Naše uganke.
Zastavica v podobah.
Kar ta zastavica nam govori,
to KZvonček" vsem prijateljem želif
2. Zagonetni kvadrati.
(Sestavil J. W.) I.                            II.
Koroškem; 4. veliko občino na Gorenj* skem. V II. kvadratu: I. reko v Jugosla* viji; 2. svetopisemsko osebo; 3. ječo (stara beseda); 4. državo v Aziji. V III. kvadratu: 1. ladjo Argonavtov; 2. barvo (pridcvnik); 3. cizo, tudi: napravo v hlevu; 4. domačn žival (saroca). V IV. kvadratu: I. starim EgipČanom sveto žival; 2. del Cari^rada 3. planoto v Aziji; 4. reko v Bosni. — V V. kvadratu pa značijo vodoravne besede:
1.   vrsto  vrbe;   2.  dvokolesni  voz   (tujka); 3. žuželko: navpično pa: 1. voiovski jarcm;
2.   otok v Adriji; 3. turškega poveljuika.
3. Posetoici.
H gospodu Doropoljskemu sta prišla oni dan gospa in gospod. Oddalu sta sledeči posetnici. Kaj je njun poklic? Prcmestite posamezne črke posetnic, pa, boste rešili zagonetko!
V kvadratih I—IV se čitajo iste besede v vsaki vrsti vodoravno in navpično. Be= sede značijo: v I. kvadratu: 1. morskega sesalca; 2. židovskega učitelja; 3. goro na
Eva Pen
Stane Pajnik LoČe
70/
Križanka   »BožiČnu   drevesce«
Pomen besed.
Vodiitavno: 2. začimba; 4. potica: i). miidmet; 7. osebni zaimek; 9. žensko ime; 12. grška črka; 14. on (nemško; 15 pi--jača; 17. moško irae; 19. sveta potloba; 21. dva soglasnika; 23. zaimek; 24. dva so* glasnika; 25. uzmovič; 27. mosko ime; 28. pianota v Aziji; 30. domača žival; 31. del telesa; 32. del roke.
Navpično; 1. del ograje; 2. nocna ptica: 3. izmeček vulkana; 4. veznik; 5. veznik; 8. število; 10. predlog; 11. potreb= no za Življenje; 13. hrvaški zaimek; 14. iensko ime; 15. vodnik Črede; 16. del obra* za; 17. število; 18. južni sad; 22. igralna karta; 24. pokrajina v Jugoslaviji; 26. pri= devnik; 27. prva žena; 29. predlog; 30. zla* to (fr.)
5. Štiri   uganke   iz   Prekmurja.
a)  Vedno pod streho, pa je le — mokro.
b)  Kdo   pozna   tak   sod,   ki   ima   dvoje vrst vina, obrocev pa nič.
c)  Na trebuhu je, na hrbtu po mu hrana ven leti.
č) Visonja visi, čokunja  gledi, visonja  spadne, čokunja   popadne.
REŠITVE    UGANK    IZ    DRUGE   STE-VILKE.
1.  Mačka ujame miško  po srednji  poti.
2.  Križanka:   navpično   ]. Kamnik, 2.   os. 4.   en, 5.  Sodoma,  7.  kača,  9.   so,  10.  da, 13.  na,  14.   ud;  vodoravno   1.  kot, 3.  pes. 6. as, 8. no, 9. sad, 11. oča,  12. in,  14. um, 15. kad, 16. Ida (Ada).
3.  Besedna uganka: posel, oset, sel, el, l.
4.  Crkovnica: zgodovina, veronauk, ročno delo, lepopisje.
5.  Zlogovnica:  »Čitaj  Zvgnček!«
6.  Skrivalnica:    1.   Astrahan,    2.   Turška. 3. Prešeren, 4. Francija.
Vseh Sest ugank so reSHi:
PristovSek Marinka, Stojkovič Mara, Per< tot Dušan, Bogdan Hladnik, Milan in Evgen Betetto, Sonja Vandot, vsi iz Ljub' Ijane; Macarot Milica. Kopač Franc. Urh Ivan in Andrej, SeSek Antontja, Rebolj Frančiška, vsi vi Gorenjih Pirnič; VreČko Zvonko, Janko Vrabič, oba iz Sostanja: Ljubo Sirc, Kranj; Zoran Jerin, Žnidarič Vladislav. Zalokar Srečko, Celje; Herman Suchy, NiŠ; Kafol Marko, Sv. Bolfenk na Kogu; Kolenc Jurček, Dravograd; Jelka, Roza, Zoran Roš, Do! pri Hrastniku; Nani Vode, Kaplja vas; Ivan Steblovnik, Otiški vrh; Počivavšek Adolf. Meža; Jožef Pitinor Podklanc; Janežič Miloš, Bled; Marjan Ro* mih, Novo mesto; Ivan Božič, Slovenjgra« dec; Gorše Tatjana, Ušlakar Dušan, Sev. nica: Šalamun Bojan, Ptuj; Slavko Naglav. Mlaker Vilko, Trbovlje; Boris Kožuh, Bo= jan Defranceschi, Breda Koderman, Vlasta RibariČ, vsi v Mariboru; Milan jn 2arko CJuiJek, Zagreb; MHica Kaffou, Prevalje, in še nckdo iz Dravograda, ki se je po= /abil  podpisati.
Pet  ugank  so rešili:
Danka Pcčar, Zagreb; Stojan DraSfiek, Zalog; Zvonko Vuga, Rožna dolina; Silva Mikolič, Sodražica: Rozika Sršen, Toplice pri   Zagorju;   Nada  UršiČ,  Čatež  ob  Savi.
Štiri uganke so reSili:
Samsa Avgust, Maribor; Štefi Keblušek, Hrastnik;  Franjo Dragar, Pesnica.
Tri uganke ao reiili:
Nevinka Mlakar, Celje: Vinko 2agar. Bob. Bistrica: Leopold Zupančič, Hrastnik, pa nekdo iz št. Ilja v Slov. goricah, ki se je pozabil podpisati.
Dve uganki sta rešila:
Lidija Stariha, KoLevje; bregar Jožef, Medija*lzlake.
NASE NAGRADE.
Knjige, ki jih je zadnjič obljubil stric Doropoljski  zvestim  kotičkarjem, ki  bodo
102
rešili vse  uganke  — zvite  zanke, jc  žreb prisodil sledečim rešilcem:
1.  Vrečko      Zvonko,     šoštanj:     E. Gang!, Zbrani spisi II. zv.
2.  2 n i d a r i č Vladislav, Celje: Bau= kart,   Marko  Senjanin.
3.  Ribarič  Vlasta, Maribor: A. Ra= pe: Mladini IV. zv.
4.  Milan in  Evgcn Betetto, Ljub< Ijana:  Flerč, Babica pripovcduje.
5.  Roš    Zoran,    Dol    pri    Hrastniku: Zbašnik,  Drobne   pcsmi.
Prihodnjič razpišemo nove nagradcl To bo spet  tekma!!
MEH ZA SMEH. Spati  ne more!
»Pravite, da ne morete ponoči spati, gospod Zmazek? Zakaj pa ne greste k zdravniku?«
»Oh,  ta  mi  ne more porhagati!«
»Zakaj pa neV«
»Nočni  čuvaj  sem!«
Pri zobozdravniku.
Kmct pride k zdravniku, da bi mu izdrl bolan zob. nPrav nič vas ne bo bolelo; omamil vas bom, niti vedeli ne bostc, "kaj se godi ?. vami!« pravi zdravnik. »Do: bro!« odvrne kmctiČ, potegne iz žepa de^ narnico in začne preštevati denar. »Saj vam ni treba takoj plačati, boste že po« zneje!« mu reče zdravnik, ko to opazi. »O, saj tudi nimam namena, samo denar ho> čem prešteti, ker ste mi rckli, gospcd dok* tor, da ne bom vedel, kaj sc bo godilo z menoj!«
Pri  zgodovini.
Mali Samo jc bil dolgo odsoten v šoli. Ko je zopet priŠel, ga vpraša profesor zgodovine: »Nc, kdaj si pa bil zadnjikrat v šoli?« Samo se krepko odreže: »Ko je umrl  Napoleon Bonaparte!«
Oče ima prav.
»OČe, daj mi, prosim. dinar.* »Prcvcč si  že velik. da zahtcvaš dinar.« »Imaš prav, oce, pa mi daj deset dinarj jcv!«
Trava.
Majdica gleda, kako grabijo delavci listje, in vpraša mamico: »Mamica, ali travo   tudi   češejo?«
ZAPOMNITE SI  TOLE!
Največja puščava Azije je puSčava Gos bi, največja pusta na svetu pa jc Sahara v Afriki, ki ima še neraziskanc pokrajine, kamor še ni prodrl  človek.
2alne zastave in obleke pri Ritajcih nu so Črne  kot pri  nas,  temveč  bele.
Največji narodni praznik v Franciji je 14. julij, ki se praznuje vsako lcto z ves likimi svečanostmi kot spomin na zavojes vanje pariske ječe Bastille 1. 1789., za ve* like   francoskc   revolucije.
Najbolj znani trije evropski vulkani so: Etna, Vezuv  in Stromboli.
Preseljevanje narodov se je pričelo leta 375. z zmago divjih Hunov nad Alani, nos madijskim plemenom, ki je stanoval med Kavkazom in reko Don in se pričel seliti zaradi tcga v Španijo.
Sv. pismo jc edina knjiga, ki jc preve* dena  skoro  na vsc jezike.
Največje število prebivalcev iroa mesto NewuYork —- šest milijonov, s prcdmestji 11   milijonov.
Trojka se imenuje na Ruskem s tremi konji vprežen voz  ali  sani.
Kaj pomeni kratica S. O. S.? S. O. S. po< meni v angleščini uSave Our Souls«, kar je po naše »rešite našc duŠe« in je brezžično obvestilo ladij v preteči  nevarnosti.
Grozna bolezen kuga se je imenovala v srednjem veku  »črna stnrt«.
NajveČja diamantna polja na svetu so v Južni Afriki.
Najdaljša reka Evrope je Volga v Ruj siji, ki jc dolga 3689 km; Donava je dolga samo 2840 km.
Pasje dnevc imenujemo poleti dneve najhujše vročine. Svoje ime so dobili od zvezde Sirius, ki se nahaja v ozvezdju Psa, ki prav takrat vzhaja.
2epne ure  so iznašli  okoli 1.  1500.
Največji otok Azije je Borneo, ki pris pada  Nizozemski.
Edini evropski mesti, ki imata pokopa; lišče  tudi  za pse,  sta  Berlin  in  Paris.
Novi vek v zgodovini pričenja z 1. 1492., z  odkritjem Amerikc.
Morje pokriva skoraj a/t naŠe  zemlje.
Najvišja starost. ki jo lahko dosežejo konji,   je  približno 25 let.
Prebivalcem Siama, kraljestva v Zapad= ni Indiji, je sveta žival  »belj slon«.
NajveČja piramida ima svoje ime po egiptovskem kralju Keopsu, ki je živel okoli 1. 2700 pred Kristusom Visoka je 137 metrov.
Najvišja zgradba v Evropi je Eifflov stolp v Parizu. Zgradil ga jc inž. Ale= ksander Eiffel 1. 1889. Visok je 300 m, to= rej petkrat višji kot  Ljubljanski grad.
V vseh evropskih državah računajo dc= narno vrednost po desetinskem načinu, to se pravi n. pr. 1 Dinar—100 par. Lc v Angliji je drugače; tam je 1 funt — 20 SU lingov,   1   šiling   12 pence.