Out Write U» Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS HA DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki t*Ki*ll.ri1(Jft K: l.hHsttH mm Second (law MatUr Zlat, IMS at Um Pm Office m Ne« Kerfc. N. Act ef Congress ef Much M. 187». No. 160. — Stev. 160. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 10, 1940—SREDA, 10. JULIJA, 1940 Volume XLVIIL — Letnik XLV1IL BITKA NA SREDOZEMSKEM MORJU Angleško vojno brodovje se je spopadlo z italjanskim pri otoku Kreti ANGLEŠKO POROČILO PRAVI, DA SO SE LASKE LADJE UMAKNILE v OBLAKU DIMA... ITALJANSKO POROČILO TRDI, DA ITALJANI ZASLEDUJEJO ANGLEŽE Poročilo iz Londona pravi, opada med angleškimi in italjanskimi bojnimi ladjam in tedaj je bil potopljen italjan* ski rušilee Espero, Poveljnik angleškega vojnega brodovja v Sredozemskem morju je admiral sir Andrew Ountiingham, čegnr poveljniška ladja je Warspite. Italjani si lastijo zmago na morju' Ttaljanska časnikarska agen-r tura Štefani poroča o pomor- ski bitki v vzhodnem Sredozemskem morju med angleškimi bojnimi ladjami in italjanskimi aeroplani. Italjani trdijo, da je bila poškodovana ena angleška oklopniea in ena matična ladja za aeroplane, ena kri žarka pa je bila potopljena. Italjanske bojne ladje so se vračale iz nekega pristanišča v Libiji, kamor .so spremljale transport, ko so zadele na angleške bojne ladje južno od Krete. Bitka se je pričela ob 2.30 popoldne in je trajala do 0 zvečer. Tekom bitke so ita-Ijanski aeroplani pogosto napadli angleške ladje s težkimi bombami in ko je bila bitka končana, so se angleške ladje umaknile proti jugu, italjanske ladje pa so jim sledile. I 20 milijonov dolarjev primankljaja Dne 1. julija se je pričelo fiskalno leto 1940-11*41. Koj pry>*dan je imela zvezna zakladnica $llf0,674,7.'>33 p r i-manjkljaja. Do konca fiskalnega leta bo narasla ta vsota na štiri tisoč milijonov dolarjev. Krvave volitve v Mehiki Izid predsedniških volitev v sosednji republiki še ni natančno znan. — 48 oseb je bilo usmrče-nih, nad 400 pa ranjenih. — Kampanja je trajala osem mesecev. V nedeljo so se vršile v Me-liiki predsedniške volitve. Dva J Kandidata sta potovala po kandidata sta se potezala za deželi ter .obljubljala volileem predsedniško čast: Manuel A-vila Camacho, liberalec, ki g:» jc podpirala vlada, in pa Juau Andreu Almazan, konservativec, ki je imel za seboj veliki biznes in srednji razred. Volilna kampanja je trajala osem mesecev in je bila ena najži-vahnejših, kar jih pomni zgodovina Mehike. vse mogoče ugodnosti za slučaj izvolitve. V nedeljo je pri-kipelo razburjenje do viška. Volitve so se vršile v znamenju krvavih izgredov. 48 oseb je bilo usmrčenih, nad 4(H) pa ranjenih. Almaizan je mnenja, da je število žrtev še večje. Ceni jih najmanj na 1(H). (Nadaljevanje na 2. str.) PREPREČEN ATENTAT Trije neznanci so nameravali z din:amitom razstreliti DuPontovo tovarno, ki je veljala dvajset milijonov dolarjev. — Oblasti so bile pravočasno obveščene. Pri Baton Rouge v državi Louisiani ima Du Pont tovarno za izdelovanje tetraethvla, neke sestavine gazolina, ki ga rabijo za letala. Tovarna je Nicareški minister umrl ' • vV Iz Managvc v Niearagvi poročajo, da je umrl tam no\ i vzgojni minister dr. Santiago Arguello. Bil je izboren predavatelj, pesnik in pisatelj. Njegov brat Leonardo je bil Rvoječasno nicaraški vnanji minister. ena najmodernejših v deželi 1 ter je veljala dvajset milijonov dolarjev. V sobto je nekdo telefoničnu obvestil paznika, da namerava družba zarotnikov tovarno razstreliti. Državni policisti so se v družbi agentov justičnega departments takoj podali na delo ter presenetili tri neznance, ki so kopali predor pod močnim jeklenim plotom, obda-jočim tovarno. Neznanci so po- begnili ter pustili na licu mesta tri kose dinamita. Za nji ini so poslali krvne pse ter preskali vso okolico, ne da bi našli kako sled za njimi. Onstran plota, kjer so kopali predor, se nahaja dvanajst ogromnih tankov tetraethvla. Ce bi ti tanki eksplodirali, bi bila vsa tovarna v hipu izpre-menjena v kup razvalin. DuPontova tovarna je tako zasnovana, da jo je mogoče v najkrajšem času izpremeniti v municijsko tovarno. V nepo -sredni bližini je Standard Oil rafinerija, ki je ena največjih na svetu. SPUŠČANJE V MORJE VELIKE AMERIŠKE OKLOPNICE "NORTH CAROLINA" Prizor v ladjedelnici v Brooklyn u, N. Y., ko je bi J a spuščena v morje nova 'ameriška oklopnica 4 4 North Carolina," ki ima 35,000 ton. Delavske vesti: V petih letih bo dosežen cilj V julijski številki Aviation Magazine piše T. P. Wright, podpredsednik Curtiss-Wright tovarne in član narodne obrambne komisije, da bo šele po petih letih mogoče izdelati po 50 tisoč letal na leto in da bo treba sedanjo produkcijo povečati za šitristo odstotkov. Pov rsina sedanjih tovarn za letala ne znaša niti devet milijonov kvadratnih čevljev, za letno produkcijo 50 tisoč letal bi pa morala znašati 75 milijonov kvadratnih čevljev. — Zil aj je pri letalih zaposlenih 100 tisoč delavcev. Njihovo število se l>o moralo povečati na 680 tisoč. Letni stroški bodo znašali 3560 milijonov dolarjev. Delavski urad se bo preselil j John G. Wynant, ameriški i voditelj mednarodnega delavskega urada, je odpotoval v Lizbono na Portugalskem. V njegovem spremstvu je bilo večje število uradnikov delavskega urada. Wynant je bil svoječasno go-vemer ameriške države Massachusetts ter je rekel, da se bo zacasa vojne preselil mednarodni Delavski urad na Portugalsko. Zdaj se njegove pisarne še vedno nahajajo v palači Lige narodov v Ženevi. V Ženevi se tudi še nahajata tajnik Lige narodov, Jos. A. Avenol, in Charter Goodrich, delavski komisar za Zdr. držav. Delavski voditelj v delav. departmentu Delavska tajnica Miss Perkins je sporočila, da je bil i-menovan za drugega pomožnega tajnika v delavskem departmentu Daniel W. Tracy, predsednik International Broother-liood of Electrical Workers. Unija, ki ji načelu je, je priključena Ameriški delavski federaciji. Preteča stavka v industriji oblek Zastopniki unije v newyor* ških delavnicah, kjer so zaposleni/člani Ladies Garment Workers unije, so bili pozvani v glavni stan, kjer jim bo dal stavkovni odbor natančna poročila. Če se bodo pogajanja med podjetniki in delavci izjalovila, bo konci tedna 35 tisoč delavcev za stavkalo. Zahtevajo višje plače in nekatera druga izboljšanja. Ladies Garment Workers unija je ena najmočnejših delav skih organizacij na vzhoda Združenih držav« DEMOKRATJE ZA WILLKIEJA Znani demokratski senator je mnenja, da bo dosti demokratov glasovalo za republikanskega predsedniškega kandidata. — Senator nasprotuje tretjemu terminu. Eden najstarejših senator-je v je demokrat E. D. Smith iz South Caroline. Pri svojih tovariših uživa velik ugled, in njegova beseda je odločilna. V nedeljo je rekel Smith:—Mnogo resničnih in dobrih demokratov se je naveličalo New Deala. Prav nič se ne bomo smeli čuditi, če bodo ti demokrat je glasovali za republikanskega predsedniškega kandidata Wendella Willkieja. Smith je prijatelj predsednika Roosevelta, odločno je pa proti temu, da bi Roosevelt vtretje kandidiral. Časnikarjem je rekel: — Dva termina povsem zadostujeta. Ce se je predsednik Roosevelt odločil vtretje kandidirati, mi ni znano, toda v tem slučaju bo njegova zmaga zelo dvomljiva. Republikanci so nomi-nirali na svoji konvenciji Wendella Willkieja za predsedni- škega kandidata. Willkie je bil še nedavno demokrat. Ker se ni strinjal s predsednikom Rooseveltom glede cenene dobave elektrike v poljedelskih okrajih, je prekinil z demokratsko stranko vse vezi ter postal republianec. S tem, da so republikanci njega nomini-rali so napravili izvrstno potezo. Nadaljni veteran ameriškega senata, George W. Norris iz Nebraske, ki je sicer neodvisen, navzlic temu pa Telik Rooseveltov prijatelj, je prepričan, da Roosevelt ne stremi po tretjem termina, nikakor pa ne ve, kako bi se mu izognil. Skoro vsi demokratski delegati so sklenili nominira-ti predsednika Roosevelta, vsled česar bo takorekoč prisiljen sprejeti kandidaturo, pa če jo želi sprejeti ali ne. Vesti od vsepovsod Angleški otroci naj bi se preselili v Ameriko Demokratski kongresnik Fr. liavenner je predlagal v poslanski zbornici, naj bi se, ne-oziraje se na kvoto, priselilo v Združene države stotisoč angleških otrok. Zaenkrat se še ne ve, če bo njegova predloga zadela na odpor ali na odobravanje. Capitol močno zastražen Straža v Capitol u in izven njega je bila ojačena. Brez izkaznice ne puste v poslopje nobenega obiskovalca. Turistom, če so v družbi oficijelnih spremljevalcev, se ni treba izkazati, če pa pridejo brez spremstva, jili brez izkaznice ne puste v poslopje. Bomba, ki je prejšnji teden eksplodirala na newyorškem razstavišču, je napotila oblasti k uveljavljenju najstrožjih zaščitnih odredb. Gordona in 12 letno sestro Te-reso. Oba so našli mrtva v postelji. Swiontek, ki je sedaj star devetnajst let, je izjavil, da ga je k temu dejanju zavedel njegov očim Peter Miziolek, kateri pa zanikuje vsako krivdo, češ, da je bil ob času umora v kinematografu. Odkar je bil izpuščen iz po-1'boljševalnice, je bil Swiontek luslužiben pri nekem pogrebni-ku. Zaloga zlata v Ameriki Po poročilu iz Washingtona ima Združene države v svojih zakladnicah zlata v vrednosti nad 20 biljonov dolarjev, ali 80 odstotkov vsega svetovne-'ga zlata. | V juniju je prišlo v Ameriko posebno veliko zlata in zlasti iz Francije, Anglije in raz nih evropskih nevtralnih držav. Ni mu bilo dovolj Pred tremi leti je v Buffalo, N. Y., usmrtil Frank Swiontek svojega brata s sekiro. Poslali so ga v Elmiro pobolj-ševalnieo, kmalu so ga pa izpustili in je bil pod parolo. V soboto je priznal detektivom, da je prejšnjo noč usmrtil svojega 9 letnega brata Sodnik svari pred Hitlerjem Ko je v Portland, Me., sod nik John A. Peters zaprisegel 181 n^vih državljanov, jim je rekel: — Proti idejam in vpli • vom Hitlerja in njegovih tovarišev—morilcev se moramo dobro zaščititi. Njihove ideje so smrtnonosen strup za našo demokratsko obliko vlade in za naš način življenja. PREBIVALSTVO MESTA NEW YORK Prebivalstvo New York a je od zadnjega ljudskega štetja ieta 1930 narastlo skoro za pol miljona dus. Danes šteje New York 7,380,259 prebivalcev v primeri z 0.930,446 leta 1930, kar je narastek za 449,813 dus. Ostala necjal a|nieriška mesta frnajo prebivalstva: Chicago, 111., 3,384,556; Philadelphia 1,936,036; St. Lonia (Mo.) 813.746; Pittsburgh (Pa.) 665,084; Detroit (MiA.) fl,6l8,-549; Milwaukee (Wis.) 589,556; Minneapolis (Minn.) 489,-V71-, Baltimore (Md.). 804,874; New Orleans (L®J> 492,2$?. *0£»XS NABOB I" — Hew YoiS Wednesday, July 10. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY GLAS 1 oJiA^tttili.fc I rTiitfl! 7 V br Marenta FMibhkc Oanpuri (A Corporation). mil J. .lumCul, S«c. — Place of buataeaa of the J — Mat of abore officer!: 21« WEST 18th STREET, MIW YORK. N. X. [ _ , 47th Year ■MU« HaifM" la lawi'a arery day except Bundaja and bolldaja. — ftuknorlptloa Yearly fS.—. Adrertiaeoaent on Agreement. i v | » J ; Za oalo leta relja llat an eatrt lata fi JHK — Ml Ameriko ln Kanado $8.—; sa pol leta 13.— ; Ca New Xork aa celo leto 97.—; aa pol leta fS.60. aro m celo leto $7.— ; sa pol leta $3.50. "QX*A8 MABQDA" IZHAJA TSAKI DAN IZVZElftSl NEDELJ IN PRAZNIKOV NAKODA," XI« WEST 18th STREET, NEW XOKK, N. I. CIMfct IzJu t n ovije IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa* Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ■Četrtič zaporedoma rodila f. dvojčke. (Žena Janka Hofmana v Kuli pri Soinfboru .je te dni povila dvojčke, in sicer že četrtič zaporedoma. Doslej je roidila 16 otrok. To je gotovo ne samo Jugoslovan-ki, anxpak tudi svetovnfi rekord. Božjastnik se je zadušil v mlaki. 144-letni mlinarski potrtočnik St jepan Kjneževič je bi L božjasten. Te dni ^a je napadla bo|žja»st v Dedičih pri Šestinah. Zgrudil se je tako ne-srečne^, nla je padel' z obrazom v mlako in se zadušil. Truplo so našli vojaki, ki so prišli mimo, in so takoj obvestili oblast. Zaradi dveh dinarjev je svoji mladi ženi odsekal nos. Kmet Ivan Nemec iz vasi Mikovca v križevem srezu na'hčerkica Galiba Bejtoviča, si- navadnegži prevejknea, ki je po severni Dalmaciji zamenjaval kosi trene piščali cerkvenih or-srel ž pločevinastimi. V severni Dalmaciji je bil na delu preteklo jesen, nato je odpotoval v južno Dalmacijo, kjer je popravljal orgle v Hercegovem in Gru^i. Piščali je raztopil in je kosilter prodal v Šrbeniku za 15.000 din, rried tem ko b=o pločevinaste piščalk vredne kakih 70 din. Falovičeve grehe šele po malem' odkrivajo. Star je 30 let. v mladosti je bil boksač, Zadnja leta pa se je izkazal kot izvršen strokovnjak pri popravljanju inMrumentov in je njegovega talenta 'škoda, da ga je zlorabil za goljufije. Tudi v starosti je človek lahko junak. Ilz Bosanske Dubice poročajo: Na bregu močno narasle reke Uhe se je igrala 3 letna ZAENKRAT MIR NEMOGOČ Govorice o skorajšnjem miru, ki so se pojavile od kdo-vekod, je prva zanikala Nemčija. Za njo jih je zanikala Še Anglija in sicer zelo temeljito. Kvčejemu bivši ministrski predsednik Chamberlain, ki je hotel prav do zadnjega vztrezati diktatorjem ter jim je tudi v marsičem vztregel, bi mogoče hotel razpravljati o miru. Da se pa ne bi v Chamberlaina nitoce oziral kot v angelja miru, mu je Winston Churchill naročil, naj po radio pove angleški vojaški sili, angleškemu naroehi in fvsej svetovni javnosti, da Anglija ne bo sklepala nriru, ampak da se bo borila do britkega konca. To je Chamberlain tudi storil. Navzlic svoji odločnosti pa ni Anglija v posebno ugodnem položaju. Ve, namreč, da jo sovražnik prekaša po številu ter po kakovosti in množini vojaške opreme. Zaenkrat povzroča Angliji največ skrbi Irska svobodna država, ki je .sklenila ostati za vsak ceno nevtralna. To bc usodno za Anglijo in za Severno Irsko, toda vlada irskega ministrskega predsednika de Valere je v tem pogledu ne-omahljiva. iLord Craigovan, ministrski predsednik Severne Irske je za tesno sodelovanje obeh delov Irske, dasi pri tem dc Valero se vedno z nezmanjšano srditostjo napada. Dosti Ircev v obeh irskih državah je Craigavonovega mnenja, toda de Valera, ki tudi stremi po združeni Irski, je predvsem pri srcu navtralnost. Da s tem od|pira Nemcem pot. je jasno. Kajti če Hitler zavzame Irsko, mu je pot v Anglijo kaj lahka. De Valerova vlada je nehote največja Hitlerjeva pomočnica v njegovem boju proti Angliji. Ali bo Hitler zmagal v veliki borbi za Anglijo? Angleški narod z mirnim in treznim očesom proma-tra resni položaj, in je mnenja, da se bo N e m c i ja v dveh ali treh tednih polastila angleških otokov. Angleži se bodo hrabro borili, toda pomisliti je treba, da imajo v armadi, ki šteje dva milijona vojakov, komaj sto-tisoČ izt ežbanih mož. Hitler bo vrgel proti Angliji milijon ali dva milijona svojih najboljših vojakov. Anglija je naravno zavarovana proti sovražniku z obalo, ki je dovolj skalovnata, da onemogoča naglo izkrcanje te milijonske armade. In kot s e je že večkrat v preteklosti izkazalo, «e lahko Anglija zanes e na svojo mornarico, da bo izvršila nalogo, ki je bila njej oddeljena. Zavojevanje Angleških otokov bi povzročilo skorajšnji, mir. Zato se Hitler noče tačas boriti na Balkanu in zato Stalin pograbil nekoliko več ozemlja, kot je bilo spočetka določeno. ' ;-T—-;-—- Hrvatskem je dobrodu&en in na vi'Jez bojazljiv človek, v resnici pa je na^le jeze. Je strasten kadilec. Ima lepo že-on Jano, ki je skrbna gospodinja in je zlasti po podraže-nju tobaka dan za dnem pri- romašnega delavca, k'd ,se je bil nedavno podal po svetu iskat zaslužka. Nena MU zavarovan (a) ud K. a K. Jednotl kot pravi materi vdov ta sirot, fr As atat Bm» aU Sanica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrndl m in pristopi taka«. V raakl slovenski aaaelbini v ZdrnSenlh drflnvah M drnOtvo, spadajoče h K. S. K. JedboCL KJerkoU ■ s—dajiiguga k tej kntolMkl podporni organizaciji, natanorSn fa; ha Ja le aaam oaeb ▼ ataraatl od 1A do 00. leta. — Ca ta navodila pluta mm stavnega tajnika: »1 N. CHICAGO Pimm. JOLIET. ILLIN'Off vati iiajtežja socijalna vprašanja. Ko je pa treba kakšno ini sel vdejstviti, je stvar povsem drugačna. Kaj bi srtori! tak "vojskovodja", kateri z besedami osvaja trdnjave, ruši nepremagljive zapreke e rta na papirju državam nove meje, kaj bi storil tak jezikavi "vojskovodja", če bi ga res postavili na čelo K* fProfe^or in katehet dr. Stje-pan Kukolja iz Zagreba in nad-škofski arhivar Josip Butorac sta bila te dni na obisku v >a-, mostanu v vasi Lovreeini. Pro- j armade ? Tako strašno bi ti večeru sta šla na izprehod. i P^inil. da bi bilo joj ! Na cesti sta srečala dva kmeta. I In kaJ storil gobezdač, če ki sta imela pri .sebi cekire inj^ mu res poverili za nekaj dni sta bila močno pijana. Ko sta vladine vajeti f Dvomljivo je, kmeta (zagledala »duhovnika. sta ju začela psovati in preklinjati. Starejši je dvignil sekiro in navalil na duhovnika, k sre«3i je mlajši v zadnjenu hipu ubranil udarec in preprečil zločin. Obn duhovnika sta k sreči poškodbe, se mu je končno le| posrečilo pop^iatri v beg vseh Po 17 letih jede v Italiji se je da bi kaj izboljšal, pač bi pa najbrž «e poslabšal vse, kar jo slabega. Kadarkoli razmišljam o tem, se spomnim stare pravljice o siromaku, ki je vse življenje koprnel po klobasi, ko je pa ostala nepoškodovana. Ker sta'naposled klobaso vendarle do-vildela, da imata opraviti s pi-lbil, bi kmalu plačal svojo že-jancema. r»ta začela bežati p»*oti,ljo z življenjem. v*.si, kmnta pa za njima. Šele| _ Živela sta mož in žena, — ntalo pred vasjo sta preganjal- pravi pravljica, — ki sta bila ca zavila na drugo pot. Orož-,vse življenje strašna siroma-n,ki so takoj začeli zasledoval Vse življenje iu je prega-na padalca in so jn kmalu pri- njala zla llso4o ^iveia sta v .te .. Sta tokmet Andr.ja^rrin-|po]ipodrti bfljtj in se preživljfl. jek m njegov s,n >L,jo iz Veli- la z boniimi milodari. kega Br^zovca. Oba sta pn-| znala, da sta napadla mirna! Ko sedita nekega večera pri črvi vi mizi, vzdihne mož: — bi ve je spustil v boj z njimi. Ce-.»luhovnika, zagovarjata se pa. 6'rvivl ^nzi, prav je med bojean .dobil hude I fia o utonili. Konj padel v vodnjak, pa ostal nepoškodovan. (V va**i Pm javor ju je padel konj. ki je bil 'brez nadzorstva, v širok in 25 n »etrov globok vodnjak, pa .ie ostal nepoškodovan. Z vrvjo, ki so ^i jo izposodili v bližnjem zvoniku, so kimetje potegnili konja i-z vodnjaka. Bitke med lovskimi pazniki in divjimi lovci j-e v orcdotnih okolišrh zače»Ii krivolovci neusmiljeno uničevati loviSča. Iz vasi Zabrdja v bljelovanskem okraja je te dni prišlo deset krivolovcev v lo\'i«če Lug, kjer goji križevsko lovsko društvo srnjad ter ima tudi lepo število fazanov rn zajcev. Že nekaj let je revir zaprt in nihče izmed lovcev ne strelja, da bi se stanje kolikor le mogoče popravijo. Lovski paaniki no zasačili krivolo\*w iz Zabrdja ki so že imeli s »*eboj tri fazane in tri zajce. Pričela se je bitka m so se morali lovski pazniki umakrtiti premoči. Skupina krivolovcev iz Zabrdja je znana kot najnevarnejša tolpa, ki takoj začne streljati na lovske paznike in se nikakor ne da motiti pri svojem divjaškem »očetja. vrnil v Šibenik. (Po .'J0-1 i t ni od -ot nos t i se je vrnil v ^voje rojstno mesto Ši-benik 56-letni Stjepan Miljko-vič. Ijeta 1923 je Mi'!jkovič na Reki v silobranu ubil očeta in sina,, kil sta ga napadla. Za to na j mi izpolnile tri želje. Komaj to izreče, že stoji pred njima neznanec. Ali je bil božji ali vražji odposlanec, kdo ve? — Prošnja ti je uslišana, — pravi. — Tri želje se vama bodo izpolnile. Želita torej! Siromaka nista verjela svo- je bil obsojen na 30 let ječe.; jjin ušesonj. Da bi se jima tri pelaku, ki je neopravičeno raznim osebam izdajal potne liste in ponaredil podpis okrajnega načelnika. Za posamezni ponarejeni potni list je dobil Čopelak po 300—1500 din. Polo- f'epela-ka bo sedelo na obtožni klopi še 20 drugih, ki so nastopali kot posredovalci ali pa »o pre-je'li za*e ponarejene potne liste. NAZNANILO HtdaJ. ka aa Je rajna razširila tudi >. Ja Ixgltd tak. ba miru, r#Mi ne bo m-I Maca H Josastavije. la raaj t nakata-saMUl, dokler Je Mta ia prilika. Med drufkn Je v pri i vrati avetarna alarm "Baborfc" zdravilni «aj is Ljubljane, prmrl original PLANINKA ČAJ Htljiire rredm ledrie. Jeter aU Urajuja zaprtje in Utrjuje kri raMJa v j Inih le- 8TEVK MOHOKKO IN Ra 2nd Strfft. WK 5x — Wed'«. ukaže neznanec. — Klobaso bi rad, — vzdihne siromak, hoteč preizkusiti neznančevo obljubo. Toda glej! Že leži pred njim na belem krožniku lepo dišeča mesena klobasa. Torej je bilo res. kar je trdil neznanec. Siromak vgrizne, niti dobro prežvečiti ni imel časa. Žena je z gnusom opazovala to njegovo početje. Misli si: — Prašič požrešni! — Naglas pa reče: — V goltancu naj ti ostane! Spregovorila je drugo željo. Mož se začne daviti, belo gledati in loviti sapo. Velik ■kos klobase ni šel ne gori ne doli, tičal mu je v goltancu kakor ogromen klop. Ženi, saj veste, da so ženske usmiljenega srca, se zasmili. — Požrešnost ga bo spravila v grob, — si misli, — kaj bom reva sama na svetu? Na glas pa reče: — Tak pogoltni že enkrat! 'Mož napne vse sile, srečno pogoltne prevelik grižljaj, toda izgovorjena 1n izpolnjena je bila tudi tretja želja. ■Neznanec izgine. Sama sedita ob prazni črvivi mrzi ter s#? brit ko kesata, ker sta tako lepo priložnost nespametno za frčkala. Ta zgodba naj bi bila v pouk vsem tistim, ki *c široko-ustijo: — Ce bi bil jaz . . . Ce bi bil to, če bi bil ono . . . Prav nič bi ne bilo, prijatelj. Življenje bi šlo s teboj ali brez tebe svojo pot." ' Poročila is runih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci < \ i KANADA NAGLO GRADI MORNARICO .'..i • V gradnji je nad 8to ladij. — Posefene "korve-te" bo potrebovala dežela v borbi proti letalcem in aubraarinom. Ce se bo vojna razširila na angleško posest na zapadni polobli, bo igrala kanadska mornarica važno vlogo kot obrambno sredstvo. Se pred letom dni je bila kanadska mornarica brez vsakega pomena. Imela je le petnajst ladij, eije naloga je bila braniti najdaljšo obal na svetu. Danes ima mornarica približno 100 ladij, med njimi precej velikih in oboroženih trgovskih ladij, ki lahko plujejo po vseh morjih. Nad devetdeset ladij je v gradnji. Prve bodo splovljene že v teku tega meseca. Nove ladje so posebno zgrajene za vojno na morju in ]>od morjem. Braniti se jim je mogoče proti napadom iz zraka in imajo posebne priprave za me tanje bomb proti podmornicam. Te ladje so majhne—krajše kakor rušilci—in izredno hitre. Imenujejo se "korvete." Najtežja naloga, ki jo ima vršiti kanadska mornarica, je zaščita transportov. Iz Kanade odpluje proti Angliji naenkrat petdeset ali šestdeset tovornih ladij. Med moštvom vlada velika napetost, kajti transport lahko >vsak hip napadejo nemške podmornice ali pa letala. Da bi ne bil sovražnik opozorjen, si ladje ne pošiljajo brezžičnih poročil. Mladi Kanadčani se vežbajo v Angliji dva ali tri mesece, nakar jih pridele mornarici. Veliko število ribiških ladij so oborožili ter so določene za obrežno stražo. Tri velike potniške parnike so spremenili v pomožne križarke. Krove so očistili vsega brezpotrebnega, položili nanje debele jeklene plošče ter postavili na plošče topove. V Kanadi je dvajset ladjedelnic. V vseh izdelujejo vojne ladje. V enem letu bodo potrošili zanje tisoč milijonov dolarjev. Nouvelle", čigar urednik, fašist Andrien Arcand, je zdaj interniran. Francoska mladina po kanadskih mestih navdušeno vstopa v kanadsko armado. Vojaške oblasti skrbe, da imajo francoski Kanadčani svoje oddelke in da jim poveljuje častniki njihove narodnosti. Farmerjev vstopi pa razmeroma le malo v armado. c 'i AMERIKANCI V KANADSKI ARMADI Amerikanec, ki vstopi v kanadsko armado, izgubi ameriško državljanstvo. — Slučaj Philipa Stegerera iz Washington^. Iz Montreala poročajo, da je zvezni (preiskovalni odbor razsodil, da je 261etni Philip $Ste-gerer iz Washingtona, D. C., izgubil z 'vstopom v kanadsko armado ameriško državljanstvo, in mu je zabranil vrniti se brez dovoljenja v domovino. iStegerer je rekel, da bo ta odločitev najbrž veljavna za več sto sličnih slučajev, ko so Amerikanoi prisegli zvestobo angleškemu kralju. Meseea februarja je vstojiil v kanadsko armado, zdaj je bil pa častno odpuščen, ker so ga zdravniki spoznali zaradi •— Ce se hočem vrniti v Združene države, — je rekel, — moram prositi za priselni-ško vizo. To moram storiti, četudi so moji predniki prišli že pred davnim časom v Združene države. Dva moja prednika sta se borila v Washingtonovi armadi. Neki uradnik zveze prisel-niške službe v Montrealu je pojasnil, da sestoji zvezni preiskovalni odbor iz priselniških uradnikov, ki se sestanejo, kadar je treba rešiti kakšen posebno zapleten %lučaj. Stegerer si mora preskrbeti , kanadski passport in ga dati , vizirati ameriškemu konzulu. REGISTRACIJA V KANADI.. Iz Ottawe v Kanadi naznanjajo, da so v teku priprave, za registracijo vseh moških in ženskih od 16 let starosti naprej. Registracijo bo vodil novi •minister za vojno službo J. O. Gardiner, ki ga je nedavno i-menoval ministrski predsednik |W. L. (Mackenzie King. King pa je tudi drugače popolnoma prenovil svoj kabinet. Tako je imenoval za obrambnega ministra Angusa L. MacDonalda ter povzdignil na ministrsko mesto dva liberalna člana par lamenta. Gardiner je naznanil, da bo njegovo prvo delo z ozirom na registracijo dognati moško silo v Kanadi. Z registracijo bo vlada dobila natančne podatke o starosti, telesni sposobnosti, o domačih potrebah, trgovini, zaposlenosti in volji služiti deželi v vojnem času. Registracija pa ne bo izvedena od hiše do hiše, temveč bo vsak Kanadčan naprošeri, da se zglasi pri najbližjem registracijskem uradu. poškodb nesposobnega za na-; Edinole v tem slučaju se bo daljno vojaško službo. 'mogel vrniti v domovino. FRANCOSKI KANADČANI IN VOJNA f ' * Potomci najstarejših kanadskih priseljencev bolj sodelujejo z vlado kakor v zadnji vojni, niso pa navdušeni za vojaško službo v Evropi. Pred desetimi leti je dognalo < bi bili podrejeno pleme. Ko so ljudsko štetje, da je v Kanadi 2 milijona 900 tisoč kanadskih Francozov, potomcev prvih belih priseljencev v Kanadi. Kanada ima 10 milijonov 400 ti-s o č prebivalcev. Kanadski Francozi tvorijo torej 28 odstotkov prebivalstva. Največ jih je v provinci Quebec, nekaj pa tudi v Ontario in New Brunswicku. Na svoje francosko pokole -nje so zelo ponosni, govore značilno francosko narečje ter imajo svoje šege in navade. Uiivajo tudi razne svoboščine, ki »o jih dobili leta 1774, da bi se ne pridružili vstaški ameriški republiki. Po večini so katoličani, nekaj je pa tndi protestantov. Polovica francoskih Kanadčanov je po mestih, fcjer so se v ti ve H t moderne razmere, do-čim farmerji Še vedno vztraja-j6 pri nasorih svojih prade-doV. * < '* ^ * Ob isbruhu svetovne "vojne so vojaške oblasti v Ottawi za- se temu ravnanju uprli, je poročal o njih, da niso zvesti angleški kroni. Nabornikov je bilo čedalje manj. Komaj . so spravili skupaj en francosko -kanadski bataljon. Vrzel med kanadskimi Fran-vozi in Angleži je naraščala. Francozi so živeli sami zase. Evropska politika jim ni bila dosti mar. Tako je bito, dokler ni začel Hitler preganjati katoliške cerkve v Nemčiji. Pojavil se je srd proti njemu, ki je še prav posebno narasel, ko je sklenil s Stalinom pogodbo. Ko je slednjič ministrski predsednik Mackenzie King predlagal, da mora Kanada Z vsemi sredstvi pomagati Angliji, ni naletel pri kanadskih Francozih na poseben odpor.-t Katoliški duhovniki so začeli 9 iprifnic napadati Hitlerjeva pro t i katoliška in profiver-ska početja. V kanadskih Francozih naposled utrdili) prepričanje, da je vojna proti veliko napako. Vojaški ^Hitlerju pravična in da mora-ik je bil zagrizen pro- jo sodelovati.' ter je s frtmeoskfitif S Hitlerjem jo drža! edinole kot da francoski list "I/Illustration IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu tltatelju dnevnih vesti potreben U priročni ATLAS, ki ca pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga Se danes! Velikost tK z 14)4 tnčev 48 velikih strani; 32 barvsnih semljevidov tujih dri«v in 0 semljevidov Zdr. d rta t In zastav vodilnih dr-iav; 45 svetovnih sUk popolnoma o- anapenih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kale cell ■ret in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME]) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-SKE K NEMČIJI r NOVA riNKKO-RDSKA MEJA Cena 25 centov PoSIJite avoto v —»fi—po 3 oz. po 2 centa. ■-' " 1 " "r 1 r ■ P ^ * e b n o - HAMMONDO* ZiMUEtiD, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki gm dobite « atlasom ln ko ga izpolnite !a poHJete k izdajatelju zemljevida. Vam dajo pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih ae drla v, kakor bodo l njene po sedanji vojni. Namfftte 1 GLAS NAftOPA " NEW TOSS, R S, ~ t & ? 8-- i df* AMER|SKI AfplOPLANI, K1BODO POSLANI "Jt?s> a; Bi II rn SDOVENE (TO606BAT) DATGT V KANADO Nekaj letal Nothrupovega tipa, ki so bili namenjeni v Francijo, stnlaj pripravljajo, da jih pošljejo v Kanado in potem v Anglijo, da jih v,po rabijo v obrambo angleških otokov proti napadu Nemcev. PREHOD {PREKO KANADSKO-AMERIŠKE MEJE OTE2KOCEN S I. julijem so bile uveljavljene stroge odredbe, ki povzročajo velike preglavice tistim, ki so doslej neovirano hodili preko meje. Iz ameriškega mesta Ife-troit v Michiganu poročajo o velikem vrvenju, ki je nastalo dne 1. julija opolnoči na kanadsko-ameriški meji; Takrat so namreč stopile v veljavo nove ;priselniške odredbe. Par sto ljudi je skušalo iti t Združene države, pa so jih 11a-selniški uradniki zavrnili. Prvič v teku enega stoletja je bil kanadskim državljanom preprečen prehod preko meje. Ameriški državni department je ob kanadski meji odprl več novih začasnih konzularnih uradov. Taki uradi so v Fort Erie, Kingstonu, Sault tite. Marie v Ontario, v Shebrooke, Que-liiee, in v Trail, British Columbia. Ti konzulati bodo dajali Kanadčanom, ki hodijo delat v Združene države, potrebne dokumente. Konzulat je bil premeščen Ob izkrcanju so bili nekateri j (i ovc r ne r je prosil predsed-prav dobre volje. Angleži so nika, naj nekoliko olajša mej-jim pustili vzeti s seboj go- i ni promet. V obmejna mesta dbene instrumente, pripravo za je iz države M a i n e namreč kuhanje in druge stvari. {prihajalo tisoče in tisoče Ka-1'jetnike je med vožnjo stra- nadčanov, ki so nakupili razno žilo 250 vojakov. — V enem te-, blago ter se zopet vrnili v Ka-dnu smo spali samo dve noči,»nado. Vsled omejitev imajo tr-— je rekel neki častnik. govei v Maine velike izgube. Predsednik mu je odgovo- Tujezemci morajo imeti passporte Zdaj mora imeti vsak passport iz mesta London v Ontario, v ali potrebne listine. Najtežje bo za tiste, ki nimajo ameriških državljanskih papirjev in so se podali v Kanado na izlet. Iz Kanade jim je povratek v 'Združene država nemogoč, ker jim kanadske oblasti ne bodo dale in jim tudi ne morejo dati nobenih izka-zil. Samia, Ont. Tv a nadsko poslaništvo v Washingtonu naznanja, da tistim Kanadčanom, ki imajo trajno bivališče v Združenih državah in hočejo ostati tam, ni treba nobenih kanadskih pas športov. Teli Kanadčanov je posebno v obmejnih mestih precej. ril, da je z ozirom na mednarodni položaj potrebno, da 1110-rajo biti pod kontrolo vsi v Predsednik Roosevelt je si »o j Združene države prihajajči i-ročil Lewisu O. Barrow.e je posrečilo nabrati s pomočjo splošne agitacije več milijonov dolarjev. Tudi v najbolj oddaljenih nt samotnih kanadskih naseljih se vrše razne prireditve, fjijih čisti dobiček je namenjen Rde-čemu križu. Vladni predlogi so v kanadskem parlamentu sprejeti skoro brez vsake opozicije. Z ozirom na narodno obrambo je o-pažati med liberalci in konservativci najlepšo slogo. Bivša* nasprotja so precej zabrisana, kajti domače politične zadeve so stopile popolnoma v ozadje. NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD ►V ' . n * £ HISTORY II52 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga oblega 1152 strani in in.a okoli 1M0 zgodovinskih listin in mnogo zcniljoviilor. VsHmje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — to j k najpopolnejša »;OlN»VINSKA KXJIfJA. oste in ves«>li boste, ko ln»ste viileii, knko mitanfno vae THE GARDEN ENC¥CLOPEl>IA pouči o vsaki na j manjši podrobnosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno srxtavljena. tako da i ni Izpuščen«* prav nič, kar je aauimivo in potrebno za vrt. Kar je r knjigi, je bilo vse skrbno preiskušeno, tako ila je v*e popolno, Ja-|sno. priprosto, pa natanrio To je nova vrtnarska priročna kwjlgm — popolna, praktična, priljudna in lahko razumljiva.. Preiskusite , jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se bf^te, da nolj.še vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v more vsakdo Icakoršnegakoli poklica najti na* lago vsake besede ■padajoče t njegovo CENA SAMO (PoStnlna pUCtna.) KNJIGA VSEBUJE i:«4 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEjftO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, H.T. IA1PDA"- K«fw Jorf Wednesday, July 10. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY KRIVNOSTNI TUDENE^J Spisal P. Keller. — Poslovenil L D. 9' Konec demokracije v Franciji Vseh sedem.'• "Kje pa jc bla^oT" O polnoči so pogasili vse luči, kar je .bilo posebno zaljubljencem vaeč. Nato je na mizi -sredi sdbe strahotno vaplain tel moder pkamen. Na mizi je stal gorilnik na špirit. Oče Blažu n je prodajal majhne papirnate ovojčke z napisom "Pogled v bodočnost." Samo dinar je veljal ovojček. V njem pa j« bi'." košček tvinca. Sijajna kupčija! Ob desetih so bila vsa tia usodna pisma že porazprodana. Točno ob dvanajstih je stopil nekdo k mrzi, položil svoj kovček svinca v žlico, držal žlico nad modrim plamenom, dokler se svinec ni raztopil, nato pa rzlil tekočino v posodo, ki je bila nalita z mralo vodo. Živahno je zasvištelo. Takoj je oče Blažun vzel strdc.i svinec, ki lahko e" "Vsi hudiči!" jc zavpil Meden. ^'.Izgubljeno seveda!" (Meden je razjadeno zakričal: "Za trideset tisoč blaga — in to naj je ^lo po vt*ti? Moj denar izgu trikrat več. In tako smo mimo stali." •"Dalje — dalje." \ 'Matija je počakal najprej še na tretji kozarec rženke, predno je nadaljeval: 144Vzeli so nas v sredo med se. Iti smo morali druga za drugim. Na desni in 'Fevi ob obmejni z nasajenimi bajoneti. Vsi na smučeh. ' Bila je prekleta hoja to, po trije vštrio na ozki poti v gorah. Pitali c*uo do stranpoti, ki sem jo poznal, ker sem delal nekoč pri drvarjih. Tam je bilo danes poledenelo. Obmejnemu poleg mene je začelo drčati, sunil sem fja, da je odletel in padeL, skočil sem čez njega na stranpot. Zbogom, gospodje In odkuril sem jo! Poslali so dVe krogli za menoj, ena je zadela drevo poleg mene, druga pa je šla skozi moj levi rokav. In sedaj še tdi ta strahopetec Meden, •i« smo mevže!" IM I|p"-: J Očka Blažun jo sedel z zaskrbljenim obrazom. jo to pot se srečno dzvo&imo, ne bom več zraven. To razburjenje mi na stara leta škoduje, i Nti vredno malega zaslužka, i To kupčijo bom opustil." ( *4Lepa reč," se je jefcril Matija, "saj vendar moramo imeti kraj, kamor lahko skrijemo blago, naravnost v mesto ga ne moremo nest i." •"Napravite kar hočete, jaz ne bon* več pomagal." •"Za slučaj, da res pridejo zeTeni, ali je hiša vanna?" Tretja republika je rnrtvlu Njeno smrtno obsodbo so podpisali francoski častniki v gozdu v Compiegne, ko so sprejeli nemške pogoje za premirje; pokopali pa ste jo poslanska in senatna Zbornica, ko t-te z veliko večino potrdili novo ustavo. Laval je imel glavno besedo Bivši ministrski predsednik Pierre Laval je, predno je .poslancem predložil novo ustavo, katero je sestavil, rekel: "Ne prinašam vam prepričanja, temveč resničnost, da morate, ako hočete imeti ča- sten mir, maršalu Petaiuu dovoliti vse, kar hoče. A'ko želite obdržati naše svobodne ustanove, morate sprejeti reforme, ki jih bo predložil maršal Pe-tain." Reynaud je bil v poslanski zibornici Bivši ministrski predsednik Paul Reynaud, ki je moral odstopiti, ko je Francija prosila Nemčijo za premirje, je bil včeraj v poslanski zbornici, ko je glasovala glede nove ustave. Reynaud je imel obvezano glavo, ker je prejšnji teden pri avtomobilski nesreči dobil težke poškodbe. ANGLEŽI ZAPLENILI "ILE DE FRANCE" Japonska časnikarska agen-tura poroča, da so Angleži zaplenili veliki francoski parnik lie de France. Parnik je sedaj zasidran v pristanišču v Singapore ter je na njem razvita angleška zastava. Parnik lie De France je o-stal po iAruhu vojne v nevv-yorskem pristanišču, 1. maja pa je odplul iz New Yorka ter je peljal aeroplane in razne stroje v Halifax v Kanadi. SPOMENIK VELIKE LJUBEZNL Pred nekoliko leti so poročali iz Agre v Indiji, da kaže slavna zgradba, znana pod imenom Taddž Mahal, velike razpoke, in da potrebuje nujno temeljitega popravila. Takrat so storili tudi takoj potrebne korake, da bi odpravili škodo, ki jo je zahteval stoletni čas. Izkazalo se je pa, da so poškodbe večje, iMago so prvotno menila. Potem je bil še potres, ki je razi*oke v kupolah Tadža Mahala razširil. Tista popravila so bila vse-kako tako skromna, da so morali te dni nasloviti pravi svarilni poziv na indijsko javnosti. Ce bi vojna in druge dogodki človeštva tako ne zaposlovali. bi se gotovo ves svet zanimal za bližnji konec slavne zgradbe. Tako pa bo moralo vsp opraviti nekoliko bogatih Indijcev in prvovrstnih gradbenikov, da se bo Tadži Mahal kolikor mogoče uspešno popravil. Tadrca Mahal je najkrasnej-ša grobnica, kar so jih ljudje IH>stavili ljudem. Sef*i moramo tri sto let nazaj, da zvemo za zgodbo njegovega nastanka. Takrat je vladaff na ozemlju Agre šah Džehan. Vladar je timel več žen. ena rrru je bila seveda najljubša, a ko je ta nenadno umrla, mu je bilo tako hwfo. da je odredil, naj bi postavili iz najlepšejra belega in barvanega marmorja grobnico, ki bo stoletja znamenje njegove ljubezni. Ta grobnica je s svojiirii kupolami dosctzla viši- (Nadaljevanje prihodnjič.) no 75 metrov. Gradili so jo od eta 1629 do 1648 najboljši tedanji muslimanski stavbeniki. ISe danes vpliva ta stavba na gledalca kot prava pravljica. V mesečni svetlobi S indijske noči je kakor izraz iz čudovite slike. izraz iz sanj. Bila bo vse-kako velika škoda, če bi morala zavoljo neugodnih časov potnikov, v odpirajočih se raz- MUZEJ GROZE IN RAZPIRANJA. V Yokohaiuu imajo poseben muzej, s kaki'šnim se ne more pohvaliti nobeno drugo mesto na svetu. To je muzej potresov. Ogled njegovih zbirk, ki se neprestano množe, je res samo za ljudi močnih živcev. Na Japonokem so potresne katastrofe ze!'o pogoste in zato ni čuda, da je ta muzej toliko bogato založen. V njem so zbrane slike in predmeti, učinkujoči porazno s svojo grozo in resničnostjo. Tako je v muzeju pokazan potres iz leta 1928, ko je ostalo od svetovnega pristanišča Yokohanie le nekaj razvalin. Stene pristaniških hiš fO pokale in potniki, ki so v paniki poskakali s pamikov na obalo, so izginili vpričo prestrašenih na pamiku ostalih Nova zaloga. in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE ciganka danes ali jutri propasti. ZAKAJ NE MOREMO ŽIVETI POD VODO. 'Kako občudujemo plavalca, ki vztraja nekoliko trenutkov dalj pod vodo nego drugi 'ljudje, Toda človekova osebnost, da bi vzdržal pod vodo, je zelo omejena, čeprav prenese ta ali oni nekoliko trenutkov "podvodnega življenja" več. Človek pač ni ustvarjen za to življenje. Naše kraljestvo so trdna tla. . {Kako pa rzdnžijo živali, ki jim je voda idomači element T Ali ima na primer tuljenj posebno ogromna pljuča? Ni ta- pokah zemlje. Velik hotel r*e ie porušil kakor otroška igrača. Fotografije kažejo tudi leseno hišico, ki so jo po potresni katastrofi o»Jkopa»*fi iz zemlje. Sredi razdejanja in razvalin je ^bila ostala nepoškodovana o-troška zibelka. RASTLINA. KI DAJE VIDETI V TEMI. Neki raziskovalec!, ki je potoval -kozi malo znane prago-zde in stepne predele Kolumbije, poroča, da ^i Indijanca na ozemlju Caqueti iz neke rastline, ki jo imenujejo " jago" varijo nenavadno pijačo. f*lo\*ek. ki jo pije, alobi skrivnostne ko, a sele v najnovejšem času 8p0t,(ybnosti V omami jagoja .so dognal kako morejo te ži vali vzdržati dolgo pod vodo. Svoj kisik nalagajo v krvno barvilo mišic. Namen krvnega barvila je tak, da nabira kisik a tjuljen^pvo barvilo je te-sra še posebno zmožno. Kisik, ki se v njem nalbere, zadostuje za četrt ure življenja pod* vodo — čei=e žival ne giblje. f1e se pa giblje, tedaj se Idisik hitreje porabi, vendar pa zadostuje še vedno za šest minut. Toliko časa ne zdrži noben človek pod vodo, kvečjemu s posebnimi pripravami. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO din.---$ t j« din.---$ me din.---$1n din.---$ u| din.---SlfJB din.--- din.---$39.— V DINARJIH 199 V LIRAH Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsled ruMT T Empi ni ■mfa v liniji ta Italijo asksratl tarjt f DOLARJIH, ftmvei mm v dinarjih «. lirah. late vdj» Mlam drage ef-npriu drtsTC. SLOVENIC PUBLISHING CO. s: s rOTNliKI 9DOILIK « u 216 Wast lftth StrMt. Kiv York žišalibik^ for ii 'I-"" ffi-ihil - IT Mlinu II iT r m jim/ je mogoče videtii baje celo v temi, opaaijo razločno predmete, ki so normalnemu očesu v nedostatni »vetiobi nevidni. (To poročilo potrjujejo izkušnje. ki iso si jih nabrali drugi znanstveniki v severni Braziliji, Venezueli in Kolumbiji sami. (Prof. Viktor Reko z mehiške akademije znanosti je pred nedavnim o Um poročal. Po njegovih izvajanjih uporabljajo koluuribijski hJomačini rastlino jage. Hi jo poznajo tudi pod imenom ajahusaska, že davno kot mamtilo. Iz nje «i varijo z 'določenimi nočnimi ceremonijami pijačo nenavadnih učinkov. I>r. Zerda Bavon iz Bo-gote pravi, da se v stanju, ki ga povzroča ajahusaska in ki ga spremljajo grozotne sanje, prav pogostoma pojavljajo prividi o 'dogodkih, ki se vrši jo istočasno kje daleč a1'i ki se bodo izvršili v bodočnosti. Pivci ajahusaske spoznavajo in ugotavljajo tudi rude in pod zemeljske vrelce. V Nemčiji so v ostalem že delali poskuse z alkolobetom* ki so ga pni dobili iz ajahusaske. Psi so kazali v njegovi omami ve H ko razburjenje in videti je bilo, da imajo privide. Z besnim lajanjem -so skakali proti steni in se vzpenjali, kakor da hočejo nevidnega isovražnoka ugrizniti v grlo. Na evropskega človeka pa jega ne učinkuje tako kakor na Indijance. Po količini, ki povzroča pri Indijancih že telepatsko stanje, so kazale poskusne osebe v Nemjciji samo htudo slabost. Mogoče je tedaj, da učinkuje strup na ljudi različnega plemena različno — mogoče je pa tudi, da se ga je trdba šele privaditi, kakor na druge omamne strupe. ^DVERTISK IN • 'GLAS NAHODA" tez. ^-.aL ' • t. .ji.' Povest u mladi ciganki, ki so jo lioteli prodati, pa je jiobegnila. cena 75c dama s kamtgtjairr ■piMl ALU8ANDKK dumah Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš ran jo kot ▼ zastor, ki zakriva oder, kjer m? bo igral ki« Življenja. In t tem slavnem romanu se res igra veiik krm re-lo zanimivega življenja. cena $1.75 rokovnjači izpod trate Spfcml Kazimir Pnerwa- Trinajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu Gronitovskem. cena 75 c rošlin in verjanko Spisal JANKO KERSNIK Kerxnik, ki je jNdcg Jo»i|« JurriV-a naš najboljši pri|io-vcdalni pisatelj, v tf*m romanu ftopiftuje življenje in dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na lH>lenjxkem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ I.— grofov jager Spisal Albin Hrsvmtin. Povest iz domačih hribov, ali povest o grofovem ja-gru Janezu Kresniku. cena 75c hubert Spisal Paul Keller. ltoinan iz lovskega Življenja. cena $1.— jara gospoda Spisal JANKO KERSNIK Lepše povesti, kot je J ara Co*1ioda, skoro ni mogoCe najti. cena $ 1.— j ari junaki Spisal RAIIO M URNIK Knjiga vsebuje 12 kratkih, smešnh imvesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ I. jernač zmagovac Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $1.— jutranja zvezda Iz angleščine prevedel P. M. ('ERMGOJ Roman se vrši v Kgiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljuliezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. samostanski lovec Spisal L. (»angbofrr. Ganghoferja prištevajo mini najb«)ljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev In pravzaprav rtfe pravilne slovenščine v tem svnjm nunami Živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 srečanje Z nepoznanim Spisal MIRKO JAYORNIK Pisatelj v knjigi i>ovc isto, kot I*ive naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri it- mrtvi, drugi še živi. Njihova usiala je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragi«'iia. Pr*>d vsem !>a j«>pisuje resnično življenje I»osamcznih. cena $ 1 -— v zarje vidove Spisal OTON ZUPANf IČ Najlfoljši in »ie živeči slovenski i>esnik ] h »laja s to zbirko zo(M»t nekaj umotvorov. IV>mi so iiosvečene njegovi ženi Ani. cena $ 1.— cena $1 kraj umira Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovene«' zelo Jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov in rudarjev. cena $1.- kakor hrasti v viharju Spisal Slradmitz. Zelo zanimiva itovest iz domačega življenja. cena 75c moje življenje Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedu'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi priiioveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. na polju slave Spisal HENRIK SIENKIEW1CZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— otroci solnca Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj izpisuje čudovit svet med Žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne nočL cena $1.— v libijski pu&cavi Spisal A. (mm Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje Me dogaja v Kgiptu. v deželi bajnega Nila. cena 50c zadnji val Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podsja zelo zanimive podatke o »»rojih doživljajih v Rogaški Sla-tinL cena $1.— znanci Spisal R1DO M URNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 ZTMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller T svetlih barvali ri^e doc*I~ ke na kmetih in p<*sebuo v gozdovih. cena $1.25 2ito poganja Spiaal Rene Bazin. Francoski roman zelo na* pete vsebine. cena 75c zadnji mohikanec Spisal J. F. Casper. Ikejanje se vrši v letu 1757. ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, d& naročijo te knjige že tedaj, ker zaloga je orne jena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v Item času dokladek.