,00 399,00 BLAGOVNICA ZANA Žalec -SALON POHIŠTVA MERCATOR Oglejte si JESENSKO POHIŠTVENO AKCIJO od 20. septembra do 20. oktobra 2002 ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA! Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Merc karticol ■H ■■Hi Po DOLINI september 2002 Obnovljena dvorana z razstavo je postala prava zakladnica ročnega dela. Jubilej sekcije ročnih del Obnovljena dvorana KZ Prebold je v septembrskih dnevih postala razstavni prostor, z več sto razstavljenimi primerki ročnih del. li odslikavajo pridnost in zavzetost žena in tudi moških v sekciji ročnih del, ki že deset let aktivno deluje pri Društvu upokojencev Prebold. Tokratna razstava, ki jo sicer prirejajo vsako drugo leto, je bila tako tudi slovesna obeležitev okrogle obletnice, ki so jo pred odprtjem proslavili s prijetno slovesnostjo v avb kinodvorane. Zbrane je najprej pozdravila pesem pevske skupine Prijatelji iz Šešč, nato pa sta zbranim spregovorila predsednik DU Prebold Ivo Stepišnik in župan občine Prebold Vinko Debelak. Oba sta pohvalila trud članic sekcije, župan pa je kot darilo ob jubileju sekciji obljubil avtobusni prevoz za strokovno ekskuruzijo po Sloveniji. O delu sekcije je spregovorila vodja Marica Štorman, ki je obudila čas pred desetimi leti, ko se je okrog sedaj že pokojne Anice Terpin zbralo nekaj upokojenk in začelo z delom v Preboldu in Šeščah. Od takrat se zbirajo enkrat tedensko pri skupnem delu, kjer si izmenjujejo znanje in izkušnje, ne manjka pa tudi pogovorov o aktualnih temah. Njihova skrb je vseskozi vključevanje mlajših, saj, kot pravijo, ne smemo dopustiti, da bi šla v pozabo dela naših babic. V ta namen so na razstavi naredili tudi poseben razstavni kotiček Iz babičine skrinje. Jubilejne slovesnosti so se poleg številnih sokrajanov udeležile tudi kolegice iz Vrbja in Griž, ki so jubi-lantkam čestitale in jim predale priložnostni darili. Razstavo je odprl župan Vinko Debelak. Pogled na bogastvo ročnih del, ki je bilo skrito onstran vrat dvorane, je osupnil prisotne. Pogled je bil resnično vehčasten, odshkaval je ure, dneve, tedne, mesece in leta prizadevnega dela. To velja tudi za samoraslo likovnico Marijo Jelen, ki je svoja slikarska dela postavila na ogled v avh kinodvorane, pa za Janeza Korbarja, ki je razstavo obogatil z izdelki iz lesa, in morda še za koga. Razstava je bila odprta tri dni, delo sekcije pa se bo v prihajajočih jesenskih in zimskih dnevih še okrepilo. Nove stvaritve bomo lahko znova občudovali čez dve leti, ko naj bi že po tradiciji ponovno pripravili razstavo. D. Naraglav Srečanje starejših Braslovčanov Krajevni odbor in Krajevna organizacija Rdečega križa Braslovče sta ob krajevnem prazniku pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Od 230 povabljenih se je srečanja udeležilo več kot polovica. Zbrane v dvorani Zadružnega doma je uvodoma pozdravil predsednik Krajevnega odbora Rudi Sedovšek, nato pa sta spregovorila tudi župan Duško Goričar in predsednica Krajevne organizacije RK Vlasta Pšakar. V kulturnem progra- mu so nastopih Bratje Dobrovnik, učenec Blaž Ušen, harmonikar Polde Dobnik in starejša skupina ljudskih pevcev iz Braslovč in Letuša. Največje pozornosti sta bila deležna 95-letna Ljudmila Ramšak in 91-letni Franc Bošnjak. Povabili so ju na oder, kjer so jima za visok jubilej čestitah in jima izročili šopka. Kulturnemu programu sta sledila pogostitev in družabno srečanje. Vzdušje v dvorani je bilo veselo. Mnogi so dejali: “Lepo je in hvala, da nas starejših ne pozabite!” T. Tavčar S slovesnosti ob ponovni blagoslovitvi obnovljene kapele v Topovljah Obnovljena Marijina kapela V Topovljah, ob magistralni cesti Šentrupert - Mozirje, stoji Marijina vaška kapela, ki je bila v zadnjem času v zelo slabem stanju. Krajani Topovelj na čelu z Rudijem Žoharjem so se odločili, da jo obnovijo. S pomočjo občine Braslovče so v treh mesecih kapelo popolnoma obnovili, prav tako pa tudi njeno okohco. Največ prostovoljnih ur sta opravila na področju zidarstva Rudi Bosil, na področju mizarstva pa Franc Bosil. Na ponovni blagoslovitvi sta obred opravila dekan Ivan Napret iz Šmartnega ob Paki in domači župnik Jože Zidanšek, zbranim krajanom so spregovorih tudi Rudi Žohar, braslovški župan Duško Goričar in ob koncu Vlado Marovt, ki je vse povabil na prigrizek in kozarec vina. K prijetnemu vzdušju so prispevali tudi braslovški cerkveni pevci. T. Tavčar Upokojenci žalske ohčine tekmovali Zveza društev upokojencev občine Žalec je tudi letos organizirala tradicionalno srečanje svojih članov. Poleg prijetnega druženja, ki je bilo pod šotorom ob Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, so izvedli tekmovanje v streljanju z zračno puško, metanju pikada in v metanju krogov. Srečanja se je udeležil tudi njihov predsedniški kandidat dr. Anton Bebler. Upokojencem je spregovoril župan Lojze Posedel, ki je ob pomoči predsednika zveze društev upokojencev Antona Grosa in športnega referenta zveze Martina Štormana podelil pokale in medalje. V metanju krogov je bila pri ženskah najboljša ekipa DU Zabukovica - Griže, drugo mesto je dosegla ekipa Vrbja in tretje ekipa Žalčank. Med posameznicami je bila najboljša Gluhakova iz Žalca. Pri moških so bih najboljši Šempetrani, drugo mesto so zasedli Ponikovljani in tretje Žalčani. Najboljši posameznik je bil Janez Meglič iz DU Žalec. V metanju pikada so prvo mesto osvojile upokojenke Vrbja, druge so bile Žalčanke, tretje pa upokojenke iz DU Ponikva. Najboljša posamezni- ca je bila Ivica Razgoršek iz DU Šempeter. Pri moških je slavila ekipa DU Petrovče, drugo mesto je zasedlo DU Ponikva in tretje DU Zabukovica -Griže. Najboljši posameznik je bil Janez Grobelnik iz DU Petrovče. V streljanju z zračno puško so slavile upokojenke iz Šempetra, druge so bile Vrbenčanke in tretje Žalčanke. Največ krogov je nastrelja-la Berta Povše iz Šempetra. Prav tako prvo mesto je osvojila tudi moška ekipa Šempetra, drugi so bih člani DU Zabukovica - Griže in tretji upokojenci iz Petrovč, od koder je doma tudi najboljši strelec Polde Valant. Srečanje starejših na Vranskem Župnijska Karitas Vransko in Občina Vransko sta v nedeljo pripravili srečanje krajanov, starih 70 let in več. O sveti maši v župnijski cerkvi so se zbrali v gostišču Slovan, kjer jih je pozdravila predsednica Karitas Martina Felicijan in se zahvalila občini za dobro sodelovanje. Zatem je zbrane pozdravil župan Franc Sušnik in med drugim povedal, da je prav, da se starejši vsaj enkrat na leto srečajo, se poveselijo in pogovorijo. Glede doma za starejše pa je dejal, da bo v kratkem izdano gradbeno dovoljenje in da se bo nato pričelo z delom. Kar precej pozornosti na srečanju je bilo namenjene Ani Križnik, ki je letos praznovala 102. rojstni dan in je bila tudi med udeleženci. V krajšem kulturnem programu sta nastopih sestri Mateja in Barbara Novak, sledil pa je družabni del s pogostitvijo. T. T. D. N. Vsi dobitniki pokalov in medalj Župan Duško Goričar čestita Francu Bošnjaku, ob njem je Ljudmila Ramšak. Savinjski starodobniki v Beogradu V spomin na prvo GRAND PRIX dirko leta 1939, na kateri so nastopili znani svetovni dirkači kot Willi Briem, Ralph Roese in drugi, je pred nedavnim v Beogradu potekalo veliko mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih motorjev in avtomobilov. Slovenijo so zastopali člani Veteran kluba Maribor in Slovenska Bistrica, ki so doma s celjskega okoliša. Večina jih živi v Spodnji Savinjski dolini, kjer je tudi sicer vehko ljubiteljev starodobnih motorjev in avtomobilov. V Beograd so motoristi odšli z mešanimi občutki in negotovostjo, ki pa je ob vehčastnem in prisrčnem sprejemu hitro splahnela. Deležni so bih znanega srbskega gostoljubja, ki smo ga bih pri njih Slovenci vajeni pred osamosvojitvijo Slovenije. Sodelovanje na paradi v spomin na znamenito dirko iz leta 1939 je bilo za vso slovensko motoristično delegacijo nepozabno doživetje. Parade so se udeležili številni lastniki starodobnih motorjev in avtomobilov iz Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. Slovenska delegacija, v kateri so bih Marjan Dobriha, Franc Svatina, Branko Lesjak, Martin Skubic, Henrik Kranjc, Franc Part, Mirko Rems in Janko Marko iz Spodnje Savinjske doline ter Maks Vrečko in Zvone Tkalec iz Celja, je bila v Beogradu med najbolj opaženimi in medijsko obleganimi delegacijami, kar je povsem razumljivo, saj so prejeh največ pokalov in priznanj. Pokal za najstarejšega motorista je prejel Branko Lesjak, pokal za najbolj atraktivni motor je bil podeljen Mirku Remsu, pokal za najlepše oblečenega motorista je prejel Maks Vrečko, ki je prejel še pokal za najlepše dekoriran motor, identičen času izdelave. Poseben pokal za najbolj oddaljenega avtomobilista pa je prejel Janko Marko iz Gotovelj, ki se je v Beograd pripeljal s svojim lepim cabrioletom Triumfom 1300. Beograd je bil za malo slovensko delegacijo starodobnih avtomobilov nadvse prijetno doživetje, zato pravijo, da se bodo tudi v prihodnje udeleževali takšnih in podobnih srečanj, ki zbližujejo, bogatijo in osrečujejo vse ljubitelje veteranskih vozil, ne glede na jezik, mejo, vero in politično prepričanje. D. Naraglav Motociklisti s pokali v parku pred palačo nekdanje jugoslovanske skupščine Med govorom župana Franca Sušnika september 2002 Po DOLINI Šentjurske vasi v fotomonografiji V Taboru je ta teden izšla fotomonografija občine z naslovom Slike iz šenjutrskih vasi. “Eden od osnovnih motivov za nastanek te knjige, je želja -slaviti in oznanjati lepoto našega šentjurskega koščka domovine. Ljudje, ki so tu odraščali ali del življenja preživeli pri nas in pozneje odšli v širni svet, ga nosijo v srcu kot svetinjo, kot kraj lepega spomina,” je v kratkem nagovoru v uvodu fotomonografije zapisala županja Vida Slakan. Fotomonografija se pričenja s Svetim Jurijem ob Taboru na starih razglednicah, sledi kratka zgodovina občine z omembo znanih občanov, nato so predstavljene vasi Tabor, Črni vrh, Kapla, Loke, Miklavž pri Taboru, Ojstriška vas in Pondor. Na kratko, predvsem s fotografijami, je zatem predstavljeno življenje v občini, v poglavju o župniji sv. Jurija ob Taboru pa med drugim spoznamo tudi Plečnikovo krstilnico. Monografija se zaključi z legendami in seveda povabilom na obisk. Fotomonografija je namreč poleg domačinom namenjena predvsem kot promocijski material in darilo. Županja Vida Slakan je ob njenem izidu povedala: “Že v času krajevne skupnosti Tabor smo izdali zloženko KS Tabor, te poznam?, zato zloženke ni bilo potrebno izdajati na novo, še posebej ker se razen tega, da smo poštah občina, ostalo ni spremenilo. Vendar pa je bila zloženka za promocijo občine premalo, zato smo ves čas razmišljah o pripravi monografije. Že je kazalo, da nam ne bo uspelo v tem mandatu, vendar smo imeli srečo pri izbiri sodelavca, ki se je na občini zaposlil preko javnih del in ki je z veliko zagnanostjo in znanjem pristopil k temu projektu. Velik del tekstov je zbral že Silvo Lavtižar, ki je tu služboval pred dvema letoma. Upamo, da bodo občani radi posegli po fotomonografiji, da jo bodo podarili sorodnikom in prijateljem, v pomoč pa bo tudi mnogim učencem in dijakom, ki prihajajo k nam po podatke za svoje seminarske naloge. Knjiga je še čisto “sveža”, zato še ni določeno, kdaj in kje jo bomo predstavili, na vsak način pa jo bo vsako gospodinjstvo v občini dobilo brezplačno. Seveda je namenjena tudi različnim priložnostim, v katerih župan ne more brez primernega darila.” Urednik fotomonografije je Jure Vrhovec, poleg njega so bili v uredniškem odboru še Vida Slakan, Silvo Lavtižar in Anka Krčmar. Čmobele fotografije in razglednice je prispeval domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, barvne fotografije pa Silvo Lavtižar, Matevž Lenarčič, Darko Naraglav, Miran Orožim in Jure Vrhovec. Fotomonografija, ki jo je oblikoval Vasja Knapič, tiskala pa Marginalija, d.o.o., je izšla v nakladi tisoč izvodov. K. R. Fotomonografija Občine Tabor Največ gob iz preboldskih gozdov Društvo upokojencev Vransko je v soboto dopoldne pripravilo šesto tradicionalno srečanje gobarjev iz Prebolda, Polzele in Tabora. Na zanimivi razstavi gob v gasilskem domu Vransko je posebna komisija pregledala gobe in ugotovila, da so gobarji DU Prebold razstavili kar 143 vrst gob. Iz Tabora so na razstavo prinesli 100 različnih gob, s Polzele 72, iz domačega društva pa 46, vendar pa so imeli domačini najtežjo gobo. Upokojenci so tako dokazali, da so izvrstni gobarji, tokratna razstava pa je bila rekordna po številu razstavljenih gob. T. T. Vranski upokojenci ob svoji stojnici Bogat teden vseživljenjskega učenja Ob tednu vseživljenjskega učenja se bodo tudi v žalski občini zvrstile številne prireditve in predstavitve. Pričele se bodo v ponedeljek, 14. oktobra, in zaključile v soboto, 19. oktobra. Prireditve organizirajo UPI - Ljudska univerza Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zavod za zaposlovanje - urad za delo Žalec, Žalski mladinski center, Medobčinska matična knjižnica Žalec in Društvo upokojencev Žalec. Vsak dan v omenjenem tednu bo v Žalskem mladinskem centru možno deskanje po internetu, v torek (15. 10.) ob 16. uri v ŽMC-u pripravljajo tudi predstavitev programov za samostojno učenje, v sredo ob 17. uri osnove oblikovanja spletne strani, v petek (18. 10.) ob 19- uri pa ogled filma preko DVD-ja. Od 1. do 20. oktobra bodo pričeli z delom krožki Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec. V ponedeljek, 14. oktobra, bo UPI - Ljudska univerza Žalec od 12. do 16. ure na Mestnem trgu v Žalcu predstavljala izobraževalne in svetovalne dejavnosti, v prostorih univerze pa bo od 16. do 17. ure prireditev Ringa, ringa, raja. V torek, 15. oktobra, bo od 9 do 12. ure na UPI - Ljudski univerzi Žalec deloval odprti telefon za srednješolsko izobraževanje (713 35 66, 713 35 64), v sejni sobi Občine Žalec pa od 9- do 13. ure Razvojna agencija Savinja pripravlja posvet Podjetništvo na deželi. Od 15. do 17. ure bo v CIPS-u in Svetovalnem središču Žalec (v prostorih UPI) predavanje Izbira poklica v obdobju računalništva in informacijske tehnologije. V sredo, 16. oktrobra, bodo od 9- do 12. ure na UPI-ju odprli telefon za vprašanja o visokošolskem izobraževanju, od 12. do 15. ure Razvojna agencija Savinja pripravlja, prav tako na UPI-ju, predstavitev E-poslovanje v poslovnih sistemih, od 16. do 19- ure pa vas bodo na univerzi seznanili z ureditvijo podatkov. V Svetovalnem središču bo od 17. do 18. ure svetovanje o tem, kaj vse mora kupec izvedeti od prodajalca računalniške opreme, preden se odloči za nakup. V četrtek, 17. oktobra, od 9 do 13- ure pripravlja Razvojna agencija Savinja v sejni sobi Občine Žalec prireditev Podjetništvo - izziv današnjega časa, v CIPS-u pa bo Urad za delo Žalec ta čas posvetil temi Lastna aktivnost - pogoj za lažjo pot do zaposlitve. V Svetovalnem središču bo od 16. do 17. ure govora o uporabnosti evropskega računalniškega spričevala v Sloveniji, ob 17. uri pa predstavitev Koktejli na sto načinov. Prav tako bo v četrtek ob 18. uri v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu Pripovedovalnica, v prostorih ljudske univerze pa ob 18. uri predstavitev Izobraževanje in informacijska tehnologija. V petek, 18. oktobra, bo od 14. do 18. ure UPI - Ljudska univerza Žalec svoje izobraževalne in svetovalne dejavnosti predstavljala v Inetrsparu v Celju, ob 19. uri pa bo v Domu krajanov Vrbje Večer s harmonikarji DU Vrbje in gosti. V soboto, 19. oktobra, bodo od 10. do 12. ure v UPI - Ljudski univerzi razmišljah na temo Elektronska pošta na mobilnem telefonu?, ob 19- uri pa bo v Medobčinski matični knjižnici pogovor na temo Spolnost - od spontanosti do zavrtosti in nazaj. Navedeni datumi prireditev se lahko še spremenijo. Organizatorji bodo javnost obveščali o morebitnih spremebah datumov v sredstvih javnega obveščanja. UPI - Ljudska univerza Žalec ves teden vabi tudi k ogledu svoje spletne strani: www.upi.si. Na Šlandrovem trgu spet čistilnica Od 16. septembra na Šlandrovem trgu 23 v Žalcu ponovno posluje kemična čistilnica. Njena lokacija je znana večini Žalčanov, lastnik pa je nov. Gre za poslovno enoto kemične čistilnice ECO NOVA iz Celja. V čistilnici opravljajo storitve kemičnega čiščenja oblačil, nege oblačil in impregnacijo SCOTCH- GARD. Stranke jih lahko obiščejo v delovnem času, to je od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. ep marginalija tel.: 03/ 713 10 80, faks: 03/ 714 01 44 GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 Postanite tudi vi uporabnik zemeljskega plina in prihranite na času in denarju. Priložnost! Ne zamudite ! Akcija velja od 8 aprila 2002 do odprodaje zalog. Ponudba velja za nove uporabnike zemeljskega plina ob priključitvi na plinovodno omrežje Mestnih plinovodov d.o.o. v letu 2002 Za več informacij: MESTNI PLINOVODI d.o.o., PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec Tel.: 03/7102603, Uradne ure: pon., sre., pet, 11.00 -12.00 in 16.00 -17.00 Plinske peči Vaillant 24 Kw s pretočnim bojlerjem samo za 120.000 SIT SUI (naravni vlek) oz. 140.000 SIT (prisilni vlek) Cena peči izven akcije: -naravni vlek PRO VUW 240-3 187.267,20 SIT - prisilni vlek PRO VUW 242-3 216.563,00 SIT MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. Napovednik september2002 PRIREDITVE V OKTOBRU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 14. 10. ob 19-30 uri RIFLETOV ŠUŠTAR - ŠPAS TEATER DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO. ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC MILOJKA INTIHAR 712 12 50 18. 10. ob 19. uri KONCERT HARMONIKARJEV DU VRBJE Z GOSTI DOM KRAJANOV VRBJE DU VRBJE MILAN ŽOLNIR 712 16 25 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 28. 9. ob 6.30 TRGATEV V SVEČINSKIH GORICAH SVEČINSKE GORICE PD ZABUKOVICA IVAN PRIVORA 031 860 188 5. 10. SLEME SLEME PD ŽALEC DUŠAN ŠIP 031 320 242 6.10. KOSTANJEV PIKNIK NA GORI GORA PD ŽALEC JANKO DOLER 572 82 77 12.10. ob 5.30 IZLET PO DOLINI DRAGONJE SLOVENSKA ISTRA PD ZABUKOVICA IVAN PRIVORA 031 860 188 13.10. SPREJEM OTROK V PD PIKNIK NA BUKOVICI MO PD ŽALEC ALBIN VAHEN 19- 10. ob 11. uri PROSLAVA OB 30-LETNICI SAVINJSKE PLANINSKE POTI HOM ODBOR ZASPP VSA PD ODBORA 19. 10. ob 8. uri TRADICIONALNI JESENSKI POHOD KRAJANOV NA HOM START IZPRED OŠ GRIŽE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 26. in 27. 10. PO SAMOBORSKI PLANINSKI POTI SAMOBORSKO GORJE PD ZABUKOVICA IVAN PRIVORA 031 860 188 26.10. KOZJI VRH STORŽIČ MO PD ŽALEC TINACIRMAN 031 576 671 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. KINO ŽALEC - oktober 4. - 6. 10. AUSTIN POWERS V ZLATOTIČU KOMEDIJA VSOTA VSEH STRAHOV - AKCIJA, AVANTURA, DRAMA, TRILER 11. - 13. 10. HARTOVA VOJNA VOJNA DRAMA NOVI FRAJER - KOMEDIJA 18. - 20. 10. VELIKE TEŽAVE - KOMEDIJA NEVIDNO ZLO -ZF AKCIJA 25. - 27. 10. FANTJE IN PUNCE - NAJSTNIŠKA KOMEDIJA KLONIRANKA - KOMEDIJA Predstave bodo ob petkih, sobotah in nedeljah ob 18. in 20. uri. KINO VRANSKO - oktober 27. 9. ob 19. uri VEČ KOT DEKLE (najstniška komedija) 4. 10. ob 19. uri BANDITA (akcijska komedija) 11. 10 ob 19- uri NAČRTOVALKA POROK (romantična komedija) KINOSKOP Filmski oktober v Žalcu se začne s pohotnim Austin Powersom, ki je v svojega Zlatotiča nagnetel toliko različnih filmov iz preteklosti in sedanjosti, da boste imeli občutek, da gledate vse filme tega sveta naenkrat. Najbolj pa seveda komedije. Rdeča nit njegovih citatov je še vedno Myersov specifični telesni humor; vse tisto, kar bi parodiram James Bond rad naredil, pa zaradi cenzure ne sme... o vsem tem Austin govori. Lahko bi dejali, da je Austin Vsota vseh Bondovih strahov,... ampak v resnici bi govorili le o četrtem nadaljevanju sage o Jacku Ryanu, ki je nekoč lovil Rdeči oktober, sedaj pa njegovi sovražniki postavljajo atomsko bombo kar sredi Amerike. Štafeto vloge velikega agenta informatike je tokrat prevzel Ben Affleck. Bruce Willis medtem vztraja pri mirnejših vlogah, lahko bi celo rekli, da “smrtnejših” vlogah; v Hartovi vojni ne boste našli hoje z bosimi podplati po razbitem steklu ah košenja stotnije teroristov z eno pištolo, kar je nekoč bila Wilhsova zaščitna znamka. Tokrat poskuša na bolj diplomatski način ohraniti življenja svojih vojakov, s katerimi je zaprt v nacističnem taborišču. Govorimo o dogodkih sredi druge svetovne vojne; za Novega frajerja pa je druga svetovna vojna povsem izenačena s šolo, v katero hodi. Ker “luzer” noče biti, mu ne preostane drugega, kot da postane... novi frajer. Imidž je namreč po njegovem vse. Tudi dogajanje okoli Tim Allena je precej podobno vojnemu stanju... tudi tukaj govorimo o atomski bombi,... tudi tukaj se ta znajde sredi Amerike,... le da so ustvarjalci film poimenovali enostavno Velike težave. Namignimo še mi: če ni omenjena besedica strah, nadomešča pa jo besedica težava, je jasno, da govorimo o komediji. In čeprav bi tudi skovanko Nevidno zlo lahko povezah s kakšno bombo... ah teroristi,... smo na napačni poh. Čeprav le za malenkost. V Nevidnem zlu se namreč Milla Jovovich bori z virusi in mutanti in zombiji in računalniškimi karakterji in morda še čim. Film je narejen po računalniški igrici, torej je jasno - streljačine ne manjka. Fantje in punce in Kloniranka imata precej podobnosti. Prvič: v obeh imajo glavno vlogo fantje in punce, drugič: v obeh filmih junaki ugotavljajo, da se prave ljubezni ne da nadomestiti - no, v drugem filmu so še malo bolj skrajni in ugotovijo, da se je ne da klonirah. Razhka med filmoma je v tem, da je prvi bolj posvečen čakanju in podoben mladinski varianti Ko je Harry srečal Sally... drugi pa skorajda preveč hiter in se mu pozna - po zvrsti humorja - da so ga delali producenti Ameriške pite. In tukaj se oktober konča... Peter Zupanc Pesmi za vse čase Družina Galič iz Šempetra praznuje letos 10-letnico glasbenega delovanja. Jubilej bodo v jesenskih mesecih proslavili z nekaj koncerti po Sloveniji in z izdajo svoje že pete zgoščenke in kasete. Pred dnevi so Cita, Jože, Katarina in Marko nastopili skupaj s Habrovimi fanti in sestrami Budja v preboldski cerkvi in v Mali Nedelji, to soboto bodo v Lučah, osrednji koncert ob 10-letnici pa bo v ponedeljek, 7. oktobra, v Žalcu. V Žalcu bo Družina Galič predstavila svojo novo kaseto in zgoščenko z naslovom Pesmi za vse čase. Album je v celoh posnet v živo v Kisovcu, na enem od koncertov njihove zadnje slovenske turneje. Osemnajst skladb predstavlja izbor najbolj priljubljenih pesmi desetletne zgodovine ansambla. Kot avtorja se v eni skladbi prvič prestavljata tudi Katarina in Marko, ki sicer igrata saksofon in kitaro, pojejo pa vsi člani družine. Zanimiva je tudi naslovnica zgoščenke. Fotografija je bila posneta sredi decembrske turneje po Avstraliji v znamenitem zlatokopu Ballarat v državi Victoria, v kostumih iz 19- stoletja, takrat ko so nastale mnoge “pesmi za vse čase”, ki še “živijo” tudi po zaslugi igranja in petja Galičevih. Poleg omenjenih koncertov bo ob 10-letnici Družine Galič posvečena tudi oddaja Radia Slovenija Koncert iz naših krajev, ki jo bodo snemali 12. oktobra v Šempetru. Jubilantom se bodo pridružili Anja Burnik s prijatelji, ansambel Braneta Klavžarja, mladi harmonikarji Darka Atelška in humorist Podhomski Joža. Od 26. oktobra dalje Družina Galič, ki deluje pod okriljem Kultumo-umetniškega društva Glasba iz Slovenije, načrtuje naslednjo serijo koncertov, ki bodo drugačni kot omenjeni. In kaj o Družini Galič meni ena od najboljših poznavalk ljudskega petja v Sloveniji Jasna Vidakovič? “Družina Galič se že dolgo časa v glasbi povezuje s slovenskim ljudskim izročilom. V njihovem značilnem, zlasti instrumentalnem približevanju zvočni osnovi, poudarjajo spremljevalno vlogo citer Družina Galič v 19■ stoletju in ustne harmonike. Galičevi pa se duhu ohranjanja in poustvarjanja slovenske ljudske glasbe približujejo tudi v zasnovi samega izvajalskega ansambla - kot družina so hsta osnovna in najbolj spontana družba izvajal- cev, ki je imela možnost ohraniti največ prvin starega izročila. Hkrati so samoumevno poskrbeli, da mladi rod nadaljuje tradicijo večglasnega petja in muziciranja.” K.R. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC IN HOTEL ŽALEC PRIREJATA BUčlJADO 2002 v HOTELU ŽALEC od 03. do 06. oktobra 2002 Vabimo vas, da se udeležite prireditve in na njej tudi sodelujete s svojim Izdelkom: ČETRTEK, 03.10.2002 PRIJAVA NA TEKMOVANJE BUČ do 12.ure v HOTELU ŽALEC PETEK, 04.10.2002 RAZSTAVA BUČ in GURMANSKA PONUDBA BUČNIH JEDI SOBOTA, 05.10.2002 BUČNI PLES ob 20. uri in GURMANSKA PONUDBA BUČNIH JEDI 06.10.2002 ob 15. uri ZAKLJUČEK BUČUADE in PODELITEV NAGRAD ZA NAJTEŽJO BUČO, ZA NAJVEČJO BUČO, nagradili pa bomo tudi NAJBOLJŠE IZDELKE IZ BUČ. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabi na odprtje razstave likovnih del MALE VELIKE SLIKE Božidarja Zavška Dareta, ki bo jutri (26. 9.) ob 19.30 uri v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Razstava bo na ogled do 12. oktobra, vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Medobčinska matična knjižnica Žalec Prireditve v oktobru četrtek, 17. oktober, ob 18. uri: Pripovedovalnica, prireditev in tekmovanje osnovnošolcev v pripovedovanju iz izvirnosti nadaljevanja zgodbe, sobota, 19. oktober, ob 19. uri: Spolnost - od spontanosti do zavrtosti in nazaj, predavanje dr. Matjaža Lesjaka. ACMAN Moda za (po)POLNE Kupon za - 10 % Grile 25, (03) 710 04 23 _________ACMAN, d.o.o.. Patizanska 5. Šoštani_ september2002 Kultura Mažoretke iz Levca V septembru je bilo kar nekaj prireditev, na katerih so sodelovale mlade mažoretke iz Levca, ki delujejo kot plesna sekcija Kulturno-turističnega društva Levec. Sekcija deluje šele pol leta, vendar mlade mažoretke že pridno nastopajo. Vodi jo Barbara Mulej, pomagata pa ji tudi Suzana Divjak in Karmen Gajšek. Skupina šteje 30 mažoretk. Med drugim so navdušile s svojim nastopom na izboru smaragdne kraljice v Žalcu. Glede na to, kaj so pokazale v Žalcu, si lahko obetamo, da v prihodnje najbrž brez njih ne bo minila nobena pomembnejša kultumo-tu-ristična prireditev v občini, predvsem pa ne v domačem Levcu. D. N. lir! 1 / 1 p \£s § 1 J Mažoretke iz Levca po nastopu v Žalcu Skrb za sakralne objekte Na Ponikvi poleg skrbi za napredek kraja posvečajo posebno pozornost tudi ohranjanju kulturne dediščine, kamor prav gotovo sodijo sakralni objekti. Ob zaključku praznovanja krajevnega praznika sta na pokopališču blagoslovila nov križ župnik Tone Krašovec, ki je soupravitelj župnij v Vinski Gori in na Ponikvi, in ponikvanski monsignor Milan Jezernik iz Rima. Ob tej priložnosti je “krajevni župan” Ivan Jelen, ki to funkcijo uspešno opravlja že tretji mandat in nič ne kaže, da bi se tega, za marsikoga nehvaležnega dela že naveličal, povedal: “Ker je upravljalec pokopališča Krajevna skupnost, je bila naša dolžnost, da poskrbimo za velik križ, ki je sestavni del vsakega pokopališča. Zob časa je staro razpelo načel do te mere, da je bila obnova nemogoča, zato smo se odločili, da postavimo novega. Stara je ostala le streha. Sicer pa strmimo k temu, da poskrbimo za vse tiste sakralne objekte, tu mislim predvsem na kapelice in križe, ki nimajo svojih lastnikov ah pa jih ti iz takšnih ah drugačnih razlogov ne obnovijo. Tako smo lani poskrbeli za lepši videz pri znani Frvegovi kapeli, ki je bila že dolgo časa v precej žalostnem stanju, spada pa v našo KS.” Na Ponikvi je že nekako ustaljena navada, da nobena pomembnejša slovesnost ne mine brez domačih pevcev - članov MoPZ Ponikva in tudi k tej slovesnosti so prispevali svoj delež. Ob že omenjenem pokopališču morda ne bo odveč, zlasti za mlajšo generacijo tega kraja, podatek, da se je nekoč kraj zadnjega počitka imenoval Flemetova njiva, po kmetovalcu Flemetu, ki je za novo pokopališče žrtvoval eno izmed svojih najboljših njiv. Prvotno pokopališče se je nahajalo zahodno od farne cekrve sv. Pankracija. M. H. V Hramšah godba na pihala Godba Hramše z vodjem Boštjanom Zajcem Vrtna galerija GAJ “Kjer koli so se ljudje naselili, so ustvarjali, stvaritve redkih posameznikov, ki nosijo v sebi poseben dar izražanja, pa nas navdušujejo in so umetnine. In kot so redki posamezniki s takšnimi darovi v sebi, so tudi redki trenutki, da nam je dano, tudi na vasi srečati posebneže in spoznavati njihova dela, ki so razstavljena na prvi tovrstni razstavi ob otvoritvi vrtne galerije Gaj v tem delu slovenske zemlje, v naši Kaplji vasi. Za ta izjemen trenutek in doživetje gre vsa zahvala avtorju razstave in lastniku galerije Cirilu Hočevarju.” S temi besedami je pospremil otvoritev galerije Cirila Hočevarja in otvoritev kiparske razstave LES, KAMEN, BRON, akademskega kiparja Jožeta Lašiča, dr. Stipeta Miliča in Cirila Hočevarja, župan občine Prebold Vinko Debelak. V kulturnem programu so nastopih moški pevski zbor Svobode Prebold, plesna skupina AXSIS ter Nejc Donko in Nika Hočevar na kitari. Program je povezovala Martina Kumer. Za kulinarične dobrote pa so poskrbele članice društva podeželskih žena občine Prebold. “Dve leti je zorela ideja o vrtni galeriji in danes lahko ta prostor z veseljem pokažem vsem obiskovalcem in ljubiteljem umetnosti. Najprej je bilo sicer veliko pomislekov, predvsem zaradi precejšnega angažiranja za tako početje, s časom pa sem imel pri delu in zamisli vedno več podpore. Ob tej priliki, bi se rad zahvalil družini in očetu za vsakršno pomoč in potrpljenje, ki so ga imeli z menoj od dne, ko smo v nedogled pobirali kamenje s krompirjeve njive in je bilo vse še tako daleč, do nekaj tednov nazaj, ko smo postavljah kozolec in je travnik dobil končno podobo,” je s ponosom povedal moj sogovornik Ciril Hočevar dva dni pred otvoritvijo galerije. Ciril Hočevar je sicer Ljubljančan, vendar pa je zlasti potem, ko je kot zapuščino po materi dobil njeno rojstno hišo v Kaplji vasi, izkoristil vsak trenutek za obisk in bivanje v tej vasi- Na pobudo glasbenika Boštjana Zajca in še nekaterih glasbenih navdušencev iz Hramš v KS Galicija, ki jih združuje enak interes organizirati skupino, ki ima veselje do glasbe, je uspelo privabiti nekaj mož, članov bodoče godbe na pihala Hramše. Namen društva, ki je v fazi ustanavljanja, bo nuditi nadarjenim članom možnost glasbene izobrazbe do stopnje dobrega amaterja, jih vključiti v orkester, organizirati javne nastope itd. Orkester - godba Hramše, ki pod vodstvom Boštjana Zajca pridno vadi, načrtuje svoje prve nastope konec letošnjega leta. Vsi, ki imate veselje do glasbe, se še lahko vključite v godbo Hramše. T.T. ci, ki mu je dajala tudi navdih za njegove umetniške stvaritve in ga končno pripeljala do odločitve o ureditvi vrtne galerije. “V hiši pred tem travnikom je bila rojena moja mati. Zato odprtje galerije in otvoritev prve razstave posvečam njenemu spominu,” pravi Ciril in izreče zahvalo vsem, ki so mu pomagali uresničiti njegovo zamisel in odprtje kiparske razstave, ki bo do konca meseca na ogled vsak dan od 10. do 17. ure. Z ureditviju galerije se je Cirilu Hočevarju uresničil pomemben trenutek v njegovem življenju. Vanj je vstavil najvidnejši kamenček življenjskega mozaika, ki je sedaj več ah manj izpolnjen. In kdo je sploh Ciril Hočevar? Študiral je gradbeništvo na Univerzi v Ljubljani, vzporedno (od leta 1973 do 1975) pa še kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Zdenku Kahnu. Leta 1975 je diplomiral na gradbeništvu in se po opravljeni vojaščini zaposlil kot statik. Vse do leta 1991 je občasno kiparil in se ukvarjal predvsem s portretiranjem otrok v žgani glini. Od leta 1992 ima status samostojnega kulturnega delavca. Zadnjih nekaj let se poleg male plastike ukvarja z izdelovanjem lutk v Plesna skupina UPFS Žalska plesna skupim UPI’S Pred leti je bila plesna tradicija v Žalcu zelo močna. Z željo, da bi tradicija ponovno zaživela, sta Biserka Neuholt in Barbara Kolenc marca lani pripravili avdicijo za jazz balet na UPI - Ljudski univerzi Žalec. Barbara Kolenc je kot koreografinja in dolgoletna plesalka predlagala, da bi se plesna skupina osredotočila na jazz balet s priokusom hip hopa, Biserka Neuholt pa je poskrbela za organizacijo in marketing. Projekta sta se lotih z vehko zagnanostjo in vnetostjo, saj sta bili prepričani, da je lahko Žalec ob prepoznavnosti po hmelju, znan tudi po plesu. Na avdicijo je prišlo osem plesalk in en plesalec, ki pa je kljub zagotavljanju, da se med dekleti dobro počuti, obupal že na samem začetku. Dekleta so vztrajala in tako so začele. Plesna skupina je pričela intenzivno delati in junija so pripravile dve koreografiji, na Feeling in Erosa Ramazzotija. Zadovoljne z nastopi in odzivom so nestrpno pričakovale začetek nove sezone. Na vpis je prišlo 16 deklet, nekaj jih je med letom prenehalo, ostalo jih je 10. Plesno znanje so nadgradile in pripravile štiri koreografije. Nastopi so bili pogostejši in bolj odmevni. UPI - Ljudska univerza Žalec je sponzorirala za skupino enake kostume, tako je bila podoba enotna, izzivalna in privlačna. Kot pravijo pri plesni skupini UPES, je to šele začetek. V začetku oktobra letošnjega leta se žehjo okrepiti z novimi plesalci, načrtujejo pa tudi udeležbo na plesnih tekmovanjih. T. Tavčar Ciril Hočevar ob portretu Ervim Fritza naravni velikosti za slovenske muzeje, maskot, pa tudi z izdelavo gledaliških scen in likovno opremo ladij. Eno njegovih najobsežnejših del je prav gotovo serija petnajstih figur jamskih kopačev - rudarjev za velenjski premogovniški muzej. Letos spomladi se je lotil novega cikla malih plastik v bronu s skupnim naslovom GIB, ki so poleg drugih njegovih kipov na ogled tudi na tej razstavi. Obiskovalci bodo zagotovo prepoznali med njimi tudi glinena portreta dveh poznanih mož, pesnika Ervina Fritza in doktorja ter publicista Ivana Dolinarja. Sicer pa ne gre izpustiti ogleda skulptur njegovih dveh prijateljev Lašiča in Mihčiča, ki kiparita v lesu oziroma v kamnu in tako zaokrožata razstavo. D. Naraglav Kultura september2002 Novi odbor KD Liboje med sejo za pripravo jubilejne revije 30. revija z novim predsednikom Kulturno društvo Liboje se že nekaj časa pripravlja na tradicionalno prireditev - revijo narodno-zabavnih ansamblov, ki letos slavi že 30-letni jubilej. Tokrat bo organizacija potekala pod vodstvom novega predsednika Kulturnega društva Matjaža Jazbeca, ki je krmilo društva prevzel konec letošnjega aprila. Pri pripravi revije bo imel pomembno vlogo domači glasbenik Miro Klinc, ki je že v preteklosti veliko prispeval k uspešnosti te tradicionalne prireditve. Mineva torej 30 let, kar je bila rojena in tudi uresničena ideja o reviji narodno-zabavnih ansamblov, ki je leto za letom, zadnjo soboto in nedeljo v novembru privabila v Liboje številne narodno-zabavne ansamble in množico ljubiteljev te glasbe. Revija, ki je vzklila v glavah članov ansambla “Veseli Libojčani”, je v teh letih dokazala, da je trdoživa, priljubljena in potrebna, saj je za ptujskim in števerjanskim festivalom tretja najstarejša prireditev narodnozabavne glasbe v Sloveniji. “Mislim, da si kulturnega dogajanja v Libojah ni mogoče zamišljati brez te tradicionalne revije. Vsekakor gre pri tem tudi za spoštovanje tradicije in ljudi, ki so vsa ta leta po svoje pomagali oblikovati kulturno življenje kraja. Čeprav sodim med mlado generacijo, se bom trudil delovati v skladu s tradicijo, saj le v tem vidim možnost za nadaljnjo uspešno delo Kulturnega društva. Kako znamo, zmoremo in želimo delati ter sodelovati, pa bo pokazala letošnja jubilejna trideseta revija narodno-zabavnih ansamblov,” je povedal predsednik KD Matjaž Jazbec iz Porenc, zaselka Liboj, ki je poznan po vsestranskem plodnem sodelovanju tamkaj živečih krajanov. Čeprav sta do jubilejne revije še polna dva meseca, pa organizatorji vse že sedaj prisrčno vabijo v Liboje na prireditev, ki bo v nedeljo, 24. novembra. Narodno-zabavnim vižam boste lahko prisluhnili ob 14. ah ob 17. uri, ko se bodo sodelujoči ansambli predstavih še enkrat. D. Naraglav Monografija o hramu zelene učenosti Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki se po novem imenuje Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, je letos praznoval 50-letnico svojega obstoja. Ob tem jubileju je izdal monografijo z naslovom Pol stoletja hrama zelene učenosti, katere predstavitev je bila prejšnji teden v Medobčinski matični knjižnici v Žalcu. Predstavili so jo direktor inštituta mag. Andrej Simončič, urednica Majda Virant in oblikovalec Miljenko Liculo, s katerimi se je pogovarjala Anka Krčmar. Mag. Andrej Simončič je med drugim povedal, da so praznovanje polstoletnega jubileja inštituta sicer morali prilagajati ekonomskim možnostim, da pa so se kljub temu odločili za izdajo monografije, ki bo trajen spomin na dosedanjo prehojeno pot inštituta, ki ima trenutno 6 oddelkov in 57 zaposlenih, od tega je kar polovica raziskovalcev. Za urednico monografije je bila izbrana Majda Virant, ki je na inštitutu zaposlena že 30 let, deset let pa je vodja oddelka za pivovarstvo. Na inštitut jo poleg tega vežejo spomini iz otroštva, saj je bil eden od pobudnikov njegove ustanovitve in prvi direktor njen stric Martin Jošt, k ljubezni do lepe slovenske besede pa ji je pomagal tudi očetov bratranec, pesnik France Onič. Seveda brez sodelavcev in članov uredniškega odbora, ki so vsi tudi avtorji tekstov, monografije ne bi bilo. Poleg Majde Virant so bih člani uredniškega odbora dr. Dušica Majer, dr. Janko Rode, doc. dr. Martin Pavlovič, dr. Iztok - Jože Košir, mag. Andrej Simončič, mag. Nataša Ferant, Helena Gajšek, Klavdija Matjaž - Petek in Aleksander Flajs. Avtorja tekstov sta tudi Irena Friškovec in Miha Avanzo. Monografija predstavlja hmeljarstvo in pivovarstvo v Sloveniji, vse oddelke Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo ter pomembnejše mejnike v njegovem razvoju. V angleškem jeziku je zapisan tudi povzetek. Poleg mnogih dragocenih podatkov se monografija odlikuje po odličnih fotografijah mag. Milana Žolnirja, Joca Žnidaršiča in Vinka Skaleta. Oblikovanje celostne podobe monografije je opravil znani slovenski oblikovalec Miljenko Licul iz Studia Zodiak. V žalski knjižnici je med drugim spregovoril tudi o sebi, o oblikovanju in vlogi simbolov, kakršen je znak polja praznih hmel-jevk. Pogovor je s pesmimi popestril Savinjski oktet. Monografija je bila izdana v nakladi 1250 izvodov, njeno izdajo pa so omogočih: obe največji slovenski pivovarni, Hmeljarsko združenje in Občina Žalec. K. R., foto: T. T. Mag. Andrej Simončič, Majda Virant, Miljenko Licul in Anka Krčmar na predstavitvi monografije “Imamo vse, kar imajo veliki -tudi rimsko nekropolo!” Tako je zaključil svoj govor na slavnostni akademiji ob 50-let-nici odkritja rimskih grobišč v Šempetru akademik Boštjan Žekš, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Te besede najbolj na kratko povedo, kakšne vrednosti je ta slovenski kulturni biser sredi naše doline. O njem so zbranim v Antičnem parku spregovorili tudi direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer, kustosinja tega muzeja dr. Irena Lazar in osrednji govornik doc. dr. Bojan Djurič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Čestitkam ob jubileju sta se pridružila župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl, prav vsi pa ob tem niso pozabili izreči zahvale Turističnemu društvu Šempeter, ki že ves čas skrbi za to kulturno dediščino. Nedeljski večer v Antičnem parku, sredi grobnic Spektacijev, Enijcev in Sekundinov, Vindonijeve grobnice in ostalih dehh nekdanjega rimskega grobišča je bil nekaj posebnega. S koreografsko postavitvijo priredbe grškega mita o Alkestidi, ženi, ki je žrtvovala življenje za svojega moža, je bilo občinstvo popeljano v čas, ki ga na Vindonijevi grobnici upodablajta rehefa Herakleja in Alkestide. Predstava je nastala kot produkt ustvarjalnega gledališkega seminarja -delavnice Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Celju in izvedbi igralcev kulturnih društev Zveze kulturnih društev Celje ter udeležencev seminarja ob tehnični podpori Kultumo-umetniškega društva Zarja Trnovlje Celje. Prevod, priredba in režija sta delo Mihe Alujeviča. Premiera je bila konec junija lanskega leta v zunanjem lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje, ki praznuje v tem času 120-letnico delovanja. Pokrajinski muzej Celje je v svojem jubilejnem letu pripravil več prireditev, kot strokovni upravljalec Antičnega parka (dejanski lastnik je Slovenska akademija znanosti in umetnosti) pa je ob 50-letnici odkritja izdal šest novih zloženk. Osrednji govornik na slavnostni akademiji je bil docent dr. Bojan Djurič, ki je nazorno predstavil vse spomenike, pomen njihovih odkritij in njihove vrednosti pri dojemanju rimske umetnosti in kulture. "... V našem skupnem življenju so praznovanja vedno točka pogleda v preteklost in napoved prihodnosti. Tiste prihodnosti, ki je v dobršni meri odvisna od nas samih, naših vrednot in naše zavzetosti za te dobrote. Šempetrski spomeniki so v tem pogledu najboljši primer. Že odločitev, sprejeta kmalu po njihovem odkritju, da jih ponovno postavijo v parkovno oblikovano celoto, je bila visoka kulturna odločitev, ki je s svojimi posledicami ne samo določila njihovo nadaljnjo usodo, vključno z našim današnjim druženjem, temveč hkrati bistveno oblikovala naše splošno dojemanje rimske umetnosti in kulture. V tej bleščavi belega marmorja, ki meče globoke sence daleč naokoli, v siju dekorativnega bogastva keltskega baroka, kakor so nekateri v zgrešenem navdušenju poimenovali okrasno kipenje šempetrskih spomenikov, je težko ugotavljati njihovo pravo veljavo in dejanski pomen. Kljub temu je izkopovalcem to več ali manj uspelo, o čemer govorijo njihova strokovna kakovost in marsikdaj zavidanja vredna predvidevanja. Največji dosežek Josipa Klemenca, Vere Kolšek in Petra Petruja je več kot uspešna rekonstrukcija štirih grobnih arhitektur, do katerih so se prebili skozi številne poizkuse, dosledno upoštevajoč konstrukcijske elemente na več kot 600 odkritih blokih. Danes si je pravzaprav težko predstavljati, s kakšno težavno nalogo so se avtorji rekonstrukcij spopadali. Josip Klemenc, srečni izkopovalec Šempetra, je v letih pred svojo smrtjo (1967) v številnih strokovnih objavah obdelal pravzaprav vse strani šempetrskih nagrobnih spomenikov. Določil je čas uničenja nekropole ob katastofalni poplavi Savinje v poznem 3- stoletju, ugotovil je tipe nagrobnih spomenikov, obravnaval komentirano mitološke prizore na spomenikih, historično obdelal njihove napise ter predstavil portrete pokojnikov in keltske elemente na njih. Vse do obsežne obravnave, predvsem mitoloških mitov in ciklov šempetrskih spomenikov leta 1998, ki so delo Jožeta Kastelica, so se le maloštevilni avtorji lotevali vprašanj, povezanih s temi spomeniki ...” je med drugim povedal Bojan Djurič. Ugotovitve prvih raziskovalcev šempetrskih nagrobnih spomenikov so bile deležne večih preverjanj v poznejših letih, vendar še vedno veljajo kot pravilne. Slavnostno akademijo je povezoval Boštjan Romih, posebno razpoloženje pa je pričaral duo Sensibile oziroma harfistka Urška Križnik in flavtistka Eva Slana. S svojim igranjem sta še poudarili z rimsko kulturo naelektreno ozračje, ki ga je po zaključku proslave dopolnila Alkestida Lade Kaštelan. Jubileju in zaključni prireditvi so po Alkestidi nazdravili pred nekropolo, kjer je bila na ogled tudi razstava o 50-letnici nekropole. Že pred slavnostno akademijo pa je bila tiskovna konferenca, na kateri so dr. Irena Lazar iz Pokrajinskega muzeja, župan Lojze Posedel in predsednica Turističnega društva Šempeter Metka Vočko spregovorili tudi o nekaterih problemih v zvezi z nekropolo. Rimsko nekropolo lemo obišče okoli 10 tisoč ljudi, 80 odstotkov je šolskih otrok, približno 10 odstotkov pa tujcev. Obisk se je precej zmanjšal po odprtju avtoceste skozi Savinjsko dolino, kljub zdaj že večletnim prizadevanjem, pa občini, muzeju in društvu ni uspelo od pristojnih dobiti dovoljenja za postavitev usmerjevalne table na izvozu z avtoceste v Šempetru, niti ni Šempeter kot kulturnozgodovinski kraj označen z rjavo barvo. Prav tako bo potrebno razmisliti, kako v prihodnje zaščititi razstavljene grobnice, saj čas in vreme počasi uničujeta tudi marmor. Morda bi bilo dobro postaviti nekakšno streho, razmišlja dr. Lazarjeva. Še v tem lem pa se bo najbrž pričela obnova vzhodnega dela parka z ostanki rimske ceste, za kar bo denar prispevala Uprava za kulturno dediščino. Poteka tudi odkup zemljišč za razširitev parkirišč ob Antičnem parku. Z vsemi prireditvami, ki so v tem lem potekale v okolju šempetrske nekropole, je 50-letni jubilej dobil težo in priznanje, ki mu pripada. V nas je znova prebudil zavest o vrednosti tega kulturnega bisera, ki nas uvršča med velike, kot je dejal akademik prof. Boštjan Žekš. D. Naraglav, K. R. Alkestida v šempetrskem antičnem parku Obiskovalcev je bih tudi na slavnostni akademiji veliko september2002 ŠPORT Pokal Juteksu Med zelo aktivna strelska društva v Spodnji Savinjski dolini sodi tudi Strelsko društvo Polzela, ki je v okviru praznovanja praznika občine Polzela pripravilo strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško, 50 strelov leže, na katerem je nastopilo 26 strelcev. Pokal je osvojila ekipa SD Juteks Žalec s 779 krogi, druga pa je bila ekipa SD Polzela s 735 krogi. Med posamezniki je zmagal član SD Juteks Žalec Mladen Melanšek z 89 krogi, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila njegova klubska kolega Jože Pavlič s 83 in Andrej Trifunovič z 82 krogi. T.T. Zmagovalec med posamezniki Mladen Melanšek (SD Juteks Žalec). AUF-ZIC Podmeja 2002 Pri Lovskem domu na Podmeji, na prelazu, ki ločuje Spodnjo Savinjsko dolino iti Zasavje, je bila v nedeljo zaključna prireditev kolesarskih rekreacijskih vzponov iz obeh dolin. Zanimiva in odmevna akcija je potekala od 14. aprila do 15. septembra v organizaciji kolesarskega društva Partizan Trbovlje. V akcijo se je vključilo 163 kolesarjev iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Prebolda, Žalca, Celja, Velenja, Griž, Braslovč, Tabora, Šempetra, Polzele, Mozirja, Gomilskega in še od kod. Do 13. septembra so opravili skupno 5536 vzponov, ta številka pa se je zadnja dva dneva akcije povečala še za kakšnih sto vzponov, saj je večina prišla na zaključno prireditev s kolesi. Čeprav so v tej kolesarski akciji prevladovali moški (142), je žreb za dobitnico glavne nagrade - gorskega kolesa izbral žensko. Srečna dobitnica, ki jo je izžrebal najmlajši udeleženec akcije Matic Selan iz Trbovelj, je postala najstarejša udeleženka pri ženskah Tatjana Golič iz Prebolda, ki je opravila 70 vzponov in tako poleg pokala prejela še tri medalje. Pokal in prehodni pokal za največ vzponov (136) je prejel Damjan Banda iz Trbovelj. Največ vzponov pri ženskah (128) je opravila Mojca Hribernik iz Marija Reke. Pokal za največ družinskih vzponov je prejela družina Bokalič iz Trbovelj, pokal za najstarejšega udeleženca akcije pa Hinko Drnovšek iz Trbovelj. Poseben pokal za vztrajnost in vzdržljivost je prejel Urban Kupšek, ki je imel v kartončku 146 kontrolnih žigov, ker pa je doma najbližje Podmeji, ni mogel kandidirati za osvojitev prvega mesta. Za osvojitev bronaste kolajne je bilo potrebno opraviti 20 vzponov, za srebrno kolajno 30 in za zlato 50 vzponov. Za pokal za najmljšega/o in najstarejšega/o udeleženca/ko akcije so se lahko potegovali le tisti, ki so opravili najmanj 20 vzponov. Vsak kolesar je lahko le enkrat na dan žigosal kartonček, s čimer je bila zagotovljena potrebna poštenost do sotekmovalcev in samega sebe. V Kolesarskem društvu Partizan Trbovlje, ki mu predseduje Marjan Ramšak, 1. novembra pričnejo z zimsko akcijo kolesarjenja in pohodov na Podmejo, ki bo potekala do 1. aprila 2003. Sistem bo enak kot pri minulem AUF-ZIC tekmovanju. Dokazila o vzponih bo beležila vpisna knjiga in žig v kartončku. Dnevno bo možno dobiti le en žig, in sicer v času od 9-do 17. ure. Za osvojitev bronaste kolajne bo potrebno opraviti 15 vzponov, za srebrno kolajno 25 in za zlato 40 vzponov. D. Naraglav Dobitniki pokalov z najsrečnejšo udeleženko akcije Tatjano Golič, ki je dobila pokal za najstarejšo udeleženko, bila pa je tudi srečna izžrebanka glavne nagrade. Še pod Goro Oljko S kolesi na Goro Oljko Športno društvo Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 2. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na progi, dolgi 7 kilometrov, s 400 metri višinske razlike, se je pomerilo 86 kolesarjev v osmih kategorijah. Absolutni zmagovalec je postal Robert Vrečar z Ljubečne, ki je progo prevozil v času 21 minut in 38 sekund. V posameznih kategorijah so zmagah: v starosti od 13 do 15 let Peter Korošec iz Velenja, od 16 do 18 let Filip Pavlin iz Mozirja, od 19 do 23 let Robert Vrečar z Ljubečne, od 24 do 30 let Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, od 31 do 40 let Andrej Kahne iz Škofje vasi, od 41 do 50 let Karel Kosmač iz Celja, od 50 do 60 let Rafael Končina iz Prebolda, pri članicah pa Cvetka Pušnik iz Griž. Najboljši v vseh kategorijah so prejeli medalje in praktične nagrade. T. Tavčar Dvoboj med invalidi in upokojenci Mestna skupnost Žalec je 19. septembra v počastitev 820-letnice Žalca izvedla meddruštveno tekmovanje med člani Medobčinskega društva invalidov Žalec in Društva upokojencev Žalec. Tekmovanja so potekala na Športnem centru v pikadu, metanju krogov, streljanju z zračno puško in balinanju. Sodelovale so ženske in moške ekipe. Pri ženskah so v pikadu in streljanju zmagale članice upokojencev, pri krogih in balinanju pa članice invalidov. Pri moških ekipah so v pikadu, streljanju in balinanju zmagah invalidi (le za 2 kroga), dočim so v krogih premočno zmagah upokojenci. Med posamezniki so bili najboljši in prejeh medalje: pri pikadu: ženske -1. Romana Jurhar, 2. Marija Vajncerl in 3. Manja Majcen; moški: 1. Ferdo Vinamik, 2. Pero Kartoš in 3. Branko Strmec; pri krogih: ženske - 1. Mihca Puncer, 2. Marija Majcen in 3. Elica Kočevar; moški: 1. Janez Meghč, 2. Bernard Grešak in 3. Ferdo Vinamik: pri streljanju: ženske - 1. Romana Jurhar, 2. Karohna Ferme in 3. Berta Penezič; moški: -1. Jože TUmšek, 2. Leon Perdan in Rajko Jagič. Balinanje pa je potekalo ekipno. Tekmovanje in ekipe sta vestno pripravila športna referenta obeh društev Leon Bevc in Ferdo Vinamik. Vsa tekmovanja so se odvijalo v lepem in prijateljskem vzdušju ter lepem vremenu. Predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec in Ernest Ramšak je podehl pokale in medalje, predsedniku društva invalidov Vladu Jagru pa čudovit prehodni pokal, saj je bil sprejet dogovor, da se bomo srečah vsako leto. Janez Meglič Predsednik odstopil Po rednih pripravah za jesenski del prvenstva medobčinske nogometne zveze Celje je v Nogometnem klubu Žalec prišlo tudi do sprememb v vodstvu kluba. Po 40 letih dela v žalskem nogometnem klubu je kot predsednik zaradi slabega zdravstvenega stanja odstopil Jože Grobelnik. Novi predsednik je postal nekdanji nogometaš NK Žalec Leon Kozar, tehnični vodja je Samo Verstovšek, sekretar in trener mladih pa Ciril Naprudnik. Vodstvo kluba je zadovoljno z delom dveh mladih selekcij, ki tekmujejo v MNZ Celje, in obema trenerjema - Cirilom Naprudnikom in prof. Miranom Jelenom. Članska ekipa se po osmih letih po izstopu iz tretje slovenske lige spet vneto pripravlja, “štartala” naj bi drugo leto v jesenskem delu prvenstva MNZ Celje. T. T. Po osmih letih Pred dnevi so v športnem parku v Žalcu pred približno 150 gledalci člani nogometnega kluba Žalec igrali z drugoli-gašem NK Krško. To je bila tekma za pokal MNZ Celje. Do 41. minute so bih Žalčani enakovredni nasprotniki drugoli-gašem. Žal niso izkoristili dve priložnosti za zadetek, nato pa so jih nasprotniki iz Krškega nadigrah in visoko, z rezultatom 9: 0 zmagah. J. G. Tenis namesto politike Poletne počitniške dni v žalskem občinskem odboru stranke LDS že nekaj let zaključujejo s teniškim turnirjem dvojic, imenovanim Modri turnir. Letos je bil že dvanajsti in na peščenih igriščih v Šeščah se je zbralo 52 tenisačev, tudi vodja poslanske skupine Tone Anderlič. Igrah so naključno izžrebani pari, zmagala pa sta Ivi Kapider s Polzele in Igor Jan iz Žalca, druga sta bila Sašo Kač iz Liboj in Bojan Mažgon z Prebolda, tretja Marjan Laznik iz Grajske vasi in Borut Kolbl z Dolenjske, četrta pa Tone Anderlič in Vaso Obradovič iz Žalca. Medalje najboljšim sta podelila nogometni selektor Bojan Prašnikar in LDS-ov kandidat za župana občine Žalec Marijan Turičnik. Bolj kot teniški dvoboji je bilo pomembno druženje, čisto brez pogovorov o politiki pa v teh predvolilnih časih tudi ni šlo. K. R. Teniški turnir je predvsem priložnost za prijetno druženje, ki se mu je letos pridružil prvi mož slovenskega nogometa Bojan Prašnikar (skrajno levo), desno Marijan Turičnik. V Logarsko na rolarjih Prvo soboto v septembru je celjsko društvo maratoncev in pohodnikov, ki ima veliko Članov tudi v Spodnji Savinjski dolini, ponovno izvedlo tradicionalni 75 kilometrov dolg pohod od Celja do Logarske doline. Nekateri so namesto športnih copat izbrali rolarje. Na dan tradicionalnega maratona sta se iz Žalca v Logarsko dohno na rolarjih odpravila Lovro Veligovšek in Borut Ribič. Ob 6.30 uri sta krenila na pot skozi Gotovlje, Šempeter, Polzelo do Letuša, kjer sta se zadržala z maratonci, ki so medtem pritekli iz Celja. Sledilo je manj prijetno rolanje po grobem in razritem asfaltu do cilja, kamor sta prispela ob 11.30 uri. K. R., foto: B. R. Z rolerji proti Logarski - levo Borut in ob njem Lovro Šahovske vesti Žalski invalidi na državno prvenstvo 14. septembra so se v hotelu Diana v Murski Soboti zbrali šahisti za kvalifikacijsko tekmovanje, ki je bilo odločilno za uvrstitev šahovskih ekip v okviru slovenskih šahovskih društev na državno prvenstvo. Najboljši uspeh so dosegli člani šahovske sekcije invalidov Žalec. Zbrali so 12 točk ter se z drugo uvrščeno ekipo Dl Gornje Radgone uvrstili na državno prvenstvo, ki bo potekalo 12. oktobra v Ljubljani. Za zmagovalno ekipo so šahirali: Mitja Urisek, st., Jože Peternel, Jože Grobelnik, Karh Farčnik in Jože Fotevc. Tretje mesto je osvojila ekipa društva invalidov iz Murske Sobote. V Šempetru najboljši Jože Peternel Šahisti ŠD Savinjčan iz Šempetra so po dvomesečnem premoru ponovno odigrah prvi redni mesečni hitropotezni turnir za mesec september. Najboljše je šahiral Jože Peternel (12 točk), sledita mu veteran Stane Skok zlO., Štefan Šincek z 9 točkami itd. Jože Grobelnik Sport september 2002 Država : regija ■ tokrat izenačeno V žalskem športnem centru je bil v začetku septembra zanimiv nogometni obračun. V brcanju z žogo so se pomerili direktorji, politiki, župani in športniki, v eni ekipi so bili “z državne” ravni, v drugi pa z regijske. Oboji so dokazali zagrizenost in nogometno znanje, čeprav je bil glavni namen te prireditve humanitaren. $ pomočjo sponozorjev so zbrali dva milijona tolarjev, enega so podarili regijski varni hiši v Celju, drugega pa občini Metlika za gradnjo nove šole v Podzemlju. Prvi udarec je izvedla takrat še miss Slovenije Rebeka Dremelj. Za moštvo Kremenitih - Slovenske humanitarne selekcije, katerega selektor je Tone Fornezzi Tof, so v Žalcu igrah: kapetan Zoran Jankovič, Vili in Peter Ameršek, Davo Karničar, Ivo Carman, Tone Anderlič, Borut Pahor, Iztok Puc, Ciril Pucko, Tone Rop, Igor Bavčar, Gabrijel Brezovar in Slavko Ivančič. Kapetan in selektor ekipe županov in direktorjev savinjske regije, ki so igrah v rumeno-zelenih dresih, je bil žalski župan Lojze Posedel. Za regijo so brcali Adi Vidmajer, Luka Naprudnik, Zoran Podlesnik, Branko Kidrič, Boris Klančnik, Boris Krajnc, Izidor Krivec, Zdravko Počivalšek, Stanko Stepišnik, Vojko Strmecki, Ljubo Žnidar in Milan Kopušar. Sodil je Peter Hribernik, igrah pa so trikrat po 20 minut. Tekma je bila tudi na pogled zanimiva in napeta. V prvih minutah je padel prvi gol, ki ga je za Kremenite zabil Ciril Pucko (skupaj je dosegel tri zadetke), takoj zatem pa je rezultat izenačil polzelski župan Ljubo Žnidar. Rezultat je bil nato ves čas tesen, mreža pa se je tresla na obeh straneh, saj sta obe ekipi dah po osem golov. Zadnjega, izenačujočega za Kremenite, je v zadnjih sekundah tekme dosegel Iztok Puc. K. R., foto: T. T. Teniško državno prvenstvo Skupno najboljša MS Žalec Teniška akademija Tomaža Volka Žalec je na teniških igriščih v Žalcu pripravila državno prvenstvo za dečke in deklice doli let. Nastopilo je več kot 80 igralcev iz vse Slovenije. Pri deklicah je zmagala Dalila Jakupovič iz Ankarana, druga je bila Janja Kajtozovič z Otočca, tretja pa Barbara Volk iz Žalca. Pri dečkih je bil najboljši Matic Možek iz Kamnika pred Blažem Redlingom z Otočca in Borisom Česnom iz Velenja. T. T. Memorial Vlada Vebra Ob občinskem prazniku je Teniški klub Žalec organiziral tradicionalni teniški turnir Vlada Vebra. 40 tekmovalcev je nastopilo v dveh starostnih kategorijah v naključno izžrebanih dvojicah. V kategoriji do 40 let je zmagal par Tadej Krušič - Dušan Čater, druga sta bila Stane Novak - Karel Borovnik (rezultat je bil 7:5), tretja Beno Kveder - Branko Manjdelj in četrta Boštjan Kukovec - Damir Hrastnik (rezultat 6:1). V kategoriji nad 40 let sta zmagala Igor Majerle in Jani Gor, ki sta 8 : 6 premagala par Marjan Laznik - Rudi Grum. Tretja je bila dvojica Slavko Košenina - Jože Kovač, četrta pa Rado Antloga in Vlado Pikal (rezultat 6:3). T. Tavčar Pohod v dežju Ob prazniku občine Polzela sta Društvo upokojencev Polzela in Planinsko društvo Polzela organizirala tradicionalni, že četrti turistično-planinski pohod. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo precej pohodnikov. Pohod se je pričel na parkirišču pri občinski stavbi, kjer sta pohodnike pozdravila v imenu društva upokojencev Stanko Štorman, v imenu občine pa župan Ljubo Žnidar. Pohodnikom sta zaželela dobro počutje in varen korak. Prva skupina je nato na pohod odšla preko Vimperka na Goro Oljko ter preko Dobriča in Andraža do kmetije Bajht, druga pa je do tja prišla skozi Slatine, Dobrič in Andraž. Pohod je namenjen sprostitvi, spoznavanju domaćeg kraja in druženju z domačini ob poti. T. T. Letošnji pohod v dežju Ob praznovanju občine Žalec je Zveza športnih društev občine Žalec pripravila tekmovanje krajevnih in mestne skupnosti v teku, nogometu, košarki in tenisu za pokal občine. Tekmovalo je več kot 270 udeležencev iz MS Žalec ter KS Petrovče, Vrbje, Galicija, Ponikva, Gotovlje in Liboje. KS Šempeter, Griže in Levec niso sodelovale. V teku po ulicah Žalca je zmagala MS Žalec pred KS Galicija in KS Liboje. V malem nogometu so Liboje s 3 : 1 premagale Vrbje, Galicija s 4 : 3 Liboje, Galicija je s 6 : 3 premagala tudi Vrbje, Petrovče pa s 4 : 2 Ponikvo. Tekma med Žalcem in Petrovčami se je končala z 2 : 3, Ponikvo pa je Žalec premagal s 4: 2. V tekmi za tretje mesto so Liboje s kar 8 : 2 premagale Žalec, za prvo mesto pa Petrovče s 4 : 0 Galicijo. Končni vrstni red je bil: 1. KS Petrovče, 2. KS Galicija, 3. Liboje itd. V košarki so se pomerile štiri ekipe. Rezultati tekem so bih: Vrbje : Žalec - 4:15, Petrovče : Ponikva -15 : 12, Ponikva : Žalec - 15 : 13, Petrovče : Vrbje - 15 : 9, Žalec : Petrovče -15 : 13 in Ponikva : Vrbje - 15 : 7. V tekmi za prvo mesto so Petrovče premagale Žalec z 10 : 9-Končni vrstni red: 1. KS Petrovče, 2. MS Žalec, 3. KS Ponikva, 4. Vrbje. V tenisu so tekmovali pari v dveh starostnih kategorijah. Vrstni red v kategoriji do 40 let je bil: 1. KS Gotovlje, 2. MS Žalec I, 3- MS Žalec H. , 4. Petrovče, 5. Vrbje, 6. Ponikva, 7. Galicija, v kategoriji nad 40 let pa: I. MS Žalec, 2. KS Petrovče, 3. Galicija, 4. Vrbje. Končni vrstni red: 1. MS Žalec (450 točk), 2. KS Petrovče (370 točk), 3. KS Galicija (310 točk), 4. Vrbje (260 točk), 5. Ponikva (200 točk), 6. Liboje (170 točk) in 7. KS Gotovlje (100 točk). T. T. Rally tudi v Marija Reki V soboto dopoldne je del velenjskega rallva potekal tudi po Marija reki. Tekmovalci so odpeljali dve progi, vsako po dvakrat. Poleg atraktivnih voženj po spolzkem asfaltu so lahko gledalci opazovali tudi razne težave, s katerimi so se soočale ekipe. Hujših nesreč ni bilo. Med tekmovalci so bih tudi Preboldčani Tomi Cilenšek in Darko Arh ter Marko Jager s sovoznikom. K.R. 33. Horvatinov memorial Na žalskem atletskem stadionu je bil v začetku tega meseca 33. memorial prof. Bojana Hrvatina v atletiki za paraplegike v znamenju državnega prvenstva, na katerem so sodelovali tudi invalidi iz sosednje Hrvaške. Tekmovanje so pripravili Zveza za šport invalidov Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, v sodelovanju z Atletskim klubom Žalec. Nastopilo je 90 tekmovalcev. Izboljšani so bih državni rekordi v troboju metov (krogla, kopje-kij, disk), v troboju voženj (100 m, 200 m, 400 m), rekord v metu krogle in vožnji na 100 m. Ekipno je zmagalo Društvo paraplegikov Jugozahodne Štajerske pred Društvom paraplegikov Ljubljanske pokrajine in Društvom paraplegikov Bele krajine in Posavja. Žalski atletski sodniki so svojo nalogo opravili odlično. T. T. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli kolajne, zmagovalci pokale, podelili pa so tudi praktične nagrade. 312 tekačev po ulicah Žalca Zveza športnih društev občine Žalec in Atletski klub Žalec sta v okviru občinskega praznika pod pokroviteljstvom Občine Žalec organizirala drugi tek po ulicah Žalca. V dvanajstih kategorijah je nastopilo 312 udeležencev iz raznih krajev Slovenije. Zmagovalci: mlajše deklice Miša Murgelj (Žalec), mlajši dečki Nejc Perko (Petrovče), starejše deklice Ana Sotošek, starejši dečki Luka Kranjec, učenke 7. do 8. razreda Barbara Resnik (vsi AK Sevnica), učenci 7. do 8. razreda Marko Kozovinc (OŠ Blanca Sevnica), mlajše članice do 34 let Nataša Oset (AK Šentjur), mlajši člani do 34 let Boris Podpečan (Velika Pirešica), starejše članice do 49 let Tilka Potočnik (Prebold), starejši člani do 49 let Alojz Planinšek (Petrovče), veteranke do 60 let Hedvika Kotar (Trbovlje), veterani do 60 let Venčeslav Satler (Žalec). T. Tavčar Hopsi v soboto Košarkarsko državno prvenstvo se bo pričelo to soboto. Savinjski hopsi bodo v prvem krogu doma ob 20. uri gostili ekipo Zagorja. Kot je znano, je na Polzeh precej sprememb. Od prve petorke sta ostala le Tovornik in Cizej, novi trener pa je Ranko Mandič. V dveh mesecih priprav so bili Hopsi tudi na gostovanju v Bosni in Hercegovini, kjer so odigrah tri srečanja, sodelovali pa so tudi na turnirju Zreče 2002, kjer so zasedli drugo mesto. Najprej so premagali ekipo Kraškega Zidarja z rezultatom 106 : 86, v finalni tekmi pa izgubili z ekipo Rogle z rezultatom 99 : 66. T. T. september2002 Pisma bralcev Pisma bralcev Črni četrtek za invalide TT Prebold Tekstilna tovarna Prebold je v svojem l60-letnem delovanju preživela veliko stvari, ki so bile uspešne, manj uspešne, žalostne, pa tudi vesele. V vsem svojem obstoju je dajala kruh velikemu številu prebivalcev tega območja. Preživela je kar tri vojne vihre. Ko smo v novo tisočletje zakorakali z upanjem v čim boljše življenje, pa se je začelo zapletati. Že dolgo časa se je govorilo, da tovarna ne more več dajati dela in s tem tudi kruha vsem 650 delavcem, ki smo zakoračili s tovarno vred v leto 2002. Ob vstopu v leto 2002 smo si kot po navadi zaželeli sreče, zdravja, veselja, kar nekako pa smo pozabili zaželeti veliko dela v tovarni. Situacija v tovarni se je pričela z vsakim novim mesecem slabšati in padli smo v prisilno poravnavo. Kaj to pomeni, ve danes že vsak, saj se to v naši Sloveniji vse prepogosto dogaja. Pa vendar je v naših srcih delo upanje, da se bo tovarna le rešila. Sledilo je glasovanje upnikov, tudi nas delavcev, ki smo izpostavili naš dolg in na apeliranje uprave sveta delavcev in sindikata smo delavci TT Prebold uspešno glasovah - ZA, saj smo si v tem trenutku želeli še vedno delati v TT Prebold. Pa je na žalost prišel črni četrtek, 14. avgusta, ko so poštarji okoli l60 članom kolektiva dostavili pošto po domovih. Pošto je lahko sprejel kateri koli član družine, čeprav je naslovnika čakal sklep o prenehanju dela v TT Prebold. To se sicer po Sloveniji dogaja vsak dan, vendar na tem spisku so bdi invalidi H., IH. kategorije, delavci z omejitvami pri delu in celo delavke na porodniškem dopustu. Ni bilo pomembno, ah je mah samohranilka ah pa je delavec zares težko bolan. Žalostno je predvsem to, da so v veliki večini h delavci poštah delovni invalidi zaradi dela in delovnih pogojev v tej tovarni. 30 let šivanja, okvara hrbtenice - sledi III. kategorija invalidnosti in delovna knjižica. Vendar me je tja spravila težka bolezen, torej sem zaradi prebolele bolezni ob zdravje in sedaj še ob službo. Predstavljajte si, da te doma sprašuje otrok, ah si bil res tako zanič delavec, da si ob službo. Veliko staršev odgovarja, da jim je zdravje vzelo delo v tovarni, ki jim je zaradi tega sedaj vzelo še kruh, vendar otroci s takšnim odgovorom niso najbolj zadovoljni in kar prav imajo, ko rečejo, kako bomo pa sedaj. Sicer pa invalidom ponavadi že na “dober dan” vsak delodajalec zapre vrata. Ko sem po prejetju delovne knjižice vprašal direktorja, če smo delovni invalidi “spufak” tovarno, je rekel, da to sicer ne, pač pa je bilo v dani situaciji treba nekaj narediti. Ob tem je treba poudariti, da smo imeli še kljub temu srečo, da živimo v tem času, saj če bi živeli v času nacizma, bi bili ob glavo, tako pa smo dobili od direktorja podpisani sklep o prenehanju delovnega razmerja in siromašno življenje. Dve leti sem v svetu delavcev poslušal, da se bo organiziralo invalidsko podjetje v sami tovarni, za kar bi finance prispevala tudi država. Pa od tega ni bilo nič, kot tudi ne od na novo postavljene italijanske tkalnice in statev, ki smo jih kupih v Metki, razen velikih stroškov, ki jih je prinesla tudi zamenjava zaščitnega znaka “Črne mačke” podjetja. To je le nekaj drobtinic, za katere ni bilo nikoh imenovano ime krivca, vsaj ne v času, ko sem bil z dušo in telesom zaprisežen tovarni. Na koncu pa se mi skoraj poraja misel, da smo pa le invalidi sokrivci, saj tako izgleda iz sprejetih sklepov. Direktor, uprava in vodilni delavci so nedotaknjeni. Le do kdaj bo še tako, čeprav sem na ulici slišal, da nekateri “ta glavni” že zapuščajo utapljajočo barko Črne mačke. Kljub vsemu pa želim, da tovarna dela še naprej in reže ne kos, ampak skorjico kruha še 380 delavcem, kar je še vseeno bolje kot borza, kjer si samo uboga številka in tavaš od vrat do vrat in žalostno pričakuješ, kaj h bo prenesel novi dan. Viki Stergar Mrzlici pripada dostojanstvo Pred tremi desetletji smo Trboveljčani in Zalčani obnovili srečanje na Mrzlici v spomin na predvojne shode rudarjev, tekstilnih in drugih delavcev, kjer so izražali odločne zahteve po delavskih pravicah. O tem so ohranjeni mnogi zapisi, zlasti v knjigi, ki je izšla ob 100-letnici prve planinske postojanke na Mrzlici, to je Hausenbichlerjeve koče. Na nekaterih srečanjih se nas je Zasavcev in Savinjčanov zbralo tudi blizu tisoč in več. Med slavnostnimi govorniki so se zvrstili naši nekdanji najodgovornejši državniki. Res so imela zborovanja določeno politično obeležje, odvisno od organizatorja in sodelujočih. Problemov med politiki in planinci ni bilo, dokler ni bilo strankarskih razprtij. S Savinjske strani je več let sodelovalo celotno celjsko območje. S pokritjem stroškov za kulturni program, določenih prevozov in s kritjem stroškov pogostitve udeležencev ni bilo težav. LDS je pred leti prispevala po 400 tisoč tolarjev. Pred leti pa so se župani z obeh strani Mrzlice dogovorili, da skupaj s planinci prevzamejo obvezo za srečanje občine po določenem zaporedju. Po slabši udeležbi in skromnem programu letos pa se nekateri dolgoletni organizatorji srečanj in prijatelji Mrzlice resno bojimo, da bi ta čudovita in tradicionalna povezanost Revirjev in Savinjske zamrla. Na srečanju na Mrzlici smo pogrešali mnoge planince, ki so bili redni obiskovalci. Veliko jih menda ni vedelo in res je, da je bila obveščenost slaba. Pričakujemo, da bo drugo leto boljše. Letos so bili nekateri verjetno utrujeni od zbora slovenskih planincev, ki je bil na Lisci en dan prej. Janez Meglič Druženje tudi med “počitnicami” Gališki pohodniki na Triglavu Da je ustanovitev Univerze za III. življenjsko obdobje uspela, dokazuje tudi fotografija, ki je nastala v letošnjem polletju. Članice različnih krožkov smo se odločile, da preživimo teden dni dopusta, saj so počitnice tudi za nas starejše pomemben dogodek, posebno še, če se nam ni treba učiti in pisah domačih nalog. Odšle smo na otoček Šipan. Med nami je bila tudi naša profesorica Alenka, toda njeno delo se je tu kazalo v drugačnem smislu. Njena dolžnost se je nadaljevala v čuvanju nas “učenk”, saj smo bile zaupane le njej, kajti možje so ostali doma, čuvah naša domovanja, zalivali rože in morda še kaj postorili. Imele smo srečo, da je bilo vreme naklonjeno, morje je bilo toplo, narava res še nedotaknjena in plaža enkratna. Le sem in tja je bil v morju kakšen ježek, toda glej za zlomka, tudi naša turistična agencija je poskrbela tudi za njih in nam omogočila prost dostop v morje. Vsega lepega je hitro konec in vrnili smo se domov. Sklenile pa smo, da tudi naslednje leto skočimo za kak teden v morje. Pridružite se nam. Cirila Haler Vabilo - obvestilo! Vse, ki menite, da imate sami, vaši svojci ah prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19. uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije pa posredujemo po dežurnem anonimnem telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan ni sramotno - nič štorih zoper to pa! Pričakujemo vas! AA Žalec Planinska sekcija Galicija organizira vsako drugo leto v mesecu avgustu vzpon na Triglav. Tako je bilo tudi letos. V Galiciji se nas je zbralo 30 pohodnikov, od koder smo se odpeljali proti dolini Krme. Šofer Janko Parežnik nas je varno pripeljal do Kovinarske koče (na posnetku), nato pa smo si nadeli nahrbtnike in se podali na pot proti Triglavu. V popoldanskih urah smo rahlo utrujeni in polni čudovitih doživetij s poti, prispeli na Kredarico, kjer smo prespali. Vse pohodnike, ki so se z malo treme in prvič podah na pot do gore slovenstva, je na Triglavu čakal obvezen planinski krst. Po krajšem postanku in obveznem fotografiranju smo nadaljevali pot proti Tržaški koči na Dohču, nato do koče na Triglavskih jezerih, kjer smo prenočili. Tretji dan nas je pot vodila do slapa Savice, od koder smo z avtobusom krenili prod domu s prijetnimi spomini na skupaj preživete ure in na lepote naših gora. Pohod je uspel brez večjih težav, za kar se moramo pohodniki zahvaliti vodji Iviju Brežniku ter vodnikom Dušanu Čretniku, Viktorju Furmanu in Franciju Amšku. Triglavski Abraham Savinjska dohna je triglavsko pogorje in najvišji vrh Triglav znova preplavila s svojim zelenim zlatom, hmeljem. Na Triglav - simbol Slovenije se je odpravila skupina vrbenskih planincev s Tinkom Vašem na čelu in ob njegovem petdesetem srečanju z našim očakom na Aljaževem stolpu (na posnetku) razpela dve panogi za Savinjčane najbolj žlahtne rastline. Dano obljubo, da bodo plashčno vrvico s hmeljem prinesli nazaj domov, so tudi izpolnili. Gorazd Selišnik j 4 d ŽALSKE LEKARNE SVETINJO 1 w OKUŽBE DIHAL Poletje se bhža koncu, dnevi se počasi krajšajo, sonce je izgubilo svojo moč. Jutra in večeri so vse hladnejši. To je čas večje pojavnosti okužb dihal, čemur botruje velika temperaturna sprememba, ki po eni strani obremenjuje naš imunski sistem in tako postanemo bolj dovzetni do okužb. Okofi nas je na milijone mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije in glivice, ki lahko z dihanjem stopijo v dihalne poh in povzročajo vnetje. Vnetja zgornjih dihalnih poh (nos, žrelo, sapnik) lahko potekajo v lažji obliki, kot npr. prehlad, ah pa se razvije nekohko težje obolenje, kot je gripa (influenca). Če pa so prizadete spodnje dihalne poti, lahko zbolimo za bronhitisom ah morda za pljučnico. PREHLAD Je blago, kratkotrajno in naj-pogostejše vnetje zgornjih dihalnih poti, ki ga povzročajo številni virusi, ki se širijo s kapljicami, polnimi virusov (kapljična okužba), ki jih izkašlja ah izkiha obolela oseba. Velika kohčina virusov se izloča tudi z nosnim izločkom v okolico. Največ virusov se izloča 2. do 4. dan bolezni. Kašljanje in kihanje sta refleksni dogajanji, ki čistita dihalne poh, v kateri so lahko tujki, sluz, gnoj... Bolezenski znaki, ki se pojavljajo pri prehladu Splošno slabo počutje, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, praskanje v grlu in suh kašelj, lahko pa tudi nekohko zvišana telesna temperatura in blag glavobol. Zdravljenje Simptome prehlada lahko zdravimo sami z zdravih in naravnimi pripravki, ki jih lahko kupimo v lekarni. Ponavadi pa prehlad preneha v 1 do 2 tednih. GRIPA (INFLUENCA) Gripo ah influenco, kot jo radi imenujemo, povzroči virus in je močno nalezljiva bolezen, ki se prenaša kapljično. Poznamo tri glavne hpe virusov gripe: A, B in C. Po inkubacijski dobi, ki traja 1-3 dni, se začnejo pojavljah bolezenski znaki. Bolnik en teden izloča velike kohčine virusov in lahko okuži mnogo ljudi. Običajno poteka gripa kot epidemija; se pravi, da zboh v določenem časovnem obdobju, ponavadi pozimi ah zgodaj spomladi, mnogo ljudi. Bolezenski znaki pri gripi Med zgodnjimi znaki sta mrzlica in zvišana telesna temperatura (tudi do 40° C), splošno slabo počutje, utrujenost, kihanje, glavobol, bolečine v mišicah in v grlu in neješčnost (h znaki se pokažejo skorajda v trenutku). Temu sledijo običajno suho pokašljevanje in pogosto tudi bolečine v prsih. Kasneje se kašelj omehča in iz nosa začne teči, lahko pa pride tudi do vnetja oči. Vročina traja običajno 2 do 3 dni, nato se bolnik počuti šibkejšega in brez volje še nekaj dni. V enem ah dveh tednih bolnik popolnoma okreva, če ni zapletov; h so redki. Zdravljenje Najbolje je, da ostanemo doma, počivamo in si pomagamo z zdravih in naravnimi pripravki. Če bolezen ne mine, moramo obiskati zdravnika. ZDRAVILNI PRIPRAVKI PRI OKUŽBI DIHAL Za lajšanje simptomov, ki spremljajo okužbe dihal, je v lekarni na razpolago široka paleta zdravil in naravnih pripravkov, ki jih lahko kupite: inhalacij ske raztopine, pripravki za vneto in boleče grlo, zdravila za zniževanje povišane telesne temperature, zdravila proti glavobolu in slabem počutju, kapljice za nos, pripravki za pomirjanje suhega kašlja in za lajšanje izkašljevanja... Okužba dihal pa je lahko nevarna za majhne otroke, nosečnice, starostnike in ljudi s kroničnimi obolenji dihal. Najpogostejši zaplet je pljučnica, lahko pa pride tudi do vnetja mišic, poslabšanja kroničnega bronhitisa, ... zato je najbolje takoj obiskati zdravnika. Vsekakor je bolje preprečiti okužbo, kot pa jo potem zdravih, zato ni odveč, da se oblečete temperaturam primerno in da zaužijete dovolj tekočine ter kakšen vitamin-sko-mineralni pripravek, saj bo to morda pripomoglo k vaši boljši kondiciji in ne nazadnje se boste izognili neprijetnostim infekcije dihal. Nuša Košak, mag. farm. Mladi september2002 Novi prostori čakajo na soglasje Po enoletni preizkusni dobi so se prostori Žalskega mladinskega centra v Ulici Talcev 1 izkazali za neustrezne, saj v njih ni mogoče prirejati ne akustičnih koncertov ne gledaliških predstav, tudi zato, ker sosed nad centrom izklaplja elektriko. Rok za iskanje novega vodje ŽIMC-ja, saj Dominiki Stambolič občina ni podaljšala pogodbe, se je iztekel že 31. maja. Imenovana je bila komisija za iskanje primernejše lokacije za ŽMC, ki pa se v petih mesecih delovanja ni uspela sestati niti enkrat. Razvojna agencija Savinja, z Danico Jezovšek - Korent na čelu, eno izmed članic komisije, je zato prevzela pobudo pri iskanju nove lokacije ter našla primerno v eni izmed dvoran, ki jih v Žalcu odddaja Juteks. Projekt je prijavila na razpis Phare 2001, ki zagotavlja enoletno finančno pomoč za delovanje mladinskega centra. Usoda novih prostorov ŽMC-a je zdaj v rokah občine, saj za izvedbo projekta Razvojna agencija Savinja potrebuje njeno soglasje. Danica Jezovšek Korent z Razvojne agencije Savinja je potrdila, da v petih mesecih od ustanovitve komisije ni prejela vabila za sestanek. Uidi Gregor Audič, do pred kratkim predsednik Študentskega kluba Žalec (ŠKŽ) in član komisije, je potrdil, da povabila na sestanek v petih mesecih ni dobil. “Na eni izmed občinskih sej sem tudi postavila pisno vprašanje, kdaj naj bi se stvari premaknile, vendar odgovora žal nisem dobila. Zavedam se, da je poletje precej neroden čas za iskanje lokacije in da je bil župan nekaj časa na dopustu, vendar menim, da je bolje, da vsak sam začne iskati primernejše prostore za žalsko mladino, saj je skupni rezultat dela komisije precej pičel,” je povedala Korentova. Korentova je prevzela pobudo pri iskanju novih prostorov za mlade in županu Lojzetu Posedelu predlagala najem ene od Juteksovih dvoran, ki bi bila idealna lokacija za prostore ŽMC-a in bi vključevala tudi večnamensko dvorano, kjer bi lahko ŽMC in ŠKŽ prirejala koncerte, razstave, predstave, pa tudi izvajala izobraževalne dejavnosti. O projektu je Gregor Audič pojasnil: “Mesečna najemnina za omenjeno dvorano v velikosti 240 m2 bi znašala med 120 in 140.000 tolarjev, kar bi bilo poravnano iz enkratne enoletne pomoči iz projekta Phare 2001. Poleg najemnine bi denarna pomoč zadostovala tudi za osnovno opremo prostorov in vodenje izobraževalnih delavnic. ŽMC bi se preselil v eno od dveh pisarn, ki ju dvorana vključuje, ŠKŽ pa bi ostal na sedanji lokaciji do datuma, predvidenega za rušenja stavbe v tretji fazi gradnje bazena.. Večnamenska dvorana bi vključevala internetno kavarno in prostor, kjer bi se izvajale izobraževalne vsebine oziroma delavnice čez teden, saj je Phare 2001 projekt, ki je posebej namenjen izobraževalnim vsebinam. Ob vikendih ali med tednom bi ŽMC in ŠKŽ prirejala koncerte, standby komedije, razstave in performance za mlade, s čimer bi omogočili nadaljnje delovanje centra za mlade, saj je denarna pomoč le enkratna. Razvojna agencija Savinja bi v prihodnosti preko izvajanja različnih projektov krila 75 % stroškov za delovanje centra (preko projekta Phare), ostalih 25 % bi bilo proračunskih sredstev, in to je že polovičen znesek najemnine za sedanje prostore ŽMC-a in letni proračun ŠKŽ. V prihodnosti bi lahko preuredili in opremili nekaj prostorov tudi za Youth hostel, saj ima Žalec idealno izhodiščno lego za popotovanje tujih študentov po vsej Sloveniji.” Rok za iskanje novih prostorov za ŽMC se izteka konec septembra, medtem ko aktivnosti na sedanji lokaciji ŽMC-a potekajo normalno, kot je povedala tam zaposlena Anita Križanec in dodala: “Center vodiva s še enim zaposlenim in z občasno pomočjo po naših najboljših močeh, kljub temu da obisk mladih vidno upada. Tisti mladi, ki pa se zatekajo v ŽMC, nenehno sprašujejo, kaj je z novimi prostori, povratne informacije pa ne dobijo, ker tudi zaposlenim v ŽMC-u z Občine nič ne povedo. Center po mojem mnenju v takšni sestavi ne bo dolgo deloval, saj je za vodenje potrebna dobra ekipa, ki je med seboj usklajena in ima jasen načrt o tem, kaj so cilji mladinskega centra.” Emina Mešič Novi predsednik študentov Po enoletnem predsedniškem mandatu se je z mesta predsednika Študentskega kluba Žalec poslovil Gregor Audič. Predsednik je bil postal Žalčan Jernej Žagar, sicer dolga leta eden izmed najaktivnejših članov ŠKŽ-ja, ki je uspešno organiziral vrsto različnih športnih prireditev. Gregor Audič je ob izteku svojega predsedniškega mandata povedal, da je zadovoljen ob izvedbi večine zastavljenih ciljev in da bo novemu predsedniku pomagal z nasveti, ki si jih je pridobil v enoletnih izkušnjah z vodenjem študentskega kluba in organiziranju vrste prireditev, in dodal: “Prepričan sem, da vodenje študentskega kluba prepuščam pravemu človeku, zato se ne bojim za prihodnost ŠKŽ-ja.” Audič se v prihodnosti namerava še naprej ukvarjati s problematiko mladih v Žalcu in širše, saj se je skupaj z Razvojno agencijo Savinja že posvetil iskanju novih prostorov za Žalski mladinski center. E. M. Pred šolo še na tabor Poletni mini tabori Alisei na poletje in počitnice pri otroku prebudi veselje. Žal se kaj hitro zgodi, da se pričakovanj polne otroške glavice začnejo utapljati v poletnem dolgčasu, osamljenosti, naveličanosti in brezdelju. Da se iz vsega tega ne bi razvila še kakšna druga neljuba težavica, smo na Centru za socialno delo Žalec (CSD) poskrbeli, da otrokom iz naše regije popestrimo in osmislimo počitnice. Kot je znano, v Žalcu že vrsto let deluje dnevni center Podmornica, v katerem lahko otroci preganjajo dolgčas, se svobodno in konstruktivno izražajo, seveda pod našim budnim očesom. Ker je Podmornica bolj majhna, se lahko v njej nakopiči kar preveč otrok. Otroci iz drugih krajev naše regije do nje, zaradi razdalje, žal, nimajo dostopa. Poleg tega sem hotela otrokom, s katerimi se pri svojem delu ves čas srečujem, dati nekaj lepega, takega, kar jim bo v smeri pozitivne samopodobe ostalo za vselej. Sestavila sem program za izvedbo poletnih mini taborov. Podpora s strani direktorice centra Irene Pražnikar ter številne drobne spodbude sodelavcev s centra so me podkrepile v nameri, da svoj novi načrt izpeljem. S sodelavci, s katerimi tekom leta aktivno izvajamo učno pomoč otrokom na domovih, smo se podali v akcijo. Izvedli smo sedem taborov, vsakič na drugi lokaciji, z drugimi otroki. Začeli smo na Gozdniku, kjer je potekal program za otroke iz OŠ Griže, nadaljevali z Golavo, kjer so bili otroci iz Prebolda, na Planinski koči na Polzeli so bili domačim, nato je dvakrat sledila jama Pekel, kjer so bili naši gostje otroci iz Žalca, Petrovč in Šempetra. Nazadnje smo dvakrat vedrili še v bližini Braslovškega jezera, kjer je potekal tabor za zamudnike in Braslovčane. Vsakega tabora se je v povprečju udeležilo 14 otrok, z njimi se je ukvarjalo do šest odraslih, med katerimi sem bila tudi sama. Vsako jutro smo se v različnih kombinacijah do števila šest na CSD zbrali: Tanja H., Klavdija K, Natalija G., Saška L., Saša K, Mihaela M., Jani P., Renata H., Suzana Č., Bojana F., Goran R. in Irena M.. Pripravili smo se na vsak dan naših trodnevnih taborov, pregledali smo program, dodajali ideje, razdelili otroke in nas v Živahno, Pojočo in Modro jezico, pripravili smo material ter se odpravili na domove po otroke. Nato smo se ob 10. uri dobili na zbirnem mestu (npr. Golava), kjer smo začeli izvajati program. Z otroki smo se preko socialnih iger spoznali, nato pa prepletali svoj program z umetniškimi, športnimi, kulinaričnimi dejavnostmi. Izvolili smo skritega prijatelja, raziskovali naravo z zavezanimi očmi, izdelovali popačene plakate, verižice, glasbila, čolne iz naravnih materialov, odkrivali smo skriti zaklad in pekli kruh, vsak si je na svoj zelo kreativen način spekel malico za naslednji dan, zabavali smo se z dramskimi igrami, ubogim črnim mucom, pantomimo, signalčki, telefoni, ciganskim plesom.... Ves čas so naše druženje spremljali prijeten pogovor, pesem in uvodni pozdrav soncu. Približno do 15-30 ure smo otroke vrnili domov k staršem. Podobno smo ponovili še dva dni. Ko smo se po treh dneh z vsako skupino otrok razhajali, so se v naših srcih porajali čudni občutki. Spoznali smo se, se cenili, toliko lepega smo si pokazali, dali, povedali, da kar nismo in nismo mogli narazen. Pa vendar je lahko vsako slovo lepo, če veš, da mu bo sledilo novo srečanje, ki bo še lepše. Za konec se naj zahvalim vsem lastnikom koč oz. brunaric, ki so nam svoje imetje za kratek čas nesebično in brezplačno odstopili: g. Uduču z Gozdnika, g. Rafku in ga. Tilčki Novak z Golave, Lovskemu društvu Polzela, ga. Metki Vočko in TD Šempeter, ki so nam omogočili brezplačen ogled jame Pekel, ter g. Tonetu Klokočovniku iz Braslovč za prijaznost. Zahvala velja tudi pekarnam, ki so nam pomagale speči naše narejene mojstrovine: pekami Uduč z Gozdnika, pekami Petelinšek iz Prebolda, pekami Savinski kruhek s Polzele, pekami Fijavž iz Šempetra ter pekami Strnad iz Braslovč. Irena Mlakar, prof. socialne pedagogike od tretjega do petega razreda. V vsakem terminu je bilo po dvajset otrok. Uidi letos je program pripravila in koordinirala učiteljica Tatjana Hedžet, pri izvedbi pa so ji pomagali Janja Klančnik, Nevenka Pader, Janja Kotnik, biologinji Mateja Kočevar in Metka Leskovšek, učitelj športne vzgoje Karli Satler in likovna pedagoginja Nevenka Andoljšek. Poleg njih so sodelovali tudi nekateri zunanji sodelavci, ki so bivanje v Domu pod Reško planino obogatili z lokostrelstvom, alpinizmom, lovstvom in planinstvom. Prijetna obogatitev programa pa so bile likovna, kulturna in biološka delavnica, (c) e v posebno veselje otrokom so bili večeri ob tabornem ognju, kjer ni manjkalo zabave in smeha. Počitniški tabor je že daleč za njimi, ostajajo pa prijetni spomini in obljube, da se prihodnje poletje spet dobijo na tovrstnem tabora, ki jim je prinesel precej zanimivosti in novih spoznanj. D. N. X Marijareških hribih so nekateri otroci preboldske osnovne šole preživeli zadnje počitniške dneve. Zaradi precejšnjega zanimanja za počitniški tabor, ki ga organizira šola, so jih razdelili v dva termina. V prvem so bili učenci prvega in drugega razreda, v drugem pa učenci Udeleženci tabora v prvem terminu, skupaj (od leve) s Karlijem Satlerjem, Tatjano Hedžet, oskrbnico Ivanko Pišek, Janjo Klančnik in Nevenko Pader. Spredaj sedi lokostrelec Franc Romih. september2002 Savinjske zgodbe 90-letnica Marije Jelen Na Ponikvi so z velikim veseljem počastili 90. rojstni dan Marije Jelen, saj tako visoke starosti že dolgo niso slavili v svojem kraju. Prav zaradi tega so jo ob njenem jubileju obiskali predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, predsednik KO RK Adolf Ajdnik, tajnica društva upokojencev Jožefa Štamol in predsednica KO ZB Ljudmila Družnik in ji v imenu vseh sokrajanov zaželeli veliko zdravja in sreče ter ji izročili darila in cvetje, moški pevski zbor Ponikva pa je poskrbel za še bolj slovesno vzdušje. Marija se je rodila v Gabrkah pri Šoštanju, od koder je morala še zelo mlada s trebuhom za kruhom. Delala je na kmetijah po širši in daljni okolici in delo jo je pripeljalo tudi na Ponikvo, kjer se je leta 1940 poročila z Vinkom Jelenom. Na majhni kmetiji, kjer živi še danes, so se jima rodili trije fantje, Jože, Edi in najmlajši Ludvik, ki je kmalu umrl. Med vojno je mož sodeloval v NOB, njihova domačija pa je bila postojanka za partizane in njihove kurirje. Thdi po vojni je Marija hodila delat k sosedom in tako pomagala preživljati družino, po smrti moža, leta 1962, pa je ostala sama s sinovoma Edijem in Jožetom. Sedaj živi skupaj z družino sina Edija, starost pa ji lepšajo vnuki in vnukinje ter pravnuk Matic. T. Tavčar Marija Jelen z obiskovalci Veze prtičke, plete in veliko bere V KS Šempeter je ob visokih življenjskih jubilejih navada, da svoje krajane obiščejo predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa. Tokrat je 90. rojstni dan praznovala Pavla lišen iz Zgornjih Grušovelj. Gospo Pavlo sta obiskala podpredsednik krajevne skupnosti Peter Skrabar in predsednica KO RK Marija Hrovat in ji izrekla prisrčne čestitke z najlepšimi željami ter ji poklonila darilo in šopek. Pavla se je rodila v prijazni brkinski vasici Suhor, kjer je preživela svoja otroška leta, potem pa se je družina zaradi težkih razmer pod italijansko oblastjo preselila v Savinjsko dolino. Malo pred drugo svetovno vojno si je v Zgornjih Grušovljah ustvarila svoj novi dom. Sreča ni trajalo dolgo, saj je bila družina po okupaciji Slovenije izseljena v Sremsko Mitrovico in nato v Ribnico. Po osvoboditvi se je povečana družina vrnila na opustošeno kmetijo v Zgornjih Grušovljah, kjer jih je čakalo trdo delo. Slavljenka sedaj živi v prijetnem družinskem okolju, kjer je deležna obilo pozornosti in ljubezni svojih otrok, vnukov in pravnukov. Da je dočakala tako lep jubilej, je gotovo posledica njenega dobrega odnosa do družine in vseh, s katerimi je živela. Kljub starosti še vedno veliko postori zase, rada bere romane in časopise, gleda televizijo, veze prtičke, ob praznikih pa svoje vnuke in pravnuke še vedno obdari s toplimi pletenimi nogavicami. Veselo razpoložena in dokaj dobrega zdravja je praznovala 90. jubilej. T. Tavčar Slavljenka Pavla (Jšen in njena gosta Marija Hrovat in Peter Skrabar Na zlati poroki v Žalcu Zlata poroka zakoncev Tkalčec Na Bregu pri Polzeli sta se 50-letnice skupnega življenja veselila Ivan in Gizela Tkalčec. Civilni obred je bil v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, opravil ga je Marjan Žohar, zlato-poročno mašo pa je v polzelski župnijski cerkvi bral dekan Jože Kovačec. Ivan in Gizela sta stara 73 let, poročila sta se v Čakovcu, kjer je bil rojen Ivan. Kot večini mladih tudi njima ni bilo postlano z ročicami, vendar sta težke razmere premagovala z veliko poguma in dobre volje. Dom sta si ustvarila na Bregu pri Polzeli. Ivan je najprej delal v Ingradu, potem celo desetletje v Rudniku Zabukovica, upokojitev pa je dočakal v polzelskem Garantu. Gizela je vsa delovna leta opravila v Tovarni nogavic na Polzeli. Mlada zakonca sta se nadvse razveselila sina Srečka, ki se mu je leto pozneje pridružila še hčerka Zora. Življenje pa bi bilo prelepo, če ne bi prinašalo hudih preizkušenj. Tako je Ivana štiri leta po upokojitvi zadela kap in ostal je delni invalid. Ves čas svoje bolezni je deležen skrbne nege in podpore družine. Najhujšo preizkušnjo pa sta zakonca doživela ob smrti komaj 44-letnega sina Srečka, ki je zapustil ženo in sina Boštjana, kar pa še ni bilo dovolj, saj je dve leti za njim umrl še zet Miran, star 46 let. Globoke rane žalosti, ki jih čas sicer ceh, pa nikoh povsem ne zaceh, premagujeta z dobro voljo, ki jo črpata iz neusahljivega studenca ljubezni in se veselita vsakega obiska, predvsem pa svojih vnukov Boštjana in Darka, ki sta ju kot priči pospremila k zlati poroki. T. Tavčar Slavka je živahna devetdesetletnica Slavka Cimperman iz Podvina je med najstarejšimi občankami v občini Polzela. Te dni je praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta jo obiskala tudi župan Ljubo Žnidar in podžupan Stanko Novak, ki sta ji v imenu vseh soobčanov izrekla najlepše želje in jo počastila s šopkom in darilcem. Jubilantka je dokaj dobrega zdravja in živahna sogovornica in ima še vedno rada veselo druščino. Povedala je, da izhaja iz številne kmečke družine iz Rečice ob Paki, v kateri se je rodila šesta, zadnja izmed otrok. Leta 1933 se je primožila na Cimpermanovo, po domače Mahkovo kmetijo. Že 32 let je minilo od smrti njenega moža Juhja, s katerim sta imela tri sinove: Milana, Janka in Borisa. Njena družina se je Ob sirenah pred oltar Pred gasilskim domom v Veliki Pirešici je bilo konec minulega meseca nadvse veselo. Razlog za to je bila postavljena šranga, s katero so se gasilci na slovesen način poslovili od svoje članice Lidije Turnšek iz Pernovega, ki se je poročila in odšla od doma. Čeprav je bilo šranganje bolj simbolično, je moral ženin Uroš Herodež iz Šešč odšteti kar nekaj denarcev in prežagati šrango, preden je nevesto odpeljal pred oltar. Pot do tja pa ju je vodila skozi vodni tunel, ki so ga ustvarili s curki iz gasilskih cevi. Spremljale so ju tudi gasilske sirene, s katerimi so skorajšnjima zakoncema zaželeh mnogo sreče in veselja na novi življenjski poh. ®-Ženin in nevesta sta se pred oltar peljala skozi vodne curke. medtem povečala za 7 vnukov in 8 bližnjem Vimperku, kar 49-krat v pravnukov. Slavka je zelo rada plani- enem letu, kamor gre rada še sedaj, narila, še ne dolgo tega je bila na T. Tavčar Slavka Cimperman s Stankom Novakom in Ljubom Žnidarjem Savinjske zgodbe september2002 Likof hmeljarjev in smaragdna kraljica Tik pred razglasitvijo - edina Savinjčanka je Maša (skrajno desno) Pestrejšega dneva kot je bila sobota, 14. septembra, savinjska metropola že dolgo ni doživela. Če bi želel biti ves čas na vseh prireditvah, ki so se ta dan odvijale v Žalcu, to nikakor ni bilo mogoče. Popoldansko in večerno dogajanje je bilo še posebej zanimivo. Že drugo leto zapored so pripravili turistič-no-etnografsko prireditev Hmeljarski likof, kmalu po končanem obiranju najmanjše njivice hmelja, ki raste tako kot nekoč na hmeljevkah v neposredni bližini žalskega Doma II. slovenskega tabora, pa je občinstvo lahko spremljalo izbor smaragdne kraljice, ki ga je prvič organiziralo prizadevno pred nedavnim ustanovljeno Kulturno-turis-tično društvo Levec. Ženske so občudovale predvsem obleke, marsikakšnemu moškemu pa so hitrejši srčni utrip povzročila dekleta. V lepem in sorazmerno toplem vremenu, se je pred občinstvom, hmeljarskimi starešinami, predstavniki občine, države in upravne enote (med gledalci je bil tudi predsedniški kandidat Antona Bebler) znova odvrtela zanimiva predstavitev življenja iz časov, ko so v Savinjsko dolino prišle množice obiralk in obiralcev hmelja. Takrat je dolina povsem spremenila svojo podobo in življenjski ritem, ki ga je bogatila pesem obiralk in obiralcev. Fantje so pogosto namesto k domačim dekletom zavih k obi-ravkam (menda je nastal celo pregovor, da imajo v času obiranja domača dekleta dopust), veliko je bilo tudi humorja in vse to so v Žalcu prikazale članice in člani Društv kmečkih žena s Ponikve in Kulturnega društva Vrbje, ob veznem tekstu in komentar- jih Jožice Ocvirk. “Združeni bomo močnejši!” Še pred začetkom prikaza je zbranim spregovoril novi starešina Janez Oset, ki je to častno dolžnost prevzel ob letošnjem Dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Med drugim je opozoril na nujnost povezovanja hmeljarjev, saj bodo le tako lahko uspešno promovirali savinjsko hmeljarstvo in nastopali na svetovnem trgu. Spregovoril je tudi o prizadevanjih za postavitev skulp- ture hmeljarskega starešine, s katero naj bi ovekovečili 40-letno ero Dneva hmeljarjev v Braslovčah. Skulptura naj bi stala ob njivici hmelja pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer bo na očeh veliko ljudem in bo tako pomembna promotorka savinjskega hmeljarstva. Njena postavitev bo hkrati priznanje prireditvi Dneva hmeljarjev v Braslovčah, ki bi jo sicer morali podpirati vsi trgovci s hmeljem in tudi vse savinjske občine, ne pa je pustiti zgolj na plečih prizadevnega turističnega društva Braslovče. “Dan hmeljarjev v Braslovčah ne sme in ne more izgubiti svojega pomena zaradi prireditve Hmeljarskega likofa v Žalcu, ampak se mora z njim še dodamo afirmirati naše hmeljarstvo. Seveda pa z likofom organizatorji z ničemer ne smejo Smaradna kraljica Doroteja Pre-možič, kije za nagrado poleg tiare in krea poseči v tradicionalno praznovanje v Braslovčah, kjer se tudi ustoliči hmeljarskega starešino, ki ga izbira GIZ Hmeljarsko združenje Slovenije in kjer dobimo hmeljarji hmeljsko princeso, ki jo po tradiciji izbira društvo podeželske mladine.” Janez Oset je bil v svojem nagovoru precej kritičen do spremenjenega naziva hmeljske princese v spremljevalko starešine, kar se je zgodil pred leti in s čimer je bilo narejene precej škode hmeljarski tradiciji. “Kot štirideseti jubilejni starešina ne dovolim, da se to dekle imenuje spremljevalka, ampak hmeljarska princesa. Hmeljarski starešine podpiramo lepotna tekmovanja, ki so paša za oči za širše množice ljudi. In če je ta točka programa tudi na hmeljarski prireditvi, je prireditev še bolj odmevna, vendar naziv ali titula, ki ga dekle dobi na tovrstnem izboru ne sme in ne more poseči v naše tradicionalne vrednote, ki se ohranjajo že 40 let, zato se v lenti, ki jo bo to dekle dobilo, ne sme uporabljati beseda hmeljarska,” je še dejal Janez Oset in ob zajključku svojega govora namenil še nekaj besed letošnji hmeljarski letini, ki je bila precej problematična glede zaščite hmelja in vremena. Smaragdna kraljica Ormožanka Zadnje kobule hmelja so bile (malce tudi s pomočjo državnega sekretarja Darka Simončiča in župana iS Fi m* Lepa dekleta in zanimive kreacije Lojzeta Posedela) obrane, hmeljevke osmukane in postavljene v kopico, mimo so bili priložnostni govori starešine, župana Lojzeta Posedela in predsedniškega kandidata Antona Beblerja, mimo je bilo tudi vse ostalo, povezano s hmeljarskim likofom. Množica Savinjčanov in tudi drugih obiskovalcev pa je že nestrpno čakala izbor smaragdne kraljice. Izbor je vodila nekdanja miss Slovenije Janja Zupan, organizacijske niti pa so bile v rokah predsednice Turistično-kultumega društva Levec Milene Kotnik, podpredsednika tega društva in profesorja likovnih umetnosti Silva Lavtižarja ter njegove žene, že uveljavljene slovenske modne kreatorke Diane Kotnik - Lavtižar. Ocenjevalno komisijo so sestavljali: župan Lojze Posedel, predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik, predsednik Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Ivo Lindič, predstavnik sponzorjev in vodja marketinga v Zlatami Celje Jure Jerič, fotograf Gregor Katič, predstavnica HAIR centra Darja Kocmut in profesor likovnih umetnosti Silvo Lavtižar, ki je bil predsednik. Po modni pisti se je prva sprehodila sedemnajstletna Maša Dečman s Polzele, ki je bila edina Savinjčanka in tako med najresnejšimi kandidatkami za smaragdno krono. Za njo so se občinstvu predstavile: 21-letna Katja Iršič iz Laškega, 20-letna Ema Kočnik iz Mislinja, 17-letna Barbara Bonifer iz Ivančne Gorice in prav tako 17-letna Doroteja Premožič iz Ormoža. V nadaljevanju prvega sprehoda po modni pisti v kreacijah Diane Kotnik -Lavtižar so se občinstvu predstavile še 18-letna Maja Golob iz Laškega, 20-letna Sandra Nikolič in 18-letna Tina Planinšek iz Celja. Po prvem izhodu kandidatk pred občinstvom in ocenjevalno žirijo sta program s plesnima točkama popestrila mlada plesalca Barbara Mulej in Marko Žličar. Po drugem sprehodu po modni pisti, ki so ga dekleta opravila v čudovitih večernih kreacijah Diane Kotnik-Lavtižar, so se pred občinstvom pojavili Bratje in zapeli zmagovalno pesem letošnje EME. Sledil je še najbolj pričakovani izhod deklet v kopalkah sevniške Lisce. Pri prvem izhodu deklet so člani komisije spoznah kandidatke in dobili prvi vtis. Pri drugem so ocenjevali lepoto obraza, pri tretjem izhodu pa lepoto in skladnost telesa. Poleg tega je komisija točkovala še splošen vtis, gibanje, hojo, izraznost, simpatičnost, eleganco in samozavest. V napetem čakanju med seštevanjem točk članov ocenjevalne komisije so nastopile še mlade mažoretke iz Levca, dekleta pa so v avli kulturnega doma nestrpno čakala zadnje dejanje, svoj zadnji izhod in odločitev komisije. Končno je napočil težko pričakovani trenutek razglasitve zmagovalke. Odločitev komisije je občinstvu razkril Silvo Lavtižar. Smaragdna kraljica 2002 je postala 17-letna dijakinja 2. letnika gimnazije Ormož Doroteja Premožič. Zmagovalno lento ji je izročil župan Lojze Posedel, tiaro, ki so jo izdelali v Zlatami Celje, pa je smaragdni kraljici posadil na glavo Jure Jerič. Vse se enkrat konča in tako sta se tudi obe prireditvi, ki sta prijetno obogatili in popestrili nedeljsko popoldne in del večera, ki se je nato ob zvokih ansambla Slovenski zvoki nadaljeval pod velikim šotorom ob Hotelu Žalec. Organizatorji obeh prireditev si zaslužijo vse priznanje in zahvalo, saj je bilo v obe vtkanega veliko dela in prostega časa. Hmeljraski likof je zaokrožil še velik ognjemet. Darko Naraglav Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Darko Simončič med obiranjem, ob kapljici, kakršno so pili nekdaj. Pesem ob slovesu za leto dni Milena Kotnik, Silvo Lavtižar in Diana Kotnik Lavtižar Podpečanova Marija praznovala Starejšim krajanom ob življenjskem jubileju izkažejo spoštovanje tudi v krajevni skupnosti Galicija. Ko je Marija Podpečan iz Pirešice praznovala 90. rojstni dan, so jo poleg sorodnikov, članic žalskega invalidskega društva in upokojencev obiskali tudi predsednik KS Galicija Vlado Majer ter predstavnici krajevne organizacije RK Katica Petrin in Dragica Tratnik. Seveda so jo vprašali po zdravju in njeni življenjski zgodbi. Marija je bila rojena 29- avgusta leta 1912 v Pirešici, nedaleč od sedanjega doma. Bila je najstarejši otrok v družini in je imela tri brate. V mladosti je delala pri kmetih in hodila v graščino Grmovje, kjer je 12 let prala, likala in pomivala posodo pri tamkajšnji družini. Devet let je čistila pireško šolo. Leta 1947 se je poročila, rodila štiri sinove in že po dvanajstih letih zakona ovdovela. Mož se je smrtno ponesrečil pri zidarjih. Najmlajši sin je bil takrat star pet let, hiša je bila zgrajena na pol. Ni bilo lahko, a hišo je dogradila in spravila otroke do kruha. Zdaj živi pri najmlajšem sinu. Sama pravi, da je bila do 85. leta še kar zdrava, celo molzla je še lahko, potem pa jo je začelo zdravje hitro zapuščati. Kronična srčna bolezen jo pesti, nagajata ji sladkor in tlak, tudi sliši slabo. Ker sama ne more biti doma, jo sin in snaha vsako jutro peljeta v dom upokojencev Velenje, kjer preživi del dneva, ko stav službi. Rada pove, da v domu prebere kakšno knjigo, se malo sprehodi, poklepeta, ob prihodu pa si privošči še malo spanca. Ima sedem vnukov, pravnuka pa še ne. Sinovi z družinami so ji ob 90. rojstnem dnevu pripravili veliko zabavo in se zmenili, da ji ob stoletnici pripravijo še večjo. K R. Čestitke ob jubileju so Mariji izrekli tudi Vlado Majer, Katica Petrin in Dragica Tratnik. september2002 Naša dediščina Legende v Spodnji Savinjski dolini (IH. del) Naša dolina (I. del) Obrobje doline je znano po starih cerkvah. Na severnem obrobju nas pozdravlja sv. Kunikunda. Stoji na griču, ki ima tri imena: Šentjungert, Kunigunda, domačini pa ga imenujejo Gora. Cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 14. ali na začetku IS. stoletja. V spominski knjigi cerkve lahko preberemo, da je leta 1737 cerkev prejela dragoceno božje jagnje, blagoslovljeno v Rimu, ki je imelo čudežno moč. K njemu so radi romali in pomolili romarji. Cerkev je bila znamenita božja pot. Sedanji romarji raje romajo v preurejeno mežnarijo planinski dom, ki je bil odprt 16. oktobra 1988. \ cerkvi so pod ploščo v prezbiteriju našli lonec, poln srebrnikov. Legenda pripoveduje, da je blažena Kunigunda, hčerka madžarskega kralja Bela IV., prosila, da ji oče za doto, za ženina kneza Krakova, podari rudnik soli. V podarjeni rudnik na Madžarskem je vrgla zaročni prstan. Ko je prišla iz Madžarske na Poljsko je velela izkopati jašek in tu je bil steber soli ter njen zaročni prstan. Sol je bila čudežno prenesena iz Madžarske na Poljsko. Tako se Kunigunda veže na Galicijo, na Poljskem. Mi smo prišli na Goro iz Galicije. Sama gališka cerkev sv. Jakoba se veže na špansko Galicijo, kjer je grob sv. Jakoba. Tu je stal proti-turški obrambni kompleks in cerkev. Še prej je bila m vila rimskih kolonistov. Legenda pripoveduje, da so tu okoliški rudarji leta 1272 postavili majhno kapelo, ki je bila pozneje dograjena. Področje Galicije je bilo v preteklosti znano po izkopavanju različnih rud. Iz Gore gremo v dolino proti Pernovem, kjer je cerkev sv. Ožbalda, ki je spomenik kulture in se prvič omenja leta 1392. Tli je bil ovalni tip protiturškega tabora. Pozidan je bil stolp, ki je sedaj zvonik. V bližini, v Železnem, je zelo znano stebrasto znamenje, ki se razlikuje od znamenja v Levcu in Drešinji vasi. Formalno so tu še gotski elementi in postavitev znamenja seže v 16. stoletje. Pot nas vodi mimo graščine Grmovje, ki stoji na Griču, nad naseljem Žabjek. Grem po travniku, o katerem legenda pravi “Tlaka na Marijin praznik”. Na Grmovju je prebival nekoč dober graščak. Njegov naslednik je bil krut in brezsrčen. Nekoč je na Marijin praznik zatrobil birič in sklical kmete na delo. V smeri proti Žalcu nahajajoči travnik je bil ves pokošen. Kmetje so dobili ukaz, naj travo raztrosijo. Ni jim bilo prav, ali vdati so se morah. Ko pa so kmetje travo raztrosih, je nastal silen vihar in jo popolnoma odnesel. Travnik je ostal čist, kakor bi ga najskrbneje pograbili. Gospoda in biriča je prevzela groza, kmetje pa so se smejali. Pridemo do gostilne Fervega. V knjigi Janka Orožna Gradovi in graščine v narodnem izročilu lahko preberemo naslednje: “Luteranske razvaline v Govčah”. Za amovško goščo je presežek, ki se nekako za 1 m dviga nad ostalo pokrajino. Id je stalo nekoč luteransko svetišče. Pred kakimi petdesetimi leti (knjiga je izšla leta 1936) je bil zid še 1 m visok. Porušil ga je Ježovnik, ki ga je porabil za graditev gostilne “Cestni Vervega”. Par streljajev proč je ob Ložnici (pri Sp. Ložnici) še danes Janežičev mlin, v katerem so menda stanovah luteranski župniki. Ko so cerkev razdejali, je prišel zvon v Gotovije. Predvidevajo, da je srebrn in njegov glas je tako krasen, da mu ni enakega daleč naokoh. Naša pot se nadaljuje do zaselka sv. Jedert. Krenemo levo s ceste, če bi šh naprej proti Velenju v Socko, bi prišli do roba gozda. Na levi strani ceste leži Bezgečeva jama ah Kamnita hiša, kjer so našh prazgodovinske ostanke, ostanke rimske kulture, kosti jamskega medveda. Mi smo prišli v zaselek sv. Jedert in se povzpeh na holm, kjer je cerkev sv. Jederti, ki je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. Ima dva zanimiva oltarja iz srede 17. stoletja. Za cerkvijo je grobnica rodbine Beck, zgrajena je bila v obliki piramide leta 1895. V cerkvi je na osrednjem oltarju kip svetnice sv. Jedert. Svetnica je znanilka pomladanskega dela na prostem. V roki drži dolgo nit. Legenda pripoveduje, da na dan sv. Jere miš pregrize nit pri kolovratu in s tem dejanjem opozori na to, da so končana dela v hiši in se začno dela na polju. Pregovor pravi: “Če ne prej, na sv. Jederti dan gotovo gorka sapica priprhlja.” V bližini je dvorec Plevna. Na zadnje je bil predelan po letu 1890, ko je postal last barona Becka, takratnega avstrijskega ministrskega predsednika. Rajko Vrečar je v knjigi Savinjska dolina zapisal: “...Pred I. svetovno vojno se je zbirala na Plevni najvišja avstrijska aristokracija, diplomacija in ministri. Baron Beck je izpostavil Žalčanom telefon in Beck je imel telefonsko zvezo z Dunajem. Leta 1908 se je na Plevni slovesno praznovala 80-letnica matere ministrskega predsednika, kjer je pevsko društvo Edinost iz Žalca pod vodstvom kronista (Vrečar) priredilo podoknico, žalsko gasilsko društvo pa bakljado...” K Plevni vodi smrekov drevored. Prekletstvo svile. Plevno je kupil neki Italijan, kjer je zasadil gozd murv, da bi gojil sviloprejke. Svilo so predle tudi vaška dekleta. Za plačilo so dobile nekaj svile in ob nedeljah so se bahale s svilenimi robci. Za grajsko gospo se je svila kar vlekla. Toda ljudje so iz tega bogastva prerokovali uboštvo. To se je tudi zgodilo. Grajski gospod je umrl, grajska gospa pa je končala v uboštvu. F. Ježovnik Nedavno je Slovenska turistična organizacija izdala zemljevide o stranskih poteh, ki vodijo po Sloveniji. Med njimi je Janarjeva pot Pod geslom Po sledeh davnih prednikov lahko preberemo: “Jantarjeva pot vodi skozi deželo, ki še danes diši po smrekovi smoli in doživetjih starodavnih popotnikov, Iti so tudi pred tisočletji tovorili jantar od Baltika proti Jadranu, po klenih furmanih. Iti so drdrali tukaj z dragocenimi tovori, po sožitju nekdanjega in današnjega življenja na bregovih Mure, Drave in Savinje”. Jantarjeva pot nas pripelje v rimsko nekropolo in jamo Pekel. Na zemljevidu so zapisali: “Odprtih oči se sprehodimo po ostankih rimske nekropole ali po jami Pekel, ki je ena največjih urejenih kraških jam na Štajerskem.” Škoda, da ne omenijo, da je v Šempetru obnovljen tudi del rimske ceste. Jantarjevi poh je sledila rimska cesta, ki se je uporabljala še v srednjem veku - bela cesta. Osnovna lega srednjeveških naselij nam to potrjuje: Vransko (v pisnem dokumentu se pojavi med 1123 in 1146), Šempeter (v prvem znanem pisnem dokumentu se omenja 12. 3- 1256), Žalec (1182), Drešinja vas (v pisnem dokumentu se prvič pojavi 15. 4. 1016), Celje. Stopimo še mi po jantarjevi poti. Po njej so stopah staroselci v halštatski dobi, v starejši železni dobi, 400 do 800 let pred našim štetjem. Že tedaj je bila naša dolina povezana s svetom. V Rifiutai so našh enake predmete, kot v gomilah v Pongracu, med Grižami in Sv. Lovrencem. Mimogrede - te gomile, stare krepko preko 2.000 let, so zapuščene. Edino gomila, ki so jo odkriti šolarji in vključiti v gozdno pot, je znana. Odgovorni v krajevni skupnosti in občini Žalec, turistični delavci, se dosedaj niso ravnati po Miklavžu pri Mariboru, kjer so gasilci našh tri gomile iz rimske dobe (torej so veliko mlajše, kot gomile v Pongracu, kjer so odkriti 60 gomil). V Večeru preberemo, da bo še letos urejena turistična točka kulturnozgodovinskega značaja. V Šempetru so še danes vidni ostanki rimske ceste, ki je vodila po dolini. Pravzaprav sta biti dve cesti. Prva je vodila po ozemlju današnjega Tabora, pod Krvavico in se je tako izognila močvirju pri današnjem Vranskem. Druga je šla mimo današnjega Vranskega. Tit so odkrili opekamo iz rimske dobe. Ignac Orožen je leta 1854 izdal Celjsko kroniko. V njej najdemo zelo stare zapise o tej cesti: “Leta 193 so panonski legionarji izvolili za cesarja V avgustu in septembru smo brali o poplavah po svetu. Mi smo imeli srečo, poplave so se nas izognile. Vendar vedno ni bilo tako. Poglejmo zapis v Celjski kroniki. Leta 792 je prišla po dolgem deževju v naše kraje povodenj. Veliko ljudi in živine se je potopilo. Po potresu so našo deželo nadlegovati še lakota, kuga in potresi. Poleti 1256 je voda zaradi obilnega dežja pokrila doline. Leta 1550 je poplavljala Savinja, podirala mostove, zalila polja. Leta vojskovodjo Septima Severa in ga skozi Celje, to pomeni tudi po Savinjski dolini, popeljati v Rim. Ta cesar je popravil v naših krajih ceste in mostove. Po dolini so se pomikale različne vojske. Leta 378 so privihrati Goti. Na pohodu so klali in požigali, preko Savinjske doline ter okoli Celja in Ptuja so morili in pleniti. Leta 452 je Atila porušil Oglej. Prodiral je iz Panonije, po naši dolini, proti Ogleju. Pozneje so Madžari stalno napadali dolino, saj je po njej vodila pot proti Ogleju in Rimu. Ob koncu tisočletja so biti dokončno premagam. Okoli leta 600 so jo naseliti Slovenci. Njihove vrste so se redčile zaradi stalnih bojev z Ogri. Ostalo je le zdesetkano slovensko prebivalstvo, ki je živelo po posameznih dolinah in kotlinah. Nastanejo gručaste vasi. Omeniti moramo tudi antični prometni sistem. Po njem so ob koncu prvega tisočletja največ potovali Arabci in Judje. Pretežno so se ukvarjali s suženjsko trgovino. Na prometno pomembnih točkah so ustanavljati tako imenovane judovske vasi. To so bile dejansko trgovske podružnice in predhodnice naselij. V 12. stoletju so se verjetno iz teh judovskih vasi razvila urbana naselja. V dolini je bilo zaradi ropanja in pobijanja vedno manj prebivalcev. Poleg tega so prebivalce pestile še naravne nesreče: leta 456 je bila velika lakota, leta 792 pa poplava, v kateri so se utopiti mnogi ljudje in živina. Po povodnji so prišle lakota, kuga in potresi, leta 873 so v naše kraje priletele kobilice in do golega pojedle, vse kar je bilo zeleno. Prebivalci so stradali. V 11. in 12. stoletju nastaneta dva izrazita kolonizacijska predela: dolina Savinje in Bolske. V dolini se naselijo Saksi. Nad današnjim Sv. Lovrencem, na Burkelčevem hribu, postavijo grad, ki se v pisnem dokumentu prvič pojavi leta 1265 in 1267. 22. oktobra 1279 se omenja “castra Sachenwart, utrjena vojaška postojanka Sachsenwart. Ta grad je najstarejši grad v Savinjski dolini. Kasneje ga omenjajo Schratenbachi, lastniki Ojstrice, Prebolda itd. V Leksikonu Štajerske iz leta 1885 preberemo, da se leta 1265, po imenu Sachsenfeld - ime izvira iz imena gradu Sachsenward - ne imenuje samo naselje ampak cela dolina. To je stara fara Sachenfeld, njen sedež je bil sprva v Sv. Petru, potem v Sachsenfeldu oz. Žalcu. Dolina se imenuje tudi po Savinji: 12. marca 1256 se omenja Sancti Petri de Sevental, 23. julija 1493 se omenja Vicari zu Frantz (Vransko) in Sental (senntal)... 1672, pred 400 leti, je imela poplava takšen obseg, kot še nikoli prej. Okoli leta 1848 so pri nas popisati vasi. Pri Gomilskem so pri geslu Vodne razmere, zapisati: “Za vasjo Gomilsko teče potok Boljska, ki zelo pogosto poplavlja in z drugimi potoki vred dve tretjini lokatije spremeni v jezero. Vasi Zakl, Trnava, Šentrupert in večji del Grajske vasi so bile od 29. septembra 1842 do 17. januarja 1843 petkrat poplavljene in jezeru podobne.” F. Ježovnik F. Ježovnik Poplave Po mestu seje vila veličastna povorka, v kateri so se mešale podobe iz preteklosti s predstavitvijo sodobnega življenja. Brskamo po fotografijah Pred 20 leti so v Žalcu z veličastno povorko in obuditvijo spomina na drugi slovenski tabor počastiti 800-letnico prve omembe Žalca v pisnih dokumentih. Pobrskali smo po fotoarhivu nekdanjega Savinjčana in izbrati nekaj fotografij s takratne proslave. Za nekdanje in spet za sedanje čase izjemna dragocenost gasilcev Žalčane in mnoge ugledne goste so pred 20 leti spet nagovorili “staroste" slovenskih taborov. C** h Predstavili so se skoraj vsi - šolarji, kulturniki, gasilci, športniki, pa tudi delovne organizacije. Že takrat je uspešno deloval pihalni orkester žalske glasbene šole. Križanka september2002 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je ROMAN BRGLEZ, PEKARNA - SLAŠČIČARNA - TRGOVINA * Vranskega 17. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke pošljite izključno na dopisnicah (samo gesla) do 14. oktobra 2002 na naslov uredništva Utripa. CIRILSKA ABECEDA BIUARDNA PALICA OSEBNI ZAIMEK IZUMITELJ (ALFRED) MESTO OB SAVINJI SOBNI PTIČ PEVEC ATLET BOLDON SVIO SUKAR (PAUL) NOČNA MOČVIRSKA PTICA PLEZALKA GLAD JADRAN. OTOK GOJITELJI-CA ŽIVALI POLITIK DIZDAREVIĆ IZHODIŠČE KRITERUA, VIDIK DEL TENIŠKE IGRE GEOMETR. TELO, CILINDER KARUN SPRE-MINLJIV EL UPOR ANICA KUMER MORSKI OŽIGALKAR GRŠKA BOGINJA NESREČE AFRIŠKA DRŽAVA SOLSKA OCENA RLOZOF (IMMANUEL) SL FILMSKI IGRALEC (VESELICA) IGRALKA LEVAR HENRIK ČOPIČ PODZEM. HODNIK GLAVNI ŠTEVNIK KUHALNIK DRŽAVNA BLAGAJNA PASMA PSOV KOVINA (ZNAK Al) VEK, STOLETJE ČAROBNI OBESEK ZMAGA PRI ŠAHU KUN PRI KOLESU, OSNIK PODLOZN. DELOV FEVDA- LIZMU GOMETAŠ (ROBERT) KONJ ARABSKE PASME HERCE- GOVEC NAJVIŠJA GORA TURČUE ANG. SKLAD. (EDWARD) PREBIVALEC IRAKA ODMAKNJEN KRAJ BUKOV PLOD AZUSKI NAROD SANITETNI MATERIAL SL GRAF. OBLIKOV. BRENKALNO GLASBILO POLITIK GRANRL OBLJUBA MORSKI SESALEC PEVEC DVORNIK SLAVKO TIHEC STRAST UTRIP EMAJL PREDSEDN. KANDIDAT (FRANCE) FILMAR BADJURA POLJSKI KONJENIK FR. MESTO LOURDES MESTO V ITALIJI NADLEŽNA ŽUŽELKA DRAMAT1Z. POVESTI GADJE GNEZDO DESNI PRITOK VOLGE REKA PAD SUROVINA ZA SVEČ E VODNA ŽIVAL ORODJE ZA TANJENJE DRŽAVNIK ZEDONG TEN. IGR. POZDRAVNO STRELJANJE NEPO- MEMBNEŽ ČOLN ZA ENEGA VESLAČA IRENA VRČKOVNIK ANTON JANŠA BRATUZ-KACJAN PREBIVALKA IRSKE LUTECU SL. DRAM. IGRALEC (JANEZ) 60 MINUT ATENSKI DRŽAVNIK IN VOJSKOVODJA MAJHNA TORTA LUKAV IZRAELU SMUČARKA (ŠPELA) KONEC POLOTOKA PLEMEN. GOVEDO VELIKA KOUČINA FILOZOF (ANDREJ) FR. PLES GUSTAVE COURBET KROKODIL S ŠIROKIM GOBCEM SEVERNJAK, INUIT UTRIP IZBOLJ- ŠAVA IZGLEDA VODJA SAMOSTANA NAPOVED CERKVENE POROKE MUSUM. Ž. IME SL ŽUPNIK (IZIDOR) TEKOČINA V ŽILAH PODZEM. ŽUŽKOJED POLETNA OBUTEV UTRIP MAJHNA ČRTA NEZNANKA VMATEM. ENA OD ERINIJ NORD. BOG. MORJA UM. ZGOD. STADLER DRAGA AHAČIČ GLASBENI SLOG EDEN OD DANSKIH OTOKOV IGRALKA ZEMLJIČ ODTENEK, RAZUČICA avtor JANEZ KORENT VRAN GOLOBJE VELIKOSTI AZUEC STANE BELAK MESTO V RUSIJI ? ? KO ZORIJO JAGODE SL DRAMSKA IGRALKA MESTO V DRŽAVI Washing- ton™ NERODNEZ ILIA ERENBURG NANAŠANJE UČILA STAROGR. KIPAR BABILON. BOGINJA RENAMED BIH IN HRV. ELEMENT •ZNAK C- AFRIŠKA BOLEZEN VRSTA SEVERNEGA JELENA SIBIRSKI VELETOK VODJA LOKALNE POUCUE V ZDA HITER RUSKI LJUDSKI PLES DOLG NOŽ ZAKLEST. V TROP. OKOLJU DORASLA MUDA ŽENSKA PUŠČAVA NA JUGU IZRAEU VELIKO UGODJE TATINSKA PTICA ZORA, ZARJA EGIPT. BOMBAŽ SKANDI- NAVEC SLOBMOR LETOVIŠČE SVETUNA MAKAROVIČ SL IMPRES. SUKAR PASJA SAMICA DIRIGENT ROSTRO- POVIČ PERNATA ŽIVAL DOKONČNA OBDELAVA VEČJA SKLENJENA SKUPINA GOR PISATEU SEKELJ SODOBNIK KELTOV ŠTEFKA DROLC HOKEJIST ZUPANČIČ POPEČEN KRUH OMEJEN ČLOVEK VRTNA GREDA FR. PSIHOANALITIK BARBRA DERNAĆ RECITATOR EPSKIH PESMI TRGOVSKI PREDMET TROPSKI LES GOROVJE V RUSIJI IGRALKA GARDNER OSMI TON SOCIALNI POLOŽAJ MLEČNI IZDELEK ZORANA ZEMLJA SL OSATELI (JANKO, MOLOH) ALPINIST ZAPLOTNIK TIM MONTGOMERY VALENTIN VODNIK I JUNAK SL LJUDSKE JUNAŠKE PESMI OKREPČ. NAPfTEK september2002 ŽIVIMO Z ZEMLJO KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava ŽALEC Posebna premija za bike in vole ter klavna premija za govedo za leto 2002 Po Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 U. 1. 34/02 in Uredbi o ureditvi trga z govejim mesom Uradni list RS, št. 34-2025/2001, Uredba o spremembah uredbe o ureditvi trga za goveje meso RS 49-2657/2001, Uredba o spremembi uredbe o ureditvi trga za goveje meso RS 55-2949/2001, Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi trga za goveje meso RS 34-1584/2002. Vlaganje zahtevkov Na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja se vloži zahtevek na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2002, in sicer: - za obdobje od 1. januarja do 30. junija: v roku od 1. julija do 15. julija; - za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku od 1. oktobra do 15. oktobra; - za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: v roku od 1. decembra do 15. decembra; - za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: v roku od 1. januarja do 15. januarja naslednjega leta. V tem primeru se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v predhodnem letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz Živah izvršen. Zahtevku mora biti v primeru zakola priložena kopija dokumenta kontrolne organizacije o masi in razvrstitvi klavnih trupov v kakovostni tržni razred v skladu s predpisom, ki ureja ocenjevanje in razvrščanje govejih trupov in polovic na klavni Uniji, v primeru, da dokumenta kontrolne organizacije ni, pa drug ustrezen dokument o zakolu Živah v klavnici, iz katerega morajo biti razvidni firma, sedež in registrska številka klavnice, identifikacijska številka živali, živa masa Živah, spol in kategorija Živah ter datum zakola. Kmetje lahko uveljavljajo premije preko pooblaščencev (npr. KZ), v tem primeru se v zahtevku navede ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež proizvajalca ter KMG-MID kmetijskega gospodarstva in priloge, navedene v prejšnjih alineah. Višine premij v letu 2002 so: 35-000 sit za bika, 25-000 sit za vola, lahko 2 X 25.000 sit in 13.500 sit za klavno govedo OBRAZCE in dodatne informacije ZA VLAGANJE PREMIJ DOBITE na enotah KSS. Pomagaj si sam Če ne dobiš, si pa narediš. Tako je dejal mladi gospodar na daleč naokoli znani, urejeni in v mlečno proizvodnjo usmerjeni kmetiji pri Rakunovih v Založah pri Polzeli. Že nekaj časa je 26-letni Robi Rakun razmišljal, kako si olajšati težko delo pri čiščenju parkljev kravam molznicam. S prijateljem sta staknila glavi, razmislila o stvari in uresničila idejo. Naredila sta pripravo, na katero s pomočjo hidravlike dvignejo in položijo kravo v ležeči položaj, tace pa ji fiksirajo v posebne objemke in čiščenje parkljev človek opravi lepo v stoječem položaju, kar je bistveno spremenilo prejšnji način čiščenja. Žival leži sproščeno, saj ne doživlja nobenih stresov in nobenega mučenja. Dva, vešča delu, opravita s kravo v desetih minutah, pa če so parklji še tako veliki. Glede na to, da mlekarji čistijo parklje dvakrat letno večjemu številu krav, je že prihranek pri času precejšen. Od vsega navedenega pa Robija najbolj veseh spoznanje, da je s pripravo spremenil eno od najtežjih del na kmetiji v prijetno opravilo - tako zase kot za krave. V. Erjavec Predelava lesa kot dopolnilna dejavnost Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti omogoča v prvi točki predelavo, obdelavo in dodelavo kmetijskih pridelkov in gozdarskih sorti-mentov. Sem spadajo tudi vse vrste predelave lesa. Žagarstvo oz. razrez hlodovine pa je opredeljeno v točki osem, kamor spadajo vse storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Po Zakonu o kmetijstvu dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana na sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v R Sloveniji v preteklem lem, v območju z omejenimi dejavniki za pridelavo pa ne sme presegati 3,0 povprečne plače. Po Uredbi o vrsti in obsegu dopolnilne dejavnosti morate imeti za opravljanje dejavnost najmanj 50 % lastne surovine. To se pravi, da morate biti lastnik gozda. Zakon o kmetijstvu vam določa tudi ustrezno izobrazbo iz kmetijstva in ustrezno izobrazbo za opravljanje dopolnilne dejavnosti. To pomeni, da morate imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo (oz. najmanj 5 let delovnih izkušenj) in za predelavo lesa najmanj srednjo poklicno izobrazbo lesarske smeri. Za žagarstvo oz. razrez hlodovine pa morate poleg kmetijske izobrazbe imeti še potrdilo o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. V dosedanji zakonodaji ni določenih predpisov glede urejenosti prostorov in potrebni opremi za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave lesa. Svetovalka Andreja Žolnir, univ. dipl. inž. kmet Prehrana krav molznic jeseni Zelena krma, ki bo jeseni še zrasla na travnikih ali njivah, se lahko uporabi v prehrani krav molznic. Vendar veljajo za jesensko krmljenje nekatere posebnosti. • Jesenska krma vsebuje veliko vode in malo surove vlaknine, zato ne sme biti edina osnovna krma v obroku. Kombiniramo jo z drugo voluminozno krmo. Primerna je koruzna silaža in močno uvela travna silaža. Dokrmimo lahko tudi seno ali kvalitetno slamo. S tem povečamo vsebnost suhe snovi in vsebnost strukturne vlaknine v obroku. Seno in slama fizikalno izboljšata obrok, ne prinašata pa hranil oziroma zelo malo. • Jesenska krma ni izravnana po vsebnosti hranil. Vsebuje več beljakovin, energije pa premalo. Po energiji lahko jesenska krma zadosti potrebam za prirejo največ 13 do 15 1 mleka na dan. Za izravnavo obroka krmimo energetsko bogato močno krmo: koruzo, pesne rezance in žita. • Uidi vsebnost mineralov in vitaminov se tekom leta spremeni. V jesenski krmi je pogosto veliko kalcija in zelo malo natrija (sol!). • V jesenski krmi se lahko poveča vsebnost nitratov. Zlasti po suhih poletjih, ki jim sledi mokra jesen, in če še obilno gnojimo z dušikom, obstaja možnost za močnejše povečanje nitratov v krmi, še posebno pri križnicah. Za govedo je zgornja meja vsebnosti nitratov 15 g na 100 kg žive teže. Večje količine povzročajo presnovne in reprodukcijske motnje, lahko tudi hujše zastrupitve. • Če zeleno krmo vozimo v hlev, je pomembno, da jo kosimo vsak dan sproti. Živalim ne smemo pokladati pregrete krme. • Jesenska krma je večkrat onesnažena z zemljo, zato moramo biti pri košnji, zlasti v slabem vremenu, še posebno pazljivi. Raje kosimo nekoliko višje, kot pa da vozimo v jasli krmo, onesnaženo z zemljo. • Jesenska zmrzal zmanjšuje hranilno vrednost rastlin. Nekateri strniščni posevki prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo (krmni ohrovt celo do -10°C), vendar živalim ne smemo krmiti zmrznjene krme (počakamo, da se krma odtali)! • Jesenski zeleni krmi sledi zimski obrok, zato je pomembno, da že jeseni ob zeleni krmi krmimo nekaj silaže, njeno količino s pojemajočim deležem zelene krme povečujemo in tako ustvarimo neopazen prehod na zimsko krmljenje. Jesenska zelena krma s travinj ah strniščni dosevki so primerna krma za vključevanje v obroke za krave molznice. Poznati pa moramo njihove posebnosti in obrok sestaviti tako, da ustreza zahtevam prežvekovalcev. Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot. PREHRANA KRAV MOLZNIC JESENI -jesenska krma: • vsebuje veliko vode in malo strukturne surove vlaknine • ni izravnana po vsebnosti hranil • spremeni se vsebnost mineralov in vitaminov (več kalcija, malo natrija) • povečana vsebnost nitratov • je večkrat onesnažena z zemljo • ne krmimo pregrete krme • jesenski zeleni krmi sledi zimski obrok. PREHOD! Dan vrtnin Vrtnarske šole Celje Vrtnarska šola Celje ima dolgoletno tradicijo izobraževanja s področja vrtnarske, cvetličarske in krajinske stroke. Ves čas svojega obstoja si tako pridobiva izkušnje in s tem tudi najbrž največje reference, da izobrazi kakovosten kader, ki bo sposoben sprejeti izzive modernega časa. Da je res tako, pričajo številni uspešni vrtnarji, cvetličarji in krajinarji. Vendar pa samo opirati se na tradicijo, lahko pomeni zaton kvalitete, zato strokovni delavci šole in učenci sprejemamo izzive časa na različne načine. V ta namen deluje v sklopu dodatnih dejavnosti poskusno pridelovalna postaja, imenovana VRTNARSKA POSTAJA CELJE, na kateri preizkušamo in ugotavljamo najprimernejše sorte enoletnih in trajnih vrtnin za celjsko mikroklimo. Da bi raziskovalna dejavnost dobila potrditev tudi v praksi, na šoli vsako leto organiziramo in izvedemo dneve vrtnin, zadnji dve leti pa tudi “Dan špargljev vrtnarske šole Celje”. Na zadnjem dnevu špargljev v mesecu maju 2002, nas je obiskalo čez 100 vrtičkarjev, vrtnarskih strokovnjakov, pridelovalcev vrtnin, gostincev in drugih. V mesecu avgustu, natančneje 21. avgusta letos, smo organizirali in izvedb “Dan vrtnin Vrtnarske šole Celje”, kjer smo prikazali poskuse enoletnih vrtnin, pridelanih po tehnologiji integrirane pridelave zelenjave. Letos smo v poskuse vključili naslednje: • preizkus tehnologije vzgoje različnih sort zelja za kisanje: - srednje zgodnje: Almanac FI, Bravo FI, - srednje pozno: Emona, Kranjsko okroglo, Krautman Fl, Ljubljansko, Megaton Fl, Varaždinsko , Fieldwiner Fl, Satelite FI, Rodolfo Fl, Krautprinz Fl, - pozno: Atria Fl, Hinova Fl, Theras Fl; • preizkus tehnologije vzgoje različnih sort solate: - mehkolistna: Atrakcija, Clarion, Enrica, Fatima, Majska kraljica, Nansen, Pia, Rosalie, Senaria, Tatiana, - krhkolistna - batavia: Aimee, Batida, Campania, Entree, Glaive, Karif, Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Noisette; - preizkus tehnologije vzgoje različnih sort rdeče pese: Detroit, Bikor, Cylindra, Bikores, Pablo FI, Bolterdy; • preizkus tehnologije vzgoje različnih sort motovilca: Delika, Holandski 1, Holandski 2, Juwabel, Juwahit, Ljubljanski 1, Ljubljanski 2, Macholong, Masse, Pomladin, Zimko, Žličar; • preizkus tehnologije vzgoje različnih sort korenčka: Amsterdamski, Almaro Fl, Bangor Fl, Bergen Fl, Berlanda Fl, Birka Fl, Flaker Fl, Junior Fl, Mokum Fl, Napoli Fl, Nerac Fl, Nantucket Fl, Senior Fl, Nantes Fl; • preizkus tehnologije vzgoje endivije: Ciarda, Dečkova glavica, Dimara, Eminence, Eros, Eskariol rumena, Eskariol zelena, Full Heart, Malan, Maral, Nuance, Ramaya, Sardana, Tressan, Valdena, Neos, Pankaljerka. Poleg enoletnih vrtnin so si obiskovalci z zanimanjem ogledali tudi trajni nasad špargljev, ki jih pridelujemo po tehnologijah beljenega in zelenega šparglja. Morda je zanimivo zapisati, da imamo na novo zasnovan zeliščni vrt z enoletnimi in trajnimi zelišči in rožni vrt v nastajanju, medtem ko na vseh ostalih področjih pridelovanja okrasnih rastlin in sadnih dreves sledimo trendom razvoja vrtnarske tehnike pridelovanja. Tildi naš šolski park v velikosti 2,8 ha nudi naključnemu obiskovalcu ah strokovnjaku v vsakem letnem času paleto zanimivih rastlin, estetsko oblikovanih parkovnih elementov in objektov. Štefanija Kos Z., Vrtnarska šola Celje SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Anton KITEK, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16. GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov Informacije september2002 flULEAWSTO TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 531 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - GORENJE, CANDY, BOSCH IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! KONDENZACIJSKI ELEKTRONSKI SUŠILNIK PERILA WT 981 82.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE SIMPLE LOGICAL WA 25 S 124.900,00 SIT VIDEOREKORDER AIWA 2 glavi 27.900,00 SIT BTV GORENJE 55 cm v srebrni barvi 43.900,00 SIT AVTORADIO - GRUNDING = 16.500,00 SIT o E * 'in o m a> VIDEOREKORDER GOLDSTAR (4 glave) B. 32.900,00 SIT m BTV GORENJE 70 cm 82.900,00 SIT DIGITALNA MIKROVALOVNA PEČICA Z ŽAROM samo 24.900,00 SIT PRALNI STROJ GORENJE WA 1182 S (1100 obratov) 87.900,00 SIT AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ŽAR PLOŠČA 9.900,00 SIT MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SAT SISTEMI (svetovanje in montaža) RTV SERVIS Popravilo vseh vrst televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov Servis sesalcev Vorwerk BREZPLAČNA DOSTAVA I ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Na Trju zvezdogled Nova podružnična osnovna šola na Trju ima še eno posebnost. V njej namreč urejajo amaterski astronomski observatorij, v katerem bo avtomatski teleskop. Vsako prvo sredo v mesecu se na OŠ Petrovče sestaja Astronomsko društvo Saturn, opazovanja zvezd in nebesnih pojavov pa organizira na različnih lokacijah. Predsednik društva Srečko Lavbič je povedal, da so že šest let iskali lokacijo za manjši observatorij. Priložnost se je pokazala z gradnjo nove šole na Trju, kjer je prostor za observatorij sicer majhen, a bo z računalniško povezanim avtomatskim teleskopom omogočal opazovanje tudi izven njega. Društvo je že zbralo približno 700 tisoč tolarjev za nakup astronomske kamere, za teleskop pa še zbirajo denar. K. R. Samovci na strehi Slovenije Zakorakali smo v jesen in se poslovili od koledarskega poletja, ki je bilo precej klavamo in nenaklonjeno planinarjenju v visokogorju. Kljub temu so nekateri le uspeli izbrati pravi dan in se podati na katero od planinskih tur. Med temi so bili ljubitelji planin iz podjetja SAM v Latkovi vasi, ki so si za svoj cilj izbrali slovensko goro vseh gor, simbol slovenstva. Pot jih je vodi- GARANT, d.d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA POHIŠTVA V CJK NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO: SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OTROŠKIH IN MLADINSKIH SOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. NOVO: KUHINJA PAMELA - UGODNE CENE!!! Ugodni plačilni pogoji: ČEKI, KREDITI Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. _____T * L _ ■KBHBEHHI Informacije po tel.: 03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si DOM! SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8 URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 la iz Krme na Kredarico in še isti dan na vrh Triglava, do Aljaževega stolpa, kjer so razvili zastavo svojega kolektiva, ki prav tako sodi v sam vrh slovenskih trgovskih podjetij z gradbenim materialom. S tem so pokazali svojo pripadnost kolektivu, hkrati pa potrdili njegovo uspešnost in trdoživost, ki jo simbolizira Aljažev stolp. Triglav in Kredarica, kjer so prespali pred povratkom v dolino, je že daleč za njimi, ostajajo pa spomini in obljube, da to še kdaj ponovijo. D. IM. Samovci med razvitjem svoje zastave Trgovine z gradbenimi materiali ® &Qi 9 UKAS I 180 9002 A PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več. NOVO NOVO NOVO NOVO V prenovljeni trgovini SAM v Latkovi vasi vam nudimo VSE ZA VAŠ VRT ZA HIŠNEGA MOJSTRA • vrtičkarsko in kmetijsko ročno orodje • električno ročno orodje • zemlja in gnojila • B&D, DEWALT, ISKRA • semena • ročno orodje UNIOR • cvetlični lončki • pleskarsko orodje • ograjni sistemi CAVATORTA • vijaki in okovje NA ODDELKU KERAMIKE IN ŠE MNOGO VEČ • talne in stenske obloge » stavbno pohištvo • laminati, parketi • razširjen program barv in lakov • kopalniški bloki • elektro in vodovodne inštalacije AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN CREATON KLETARSKI PROGRAM in AKCIJSKE CENE KERAMIKE. Dostava na dom, ugodni krediti. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! september2002 Kronika MATIČINI PODATKI Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo od 31. julija do 20. septembra 2002. UMRLI SO: Muršič Jožef iz Velenja, star 57 let, Grubelnik Henrik Lovrenc iz Celja, star 76 let, Božič Alfred Karol iz Škofje vasi, star 69 let, Okorn Janez iz Brega pri Polzeli, star 71 let, Stepišnik Marija iz Šentruperta, stara 66 let, Mežnar Mirko iz Celja, star 74 let, Turnšek Ivan iz Žalca, star 85 let, Verdev Jožef iz Dobriča, star 63 let, Plevnik Katarina iz Slovenskih Konjic, stara 92 let, Petre Anton iz Petrovč, star 75 let, Jurak Janko iz Liboj, star 41 let, Božiček Edmund iz Žalca, star 90 let, Pošebal Ivanka iz Miklavža pri Taboru , stara 70 let, Smrke Albin iz Dolenje vasi, star 86 let, Volf Nina iz VeUke Pirešice, stara 26 let, Mencinger Ivana iz Šempetra, stara 79 let. POROKE: V Žalcu je od 27. julija do 14. septembra 2002 sklenilo zakonsko zvezo 9 parov in ena zlata poroka, od tega: Križnik Uroš in Lešnik Saša oba iz Žalca, Topič Damir in Napotnik Darija oba iz Prebolda, Turnšek Boštjan in Knez Lilijana oba iz Levca. Petdeset let skupnega življenja pa sta z zlato poroko potrdila zakonca Ivan in Gizela Tkalčec z Brega pri Polzeb. KRONIKA Nesreča zaradi nesreče V soboto, 14. septembra, popoldne sta se na glavni cesti Arja vas - Velenje, izven naselja Studence, zgodili kar dve prometni nezgodi. V prvi je ob 16. uri 18-letna voznica osebnega avtomobila vozila v koloni proti Veliki Pirešici. Ko je nameravala prehiteti pred seboj vozeči traktor, je z vozilom zapeljala na levo v trenutku, ko jo je že prehitevala 28-letna voznica motornega kolesa, ki je vozila za njo v isti smeri. Pri bočnem trčenju je voznica motornega kolesa padla po vozišču ter se pri tem hudo telesno poškodovala. Slabo uro kasneje se je na istem mestu zgodila druga prometna nesreča. 5 2-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Vehki Pirešici, je ustavil na znak pobcista zaradi prej opisane prometne nesreče. Za njim je pripeljal 43-letni voznik avtomobila, ki je kljub zaviranju in umikanju v levo oplazil ustavljeno vozilo, nakar je zapeljal na nasprotno smemo vozišče, po katerem je v tistem trenutku iz nasprotne smeri pripeljala 28-letna voznica osebnega avtomobila. Pri čelnem trčenju se je 80-letna sopotnica v vozilu voznice huje ranila, lažje ranjeni so bili še trije udeleženci. Umrl sopotnik V nedeljo, 15. septembra, nekaj minut po 22. uri se je na regionalni cesti Celje - Ljubljana v Ločici pri Vranskem zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla ena oseba. 21-letna voznica osebnega avtomobila je pripeljala iz smeri Vranskega proti Trojanam in v križišču zavijala levo v trenutku, ko je nasproti pripeljal 29-letni voznik osebnega avtomobila. V silovitem trčenju je umrl 46-letni sopotnik v vozilu voznice. Ostah štirje udeleženci so se lažje ranih. Umrla voznica V petek, 6. septembra, nekaj minut pred 7. uro je prišlo v Mah Pirešici na cesti Arja vas-Velenje do čelnega trčenja med osebnim in tovornim avtomobilom. Zaradi poškodb je voznica umrla na kraju nesreče. 26-letna voznica osebnega avtomobila (N. V.) je med vožnjo iz smeri Velenja dohitela kolono vozil in zapeljala na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pripeljal 31-letni voznik tovornega avtomobila (A. Š.). V silovitem čelnem trčenju je voznica utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrla. Zaradi prometne nesreče je bila cesta zaprta do 8.40 ure. Ranjen motorist Hudo telesno poškodovan je bil voznik kolesa z motorjem, ki je bil v sredo, 4. septembra, udeležen pri trčenju na križišču lokalnih cest Ložnica pri Žalcu - Gotovlje - Žalec. 30-letni (B. N.) voznik osebnega avtomobila je v omenjenem križišču zavijal levo proti Žalcu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri, iz Gotovelj, pripeljal 33-letni (R. V.) voznik kolesa z motorjem. Izsiljen motorist V torek, 25. avgusta, ob 15.55 uri se je v Preboldu zgodila hujša prometna nesreča. 27-letna voznica osebnega avtomobila (E. H.) je v križišču Graščinske uhce in regionalne ceste zavijala levo. V tem trenutku je iz smeri Latkova vas pripeljal 24-letni (M. J.) voznik motornega kolesa, ki se je pri trčenju in padcu huje ranil, njegov 21 -letni sopotnik 0. G.) pa je bil lažje ranjen. Vlomi V Bevkovi ulici v Žalcu je nekdo v noči na ponedeljek, 2. septembra, vlomil v dva osebna avtomobila znamke VW Gob. Oba lastnika (S. D. in Š. M.) pogrešata avtoradia. V isti noči je neznani storilec vlomil v mizarsko delavnico v Zgornjih Rojah (last P. K.) in odtujil za okob 1.500.000,00 tolarjev razbčnega mizarskega orodja. Na Rimski cesti v Šempetru je bilo v septembru, med vikendom, vlomljeno v trgovino EVRO, od koder je bil odtujen menjalni denar, dva mobilna telefona, ISDN telefonski aparat, zvočnika za glasbeni stolp ter večfunkcijski aparat znamke SAMSUNG. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 210.000,00 tolarjev. V Šempetru je v noči s sobote na nedeljo, 8. septembra, vlomilec iz brunarice Turističnega društva odnesel električno blagajno, zgoščenko in nekaj kosov sladoleda, vse skupaj vredno okoli 60.000 tolarjev. Pričakovane veliko vsote denarja v blagajni ni bilo, kljub dobremu obisku prejšnji dan. V nedeljo, 8. septembra, nekaj minut pred polnočjo je bilo vlomljeno v poslovni objekt podjetja EGT v Uhci Savinjske čete v Žalcu, od koder je bil odnešen prenosni računalnik, vreden okob 400.000,00 tolarjev. Pohcisti intenzivno zbirajo obvestila o možnih storilcih in so z nekaterimi že opravili razgovore. Odklenjen avtomobil Nepridiprav, ki je v četrtek, 5. septembra, popoldne deloval v Žalcu, ni imel težkega dela. Iz odklenjenega Audija je odtujil usnjeno torbo z osebnimi dokumenti in denarjem oškodovanca (D. U.), za nameček pa še nekaj obrazcev in službeni pečat ene od slovenskih zavarovalniških hiš. Nastalo škodo ocenjujejo na okob 75.000,00 tolarjev. Tbdi konec avgusta je nekdo v Šempetru izkoristil nepazljivost oškodovanke in s parkiranega ter odklenjenega vozila ukradel ročno torbico z dokumenti in nekaj gotovine ter jo oškodoval za 130.000. 00 tolarjev. Na dvorišču stanovanjske hiše v Zabukovici je nekdo v noči na sredo, 4. septembra, iz kabine traktorja ukradel motorno žago, vredno okob 90.000. 00 tolarjev. Spet gorel hmelj V sredo, 4. septembra, je nekaj minut po polnoči prišlo do požara na gospodarskem poslopju in sušilnici hmelja v Zgornjih Gorčah v občini Braslovče. Do požara je prišlo med sušenjem hmelja. Kot vse kaže, je ventilator iz peči na trda goriva potegnil goreči delček, ki je zanetil hmelj. Ogenj, ki je skoraj v celoti uničil gospodarsko poslopje in sušilnico, so pogasih gasilci. Lastnik (S. T.) je oškodovan za okoli 4.000.000,00 tolarjev. Zaradi enakega vzroka je v soboto, 14. septembra, zagorelo v sušilnici, last I. J. v Gotovljah. Zgorelo je okob 500 kg hmelja in predelna stena v sušilnici, škodo pa ocenjujejo na 500.000 tolarjev. Izgubila oblast V sredo, 18. septembra ob 14.30 uri, se je na avtocesti Vransko -Trojane, izven naselja Vransko spet zgodila hujša prometna nesreča. 20-letna K. Č., je vozila osebni avtomobil iz smeri Čepelj proti Trojanam. V dvojnem, preglednem ovinku je izgubila oblast nad vozilom, sunkovito zavila v desno ter pričela bočno drseti preko desnega prometnega pasu in z vozilom trčila v drsno ograjo, jo prebila ter se ustavila šele na travnatem nabrežju. Voznica se je pri tem hudo telesno poškodovala. Še en motorist V prometni nesreči, ki se je zgodila v torek, 17. septembra ob 16.35 uri na regionalni cesti izven naselja Polzela, se je huje ranil 25-letni voznik motornega kolesa (M. D.). A M. (20 let) je z osebnim avtomobilom pripeljala iz smeri Andraža nad Polzelo proti Polzeli in pri trgovini Dori zavijala levo. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik motornega kolesa, ki je močno zaviral, padel po vozišču in zatem trčil v vozilo. Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do četrtka, 17. oktobra 2002. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in atija ALBINA SMRKETA iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem ostalim za izrečeno sožalje in tolažilne besede ter darovalcem cvetja in sveč. Posebna zahvala tudi govorniku Ernestu Marincu in pogrebni službi Ropotar. Vsi, ki smo ga imeli radi “Samo Bog ve, kdaj je začetek, in kdaj konec je.” ZAHVALA Mnogo prezgodaj je od nas tragično odšel dragi mož, oči, sin in brat, mnogim kot sodelavec, sosed, prijatelj... JANKO JURAK *12. 3. 1961 ■ + 18. 8. 2002 iz Liboj Bilo je veliko lepih nedelj, a tragična samo ena, ko nam je traktorska nesreča iztrgala iz naše sredine dragega moža in očija. Od njega smo se poslovili na griškem pokopališču v sredo, 21. 8. 2002. Hvala vsem, ki ste sestavljali obred, darovali cvetje, sveče in svete maše ter vsem dobrim ljudem, ki so nam kakorkoli pomagali, posebej družini Poteko in sosedom. Posebna hvala velja godbi na pihala Zabukovica za odigrane žalostinke, katere član je bil več kot deset let. Tvoji: žena Nevenka, hčerke Kalja, Spela in Lea, mami in ati, brat in sestra ter ostalo sorodstvo. Tako malo je lepega v življenju. Toliko je trnja na poti, ki jo moramo prehoditi. In tistih, ki bi nam na tej poti bili v največjo oporo, ni več. V neizmerni bolečini se nemo sprašujemo: “Polje, kdo bo tebe ljubil?” V SPOMIN 27. septembra minevata dve leti, odkar si za vedno odšla, naša draga mama MARIJA PUNCER. Trideset let je minilo letos, odkar si nas moral zapustiti, dragi ata JOŽE PUNCER. V tem žalostnem letu si k stari mami in staremu atu odšel Ti naš najmlajši TADEJ PUNCER. Le spomin je ostal in tega nam ne more vzeti nihče, kakor nam, žal, ne more vzeti bolečine, ker vas ni več z nami. Hvala vsem, ki se ustavite ob njihovem grobu, se jih spominjate, jim prižigate svečke in prinašate rože. Vsi, ki vas imamo neizmerno radi. V spomin Francu - Ficku Korenu Pred kratkim so na pokopališču v Šempetru v najožjem družinskem krogu pospremili k zadnjemu počitku Franca -Picka Korena. Bil je prizadeven športni delavec in ustanovitelj odbojkarskega kluba Šempeter. Bil je odličen nogometaš NK Kladivar Celje, NK Žalec in sekretar nogometnega kluba Žalec od leta 1964, ko si je v 30-letnem delu v tem športu pridobil velik ugled in mnogo prijateljev po vsej Savinjski dolini. Franc je letnem dopustu v Poreču umrl za posledicami prometne nesreče. Rodil se je v delavski družini 14. novembra 1935 v Šempetru. Po končani srednji šoli v Celju se je vpisal na višjo komercialno šolo v Ljubljani in v letu 1958 uspešno diplomiral. Kmalu zatem se je zaposlil v Ferralitu Žalec kot sekretar. V letu 1970 se je zaposlil na ambasadi v Nemčiji. Zaradi večletnih težav s srcem se je upokojil in se vrnil v Slovenijo. Bil je skrben mož in očka hčerki Mariji, najsrečnejši pa je bil med svojima vnukoma, saj je kot dedek nadomeščal očeta. In po dedkovi športni poti sta zajadrala tudi vnuka Denis in Kevin, ki sta odlična nogometaša pri mladi selekciji NK Žalec. Z njegovo smrtjo je nastala velika vrzel tudi v vrstah celjskega in žalskega nogometa ter v odbojkarskem klubu Šempeter. Z vsem spoštovanjem se ga bomo spominjati. Jože Grobelnik Kronika september2002 POGREBNE STORITVE hran Ropotar s.p. tet.: 700 16 85 GSM: 061613 269 GSM: 061 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 26. ure SLAVKA HRIBRNIKA iz Šempetra (1927 - 2002) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala godbi in pevcem Tekstilne tovarne Prebold, govornikoma g. Rudiju Hermanu in ga. Ivanki Ropotar za lepe poslovilne besede, sodelavcem doma starejših Šentjur, SM Savinjska trgovska družba Polzela, praporščakom, g. župniku Mirku Škofleku in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinova Tone in Miran z družino, hčerka Darinka s Srečem, vnuka Alja, Boris s Piko in pravnuk Sašo Prišlo je slovo. Je solzno oko in joče srce, ker nima več nje. V našem spominu boš vedno ostala in mama nam draga - večno ti hvala... ZAHVALA Zapustila nas je dobra mama, stara mama in babica ANTONIJA ZUPANC iz Kasaz 103 (20. 2. 1936 - 15. 9. 2002) in v teh najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in tolažilne besede. Hvala govorniku g. Mlinariču, godbi Liboje, g. župniku, prijatelju Darku Pinteiju in njegovi družim za vso izkazano pomoč, ga. Anici Feldin in njeni družini, ga. Jožici Zeme za vso skrb in nego v času bolezni, sodelavcem ERE Žalec ter pogrebni službi Ropotar. Posebej smo hvaležni osebju bolnice Topolšica in dr. Andreji Pečnik ter osebju kardiološkega oddelka Bolnice Celje in dr. Djuričter patrpronažni službi ZD Žalec. Vsem, ki so se prišli poslovit na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi pjeni Oh, kako hudo je in kako boli, ker tebe draga mama med nami več ni ... ZAHVALA Za vedno se je poslovila naša dobra mama in stara mama ANGELA BISTAN iz Zahomc pri Vranskem. Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečene tople sočutne besede. Hvala g. župniku, domačim pevcem, osebju ortopedskega odd. bolnice Celje, ZD Vransko in dr. Pavli Rode -Zalokar za vso nego in pomoč na domu, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste nam tako ali drugače ponudili svojo pomoč in nam pomagali prestati najtežje trenutke. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan in hčerka Slavica z družino ZAHVALA V naših srcih je velika bolečina. Zelo pogrešamo drago ženo, mamo in staro mamo ANTONIJO BREZAR iz Zg. Grušovelj (5. 6. 1921 - 16. 8. 2002). Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sorodnikom, znancem, prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, darove v cerkvi, za izrečena sožalja in kakršno koli pomoč. Hvala župniku g. Škofleku za opravljen cerkveni obred in domačemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar in ga. Ivanki za poslovilni govor. Izrekamo tudi zahvalo osebju dializnega oddelka bolnišnice Celje za dolgotrajno skrb in pozornost v času njene bolezni, kakor tudi v zadnjih trenutkih. Lepa hvala Cilki Jazbec za dolgoletno pomoč. Iskrena hvala vsem. Žalujoči: mož Milan in hči Simona z družino ZAHVALA ob boleči izgubi ljubeče mame, stare mame in babice ANE FURMAN, roj. Orthaber, iz Žič 32. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala velja sodelavcem OŠ Braslovče, sodelavcem Baumüller & ABD Dravinja Slovenske Konjice, Poveljstvo 383 PP Dravograd, Tesarstvu Rupnik, Planinskemu društvu Žalec, Planinski sekciji Galicija, KD Galicija in KS Galicija. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Oddelka za srce in pljuča Splošne bolnišnice Celje, dr. Mihaeli Pugel in sestri Tonki iz Zdravstvenega doma Slovenske Konjice za trud in lajšanje bolečin v času njeni bolezni. Prisrčno se zahvaljujemo škofu dr. Vekoslavu Grmiču, župnikoma Marjanu Veterniku in Srečku Reheiju za opravljeno pogrebno sv. mašo, g. Dragu Esihu za ganljive besede slovesa in pevcem za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Stefan, Srečko, Viktor, Jakob in hči Albina z družinami -------------- Nihče ne sliši, kadar jočem, ^■1^ nihče mi solze ne otre, ml nihče me nežno ne objame éSBk in vse molči, odkar te ni. % M Le k°mu naj svoj bol izlijem, * le komu dušo naj odkrijem, le kam naslonim naj glavo, komu naj podam roko? V SPOMIN Minilo bo leto dni globoke bolečine, žalosti in praznine brez našega moža in očka MARKA BERGANTA s Polzele (4. 2. 1972 - 18. 10. 2001). Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena Milojka in sin Zan POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 041 665 329 Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Tiho nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica IVANKA MENCINGER iz Šempetra. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej hvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Boža in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni najdraži Vse mine, obup - trpljenje, le spomin na drage, ki odšli so, v nas ostane vse življenje. ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek KONRAD BORŠTNER iz Stopnika 35 (23. 11. 1909 - 25. 8. 2002). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter druge namene. Hvala tudi duhovnikoma za cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, govornici in pevcem. Vsi njegovi V SPOMIN 5. oktobra bo minilo deset let, odkar smo za vedno izgubili našo drago ženo in mamo BERNARDO DENAC iz Tabora. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Franjo ter hčerke Ljuba, Milena, Nada in Irena z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN 3. oktobra bo minilo leto žalostnih dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in pradedi IVAN GOBEC iz Vrbja. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi september2002 Zanimivosti Savinjska konjenica na pohodu Savinjska konjenica, ki je bila ustanovljena leta 1996, vsako leto ob prazniku občine Žalec zadnji vikend v avgustu pripravi pohod, letošnji, ki je potekal tri dni, se je pričel v konjeniškem centru Gojzdnik v Gotovljah in zaključil v občini Vransko na ranču Grizli na Zaplanini. Stotnik konjenice Milan Krajšek je povedal, da si vsako leto izberejo drugo traso po Savinjski dolini. Letošnjega pohoda v obliki tabora se je udeležilo 18 članov in članic. Pripravili so tudi družabno srečanje in športne igre z lepimi nagradami. T.T. Med pohodom Savinjske konjeriice Namesto muce ježek Jesen nam prinaša darove narave in mnoge bomo za ozimnico spravili v kleti in shrambe. Uidi nekatere živali si že polnijo svoja bivališča s hrano, ki jim bo pomagala preživeti dolgo zimo. Med njimi so ježki, ki pa, žal, ob prečkanju ceste velikokrat končajo pod avtomobilom. Tudi mali ježek Nuše Zagoričnik iz Prebolda najbrž ne bi bil več med živimi, če ga ne bi pobrali s ceste, ko je ostal brez mame. Sedaj je deležen vse pozornosti Zagoričnikovih in še posebno Nušine, ki ga ima za domačega ljubljenčka namesto muce ali psička. Teh si je vedno želela, vendar jih zaradi astme ne more imeti, zato je njen ježek eno in drugo. Ima svojo hišico, svoj prostor v hiši, Nuša pa je z njim veliko tudi zunaj, med svojimi prijatelji. Vsi imajo zelo radi njenega ježka, ki je nadvse igriv in prav nič boječ. Narava je dobrohotna, a tudi kruta. Nušin ježek je v dobrih rokah, vendar ko bo prišel čas Mica narave, si bo najbrž zaželel v svoje naravno okolje. Ampak do takrat bo Nuši podaril še veliko veselja. D. N. Nuša Zagoričnik s svojim ježkom Odprli nov grajski most Grad Žovnek postaja vse bolj priljubljena izletniška točka, ki z velikimi napori članov Kultur-no-zgodovinskega društva Žovnek Braslovče in podporo braslovške občine počasi spreminja podobo. Ob prazniku občine Braslovče je bil odprt nov most do gradu, zadnji v programu prireditev ob občin- skem prazniku pa je bil koncert šansonov v župnijski cerkvi. Uidi tokrat se je na gradu, Mjub slabemu vremenu, zbralo veliko ljudi. Most in nov vhodni portal sta najprej blagoslovila taborsM dekan Polde Selčan in župnik z Gomilskega Martin Cirar, sledil pa je govor braslovškega župana Duška Goričarja, ki ni skrival zadovoljstva nad obnovo gradu in izrazil vse priznanje članom Kulturnozgodovinskega društva Žovnek, na čelu s predsednikom Francem Kraljem. Potem ko je župan s prerezom traku odprl nov most, je bil možen ogled gradu, koncert šansonov Jane Kvas, avtorice besedil in glasbe, pa je bil zaradi slabega vremena v braslovšM cerkvi. T.T Nov most sta blagoslovila dekan Polde Selčan in župnik z Gomilskega Martin Cirar. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. S prvega tekmovanja Odprli Bicikl park Novak Kolesarsko društvo Novak iz Žalca je s pomočjo občine Žalec pri novem bencinskem servisu v Žalcu zgradilo Bicikl park Novak. Proga z vzpetinami omogoča vzpone in padce, močne zavoje, tako da lahko kolesarji z gorskimi kolesi počenjajo vsemogoče vragolije. Na tej progi tudi tekmujejo, zato je ob koncu pomemben še čas prevožene proge. V soboto, 14. septembra, se je na otvoritvi atraktivnega kolesarjenja zbralo več sto ljubiteljev tovrstnega adrenalinskega športa. BiciM park Novak je odprl župan Lojze Posedel, nato pa se je za pokal Slovenije pomerilo 35 kolesarjev iz raznih krajev Slovenije. Zmagal je Miran Vauh, drugi je bil Borut Rožič, oba člana KD Novak Žalec, tretji pa Boštjan Felc iz Idrije. T. Tavčar Humana - dobrodelna organizacija Župnijska Karitas Polzela se je preselila v nove prostore, ki so jih uredili s prostovoljnim delom in prispevki. Pred vhodom so uredili ploščad za postavitev zabojnika Humana. Župnijska Karitas in občina Polzela sta namreč sprejeli pobudo dobrodelne organizacije Humana z Dunaja za postavitev posebnega zabojnika za zbiranje rabljenih oblačil. Ta dobrodelna organizacija se z zbiranjem rabljenih oblačil ukvarja že 15 let, s tem pa omogoča ljudem, da se znebijo oblačil in hkrati pripomorejo k razvoju in pomoči deželam Afrike. Zabojnik Humana že stoji pred vhodom v župnijsko Karitas Polzela in je varen pred krajo. Organizacija Humana bo opravljala tedensko praznjenje zabojnika, prav tako pa tudi redno vzdrževanje in informacijo o količini zbranih oblačil. To je prvi primer zbiranja oblačil te mednarodne humanitarne organizacije. T. Tavčar — : im AVIO LAKI % BARVE Nevenka Jelen pri zabojniku Humana Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 7. oktober 2002 ob 16. uri NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PRI NAS LAHKO OPRAVITE IZPIT ZA ”A” KATEGORIJO BREZ OMEJITEV! (motorji: Yamaha 125 ccm ter 250 ccm in BMW 650 ccm)