Leto LXVI Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/1U PoSfnTna plaJanB ▼ RolovinL Oubllan!, V sreclo, Une 12. "oRoHra 1938 235 S Cena t .50 Din Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev, 6, Telefoni uredništva ln uprave: 40411, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Slovenci in svetovna razstava Doživeli smo že večkrat, da smo na raznih svetovnih razstavah, kjer je naša država bila oficielno zastopana in predstavljala s svojim lastnim paviljonom, prav Slovenci bili predstavljeni ne samo pomanjkljivo, temveč naravnost neokusno in neprimerno, da rfrbimo tako milo besedo, včasih pa sploh ne, ali pa kje za vrati, da nas tujci niso niti opazili. Kako je bilo na pariški svetovni razstavi, vedo dobro povedati tisti, ki so bili tam, in morda tudi po-streči s fotografijami slovenskih narodnih noš, naslikanih na steno v pozah plesalk v baru, vzetih kot iz pariških mondenskih revij, kar je po pravici naše ženstvo vzelo za žaljitev. Kje je bilo tisto skromno bahaštvo gorenjskega slovenskega dekleta, ki se kaže v njegovi avbi in pisarnah pentljah ter v z ljubeznijo spleteni kitici rožmarina in nageljna slovenskega? Kje je prišla do veljave lepota slovenske zemlje, posebnosti slovenske etnografije, tipi naših hiš, izdelki naše domače obrti, okraski naše narodne umetnosti, torej vse to, kar je izrecno naše in zato tujcu privlačno in novo? Le tisto namreč, kar je izrastlo naravnost iz naših tal in tako, Ikakor je pognalo pri nas in iz nas, le to je vredno, kazati svetu in z njim vzbujati zanimanje za naš kraj, našo zemljo, našo obrt in industrijo, prirodna bogastva in lepote. Slovenci pač ne moremo kulturnemu Zapadli imponi-rati s svojo industrijo, na katere začetku šele stojimo, tudi ne s svojo trgovino, dasi z gotovimi pridelki osvajamo svetovni trg, toda naš največji kapital je lepota naše zemlje in navade ter običaji našega človeka, njegovo življenje, v kolikor je svojevrstno in tipično za nas in eksotično za zapadnega tujca. Zato pa bi mora.li na teli svetovnih razstavah, ki jih prireja država, katere sestavni in enakovredni del smo in hočemo biti, sodelovati v taki meri, kakor jo terja naša narodna samobitnost, in predstaviti našo Slovenijo, kakor zasluži in kakor se zanjo spodobi. Predstavljati našega duha tujini pa more samo človek iz slovenskega duha, ki je trdno zrastel z narodno dušo, ima tenek posluh za vse naše in veliko ljubezen do umetnostnega in narodopisnega izraza maše duševnosti. Ni pa naša dolžnost, da s privatnimi zneski in zbirkami priberačimo možnost pravilnega predstavljanja v svetu ter tako svojevoljno prepustimo drugim okoristiti se iz državne blagajne, ki mora biti prav tako kot njim odprta tudi nam, in je že itak namenjena za reprezentanco naše države kot celote na svetovnih razstavah. Hočemo in zahtevamo samo, da bo na njih dostojno zastopana tudi Slovenija z oddelkom, ki ga bo aranžiral slovenski človek in v slovenskem duhu. In zakaj yse to? Stojimo namreč pred novo svetovno Irazstavo v New Yorku. Čas hiti. Meseca maja bo otvoritev. Zdaj ibi morale biti že v toku priprave zanjo, če hočemo Slovenci ponesti med svoje rojake v Ameriko vsaj malo svoje domovine, vsaj majhen košček domačinstva, kar je naša narodna dolžnost do vseh tistih, ki tonejo v tujini in ki hrepene po domovini in po njeni sočnosti in slovenski intimnosti. Toda od nikoder ni nobenega glasu. Zdi se, da bo spet zamrla ugodna prilika in se izmuznila iz naših rok, ko bi moral ves narod jasno videti, da bi mogel 6amo zdaj ob tej razstavi v dvanajsti uri našega narodnega življenja v Ameriki vzbuditi v daljnem svetu še živo iskro narodne zavesti kot iz pepela in vžgati novega ognja, ki bi nam lahko podaljšal življenje še za nekaj desetletij, če ne za ves človeški rod! Vemo, da se je jugoslovanska država odločila za posebni razstavni prostor na tej razstavi, ki bo veljal državo lepe milijone, vemo pa tudi, da je aranžma v tistih rokah kot po navadi, in zato lahko upamo prav na tak uspeh, kot smo ga že vajeni in ki Slovencem ni bil niti pravičen, niti Slovencev dostojen. Zganila se jc že majhna pcščica ljudi v Ljubljani, Rafaelova družba, ki je zaslutila ogromen pomen te razstave za slovenskega človeka tu- in onstran morja, toda ta predstavlja samo vox populi, glas vpijočega. In ta glas naj zavpije zdaj iz teh vrst, da ne smemo pustiti te razstave iz vida, ne smemo držati križem rok in čakati, kaj bodo drugi naredili iz nas in namesto nas, temveč zahtevati moramo prav zdaj še posebej in še posebno glasno, da se prav za razstavo v Ameriki da poseben in ne najmanjši del naši Sloveniji, da, lahko največji, ne zato, ker smo Slovenci najmanjši sestavni deL Jugoslavije, temveč zato, ker je slovenska emigracija izmed jugoslovanske v Zedi-njenih državah največja, daleč največja. najikulturnejša in v največji nevarnosti! In to razstavo delamo mi za Amerikance, za naše ljudi, da jih navežemo na svojo domovino, da jim vzbudimo srčno ljubezen do zemlje ki jim je dala jezik, duha in zemljo za hišo domačo. Prav zato moramo zahtevati, da država da Sloveniji poseben razstavni prostor, da določi zadosten kredit, ki bo omogočil dostojno ureditev slovenskega paviljona, takega, ki bi bil veren odsev naše domovine, poln našega domačega zraka; ki bi bil kot šopek poslan iz starega sveta, da se ob njegovem vonju od prejo srca in duše naših izseljencev, prav takega, kakor se kaže našim iz.seljenccm v snu, polnem domotožja. Postaviti tak lep slovenski dom v Ameriki, kot so ga zapustili naši sinovi Arabski ultimat Angliji „V Jeruzalemu naj se ustanovi narodna arabska vlada" V Palestini trajajo poholji med Arabci in Judi dalje Kairo, 11. oktobra, b. Danes popoldne se je končalo štiridnevno zasedanje kongresa, na katerem je sodelovalo 16 držav bližnjega in daljnega vzhoda, ter tudi nekatere od evropskih velesil. Delegati so se posvetovali o palestnskem vprašanju in o novi ureditvi odnosov. Snoči je bilo poverjeno delo za sestavo resolucije posebnemu odboru. Kongres je na današnjem zaključnem zasedanju odobril sledeče zahteve: 1. Naseljevanje Židov v Palestini se mora takoj ustaviti, 2. Kongres zahteva arabsko vlado v Palestini, ki bo imela nalogo,, da stopi v pogajanja z britansko vlado, da sklene medsebojni sporazum po zgledu obstoječe pogodbe med Irakom in Veliko Britanijo. 3. Kongres zahteva popolno amnestijo za politične kaznjence. Posebno poudarja, da se takoj vrnejo domov voditelji vsearabskega gibanja, ki jih je britanska vlada konfinirala na otokih indijskega oceana. 4. Tistim Židom, ki so že nastanjeni v Palestini, pa vseislamski kongres priznava iste pravice in dolžnosti, kot jih ima ostalo prebivalstvo Palestine. 5. Končno predlagajo odpošiljatev delegacije v London, da sodeluje pri angleško-arabskih pogajanjih za končno rešitev arabskega vprašanja. 6. Obljubljajo ustavitev sovražnosti v Palestini za časa teh pogajanj. Kakor Je znano, bo odšla te dni posebna delegacija vseislamskega kongresa za Palestino v London, k|er se bo pogajala z angleško vlado. Udeležence kongresa |e danes sprejel egiptski ministrski predsednik Mohamed Mahmud paša. Kralj Faruk pa jih bo sprejel po jutrišnjem. Arabski medparlamentarni kongres je sklenil ustanoviti stalni odbor s sedežem v Kairu. Ta odbor bo imel za nalogo, da vzdržuje zveze med islamskimi državami in da proučuje vsa vprašanja, ki so pomembna za življenje in bodočnost islamskih narodov. V ta odbor so vstopili: za Egipt Aluba-paša ter dve drugi politični osebnosti, za ostale islamske dežele predsedniki narodnih skupščin Iraka, Sirije, Libanona, trije člani islamskega vrhovnega sveta za Palestino, med njimi Džamil Husein, nečak palestinskega vrhovnega muftije. Četudi izvaja vlada najstrožjo cenzuro vseh vesti, ki prihajajo iz Palestine, se tukaj vendar širijo glasovi, da je bfla pretekli teden proglašena v Palestini nova arabska narodna vlada. Isti krogi trdijo, da imajo arabski uporniki v svoj oblasti tri četrtine Palestine, a le ena četrtina se nahaja pod nadzorom angleških oblasti. Arabska narodna vlada razpolaga z organiziranimi četami prostovoljcev, ki jih je okrog 50,000. Vsi ti ljudje so vojaško organizirani ter dobro oboroženi Ostali neorganizirani Arabci nudijo o priliki krajevnih neredov zmerom oboroženo pomoč tem vojaškim organizacijam, tako da se zaenkrat ne da niti točno določiti, kolikšno število Arabcev podpira novo narodno vlado. V raznih krajih so si Arabci uredili posebna vežbaližča za svoje upornike. Boji v Palestini Jeruzalem, 11. oktobra. AA. (Havas.) Kurtski poglavar Hadže Rasid-Aga je bil danes napaden od nekega člana sosednega plemena, ki ie na Hadži-Rasid-Ago izstrelil več strelov, od katerih so ga trije zadeli, eden v lice, drugi v roko in tretji v noge. Pri tej priliki je bil ranjen tudi eden izmed cerkvenih poglavarjev Kurdov. V borbah v bližini Besana je podleglo 11 oseb. Policija je u:ela tri ranjene Arabce. V starem delu Haife je bil umorjen neki arabski policaj. Visoki komisar za Palestino je pomilostil nekega Žida, ki je bil od naglega sodišča obsojen na smrt, ker je nosil orožje. Njegova obsodba ie spremenjena v dosmrtno robijo. Pričakuje se, da bodo nova britanska ojačenja prispela v Palesino čez kakih 14 dni ali tri tedne. Reuter: V zadnjih 24 urah je bilo v Palestini ubitih pet oseb, ranjenih pa šest. V to število ni všetith 15 Arabcev, ki so padli v teku snočnjih borb. Hud hoj v Komarnu Rusinski proglas za „skupno pot s Čehi in Slovaki" Komarno, 11. oktobra. Pogajanja med češkoslovaško in madžarsko delegacijo so se danes ves dan nadaljevala. Delegaciji 6ta danes imeli dve seji, eno dopoldne, katere so 6e udeležili samo izvedenci, in eno popoldne, ki so se je udeležili tudi delegati obeh držav. Po popoldanski seji je bilo izdano skupno uradno poročilo, ki je kratko in suhoparno ter ne pove ničesar o vsebini razgovorov. Uradno poročilo pravi: Češkoslovaška in madžarska delegacija sla imeli danes dve seji, eno dopoldne, ki se je končala opoldne, drugo pa popoldne. Obe delegaciji sta 6e zedinili. da se bosta sestali zopet jutri dopoldne ob 9. Češkoslovaški in madžarski izvedenci so proučevali predloge in prišli do zaključkov, da je treba stopiti v stik z obema vladama. Češkoslovaška delegacija je izdelala proti-predlog in ga nocoj brzojavno sporočila v Prago. Pričakujejo, da bo praška vlada načrt odobrila do jutri zjutraj, ko se obe delegaciji zopet sestaneta. O vsebini češkoslovaškega predloga_ ni ničesaT znano. Nasprotno pa je znano, da je madžarski predlog takšne narave, da je za češkoslovaško vlado nespremenljiv. Madžarska delegacija je namreč poleg odstopa znatnega obmejnega pasu, ki daleč presega jezikovno mejo, zahtevala tudi plebiscit za ostale predele vzhodne Slovaške in za vso Podkarpatsko Rusijo, Čekoslovaška delegacija je odgovorila, da vprašanje plebiscita sploh ne jemlje v pretres. V Komarno je prišla posebna rusinska delegacija, ki želi prisostvovati pogajanjem. Rusini so izjavili, da želijo te dni ustanoviti svojo lastno samoupravno vlado, ki naj bi ji načeloval Brodin. Iz Prage poročajo, da je praška vlada pripravljena ugodno rešiti vprašanje samouprave Podkar-patske Rusije, in sicer v tem smislu, da bi postala nova država skupen dom enakopravnih avtonomnih narodov Čehov, Slovakov in Rusinov. Angleški izvedenec poklican na pomoč Iz krogov delegacije so jo nadalje zvedelo, da so Slovaki zaprosili, naj so pogajanja prekinejo in odložijo vsaj za 8 dni, da bodo mogli zbrati potrebni statistični material, ki ga potrebujejo, da bodo mogli nanj opreti svoj protipred-log. Toda madžarska delegacija je bila proti temu in jo vztrajala na zahtevi, da so vprašanje reši čim hitreje. Češkoslovaška delegacija jo na to brzojavno zaprosila angleškega izvedenca za srednjeevropska vprašanja prof. Vansittarda, da pomaga sestaviti češkoslovaški protipredlog. Van-sittard se je vabilu odzval in jc žo na potu v Komarno. ""Komarno, 11. oktobra. AA. Izpraznitev obeh mest, ki ju je Češkoslovaška odstopila Madžarom na slovaški meji, so izvedli ob popolnem redu in miru. Na današnjem sestanku češkoslovaško-madžar-ske komisije so delegati Češkoslovaške odklonili zahteve Madžarov, ki jih smatrajo za silno pretirane. V madžarskih krogih poudarjajo, da se morajo pogajanja voditi v miru, ker bodo gotovo še dolgo trajala. Snoči so trije izvedenci, ki so bili poklicani na konferenco v Komarnu s strani češkoslovaške delegacije, zapustili Podkarpatsko Rusijo, da se udeleže poslovanja imenovane konference. Ti eksperti so: inž. Evzener, predsednik katastrske sekcije pri finančni direkciji pokrajinske uprave, svetnik Mahaček, predsednik kmetijske sekcije pokrajinske uprave v Užhorodu ter Igor Kušanj, šolski nadzornik iz Rerehova. Snoči je bil v radiu prebran proglas ministra Farkanyja, novega guvernerja Podkarpatske Rusije, s katerim poziva prebivalstvo, naj ostane zedinjeno in naj sc ne da zapeljati s poti, po kateri jo dosedaj korakalo skupaj s Čehi in Slovaki. Ta proglas prav tako poziva prebivalstvo na mir, red in delo in zvestobo republiki. Budimpešta, 11. okt. b. Po vesteh Iz Komorna jo slovaška vlada odredila, da mora prebivalstvo 10 občin ob meji izročiti državni oblasti vse orožje. Vlada je ta sklep izvršila iz opreznosti. Hlinkova garda Praga. 11. oktobra. A A. (DNB) Slovaška ljudska stranka je organizirala prostovoljsko organizacijo, ki ho podpirala organe javno varnosti. Organizacija so bo imenovala Hlinkova garda. Poljaki proti samoupravi podkarpalshih Rusinov Varšava, 11. oktobra. »Varšavski dnevnik« piše, da Poljska ne more dovoliti, da na njenih mejah nastane samostojna rusinska država, ki bi se mogla spremeniti v središče za protipoljsko propagando. Edino rešitev rusinskega problema vidi ta list v tem, da se Podkarpatska Rusija vključi Madžarski. V istem smislu piše tudi »Cu-rier I'oranny«, ki ima poznano dobre zveze z vladnimi krogi. Stališče Italije Rim, 11. okt. TG. Madžarski poslanik v Rimu grof Villany je danes obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in mu poročal o pogajanjih v Komarnu. Kakor poročajo iz okolice zunanjega ministrstva, madžarski diplomat ni dobil nobenih pobud od italijanske vlade, ki jo Madžare ponovno obvestila, da bo Italija podprla samo narodnostne težnje Madžarov, drugih pa ne. Izjava generala Syrovega „Država treh enakopravnih narodov" Praga, 11. okt. TG. General Syrovy, ki vodi sedaj posle vladarja češkoslovašk države, je dal izjavo, v kateri napoveduje popolno gospodarsko preosnovo nove države. Gospodarski vidiki bodo prvenstveno vodili delo vlade, ki želi, da se osnuje gospodarsko trdna država, v kateri bodo drug ob drugem živeli v polni enakopravnosti avtonomni narodi Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Kusinov. Šele potem bodo prišla na vrsto druga vprašanja, med njimi vzpostavitev mrinih sosednih odnosov z vsemi sosednimi državami. V Pragi je bil ustanovljen poseben odbor strokovnjakov, ki ima nalogo pripraviti načrte za gospodarsko obnovo, za pred leti in leti sami, in kakršnega bi si želeli videti vsaj še enkrat pred smrtjo z vsem tistim, kar spada v slovensko hišo in kar se drži slovenskega srca v tujini kot posebni dih domovine. Postaviti tak dom z domačimi izdelki pohištva, čipkarstva, lesene robe, umetne obrti itd. itd. z domačo godbo, pesmijo in veseliščem — to bi se reklo: razgibati slovenskega duha za desetletje iz letargije in napraviti najboljšo reklamo za sebe same, vzbuditi v naših izseljencih domotožje in jim pokazati pot, kamor naj sc kot ptice vrnejo v gnezdo svojega rojstnega kraja. Še je čas. Ves narod mora terjati, da se v New York pošlje na svetovno razstavo taka naša reprezentanca in v taki obliki, ki ne bo odbijala in žalila slovenskih izseljencev, temveč jih pritegnila čim tesneje nn grudo domovine in našega duha. Saj je v Zedinjenih državah srbsko-hrvatska emigracija razmeroma zelo majhna v primeri s slovensko, in če ln zato take razstave, ki bo edinstvena in katero bodo obiskali skoraj vsi državljani vrlike nmcriSke zvezne republike, ne hoteli j izkoristiti kar najbolj v domačo propagando, ali bi to ne bila neizmerna škoda za vso našo državo? Mislimo, da smo upravičeni zahtevati od države in ocl vseh predstavnikov narodne volje, naj se v zadnjih trenutkih pozanimajo za ureditev te razstave in naj s svojim vplivom in besedo z ozirom na številne slovenske izseljence v New Yorku izposlujejo, da bomo Slovenci dobili tam za morjem prostor v paviljonu v obsegu in uredbi, kukor ga zaslužijo Slovenci v Ameriki in kakor smo ga dolžni postaviti Slovenci in našu država njim v spodbudo in sebi v propagando, pn da bo urejen v našem duhu, od naših ljudi, da ne bomo lastnim ljudem, v katerih živimo v spominu in hrepenenju v vsej lepoti, kazali take nemogoče potvorbe, kakor smo jih videli na zadnjih razstavah. Za to poskrbeti in na to paziti je dolžnost države, in mi Slovenci pričakujemo od nje, da bo cenila naše razloge in postavila v New Yorku tudi resnično slovensko izložbo, od katere bo imela končno največ koristi le država sama, brez ozira nn to, da Iki predstavljala tudi nov mejnik v naših stikih in nov plamen domovinske ljubezni slovenskih izseljencev. td zaposlitev brezposelnih in za gospodarsko mobilizacijo naroda. Toda delo se bo moglo uspešno začeti šele, ko bodo potegnjene končnoveljavne meje. i čsl krona je 12 plenigov Berlin, 11. okt. TG. Maršal Giiring je podpisal uredbo, s katero bo Nemčija zamenjala češke krone v zavzetih sudetskih krajih v razmerju ene češke krone — 12 pfenigov. Samomori v Pragi Praga, 11. okt. AA. (Štefani) Direktor lista »Prager Tagblatta« Tomas je preteklo noč skupaj s svojo soprogo poskušal napraviti samomor. Razlogi tega obupnega koraka so neznani. Njuno stanje je zelo resno. Komunisti razpuščeni tudi na Lešhem Praga, It okt. b. V političnih krogih trdijo, dn bo komunistična stranka po zgledu slovuške vlade ukinjena tudi na češkem. Kdo bo novi predsednik Praga, 11. okt. b. Ker je ponovno načeto vprašanje izvolitve novega predsednika češkoslovaške republike, se v gotovih političnih krogih poudarja, da bi bil general Sirovy za za to mesto najbolj primeren. On jc v najtežjih trenutkih pokazal največjo energijo in hladnokrvnost in navzlic razkosanju republike ni nikjer prišlo do večjih neredov, ker je znal povsod uvesti železno disciplino. Slovaška vlada jc izdala danes naredbo, s katero sc uvaja v vseli občinskih in državnih (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo. Vprašanje slovanski Poljski (K načrtom o skupnih mejah Poljske in Madžarske) Y soboto zvečer so zastopniki Rusinov v Podkurputski Rusiji — mujliua 700.00« ljudi močna predstružica velikega +0 milijonskega zasužnjenega naroda — v Užborodu, sledeč zgledu Slovukov v prisotnosti guvernerja Hribarja in rusinskega ministra v praški vladi Ivana 1'urkanju proglasili samoupravo rusimske dežele v okviru skupne češko-slovaško-rusinske države. Sklenili so, da sestavijo svojo lastno samoupravno vlado in da svoje želje predložijo vladi v Pragi, ki pu je že s tem, da je na zgodovinsko zlx>rovanje poslala svojega članu ministra Parkanju, vnaprej izpovedala, du je z uvedbo samouprave v Podkarpatski Rusiji zadovoljna in du ustanovitev tretje samoupravne edinice v skupni državi z odobravanjem vzame na znanje. Rusini so si s tem svojim modrim dejanjem morila še pravočasno rešili samobitni obstoj svojega malega narodnega drobca. Kajti v trenutku, ko so se zaradi sudetsko-nemškega pritiska in zaradi ohlapnosti zapadnih velesil zamujale meje češkoslovaške države, so se nalik šakalom začeli plaziti tako okrog Slovakov kakor okrog Rusinov narodi z roparskimi nameni. Ručno propagando je najprej vzdignila Madžarska, ki je 20 let čakala v zasedi, da se zopet polasti »Gornje Ogrske«, kakor v Budimpešti še vedno imenujejo slovanske dežele ]xxl Karpati. Tisk, radio, diplomacija, denar — vse je bilo vpreženo, da v Evropi ustvari razpoloženje za zasedbo Slovaške ali vsaj rusin-ske dežele po Madžarih, na meji pa je general Kcresztes-Fischer, do pred nekaj dnevi še poveljnik madžarskega generalnega štaba, zbral več tisoč tako imenovanih prostovoljcev, ki so imeli nalog, da ob prvem zunanjem znamenju, da češkoslovaška država kot držuva umira, planejo čez mejo in prinesejo svojo madžarsko »svobodo« slovaškemu in rusinskemu narodu. Budimpe.štanski tisk pa je objavil cele gomile dokazov, ki naj bi odločili v prilog grabežljivih madžarskih nakan po slovaški in rusinski zemlji. Med temii dokuzi je bil najbolj zanimiv ta, da morata Madžarska in Poljska na vsak način imeti skupne meje, ker le na ta način da bo protikomunistični zid, ki naj gre od Baltskega morja do Podonavja, sklenjen in neprehoden. O drugih »dokazih«, ki jih je madžarska propaganda razlila po vsej Evropi, ročil madžarski vladi, naj takoj opusti vse drugo sanjarjenje, ki bi ga Nemčija ne mogla podpirati, in naj se pobriga edino le za madžarske manjšine, je slovanska poljska vlada smatrala zu potrebno, da pred vso Evropo javno odobruvu načrt, da se vrže 700.000 Rusinov v žrelo madžarske objestnosti samo zato, da bi poljska in madžarska država mogli imeti skupne strateške meje. Takšno postopanje je Evropo osupnilo Bile so enako ozlovoljene avtoritarne in demokratične velesile, ki so se dne 29 septembra v Monakovem odločile za močne ukrepe, a prav gotovo niso imele namena dajati potuho stremljenjem, ki so v popolnem nasprotju z idejo samoodločbe, zaradi katere je nastopila sudet-sko-nemška kriza. Ostra nevolju je bila slišati tudi iz Romunije in iz drugih balkanskih držav, kjer niso mogli razumeti, čemu bi bilo treba dajati Madžarski posebne nagrade na račun slovaškega ali rusinskega naroda, ki sta oba izrazila željo, da ostaneta v okviru dosedanje države, iz istih razlogov, zaradi katerih so sudetski Nemci hoteli k Nemčiji in zaradi katerih so pravi Madžari na Češko-slovaskem izpovedali svojo voljo, da želijo k svoji materinski zemlji. Razplet dogodkov samih je bil tako hiter, da sc je madžarsko - poljska zarota izjalovila, preden je mogla postaviti svojo fronto. Slovaki in Rusini so proglasili svojo lastno samoupravo in s tem že sami odbili napad na svojo narodnostno življenje ter tako potrdili stališče, ki sta ga izpovedali že Italija in Nemčija, in kateremu se je pridružila tudi Anglija. Pre-~ pričani smo, da bodo pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko, ki so se začela v Ko-marnu in kjer so Madžari očividno hoteli ponoviti poskus, da uveljavijo svoje prvotne nakane, mirno in plodonosno potekla, kajti sedanji mednarodni položaj, s katerim bodo morali v Komarnu računati, je takšen, da branijo samoodločbo Čehov, Slovakov in Rusinov tudi vse štiri monakovske velesile. To pa je tudi trdno jamstvo, da bodo pogajanja uspela, ker bodo morala uspeti. i Politično poročilo iz Belgrada Kandidati se javljajo — Razglabljanje o sodelovanju strank pri volitvah Belgrad, U. oktobra, m. Tukajšnja politična javnost je še vedno pod vtisom snoči objavljenega ukaza o razpustitvi petomajske narodne skupščine in razpisa državno-zborskih volitev. Povsod se govori o novih volitvah. Ukaz o razpustu petomajske skupščine in o razpisu novih volitev ter ukaz o imenovanju novih ministrov so snoči objavile »Službene Novine« v posebni izdaji. Kakor znano, je v smislu določb sedai veljavnega volilnega zakona najvišji organ državni odbor, v katerem sta predsednik in podpredsednik senata ter predsednik skupščine in predsedniki državnih in najvišjih sodišč v državi. Njegova naloga je, pripraviti vse potrebno, da se volitve lahko izvedejo. Tako državni odbor najprej določi število volišč in imenuje njihove predsednike. Predsednik tega odbora g. Že-limir Mažuranič, kot predsednik senata, je sejo tega odbora že sklical na dan 13, t. m. ob pol 10 dopoldne V smislu določil sedaj veljavnega volilnega zakona mora vsak administrativni okrai imeti vsaj enega poslanca. Ker so bile po objavi sedaniega volilnega zakona izvršene nekatere spremembe v pogledu administrativne razdelitve na okraje, je pravosodni minister g. Simonovič izdal avtentično tolmačenje posameznih določb volilnega zakona. Sprememba glede administrativne razdelitve na okraje je bila izvršena tudi v Sloveniji. Dne 22. julija 1936 je namreč notranji minister dr. Korošec podpisal uredbo, s katero je ustanovil škofjeloški okraj. Z isto uredbo je bil ukinjen metliški okraj. Število okrajev je zaradi tega ostalo v Sloveniji isto. Pooblastilo za ustanovitev vrhniškega okraja namreč še ni izvršeno. Zaradi tega ostane v Sloveniji tudi število poslanskih mandatov nespremenjeno ter pripada mandat bivšega metliškega okraja škofjeloškemu okraju. Administrativne spremembe so bile izvršene tudi v nekaterih drugih banovinah. Tako je bil v vrbaski banovini ustanovljen nov okraj v Tešnju, ter se je zaradi tega število poslanskih mandatov v vrbaski banovini povečalo za 1. Prav tako v savski in donavski banovini. V savski banovini je bil ustanovljen nov okraj v Okučanih, v donavski banovini pa v Sremskih Karlovcih. Zaradi razpisa novih skupščinskih volitev se je v vsej politični javnosti pričelo živahno politično življenje. V tem oziru vsekakor vodi JRZ ter njeno tajništvo v Dečanski ulici neutrudljivo priprivlja vse potrebno gradivo za volilno borbo. V kratkem bo sklicana tudi seja glavnega odbora, ki bo pretresala vse za poslanske volitve v poštev prihajajoča vprašanja. Volilno borbo bo v imenu JRZ pričel predsednik stranke dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister, z velikim govorom, s katerim bo podal pregled naše zunanje in notranje ter gospodarske politike in bo tudi orisal smernice bodočega vladnega dela. Dr. Stojadinovič bo imel ta govor v prihodnjih dneh in ga bodo prenašale vse jugoslovanske radijske Praga. 11. okt. AA. (CTK) Misija češkoslovaškega generala Hradčiča sporoča: Včeraj so poljske čete zasedle odsek pri Orlovtl in Karvinu. Danes ob osmih zjutraj so jk>Ijsko čete dokončale zasedbo pokrajin Frlstadta, dalje odsek Bogumil, Rlrhwald, Peterwald. S tem je zaključena okupacija pokrajin, ki jih je Poljska zahtevala zase v znani noti češkoslovaški državi. Temna ozadja umora generala Pejeva 20.000 levov nagrade za zločin Sofija, 11. okt. AA. Po tukajšnjih obvestilih neuradnega značaja je morilec načelnika bolgarskega generalnega štaba bivši orožnik Vasilij Kirov, doma iz Custendila, ki je t>il pred petim} leti obsojen na robjjo zaradi umora predsednika neke kmelske občine v okolici Svileva. Ko je pred dnevi prišel iz zapora, je poskušal izvršiti zločin na generala Pejeva že pred včerajšnjim o priliki otvoritve razstave »Delo in veselje«, toda zaradi raznih okolnosti je moral svojo namero opustiti, Razlog umora še vedno ni znan. Polkovnik Sto-janov je takoj po operaciji umrl. Snoči jo za nekaj časa prišel k zavesti morilec generala Pejeva. Med izpraševanjem preiskovalnega sodnika je morilec priznal, da jo za la zločin prejel 20.000 levov. Ko so ga vprašali za imena ljudi, ki so mu dali denar in ukaz, da ubije generala Pejeva, je samo dejal, da sta bila lo dva človeka. Med nadaljnjim izpraševanjem je priznal, da se popolnoma zaveda, da je ubil načelnika generalnega štaba. Stanje atentatorja je takšno, da ni verjetno, da bi ostal pri življenju. V uradnem sporočilu, ki je bilo izdano snoči, samo suho navajajo dejstva brez podrobnosti o atentatu. Uradni krogi še vedno niso izdali nobenega sporočila o vzrokih zločina, temveč se samo omejujejo na ugotovitev, da je preiskava na pravi poti. Na prvi pogled in spričo različnih vesti, ki krožijo, je težko ugotoviti, če gre za politični umor. Znano je, da se general Pejev ni nikdar pečal z zunanjo politiko in se njegovo ime v zadnjih letih ni nikdar imenovalo v zvezi z notranjepolitičnimi dogodki. Smatra se, da je umor dejanje osebnega maščevanja neuravnovešenega čioveka. O atentatu na šefa glavnega generalnega štaba Pejeva poročajo še sledeče podrobnosti: Morilec je bil oborožen z dvema avtomatskima parabelu-moma ter je iz njiju izstrelil 18 krogel na generala Pejeva in majorja Stojanova. O nagibih zločina dosedaj še ni nič znanega. Obstoji razlaga, da je morilec duševno obolel t er je zločin izvršil brez posebnih namenov. Bolgarsko časopisje izraža silno ogorčenje nad včerajšnjim zločinom, ki je ugrabil bolgarski vojski enega njenih najboljših častnikov. Vsi listi brez izjeme poudarjajo izredne sposobnosti pokojnega generala Pejeva, katerega so smatrali za najboljšega vojaškega strokovnjaka. Policija je danes dopoldne izvršila večje število aretacij. Kakor se sliši, pa preiskava še ni dovedla do sigurnih sledov ter jo zaradi tega vodijo še v več smereh. Pri tem pa policija ne zanemari ničesar, kar bi moglo pomagati pri razjasnitvi zločinov. Franco odklanja posredovanje »Usodo Španije bo odločila zmaga nad marksisti« , Stališče Italije Burgos, 11. okt. TG. Vojni minister Francovo vlade general Davila jo imel govor, v katerem se jc z vsem ogorčenjem dvignil proti vsakemu poskusu posredovanja med Francovo in rdečo Španijo. Posredovanje jc nemogoče. Usodo Španije Ik» odločila popolna zmaga Francovo vojske. Tn je stališče, ki ga nacionalistična Španija zavzema v tem pogledu. Posredovanje želijo samo sovražniki Španije, ki bi radi preprečili, da sc Španija za vselej znebi marksističnega vpliva. London. 11. oktobra. AA. (DNB) Zastopniku agencije »Reuter« je general Franco glede na umik 10.000 italijanskih prostovoljcev izjavil, da v tem primeru nujno zahteva, da sc njegovi Španiji takoj prizna pravica vojujoče se stranke. General Franco jc dalje izjavil, da jc odbor za no-vmešavanje v svojem zadnjem predlogu odredil umik 10.000 prostovoljcev v lameno pravic vojujoče se stranko. Ker nacionalistična Španija no bo trgovala s svojimi lastnimi pravicami, je zato primernejše, če se tukaj idejo ne mešajo. Za vojsko v Španiji nc more biti drugega zaključka kakor brezpogojna vdaja poraženega sovražnika. Salamama, II. okt. AA. (DNB) Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: V teku včerajšnjega dne so republikanske čete na bojišču pri Ebru izvršile več ostrih protinapadov, toda pretrpele so velike izgube, dočim je nacionalističnim četam uspelo, da znova zasedejo svoje prejšnje postojanke, pri čemer so ujele veliko število sovražnikov. Razen letal, o katerih je bilo javljeno, da so bila sestreljena v nedeljo, jo bilo v teku včerajšnjega dno sestreljenih še 6 bombnikov. Nacionalistično letalstvo je ponoči bombardiralo voj. objekte v Hospitaletu in Vandrellu Acmelll. Sa i n i Jcan dc Luz, 11. okt. AA. (DNB) Po sporočilu republikanskega poveljstva so republikanske čete v teku včerajšnjega dne zavzele na bojišču pri Ebru kolo 2Tj0 na Colderosu. Sovražnik je izvršil večje število napadov, vendar pa ni napredoval na terenu. Republikanske čete so začele napadati dve koli v gorovju Pandolla. V zračni bitki so bila sestreljena tri nacionalistična letala, dočim so republikanci izgubili samo eno lelalo. Na madridskem bojišču so republikanske čete napredovale pol km severno od griča Ortez, V barcelonski luki so republikanski bombniki poškodovali neko angleško trgovsko ladjo. Rim, TI. okt. b. Razgovori med italijanskim ministrom Cianom in lordom Perthom so bili od-godeni na nedoločen čas, »Informatione Diplo-niatica« objavlja uradno poročilo o umiku enega dela prostovoljcev iz Španije ter pravi, da ureditev tega vprašanja pomeni naglo likvidacijo španske državljanske vojne in upostavitev normalnih odnosov z Italijo od struni Francije in Velike Britanije. S tem je storjen tudi konec vsem ugibanjem o morebitnem izidu razgovorov z grofom Cianom in lordom Perthom in posledicah, ki bi jih mogel imeti sklep francoske vlade, da imenuje svojega poslanika pri kralju Italije in cesarju Abcsinije. oddajne postaje. Prenos bo pravočasno »poročen javnosti. Z govorom dr. Stojadinoviča bo JRZ krepko pričela volilno borbo. JRZ bo postavila svojo listo v vseh banovinah in imela svoje kandidate v vseh okra-jih. Z JZR bo pri volitvah nastopala tudi Jugoslovanska narodna 6tranka, katere predsednik je Svetislav Hodžera, ki je zaradi doseženega sporazuma vstopil v vlado. Listo JRZ bodo v Srbiji \podpirali med drugim tudi zadrugarji, ki imajo v vladi zastopnika v osebi ministra Djordjeviča. Razpis skupščinskih volitev je precej zadel tudi srbijanska izvenskupščinsko opozicijo, ter bo hrvatskim opozicionalcem sedaj morala priznati, da nima večine Srbov za seboj in da ne more nastopati v njihovem imenu. Opozicija se tega dobro zaveda. Zaradi tega ie tudi sklenila postaviti za nosilca opozicijske liste starega Aco Stanojeviča, ker dr, Maček v Srbiji tako ne »vleče«. S tem svojim sklepom 60 srbijanski izvenskupščinski opozicionalci.dobili proti sebi pristaše dr. Mačka, kateri sploh nočejo slišati, da bi bil kdo drug na listi kakor dr. Maček. V primeru, če bi srbijanska opozicija vztrajala pri Aci Stanojeviču, bo postavila hrvatska opozicija svojo samostojno listo z dr. Mačkom na čelu. Te informacije sa se mogle danes slišati v Belgradu v tukajšnjih hrvatskih opozicijskih krogih. O teh vprašanjih je razpravljal danes tudi tako zvani delovni odbor izvenskupščinske opozicije. Na seje sta prispela iz Zagreba dr. Sutej, kot zastopnik bivše HSS in Večeslav Vilder kot zastopnik bivših samostojnih demokratov, katerih bi se dr. Maček zaradi njihove nejx>pularnosti v hrvatskih krogih rad znebil. Zaradi tega je bil v Belgradu prejšnji teden Svetislav Vilder ter je s srbi-jansko opozicijo razglabljal o mažnosti priključitvi bivše SDS srbijanski opoziciji v primeru, če bi jih dr. Maček napadel. Naravnost porazno je pa vplivala vest o razpustu skupščine na JNS, ki se zaenkrat sploh še ne more pravilno orientirati. JNS se zaveda, da je napačil sedaj zanjo najtežji trenutek, ki bo v primeru, če se ji posreči sestaviti kandidatno listo, morala pTed ljudstvom odgovarjati za vsa svoja protiljudska dejanja za časa svojega režima. Pri decembrskih volitvah bo JNS zaradi svoje proti-ljudske politike dobila 6voj končni smrtonosni udarec. Vodja GPU Jezov odstavljen Varšava, 11. oktobra. Iz Moskve poročajo, da je bil odstavljen dosedanji vodja sovjetske policije Ježov in na n:egovo mesto imenovan Malenkov, ki je bil do sedaj član komunističnega strankinega sodišča. Ježov je bil odpuščen zaradi tega, ker so njegove neprestane čistke spravile v nevaren nered državno in strankino upravo. Ježov pa za enkrat ne bo delil usode svojega predhodnika Jagode, ampak so ga poslali kot komisarja za vodne transporte, ki je seveda politično brezpomembno mesto. Litvinov se preseli na švedsko 1 Stockholm, 11. oktobra. Po nekih vesteh pričakm j«' dosedanji sovjetski zunanji minister Litvinov skorajšnje odstavitve, nakar se namerava preseliti in uživati pokoj na Švedskem. Sovjetska poslanka v Stocfc-holmu Kolontajeva naj bi že za. njega kupila vilo Y bližini mesta, . Belgijski kralj v Parizu Bruselj, 11. okt. AA. (DNB) Kralja Leopolda bodo na njegovem jutrišnjem potovanju v Pariz spremljali: kraljica-mati Elizabeta, mlajši brat kralja grof Flandrijski in predsednik belgijske vlade Spaak. Kralj se bo še istega dne zvečer vrnil v Bruselj. V uradnih krogih pravijo, da to kraljevo potovanje nima nobenega uradnega značaja, pač pa da kralj potuje le s tem namenom v Pariz, da se udeleži odkritja spomenika pokojnemu kralju Albertu, svojemu očetu. Pintaričev pajdaš aretiran ■f1"1, Maribor, 11. oktobra. Danes popoldne je policija aretirala v Grajski starinarni 23 letnega Jakoba Fišerja, ko se ja tam izdajal za Jakoba llropata. Aretiran je bil v trenutku, ko je skušal prodati nekaj obleke. Izkazalo se je, da je Fišcr vlomil 1. t. m. med pol 12 in 12 v stanovanje železničarja Klančnika v Studencih ter mu odnesel 7G2 din v gotovini, štiri moške obleke in listnico ter je povzročil 3000 din škode. Odnesel mu je tudi na 1200 din glasečo se hranilno knjižico. Fišer je skušal že 2. t. m. prodati del ukradene obleke v starinarni Schell na Koroški cesti. Toda ko ga je lastnica vprašala za legitimacijo, je pustil obleko na pultu in jo ucvrl. Imajo ga tudi na sumu, da je vlomil v Delavsko pekarno na Tržaški cesti in da je izvršil še nekatere druge vlome. Fišer ,jfr bil svoječasno zaprt skupaj z zloglasnim Pinteričem in ko sta prišla na svobodo, sta izvršila več vlomov in tatvin. Zagoneten napad v gozdu Pulko je danes popoldne umrl. Pred smrtjo nI ničesar povedal, na kakšen način jc bil obstreljen, in tako je zaenkrat ostal ta slučaj nepojasnjen. , Kitajska zmaga na Jangce Kitajci so popolnoma uničili dve japonski brigadi Hankov, 11. oktobra. AA. (DNB) Glavno poveljstvo kitajskih čet sporoča, da se jc kitajskim četam posrečilo pobiti dve japonski brigadi na obali reke Jangce. Ti dve brigadi pripadata 101. in 106. japonski diviziji. Največji del Japoncev je padel. Kitajci so zaplenili veliko vojnega materiala. Japonci so trčili na Kitajce na obronkih hriba Palaj, jugozahodno od Tchana. Kitajci so bili v veliki številčni premoči, da so obkolili Japonce in jih pobili. S kitajske strani dalje poročajo, da so dosedaj Japonci prišli šele na severni obali Jangceja pred osrčje kitajskih čet v zelo hribovitem ozemlju, ki pomeni zanje obrambno linijo pred Hankovom. Na tem kraju pričakujejo odločilno bitko. Tokio, 11. oktobra. TG. Japonska agencija Domei poroča, da so Japonci zasedli mesto Sin-jang na železniški progi Pcking-Hankav. Rcuteriev UTad pa poroča, da je ta vest preuranjena in da so Japonci prišli samo do predmestja, kjer so pognali v zrak nekaj mostov. Zasedli so mesto Ta- janhočen, ki leži kakih 15 km severno od Sinjanga, Japonske čete 60 se približale Sinjangu z juga ter so zavzele važne utrdbe kitajskih čet na jugovzhodnem delu Lušanskih brd. Šanghaj, 11. okt. b. Z več strani potrjujejo, da je bila 10. oklobra končana velika bitka med kitajskimi in japonskimi četami v goratih predeli)) 1(10 milj južnozapodno od llankaua. Ta bitka se Je končala z veliko zmago kitajskih čet. Japonci so imeli ogromne izgube v vojaštvu in vojnem materialu. Na ostalih bojiščih je položaj nespremenjen. Žrtve japonsko-kitajske vojne Tokio, 11, oktobra. Japonska uradna poročevalska služba javlja: V času od 20. avgusta do 3 oktobra so kitajske čete pustile na bojiščih centralnc Kitajske 68.737 padlih in 2017 ujetnikov. V istem času so japonske čete izgubile 11.75Q mrtvih in ranjenih, — Fronte v Sveti deželi V znani italijanski reviji »Vita e Pensiero« piše k današnjemu stanju v Sveti deželi pater Paolino Visentin med drugimi izvajanji tudi sledeče: Fronti, ki si v Palestini stojita nasproti, segata dalefi izven okvira svete dežele. Za priseljenimi Judi stoji celotno svetovno judovstvo, ki je kljub svojemu porazu v nekaterih deželaTi Se vedno zelo vplivna moč zaradi svojega bogastva, zaradi tiska in vpliva na politiko. Za palestinskimi Arabci pa ne stoje samo razna 6orodna plemena v Mali Aziji, ki bi hotela veliko arabsko državo, ampak tudi mohamedanski narodi v daljni Aziji in v Severni Afriki, s katerimi mora računati angleška mandatarna oblast. Prebivalstvo Palestine je po Štetju leta 1931 znašalo 1,055.821 duS. Zaradi močnega dotoka judovskih priseljencev znaša sedaj gotovo okrog 1,300.000. Od tega števila je okroglo 900.000 Arabcev in Sircev, ki so po veri večina mohamedanci, in kakih 300.000 Judov ter 80.000 kristjanov, od katerih pripada kakih 40.000 latinskemu obredu. Dotok Judov najbolje kažejo naslednje Številke: od leta 1922, ko je končno veljavno deželo sprejela angleška mandatarna oblast, pa do 1928, se je priselilo 56.133 Judov, od teh 60.1% iz Poljske, 20.6% iz Rusije, 6.5% iz Romunije, 4.4% iz Litve itd. Zaradi nemirov, ki so se v naslednjih letih pojavili v Palestini, je judovski dotok nekoliko popustil, pa zopet zelo narastel po letu 1931. Uradna statistika navaja: leta 1931: 4075 judovskih doseljencev, 1932 : 9555, 1933 : 30.327, 1934:42.359, 1935:61.834. V teh številkah pa niso všteti priseljenci, ki so se tajno vselili. Gotovo je danes od palestinskega prebivalstva vsaj 20% Judov. Z rastočim priseljevanjem pa napreduje tudi pridobivanje zemlje, kar pomenja postopno razlastitev domačinov Arabcev. Kdor položaj pozna, ve, da delajo Judje tukaj po širokopoteznem načrtu. Najprej so pokupili najboljša zemljišča, in sicer rodovitne ravnine na severu in pokrajino ob morski obali. Pri tem so Judje arabskim fe-lahom plačevali 10-kratno ceno v zlatu, samo da so jih pridobili za prodajo zemlje. Z vsemi tehničnimi pripomočki so tako pridobljeno posest spremenili Judje v rodovitno žitnico in donosne oranžne nasade. Judje so uredili vzorne kolonije in mnogo vasi, nekatere med njimi tudi na osnovi komunističnega skupnega gospodarstva. Judovski denar je v nekaj letih ustvaril novo moderno pristaniško mesto Tel Aviv, velik del pristanišča Haife in čisto nove četrti Jeruzalema. Ogromne tovarne in industrijske naprave dajejo tem judovskim mestom in vasem čisto zapadnjaški, da, naravnost amerikanski značaj. Računajo, da so samo v letu 1934 porabili za ceste, tovarne in naprave za namakanje nad 10 milijonov funtov. Posebno delavna je judovska mladina. V novih vaseh in v podeželju sploh komaj vidite kakega starega človeka. Res se tudi Opaža, da mnogi- judovski doseljenci ne zmorejo težkega poljedelskega dela in da se ga hitro naveličajo ter da se selijo v mesta. Tako je danes že tretjina vseh doseljenih Judov v mestih. Življenje teh ljudi ni ravno vzorno v moralnem pogledu. Po uradnih ugotovitvah je nad polovico judovskih zakonov ločenih. V letu 1936 n. pr. je bilo 4445 judovskih porok in 2261 judovskih zakonskih ločitev. Orožje judovske fronte je obilen denar, izvrstno obvladanje tehnike, kakor tudi fanatizem judovske mladine, ki je trdno odločena, za vsako ceno obdržati pridobljeno last. Proti tej sili stoje Arabci skoraj brez moči nasproti. Angleži ne kažejo volje, da bi zavrli judovski dotok v Palestino, na drugi strani pa tudi nimajo interesa, da bi Arabce kulturno in gospodarsko dvignili, da bi vsaj malo bili kos judovskim priseljencem. Več kot 85% arabskih felahov, ki so poljedelci, ne zna ne Citati ne pisati, nad 73% vseh arabskih otrok je brez šolskega pouka. Revno zemljo, ki brez umetnega namakanja zelo malo donaša, obdelava arabski kmet z najbolj primitivnimi sredstvi. Zato je umljivo, da so mnogi radi prodali zemljo, posebno, ker so Judje veliko zanjo ponujali. Pozneje eo seveda začutili grozečo nevarnost. Prvi spori so se pričeli, ko so judovski najemniki ogradili svojo posest in niso pustili arabskim pastirjem, da bi čez njihovo ozemlje gonili svoje črede. Nato je veliki mufti izdal ukaz, da ne sme noben Arabec prodati več svoje melje Judom. Istočasno je zahteval,da angleška oblast ne dovoli novega judovskega naseljevanja v Pale- Odkod »Jaklitsch-i«, »Miklitsch-i« itd. na Kočevskem? Glasilo nemštva na Kočevskem »Gotscheer Zeitung« se je v zadnjih številkah pečalo s poreklom Nemcev na Kočevskem. Najprej je skušala dokazati, da nemški priseljenci, ki so prišli s Tu-rinškega, nikakor niso bili kaki kaznjenci, ampak samo pošteni in junaški ljudje. V zadnji številki pa se peča z imeni kočevskih Nemcev in se pritožuje, da nekateri hočejo raznim »Jaklitsch-em«, »Miklitsch-em« itd. podtikati slovansko poreklo. Da pa so tudi taki pravega nemškega rodu, razlaga in dokazuje takole: »Kaj pa prav za prav pove ime Jaklitsch? Jaklitsch je toliko kakor sin Jakoba, potomec Jakoba, Miklitsch: sin Miha (Michl) itd. Toda kako pride zraven končnica -itsch, se bo kdo vprašal. Ta je pa vendar slovanska! Torej morajo tudi osebe teh imen biti Slovani! — Toda temu ni tako! Kakor je znano, naši predniki iz Turingije še niso prinesli s seboj družinskih imen. Šele pozneje se je država čutila primorano, da svojim državljanom da imena, ki preidejo od očeta na sina itd. Še v prvem kočevskem urbarju najdemo: sin Jaka (»Sohn des Jaki«), sin Miha (»Sohn des Michl«); v drugem urbarju, za katerega se imamo zahvaliti gospodstvu hrvatskega grofa Blagaya, pa že beremo Jaklitsch, Miklitsch itd. Tako torej: sedaj vemo! Hrvatski grofje so bili, ki so nam dali ta drugi urbar, hrvatski grofje, katerih hrvatski uradniki so vpeljali sedanji način v pisavi mnogih kočevskih imen. V pisarnah takratnih gospodarjev kočevske dežele so sedeli izključno hrvatski uradniki. V teh pisarnah nastale knjige 60 nam edini vir, iz katerih moremo črpati način pisave naših družinskih imen. Pisava naših imen v prvem urbarju nas opravičuje k zanesljivi ugotovitvi, da »Jaklitschi« in drugi z ljudmi slovanskega porekla nimajo nič skupnega.« Po tej razlagi zaključuje »Gottscheer Zeitung« svoj dokaz o pristno nemškem poreklu raznih »Jaklitsch-ev«, »Miklitsch-ev« in za konec pravi: »Danes smo, hvala Bogu, že tako daleč, da preiskujemo zgodovino s stališča naše krvi, ne pa, kakor se je v avstro-ogrski monarhiji žal vedno dogajalo, s stališča poedinih dinastij, grofovstev itd. Tudi mi delamo zgodovino in ne živimo samo trenutku, ne samo za6e in naš rod, ampak za eno ljudstvo (»fiir ein Volk«)! Ker ljudstvo si je šele takrat pridobilo pravico do obstanka, ko je začelo misliti ne v osebah, ampak v rodovih — misliti, čutiti, ravnati in verovati.« S temi trditvami naj bo po mnenju »Gottscheer Zeitung« enkrat za vselej ugotovljeno, da so vsi, ki končnico svojega imena »-ič« pišejo s -tseh«, pravega nemškega porekla in jim je sploh vso končnico k imenu dal le ta nesrečni hrvatski grof Blagay! Le kaj bo s tistimi, ki po svojih prednikih ne segajo nazaj v dobo grofa Blagaya, ampak so še v našem rodu, pred c. kr. uradniki prekrstili svoje ime in ga začeli pisati z »-itsch, -igg, ikk « Ti 6e bodo težko sklicevali na uradnike grofa Blagaya. Ali s tistimi, ki se pišejo »Tschebul«, »Petritsch« po Koroškem, ali s tistimi, ki počivajo na pokopališču pri Sv. Krvi pod Grossglockncrjem m so na spomenikih na njihovih grobovih vklesana imena »Jakopitsch«, »Miche-lit6ch« itd.7 Tja gori pa oblast grofa Blagava ni nikoli segala, tam so pa potemtakem pač kaki drugi uradniki za družinska imena vpeljali nov način pisanja s tem, da so sina kakega Jaka naredili za »Jaklitscha«, oziroma, da so že živečega Jakliča zapisali z nemškimi črkami. Blagay tam gori res ni rodil Jakličev in podobno. Res, treba je misliti s stališča krvi! Važno zborovanje v Ptuju Ptuj, 10. oktobra. V nedeljo, 9, t. m. se je zbralo v Ptuju pod predsedstvom banskega svetnika Janžekoviča 150 naših najzavednejših mož in gospodarjev obsežnega ptujskega okraja, da slišijo poročilo strankinega vodstva o političnem položaju in se pripravijo za volivno kampanjo, ki pa ne bo težka, ker nasprotnik nima nobenih tal med ljudstvom dravskega polja. V imenu stranke je g. Marko Kranjc, dolgoletni tajnik mariborskega vodstva, z njemu lastno stvarnostjo najprej naslikal mednarodne razmere in poudarjal, kako je hudi vihar zadnjih dni šel mimo nas, ne da bi bil naši državi prizadel kakšno škodo. To je edino zasluga sedanje vlade Stojadinoviča, Korošca in Spahe, (Viharno ploskanje), ki je Jugoslavijo zunanjepolitično okrepila, sklenila z vsemi sosedi in z vsemi velesilami, naj pripadajo katerikoli skupini, dobra prijateljstva in postavila državo na trdno gospodarsko podlago, tako da je Jugoslavija povsod v 6vetu spoštovana in iskana. Nato je poročevalec prešel na naše notranjepolitično torišče in ugotovil, kako da se je pod sedanjo vlado začel gospodarski dvig ljudstva na vseh področjih in med vsemi stanovi, dočim smo pod režimi liberalnih centralistov padali in padali, dokler se nismo znašli nad prepadom. Iz njega sta nas rešila dr. Stojadinovič, ki se je zvezal z voditeljem našega naroda dr. Korošcem (Dolgotrajno ploskanje), da bi se začela nova in plodovita doba našega državnega in narodnega življenja. Dr. Korošec kot notranji minister je s širokogrudnim tolmačenjem zakonov odpravil zadnje sledi JNS diktature, ki je tlačila ljudsko voljo, in nastopilo je ozračje miru, narodne vzajemnosti ter zaupanja v stini. Temu pa Angleži niso ustregli in zato se oborožen upor nadaljuje. Seveda so gotove evropske sile, ki z denarjem in orožjem podpirajo arabske upornike. Na obeh straneh je bilo do sedaj že mnogo mrtvih. Obe stranki sta odločno odklonili angleški načrt, da se Palestina razdeli v tri dele. Palestinski kristjani so zaenkrat izven sovražnih front. Oni samo žele, da bi sveta mesta bila obvarovana pred razdejanjem državljanske vojne. Popolna zmaga judovstva bi gotovo kristjanom povzročila velike težave. Vedno bolj pa se kaže interes evropskih sil, da Palestino spremene v bojišče, na katerem bi se odločalo go-spodstvo nad Prednjo Azijo in Severno Afriko. Za krščanski svet je gotovo tragično, da je ravno tista dežela, po kateri je hodil Knez miru, danes i prizorišče krvave državljanske vojne. boljšo bodočnost, tako da je šef vlade (Klici: Živio Stojadinovič!) mogel začeti svojo globokosežno gospodarsko reformo. Državni dohodki stalno rastejo, tako na primer so znašali junija tega leta 940 milijnov nasproti 800 milijonom ianskega leta v istem času. Diktatorski JNS režim nam je zapustil 1 milijardo primanjkljaja, naša vlada pa je to popravila in dosegla še višek. Zemljarina in obrtni davek sta se znižala in davčni predpisi 60 se ublažili. Vrednost državnih papirjev stalno raste, dinar je trden in zlato kritje je poskočilo na 42%. Za celih 10 milijard se je zvišalo narodno premoženje Jugoslavije in naša zunanja trgovina izkazuje višek našega izvoza nad uvozom iz tujih držav; visoko številko izkazuje tudi tujski promet v naši državi. Za 45% je zrastel naš izvoz. Odplačevanje državnih dolgov se je uredilo in storilo se je veliko delo z likvidacijo kmečkih dolgov, ki so se znižali od 7 milijard na 2, in s kreditiranjem našega zadružništva, ki se je oživilo in obnovilo, da more zopet rasti. Ormož je dobil pol milijona za zadružno klet, prav toliko je sklenjeno za Ptuj, kar bo imelo velik vpliv za zboljšanje produkcije našega vinogradništva. Od banovine so dobili naši vinogradniki 1 milijon brezobrestnega posojila, velika skrb se posveča tudi našemu sadjarstvu zlasti z ozirom na cene, da bi imel od te za štajersko ljudstvo toli važne gospodarske panoge dobiček predvsem kmet-proizvajalec, ne pa prekup-čevalska trgovina. Glede javnih del ni več upravičen očitek, da se Slovenija zapostavlja, zakaj našima predstavnikoma v vladi 6e je zahvaliti, da imamo tudi mi primeren delež od kreditov, ki jih vlada v ta namen daje (Vzkliki: Živio dr. Korošec, Živio dr. Krek!). Nismo dobili samo deleža od štirimilijardnega kredita, ampak bomo deležni tudi 10% od novega posojila za javna dela. Nato je g. Marko Kranjc razložil velik pomen bližajočih se volitev za parlament, ki mora pokazati pravo sliko ljudskega mišljenja in razpolože nja v državi, saj je bil stari, ki je bil z diktatorskimi metodami izvoljen od Jevtiča, znesen z vseh vetrov od režimske volje, ne pa resnično izbran od naroda. Novi parlament bo zanesljiv, bo imel trdno nravstveno podlago v ljudski duši in volji ter bo vladi zelo olajšal težko in odgovornosti polno delo v času, ko se Evropa preureja in postavlja na druge pdlage. Slovensko ljudstvo bo gotovo pokazalo svojo enodušno voljo, da slejkoprej sledi svojemu voditelju dr. Korošcu in ga mogočno podpre! Tem besedam je sledilo dolgo navdušeno vzklikanje dr. Korošcu. Nato je imel g. banski svetnik Janžekovič zelo temeljito predavanje o gospodarskih in kulturnih potrebah ter željah prebivalstva ptujskega okraja. Zel je veliko odobravanje navzočih za ta globoko zamišljeni delovni program. Za tem se je začel temeljit razgovor o gospodarskih potrebah ptujskega okraja. Med drugim se je poudarjala potreba, da se zgradi silos za shrambo sadja, da se spremeni zakon o trošarini na vino, ki ga birokracija tolmači in izvaja ne v korist našemu vinogradniku, in da se popravijo državne cestne zveze, zlasti zveza Maribor-Ptuj-madjarska meja je v žalostnem stanju. Slišale so se tudi pritožbe zoper davkarijo. Nato so se zbrani možje posvetovali o kandidatu ptujskega okraja in nato po tajnem glasovanju z listki skoro soglasno izvolili g. Marka Kranjca, ki se je, navdušeno aklamiran, za to čast zahvalil in obljubil, da se bo z vsemi silami prizadeval, da koristi okraju, ki glede politične zavednosti in želji po gospodarskem in kulturnem napredku stoji v Sloveniji na enem najbolj častnih mest. Za namestnika g. Kranjca pa so navzoči izvolili g. Janžekoviča. Nov član med poslanci JRZ Milan Banič, poslanec s Sušaka, je te dni prijavil svoj pristop v JRZ (doslej je bil član Jugo-slovenskega kluba). Ob tej priliki je dal »Vremenu« daljšo izjavo, v kateri razlaga, kaj ga je nagnilo do tega koraka. Mod drugim pravi, da je bil do dr. Stojadinovičeve vlade in JRZ sicer vedno v opoziciji, toda v konstruktivni opoziciji, ki objektivno ocenjuje dobre in slabe strani režima in da je prav po tej poti prišel do zaključkov, na podlagi katerih se sedaj čuti dolžnega stopiti v JRZ. V izjavi priznava uspehe dr. Stojadinovičeve vlade na gospodarskem in socialnem polju, v notranji in zunanji politiki in zaključuje: »Z današnjim dnem stopam v vrste JRZ in sem prepričan, da bodo mojemu zgledu sledili ne samo moji prijatelji, ampak vsak pameten Srb, Hrvat in Slovenec, ki z odprtimi očmi gleda na vse to, kar se okrog nas dogaja in ki je prepričan v pravilnost velikih besed, ki so bile zadnjič izrečene v Skoplju: Od zunaj nam ne preti nobena nevarnost; priti more samo od nas samih.« V znamenju razpisanih volitev Še preden je bila skupščina uradno razpu-ščena in so bile razpisane nove volitve, se je v nekaterih krogih opažala značilna živahnost, iz katere je bilo možno sklepati, da nečesa pričakujejo in se pripravljajo. Tako so nekateri poslanci, ki so odlikovani s Karadjordjevo zvezdo, pri društvu nosilcev Karadjordjeve zvezde dali potrditi svoje legitimacije, da bi po razpustu skupščine ostali brez pravice do brezplačne vožnje po železnici. O posvetovanjih pri Ljubi Davidoviču in en dan pozneje pri dr. Mačku smo že poročali. V krogih združene opozicije se zlasti veliko govori o vprašanju, kdo naj bo nosilec njihove liste. Nekateri pravijo, naj bi bil sedaj Aca Stanojevič, ker je bil dr. Maček že leta 1935. Dočim pa v Zagrebu pravijo, da bi lista, katere nosilec hi bil Srbijanec, pri hrvaških volilcih mogla izzvati abstinenco. V krogih SDK pa pravijo, da se itak samo po sebi razume, da bo nosilec vsedržavne liste, ki jo ho postavila Združena opozicija, spet dr. Maček in da so vse tri skupine že ua to pristale. Pogled v tisk »Hrvatski dnevnik« piše: »Ob najnovejših dogodkih, ki so postavili na dnevni red položaj in pravice narodnih manjšin, se omenjajo narodne manjšine, ki žive na Madžarskem, ro madžarskem popisu iz leta 1920 jc na Madžarskem živelo 36.864 Hrvatov, 23.288 Bunjevcev, 17.132 'Srbov in 6087 Slovencev, ropis iz leta 1930 pa pozna samo še 27.083 Hrvatov, 20.564 Bunjevcev in 7031 Srbov. V dvajsetih letih se jc torej to število zmanjšalo za 27.415. Zanimivo je, da madžarska statistika navaja Hrvate kot poseben narod, Bu-njevce pa spel poseben narod, čeprav so Bnujevci Hrvati Svetislav Ilodžera, novi minister brez portfelja. KULTURNI OBZORNIK Nova epopeja Like — klasično delo hrvatske književnosti Mile Budak: »Ognjište«. Roman iz ličkoga seljačkog života. Savremena knjižnica »Matice Hrvatske«, knj. 13—16. Zagreb 1938. Roman, ki je bil prva leta po vojni potisnjen nekoliko ob stran, postaja zopet priljubljena lite-rana oblika in iznova osvaja svoje nekdanje mesto, ki so mu ga bili pridobili veliki realisti preteklega stoletja. Toda minili so časi, ko je bila sleherna leposlovna knjiga če že ne mejnik, pa vsaj lep in pomemben slovstven dogodek, ki ni obledel niti potem, ko so izšla nova, tudi veljavna dela. Zadnja leta pa se zdi, da s številom izišlih knjig pada njihova vrednost in da so tudi v drugih svetovnih literaturah vedno redkejše res velike monumen-talne slovstvene umetnine. Ivo Kozarčanin sicer pravi, da je danes laže biti pisatelj kot pred desetimi ali dvajsetimi leti, dodaja pa takoj, da je danes mnogo teže biti dober pisatelj kot pred desetimi ali dvanajstimi leti. Zato lahko s tem večjim veseljem ugotovimo, da smo prav sedaj doživeli rojstvo dela, ki preseneča s svojo zunanjo mogočnostjo (blizu 850 strani, ki so razdeljene na štiri knjige) in zmaguje z notranjo močjo: to je zivirni Budakov kmečki roman »Ognjište«, ki ga hrvatska kritika po vsej pravici imenuje epopejo Like, delo samo pa šteje med najboljšo leposlovno prozo, kar je po vojni na Hrvatskem izšlo. Preden pa preidemo k delu samemu, ne bo odveč, če avtorja samega z nekaj besedami predstavim slovenskemu občinstvu. Mile Budak se je rodil 30. avgusta 1889 pri Sv. Roku v Liki (okraj Gračar). Ko je prišel na svet, ni več imel očeta, zato je bila njegova mladost zelo grenka. S po- močjo svojih bratov je prišel v sarajevsko gimnazijo, skozi katero se je pretolkel z instrukcijami in štipendijami. Po maturi (leta 1910) je odšel na zagrebško vseučilišče in se hotel posvetiti zemljepisu in zgodovini, odkoder je kmalu presedlal na pravo. Prišla je vojna, ki je tudi Budaku dala okusiti vse svoje grozote z ujetništvom vred. Vendar je Budak srečno rešil svojo glavo in se iznova lotil prava, ki ga je leta 1920 dovršil z doktoratom ter se posvetil odvetništvu. Sedaj živi v Zagrebu kot odvetnik. — Začetki Budakovega slovstvenega dela segajo do IV. razreda gimnazije, ko je bila v »Pobratiniu« tiskana prva njegova pesem »Zagreb«. Kmalu se mu je odprla pot tudi v druge liste, on pa od vezane besede vedno bolj prehaja k nevezani. Po vojni je Budakovo literarno delo nekoliko zastalo, ker se je začel baviti s politiko, ki mu je — kakor sam pravi v svojevrstni avto-biografiji, ki je dodana zadnji knjigi »Ognjištu« in odkoder so vzeti tudi naši zadevni podatki — prinesla mnogo nepoplačljivih izkušenj, nekaj dolga, sedem mesecev ječe brez preiskave in znani atentat 7. junija 1932. Šele leta 1929. je zopet krepko prijel za pero in v naslednjih štirih letih mu je izdala Matica Hrvatska tale dela: leta 1930. zbirko liških povesti »Pod gorom«, leta 1931. roman »Raspeče«, leta 1932. roman »Na ponorima« ir. leta 1933. liške novele »Opanci dida Vidurine«. Napisane ima romane »San o sreči« in »Direktor Križanič« in še mnogo manjših stvari, ki jih pa ne namerava obelodaniti, če mu Bog da zdravja, da napiše nove. S svojim dosedanjim slovstvenim delom si je pridobil Budak glas dobrega pisatelja, z romanom »Ognjište« pa se je vzpel visoko nad ostale sodobne hrvatske romanopisce. Tu je namreč podal Budak tako popolno podobo svoje Like, da bo »Ognjište« odslej uvrščeno med klasična dola hrvatskega slovstva, kot je n. pr. Kovačičevo »U registraturi«. V »Ognjištu« je podana sinteza vseh najvitalnejših današnjih literarnih struj: tu je strnjeno duhovno-realistično pojmovanje človeka in njegovega odnosa do zemlje, na kateri živi in katero Budaku simbolizira »ognjišče«. Njegove ljudi vleče planina nase kakor volka, zemlja jim je živo in plodno bitje, pogovarjajo se s pšeničpim klasom in z živino v hlevu. Posebno stari rod živi za svoje ognjišče in vse žrtvuje za dom in za zadrugo. Zekan, Blažič in Lukan so pripravljeni, da se zaradi ognjišča odpovedo najlepši ženi! Tudi v novem rodu je klic zemlje močan, še močnejši pa je krik srca, ki se mu tudi odzove. Tudi Miča ljubi zemljo, a še bolj ljubi Anero in zaradi nje zapusti ognjišče, starše, brate. Dalje najdemo v tem delu zdravo in pravilno pojmovanje družine. Manda imenuje zakonsko življenje »srečo« in roditi otroke ji je božje delo. Prav značilne so besede: »Zemlje in otrok ni nikdar preveč« (II, 169), in: »Težko hiši, v kateri se ne sliši jok otrok in smeh družine« (II, 174). Tudi zadružno življenje podobno pojmujejo in vsakemu sta mir in sloga v hiši več kot lastno zadovoljstvo, vse pa sloni na avtoriteti starešine in na osebni svobodi članov: »Ognjišče in ob njem žena in otroci!« To je sveta trojica na zemlji. Eno brez drugega in brez tretjega ne more biti, ni popolno, ni dovršeno. Sod je dober tudi brez vina, seveda je dober; vendar sod je zato tukaj, da v njem hranimo vino, šele tedaj te popolnoma zadovoljuje, krepi in opaja, kadar je v njem vino! Brez tega je samo prazna posoda^ ki ima dve dni ter toliko in toliko dog« (II, 74). Vsebina »Ognjišta« je tako razsežna, da njene fabule tukaj ni mogoče obnoviti. V enem stavku pa se da označiti: borba dveh gospodarjev, dveh starešin, da ohranita ogenj na svojih ognjiščih. Na eni strani imamo Lukana. na drugi strani Bla-žiča z usodnim nagnjenjem do snahe Anere. V svojem predavanju, ki ga je imel Jules Ro-mains letošnjo pomlad v Zagrebu, je med drugim rekel: »Kakor se mora vsako bitje na zemlji razvijati (m svoji naravi in svobodni volji, ne da bi se pri tem motila splošna harmonija, najvišji zakon vesolja, tako se morajo razvijati in rasti po svojih zakonih osebe v romanu; od soglasja In ravnovesja med njimi je odvisna vrednost umetni-nikovega dela.« V Budakovem romanu je soglasje in ravnovesje med osebami vzorno zasnovano in mojstrski izvedeno. Silak Blažič, cinik, ki se z vsem na nebu in na zemlji igra kot s staro pipo, stoji dolgo kakor mogočen hrast sredi grmičevja. Toda polagoma iz tega grmičevja poženejo krepki, vitki hrastiči, ki kmalu dorastejo in prerastejo Blažiča, čigar rast je obstala. Usodno naključje, vojna, je izpoddrezala sina Mičana, prvega, ki se je očetovi samovolji odločno postavil po robu, vzel Anero in si postavil lastno kočo, ko ga je če vrgel iz hiše. Ali na Mičanovo mesto je že stopil drugi sin Joso, najrazsodnejša in zato morda najsimpa-tičnejša oseba v romanu. Joso je najlepši primer močne bratovske ljubezni in preudarnega sina, ki miri mater in brani sebe in vso hišo pred zverinsko surovostjo svojega očeta. Ko pa je po mnogih udarcih usodo, ki so tako zelo razrahljali Lukanovo ognjišče, da je ogenj na njem že ugašal, padla Blažičeva senca tudi na Lukanovo hišo, si je nakopal sovražnika, čigar moči je preveč podcenjeval. To je bilo za Blažiča usodno. Lukan se jo z zadnjimi močmi kot orel nad svoje gnezdo razprostrl nad svoje ognjišče in ga branil. Ko se Blažič ni ustavil niti ob zločinski smrti Anere, ki jo je povzročila njegova pohota, je v mirnem Lukami dozorel strašen sklep, da se ga reši. In z Blažiče-viin ubojem se delo konča: izpolnile so se Mandine slutnje, ki je vedela, da je on vedno »izvan cilog svita« in da bo takšna nenavadna tudi njegova smrt. Tako sem komaj nekoliko nakazal velikansko bogastvo, ki jo shranjeno v Budakovem »Ognjištu«. Kdor bi hotel izčrpati vso lepote tega originalnega dela, kdor hi hotel opozoriti na nepregledno galerijo mogočnih podob, ki jih je avtor obdelal, bi moral napisati obsežno studijo, ki jo no »Ognjište« prej ali slej gotovo tudi izzvalo. Kako zanimiva je na primer podoba lepe in nepojmljivo močne Anere, ki je pravi »junak«, ka Drobne novice Koledar Sreda, 12. oktobra: Maksimiljan, škof; Se- rafin, spoznavalec. Četrtek, 13. oktobra: Edvard (Slavoljub), kralj; Koloman, m učenec. Novi grobovi + Gorenja vas - Iteteče. V nedeljo proti večeru se je bliskovito raznesla vest, da je tragično umrl znani posestnik in restavrater pri postajališču, g. Anton Jenko. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica. Naj jo tolaži Bog v teh težkih dneh, pokojniku pa naj sveti večna luč! -f- Bekt Zorko, član opernega zbora ljubljanske opere, je izdihnil v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo danes, v sredo ob treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Naj počiva v miru! Prizadetim svojcem naše sožalje! Osebne vesti = Iz bnnooinske službe. Dr. Kuhar Aleksander, primarij in v. d. ravnatelja banovinske bolnišnice v Ptuju, jo napredoval v prvo stopnjo IV. položajne skupine. Dr. Cvijan Davorin, volonter banovinske bolnišnice v Mariboru, je postavljen za uradniškega pripravnika. Kolavčič itudolf je postavljen za banovinskega arhivskega uradnika VIII. položitjne skupine pri okrajnem načelstvu v Ptuju. Za obrtnega učitelja na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen Zupančič Avgust. Zdolšek Alfonz je napredoval za banovinskega arhivskega uradnika IX. skupine pri okrajnem načelstvu v Kamniku. Jug Vincenc je postavljen za uradniškega pripravnika X. položajne skupine rečnega nadzornika pri okrajnem načelstvu Maribor levi breg s službenim sedežem v Gornji Radgoni. Napredovala je Gorup Ana pri okrajnem načelstvu v Mariboru levi breg za zvaničniro 11. skupine. Peček Ludovik je postavljen za cestnega nadzornika zvaničnika pri tehničnem oddelku okrajnega načelstva v Ljubljani. Premeščen je Tomažič Martin, zvaničnik 1. skupine drž. bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v občo drž. bolnišnico v Ljubljani. Upokojeni so policijski stražniki: Putinja Anton, Banko .Tosip in Šenčur Josip: polic, nadstražnik Zižmond Ivan; vsi pri upravi policije v Ljubljani in Frančeškin Anton, policijski stražnik pri predslojništvu mestne policije v Mariboru. mu jejo na inladinsko-zaščitiiem področju, da pošljejo na ogled razstave svojega zastopnika. Vožinja je v zvezi z ogledom obrtne razstave, ki je v prostorih velesejma, polovična. — Unija za zaščito dece v Ljubljani. — Nesreča v gozdu. Iz Št. Jurja pod Knmom: Posestnioa Medvežek je šla v četrtek popoldne s svojim sinom in hčerjo v hosto posekat nekaj smrek. Pri podirnnju je drevo mater tako nesrečno pritisnilo, da je ženska dobila hude notranje poškodbe. Morali so jo drugi dan z avtomobilom prepeljati v ljubljansko bolnišnico. — Ribič, ki je namesto ribo ujel na trnek petelina. Preteklo nedeljo se je iz Ljubljane prepeljal na Dolenjsko znan ribič, upokojeni železničar, da bi v Temenici, ki je last gosp. Bukovca iz Velike Loke, lovil ribe. Mož je navdušeno metal trnek v vodo. Tu pa tam je tudi kaka riba hlastnila po vadici. Ko je ribič na vso moč potegnil trnek iz vode, je vadica zletela daleč nazaj in padla za ribičevim hrbtom na tla. Za ribičevim hrbtom pa se je pasla kurja družina v varstvu lepega petelina. Ko je petelinček videl, da je nekaj slastnega padlo pred njim na tla, je brž kavsnil in trnek z vado pogoltnil. Ko je ribič dvignil svojo ribiško palico, je na njej obvisel nesrečni petelin namesto ribe. Petelinu so polem odrezali glavo in ga pečenega pojedli. ■MBnmninniiinnmBnn V KRANJU nepreklicno in ob vsakem vremenu 16. X. ob 2. url pop. Vrednost dobitkov Din 200.000 — Kupite tablice do sobote po Din 5--; v nedeljo so po Din ©•- novic, tako se pišeta, sta si služila kruh s tem, da sta prekupčevala z grozdjem. Tisti večer pred tatvino pa sta v neki ljudski kuhinji začela kvartuti ter sta zakvartala ves denar. Če sta drugo jutro hotela kupčevati, sta morala krasti. Pa se jima ni posrečilo. Oba sta še nekaznovana. Tako so ju karte spravile v ječo in ob dobro ime. — Pod avtomobilom in tramvajem je te dni v Zagrebu več ljudi bilo ali ubitih ali pa hudo ran.j enih. — Danci in Nemci v Dalmaciji. S parnikom »Prestolonaslednik Peter«, ki ga je bil najel danski turistični urad v Kodanju, je 10. t. m. prišlo v Split 45 Dancev. S parnikom »Jugosla- l KRSVJEC Ifin« c I n m s Tel. prodvnjn od dnnoa mllO J I O 9 O 27-30 linije odlično delo francosko filmsko produlioijo V tem krasnem filmu je z globokim občutkom podann pretresljiva usoda otroka, ki sn mora lastni oče ob tožiti zločina no svoji lastni krivdi. V glavni vlogi Plerre Blanchar — Šola v Gorenji vasi - Retočah bo še la mesec blagoslovljena, kar bo združeno z večjo prireditvijo. V zvezi s tem moramo pohvalno omeniti, da so vsa dela po večini opravili domačini in je tako večji del denarja ostal v domači občini, kar jo edino prav, ker je tudi pri nas dovolj ljudi, ki so zaslužka potrebni. ZAKON O VOLITVAH NARODNIH POSLANCEV za 8 din se dobi v »CIRILOVI« - MARIBOR — Žrtev napada. Iz Rovt so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico delavca Toma Manceta iz Zelenega loga. Tega je pred sinočnjiin v Kovtah napadel v gostilni neki gost iu ga resno ranil z nožem po desni roki. tsmm Filmski dokument današnje dobe: iz življenja malih jn ponižanih ljudi! KINO MATICA 21-24 • « DRUGA MATI Ob 16, 19 in 21 uri • • V glavni vlogi Gladys George 2 žurnala l — Izlet nameščencev v Svečino. V nedeljo 16. t. m. priredi mariborska podružnica Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije avtobusni izlet iz Maribora v Sve-(ino in na mejo. Stroški izleta bodo znašali (vožnja in grozdje) 25 din. Izlet bo popoldne. Vabljeni so vsi člani Društva združenih iz vse Slovenije. Vabimo tudi Ljubljančane. Kdor se želi izleta udeležiti, naj takoj piše na naslov: Kovačič Anton, Maribor, Orožnova 8. — Jeseniški igralci bodo nastopili v Belgradu. Snoči jo bil v Krekovem domu občni zbor gledališkega in glasbenega društva »Aljaže. Iz poročil odbora je razvidno agilho delovanje društva, saj je naštudiralo in uprizorilo 18 del. Poleg tega pa so člani sodelovali pri vseh prosvetnih večerih. Gledališko društvo ima tudi za bodočo sezono lep program. Med drugim bo s pristnim slovenskim delom »Kmetski punt«, ki je bil uprizorjen za časa Slovenskega tedna na Jesenicah, nastopilo tudi v Belgradu že pred božičem. Pri volitvah je bil izvoljen ves dosedanji res agilni odbor s predsednikom g. Poženelom, tajnico gdčno. Kočarje v o in blagajničarko go. Z n i d a r j e v o na čelu. Za duhovnega vodjo je bil izvoljen kaplan gospod Gorjanc, ki je imel lep nagovor. Uvodna predstava letošnje sezone bo dne 23. oktobra. Nešteto priznanj ki so jih izrekle gospodinje o PERIONU potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva! — »Škofijske listec od letnika 1910 do 1923 kupi župni urad sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Mednarodna mladinsko-zaščitna razstava ob priliki II. balkanskega kongresa za zaščito otrok in mladine nudi toliko bogatega gradiva /a vse one, ki se zanimajo za varstvo otrok, da bi si jo v izpopolnitev svojega dela moral vsekakor vsakdo ogledati. Podpisana Unija /n zaščito dece se obrača s prošnjo na vse ono občine, javne in privatne korporacije, ki delu- — Nova drž. cesta št. 2 Labore—Kranj bo od 17. t. m. naprej zaradi polaganja kock do nadaljnjega zaprta za ves promet z vozili. — Velik uspeh je imela v nedeljo tombola, ki jo je priredilo agilno Prosvetno društvo v Murski Soboti. Brez dvoma jc bila to dozdaj največja tombola v Slovenski Krajini, na katero jc od blizu in daleč prihitelo nad 6000 ljudi. Zanimanje je bilo ogromno, saj je bilo vseh dobitkov blizu 950, med njimi 20 tombol. Ko je bila izvlečena št. 63, so kar trije zaklicali: tombola. Srečni lastniki tombol so bili Marija Donša iz BelUncev, Rudolf Da-.^ miš iz Hijaševcev in Katarina Tuševa iz Murske'jt Sobote, ki so dobili prve tri tombole: ■ motorno kolo, šivalni stroj in moško kolo. Za druge tombole je bilo še 9 koles, slamoreznica, moka in drugo. Prireditev je dosegla prav lep vsestranski uspeh. — Pred sodiščem je zblaznel. Vojislav Litričin, ki je bil vlomil v blagajno okrožnega urada v Belgradu ter bi bil moral v ponedeljek biti sojen pred bclgraj-skimi sodniki. Mož, ki je bil že večkrat zaprt zaradi tatvin in vlomov, se je tokrat tako ustrašil sodnikov, da je zblaznel. Oddati so ga morali v norišnico in je obravnava zoper njega bila prekinjena. — Zborovanje brivskih mojstrov iz vse države je bilo v ponedeljek v Belgradu. Obravnavali so vsa važna vprašanja tega stanu. Odklonjen je bil predlog, da bi se ta stan razdelil v brivce in frizerje. Pač pa je bilo sklenjeno zahtevati šol, da bi se naraščaj lahko bolj strokovno izobrazil. Prav tako 60 mojstri sklenili, raj bi se na britvice ali »gillete« uvedla carina in trošarina, naj bi se olajšala socialna bremena in naj bi sc uvedli 6 mesečni tečaji za mlade mojstre. — Trgovina z deldeti menda začenja spet cvesti v južnih krajih, kakor jc bilo posneti iz dejstev, da se jc v Peči prikazal eleganten gospod, ki je nabiral dekleta za monopol v Skoplju. Ena izmed najetih deklet je res odpotovala v Skoplje, kamor pa ni prišla. Sklepajo, da je zašla v roke trgovcev z dekleti. — Kvartopirca postala tatova. Dne 4. t. m. sta bila v Zagrebu prijeta dva mlada delavca, ki sta nesla vsak tri velike košare grozdja. Stražnik ju je pobaral, kam z grozdjem, pa sta povedala, da ga bosta prodala. Ko ju je pa povprašal, od kod jima to grozdje, sta kar povedala, da sta ga ukradla, škiljar in Ka.peta- vija« pa se je pripeljalo 48 ljudi, med njimi mnogo Nemcev. — Sin in mati sta ubila in obesila očeta. V vasi Ruda pri Samoboru na II r vaškem so 8. t. ni. zjutraj našli 78 let starega Jurija Dobrotnika ob postelji obešenega. To je orožnikom prišel povedat njegov sin Alojzij Dobrotnik. Preiskava pa je pokazala, da je bil starček poprej ubit, nato pa obešen Kmalu so prijeli sina Alojzija ter mater Pteronilo, ki sta nazadnje priznala. Starec je moral po svetu prosjačiti, ker doma zanj ni nihče skrbel, dasi je bilo posestvo njegovo. Zaradi tega je starec prodal nekaj njiv, da bi se preživil. Ker denarja ni hotel dati sinu, sta se z materjo zmenila, da bosta očeta spravila s poti. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčice. — Jugoslovanska knjigarna Ljubljana. Novi formul a rji za misal in brevir: II. oktober: Ma-ternitatis B. Mnriae Vire., za misal 3 din, za brevir 3 din. Zadnja nedelja v oktobru: In fe-sto I). N. Jesu Christi Regis, za misal 9, /.a brevir 9 din. 14. november: B. Nicolai Tavelič, Martvr., za misal 3, za brevir 2 dim. 15. nov.: S. Alberti Magni, Episc., za misal 3, za brevir 3 din. 31. jamuar: S. Joanis Bosco, za misal 3, za brevir 3 dim. 27. ali 28. februar: S. Gabrielis a Virgine Pordolonte, za misal 3, za brevir 3 dim. 13. maj: S. Roberti Bellarmino, Episc., za misal 3, za brevir 3 din. 31. maj: In festo Beatae Mariae Virgin is omniuin gratiarum Med.iatrieis, za misal 2, za brevir 5 din. — Večerni trgovski tečaj pri »Christofovem uč-- nem zavodu«, Ljubljana, Domobranska cesta šlev. 15. Prjavc se sprejemajo še ves ta teden. (Tečaji za knjigovodstvo, obrtno-trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela, nemščino, stenografijo, strojepis itd.) Dovoljen je obisk posameznih predmetov. Prospekti na razpolago. Izsledeni požigalci in vlomilci Škocjan pri Mokronogu, 10. okt. Pred kratkim smo poročali o požigu v Goriški gori, kjer je začelo goreti na nepojasnjen način. Domnevali smo, da je zažgala zlobna roka. Sedaj se je po vestnem zasledovanju orožništva posrečilo izslediti krivca v osebi mladoletnega fanta, ki je že tudi spomladi poskusil zanetiti požar pri sosedu Verščaju, ko je že zakuril pod kozolcem. Istotako se je orožnikom posrečilo izslediti poži-galca še na več drugih krajih v Zagradu in v Ču-čji mlaki. Ti požigalci so že prejeli zasluženo kazen. Orožniki so tudi odkrili že več vlomov in spravili rokovnjače na varno. Upamo, da pridejo še drugi zločini na dan. — Izgubila se |e v nedeljo zvečer na poti med Vrhniko in Vičem ključavnica od avtomobilskega kov-čega. Najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v trgovini A. Žibert, Ljubljana, Prešernova ulica. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Film »Kdo je kriv« nI imel onega obiska, kakor bi to visoko kvalitetno francosko delo zaslužilo. Ker je film za današnjo dobo, ko v tako veliki meri pojema odgovornost za izvršena dejanja, izredno aktualen, ga bomo videli te dni zopet v Ljubljani. Občinstvo naj ima z ogledom tega filma one koristi, kakršnim je ta film namenjen. Ta film predvaja od danes dalje kino Sloga. Smrt na lovu Iz Banjaluke poročajo, da je tamkaj na lovu nenadno umrl neki loveo, ki ga je od razburjenja zadela srčna kap, ko je nameril na srno. Na lov je namreč šlo več lovcev iz Banjaluke. Med njimi je bil tudi posestnik Rajič Alagič Neslič iz Kotor Varoša. Ko so prišli lovci na svoja mesta in so gonjači izpustili svoje pse, se je lov začel in trajal do mraka. Po lovu so se lovci zbrali na dogovorjeni njivi. Vsi 60 prišli, le Alagiča ni bilo. Ko se je zmračilo, so ga šli iskat v gozd. Našli so ga mrtvega na njegovem stojišču. Sedel je na svojem mestu s puško v roki, pripravljen za strel. Sodijo, da ga je zadela kap od razburjenja, ko je pomeril na bližajočo se srnjad. Na posestvu občine Požarevac je bil lov, ki se ga je udeležil tudi zidar Dragoljub Frank iz Po,žarevca. Ko so lovci zasedli svoja mesta in se je začela gonja, je lovec Hristofor takoj streljal na zajca, ki je tekel mimo njega, a ga je zgrešil. Taikoj nato sta na drugem stojišču padla dva zaporedna strela. Hristofor je bil prepričan, da strelja Frank za zajcem. Zato je stopil tjakaj, da bi videl plen. Pa je našel Franka hudo ranjenega na tleh. Frank je namreč z napeto puško čakal divjadi ter se naslonil na puškino cev. Kdo ve, kako se je puška sprožila, in oba strela 6ta šla v Franka, ki je kmalu nato umri. Prav na istem stojišču je pred nekaj dnevi od svoie puške bil zadet lovec Boško Mladinovič, kmet iz Čirikovca. Laško Velika efektna loterija v Laškem. Odbor za zgradbo Društvenega doma v Laškem prireja z dovoljenjem kmetijskega ministrstvnveliko efektno loterijo. Glavni dobitki: avto, motorno kolo, par volov, radijski aparat, šivalni stroj, 24 koles, itd.-; i-kl, Žrebanje se bo vršilo dno 31'. decembra 1938 pod državnim nadzorstvom. Cena srečkam 6 din. Vse prijatelje naše zavedne mladine prosimo, da pridno segate po srečkah, da s tem omogočite graditev Društvenega doma v Laškem, ki nam je tako zelo potreben. Jesenice Naše mesto se širi na pobočje. Letos je na pobočju pod Mirco nastala skoro cela nova kolonija. Postavljene so lične hišice, do katerih je sicer dostop malo bolj težaven, toda zaradi tega potem razgled najlepši, mir in čisti zrak. Tako dobivamo na Jesenicah pravi »gornji« del mesta. V dolini je že zmanjkalo primernega stavbnega sveta, ostane le še breg. Kovinarji so šli na Bled. Zadnji izlet jeseniških kovinarjev je bil prirejen na Bled. Dokler je trajala sezona, seveda niso mogli v tako ogromnep številu zasesti letovišča, sedaj po sezoni pa so jih Blejci kar najlepše sprejeli. S tem izletom so tovarniški izleti za letos zaključeni. Dosegli so udeležbo 6.200 udeležencev. I Film, o k DOMOVINA ^ Po Sudormannovem romanu katerem govori vsakdo z navdušenjem, kdorkoli ga je videl! Žarah teander, H. George, P. HSrbiger. Samo še danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri! — Ne zamudite ta spored! — KINO UNIOH Na letošnji Bienali v Benetkah nagrajena umetnina! Telefon 22-21 kor je rekel Miča; naravnost ganljiva in psihološki zelo zanimiva je njena zvestoba Mičanu, ki ga v njeni duši nihče ne more zamenjati, kot ni mogoče nadomestiti staršev. Nič manj zanimive niso druge ženske postave, najbolj morda še vdova Marija, Zekanova in Lukanova mati, potem Matija, Manda, Anica itd. In koliko bi imel človek še povedati o Lukanu in njegovem razvoju, o njegovi strašni borbi za ognjišče, Blažič pa po svoji psihološki strukturi nima para v hrvatskem slovstvu; pa tudi obdelan je edinstveno. Slog v Budakovem romanu teče mirno in mogočno, a brez vsakega bombastičnega palosa, ki ga srečavamo pri mnogih novejših hrvatskiji pisateljih. Poseben čar pa daje delu ikavsko liško narečje, v katerem so pisani skoraj vsi dialogi. Pisatelj sam pravi, da je jezik godba (IV, 160) in on je znal zliti v organsko celoto književni jezik in posebnosti svojega narečja, da vse skupaj nudi podobo prelepega pisanega vrta, na katerem v prijetnem soglasju rastejo poleg najplemcnitcjših umetno vzgojenih cvetlic najrazličnejše rože s travnikov, goščav in planin. Budaknvn »Ognjište« je za Hrvate najradost-nejšl dogodek letošnjega literarnega življenja. Jože Gregorič. Mariborsko gledališče: Shakespeare: Kar hočete Kar hočete« spada med one vrtoglavo razvajene in dvorjansko blesteče veseloigre, ki jih e bil pisal Shakespeare za dvor kraljice Elizabete. Iz kroga razboritih in spletkarskih dvornih lam in osebno mu neznosnih nadutih dvorjanov, si je Izbral osebje za svojo komedijo, ansnmble, hi pa komaj našel primernejšega, da se raz-■liahne njegov humorni genij ter sprosti njegova renesančna sla po gromkem smehu in velikaškem sijaju In da se dodobra razkrohota nad dvornimi tepci in puhloglavci, je vtihotapil v to objestno družbo še sebe kot dvornega norca, ki razklada svetu brez brzde svojo modrost in norost. Motiv dvojništva, ki sproži vrsto zamenjav in zmed, je star in sega prav do Plavta. Shakespearova zasluga pa je, da je dal staremu motivu ono prisrčno vsebino, ko je dodelil vlogo dvorja-nika očarljivi, kot moškemu preoblečeni Violi, ki je ena najbolj ljubkih in prisrčnih ženskih likov, kar jih je njegov genij ustvaril. Violo je igrala Branka Rasbergerjeva z mladostnim .Šarmom, ki je osvajal. Ponosno Olivijo, ki spoznh kot za pokoro gorjest zavračane ljubezni, je upodobila Starčeva s hladnim dostojanstvom. Prava nagajivim in spletkarka je bila Elvira Kraljeva kot hišna Marija. Vojvodo Orsina je podal s kretnjami kavalirja Ljudovit Crnobori. Objestno trojico — viteza Tobijo, viteza Bledieo in Fabl-jana so zaigrali v voselost občinstva gospodje Pavle Kovič, Edo Verdenik in Danilo Gorinšek. O. VI. Skrblnšek je bil pri\v zabaven Malvolio. Pri g. Ko-šiču kot dvornem norcu smo pogrešali umerjene, jasne izreke, kar je zarndi duhovitega besedila tembolj obžalovati. Imenovati še moramo: Ruda Nakrsta kot Sebastijana. Fran jo Blaža kot kapitana Antonio, J. Košulo kot pomorščaka. Lojzeta štnn-dekerja in B. Brunčka kot plemiča, Pelra Malea kot duhovnika. Režijo g. J. Kovlča so odlikovali živahen tempo, igriva odrskn iluzija in primerna, rokokojsko zamišljena odrska oprema. —o. Iz ljubljanske opere: E. Gloz: Na sinjem Jadranu Operetni premiera. Enako, kot je v zadnjem času zamikala opereta marsikoga izmed svetovnih gledaliških skladateljev. je pritegnila tudi avtorja naše domačije le med tem je vstopil, kolikor se kljub svojemu češkem rojstvu šteje domačinom, ludi mladi zagrebški skladatelj lahke umetnosti Edvard Gloz V teh dneh je ljubljansko operno gledališče kot prvo novost tekoče sezone uprizorilo njegovo opereto z naslovom »Na sinjem Jadranu«. Delo, ki so mu napisali dramatski potek kar štirje so-trudniki — Vanek, Ilardina, Vesecky in Markez — je orajeno po šablonskem vzorcu modernih operetnih del. »Domače« je samo v toliko, da se godi na obali našega Jadrana. Sicer pa je snov povezana z nnivno ljubavno zgodbo ter prepletena 7. množico okvirnih dogodkov, med katerimi je mnogo nekam žarke komike in estetsko bolj ali manj občutljivih baletov. Glasbena sestavina je že kar po nekem čudnem privilegiju modernih operetnih tvorcev polna vplivov iz šlagerskega sveta. Ustvarjena je v smislu novejših plesnih ritmov aH po vzorcu zadnjih sentimentalnih popevk. Pri tem je dokazal avtor mestoma mnogo talenta za te vrste glasbeno ustvarjalno delo in poznavanje sredstev — dasi jo drugje povezal v celoto tudi glasbene člene, ki so malo prida. Razumljivo, da celota nima prave prepričevalnosti, ker se zdi nekam prazna in še ne izkristalizirana, Čeprav so posamezna mesta le tvorbe (zlasti proti zadnjemu koncu) razgibana in učinku približana. Uprizoritev je bila, kot pri vrsti zadnjih operet, nekam ohlapna. Ros da se je g. Drago Zupan potrudil ustvariti delu čim privlačnejšo odrsko podobo in je kot režiser in igralec dvojne vloge zastavil vse svoje sile za prvi uspeh. Ali kaj, ko je že stvar sama tako slabotna, in ko jI sodelavci niso mogli ustvariti one privlačnosti, kot je potrebna opereti kot svojstveni tvorbi v smislu zunanjega bleska in lahkotne prikupljenosti, dasi se je njih volja in moč zlasti proti koncu dobro napela. — Orkester, ki ga je vodil dirigent g. D. Zebre, za stvar ni bil ravno zavzet in jo večji del svoje naloge podal z neko ohlapno popustljivostjo nasproti estetskim postavam. Kol operetni tenor se nam jp na novo predstavil g. B. Sanrin. ki učinkuje kot odrski pojav sam po sebi prikupno. Glas pa ima majhen in nekam zastrt. V. U. Gostovanje ge. Zdenke Kune-Milanove Še nam je v spominu gostovanje so.pranistke Zdenke Kunčeve, članice ameriške Metropolitan-ke, ki je pred nedavnim časom nastopila pri nas v logi »Gioconde« istoimenske Ponchiellijeve opere. Sedaj pa 6mo čuli umetnico zopet 7. našega opernega odra, ko nam je podala glavno junakinjo iz Puccinijeve »Tosce«. Ta ponovni nastop je le utrdil prepričanje, ki smo ga imeli že ob prvem gostovanju in ki jc bilo na tem mestu označeno. Toda najvišjo pevkino lepoto prefinjenega melodičnega oblikovanja je tokrat skoro preizrazita dramatska poudarjenost vsaj mestoma nekoliko trgala ter ji dodala neko 6unkovitost. Veliko lepoto ubranih melodičnih oblik in bogate izraznosti pa je pevka zgostila v znani ariji II. dejanja (molitev!) in dosegla v njej svoj višek. Tu se je vnela tudi iskra umetniškega igranja, ki je sicer pri umetnici oprto bolj na jasen umski svet in na rutino, izdelano do podrobnosti. Seveda bi si človek želel, da bi tudi tak&. ple-meniteje izoblikovana umetnost služila vsem, ki nosijo v sebi potrebo po njej, in da bi sc ne obdajala s plotom zahtev po tako visoki gmotni od-dolžitvi, da morejo do nje res le denarni izbranci. Toda umetnik našega časa za take želje pač še nima razumevanja. Nam li prinese s seboj tolikšno zavest odgovornosti do človeštva umetnik bodočnosti? V. K. * Pisec novelske zbirke »Zemlja oslavljena« ln romana »Mladi kurjak« Petar Petrovič je v seriji »Naša knjiga« (Kohn) izdal obsežen roman r. naslovom »Bez zemlje«, ki je po snovi soroden njegovi prvi zbirki. V romanu je obdelan danes tako aktualen problem božanja z dežele, s kmetov v večja središča, za na videz lažjim zaslužkom. Trboveljski slavčki v Bolgariji Sofija, 8. oktobra. Po lepo uspelih koncertih v Belgradu 5. in 6. t. m. je krenil naš najboljši mladinski zbor v Bolgarijo. Tu bo priredil več koncertov in sicer: 8. t. m. koncert v Sofiji v krasni novi dvorani — Bolgarija. 9. t. m. kosert za mladino v Sofiji. 10. t. m. koncert za mladino in popoldanski koncert v Perniku, kjer je največji rudnik za premog. Koncert v Sofiji je pod pokroviteljstvom mestnega župana inž. Ivanova, v Perniku pa pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in industrijo gosp. Nikiforova. Trboveljske Slavčke so povabili v Bolgarijo: pevski zbor sofijskih učiteljic, ki je nedavno gostoval v Sloveniji, Prosvetni sojuz in Sojuz narodnih zborov. Slavčke so pričakovali že v Dragomanu, obmejni postaji, zastopniki društev iz Sofije: g. Georgijeva, dirigent Krum Bojadijev, g. Vitanova, ki je predavala pred meseci v Ljubljani o bolgarski ženi itd. Male pevce so okitili s cvetjem in bolgarskimi zastavicami. V Sofiji je oil svečan sprejem, kateremu je prisostvovalo več tisoč odraslih in otrok. Slavčke so pozdravili zastopniki društev in oblasti, dijaška godba III. meščanske šole je pa zaigrala obe himni. Za pozdrave se je zahvalil v imenu Slavčka g. Drago Su-pančič. Nato se je razvil ogromen manifestacijski pohod skozi Sofijo. Povsod so Slavčke gromko pozdravljali. Na hodnikih pa je bil zelo veličasten sprejem. Posebej je še pozdravila bolgarska mladina slovenske pevčke pred vhodom v III. meščansko šolo. Mala Bolgarka je izročila Slavčkom kito cvetja in vzkliknila zdravico našemu kralju in bolgarskemu carju. Vse Slavčke so si učenci kar razdelili. Še premalo jih je bilo. Dirigent g. Šuligoj in voditelj turneje Supančič Drago sta obiskala predstavnike oblasti in društev, prvo našega opolnomočenega poslanika in ministra, ki jih je zelo ljubeznivo sprejel in male pevce vse obdaril. Včeraj in danes so si Slavčki ogledali Sofijo in okolico. Povsod so uživali največjo pozornost in simpatije. Zvečer je bil koncert v ve-liik dvorani, ki ima 1400 sedežev. Koncert je bil odlično obiskan. Prejeli so mnogo vencev, šopkov in drugih daril. Poslušalci niso varčevali z odobravanjem. Posebno so vžgale: Venček slovenskih narodnih, Osterčev kvartet, čače moj ni Drežnica. Poslednjo so Slavčki zapeli skupno s sofijskimi učiteljicami, ki so obkrožile Slavčke v krasnih narodnih nošah. Jutri pojejo Slavčki ob pol 9 pri sv. maši v rimokatoliški cerkvi v Sofiji. Zatem bo koncert za mladino. Popoldne so pa povabljeni v carjevo letno rezidenco. Zvečer bodo obiskali gledališče. Vsi pevčki 60 zadovoljni in ne morejo prehvaliti ljubeznivosti, s katero so povsod sprejeti. Vsem svojim pošiljajo mali pevci lepe pozdrave. V Trbovlje se vrnejo v soboto zvečer 17. t. m. bodo pa zapeli zopet v Ljubljani, da pokažejo, kako so predstavljali našo kulturo v tujini. Zbor Trboveljskih Slavčkov bo nastopil 11. t. m. ob 5 popoldne ljubljanskega časa v radiu Sofija—Varna. icuruce TUNGSRAM Kryf\tcn Kaj se lahko izseljencu zgodi Ljubljana, 11. oktobra. Marija Zupančič je odšla še kot mlado dekle v Ameriko. Revščina jo je gnala kot stotisoče drugih slovenskih izseljencev. V Chicagu se je preživljala dolga leta kot kuharica po boljših hišah. Bila je odlična kuharica. V svoji dobroti je pridno pošiljala domov svoje prihranke revnim sorodnikom. Toda vsi so ji pomrli. Ostala je sama na svetu, v svojem 79. letu se ji je pa sto-žilo po lepi slovenski domovini. Tu je hotela preživeti zadnje ure svojega življenja in tu doma leči v grob v slovenski domači grudi, kjer se ji je zdelo, da se bo kar lepše ležalo, kakor v mrzli tujini. Tako si želi marsikak slovenski izseljenec. Svoje prihranke, nekako 3000 dolarjev, je imela v banki v bančnih obveznicah, ker se ji je zdelo, da bi bil denar tako najbolj varen. Pri odhodu v domovino ji je nekdo nasvetoval, naj izroči bančne obveznice slovenskemu odvetniku v Chicagu, nekemu Viliju Lavriču. Ta ji je obljubil, da ji bo denar dvignil in poslal domov za njo. Zaupala mu je in se bridko prevarala. Odvetnik je denar res dvignil, toda tudi zapravil, kakor veliko drugim v Chicagu in jih oškodoval za velike vsote. Reva se je tako naenkrat znašla tu doma brez vsakih sredstev, pa stara osemdeset let. Domača občina jo je zavrnila, ko je prosila podporo, češ da je bila predolgo iz občine, da ne spada več v občino. Tako je izgubila še vsak dom in vsako zaslombo. Začelo se je za ubogo revico težko življenje. Že pet let se potika po Ljubljani v neizmerni bedi in pomanjkanju, brez sredstev, brez sorodnikov, da, celo brez vsakega znanca. Ker je služila vsa dolga leta samo pri boljših družinah, je bila vajena tudi skrajne ameriške snage in ameriškega reda. Tu se je morala potikati po raznih domovih, kjer je seveda vsega tega pogrešala. To je njeno gorje in njeno trplje^ nje še povečalo do neznosnosti. Skoraj v obupu se je starica zatekla k Družbi sv. Rafaela za pomoč. Toda Rafaelova družba nima sredstev, da bi mogla stalno podpirati take reveže. Vendar se je zavzela zanjo v toliko, da ji je slednjič dosegla sprejem v Delavski dom, kjer so ji dali malo sobico do nadaljnjega. Toda stanovanje bo treba plačevati mesečno 150 din. Ker družba ni mogla sprejeti obveznosti, da bo najemnina plačana, je to prevzel njen pisarniški vodja osebno, ki se je zavezal, da bo to vsoto skušal pri dobrih srcih izprositi, da vsaj nekoliko omili bedo uboge reve. Saj ni padla v nesrečo po kaki lastni krivdi. Poskrbela je o pravem času za stara leta. Pa kaj, ko je padla v roke nepoštenemu rojaku, ki je pred leti povzročil med Slovenci v Chicagu marsikatero zmedo. Revica je vredna vsakega usmiljenja in vsakega sočutja. Poleg denarja za stanovanje potrebuje tudi obleke, ker se trga tista, katero je prinesla s seboj. Potrebuje tudi kako skodelico kave, vsaj zjutraj, posebno sedaj v zimi. Hrano ji dajejo že več let dobre čč. uršulinke. Ali bi se našlo kako plemenito in usmiljeno srce, ki bi ji naklonilo kako podporo in bi revici pri tej visoki starosti v tolikem trpljenju omililo njeno gorje? Saj revica pri 84. letih ne bo dolgo. »Usmilite se me,« je s solznimi očmi prosila, »in mi pomagajte, saj ne bom dolgo. Ubiti se sama ne morem. Upam pa, da me bo Bog rešil kmalu tolikega trpljenja. Bog bo gotovo stokratni plačnik na njegova stara leta vsakemu, ki se me bo usmilil.« Tako je reva prosila in kdo bi ji mogel odreči pomoč? Vsak dar naj se pošlje na Družbo sv. Rafaela. Pisarna je Tyrševa 31. Ta žalostni primer naj bo v svarilo vsem slovenskim izseljencem v tujini, da naj bodo skrajno previdni, komu zaupajo svoj denar. Milijone dolarjev so že slovenski izseljenci v Ameriki izgubili, ker so bili osleparjeni za svoje žulje od raznih sleparjev, večkrat celo od lastnih rojakov. Pismo iz južne zemlje Slovenci v Argentini vedno bolj strnjeni Buenos Aires, 12. sept. Tudi tukaj je ozračje skrajno napeto. Nc radi tukajšnjih zapletkov, ker tu je političen položaj miren, odkar so podpisali miir med Paragvajem in Bolivijo za Chaco, kjer so ostali popolni zmagovalci Paragvajci, čeprav je njihova država manjša. Vznemirjenje dviga le napetost v Evropi. Seveda tudi doma ne manjka 6tvari, ki razburjajo. Gotovo se lahka razburjajo ob novici, ki jo sedaj čitamo, da bo mestna občina odpustila 5000 uradnikov. Takih stvari so tukaj vajeni, ker so navadno posledica vsakih volitev. Zadnja letina je bila do,sti slaba. Strašna suša je povzročila, da ponekod niso niti semena dobili Mariborske barakarje in vagonarje t. nov. preselijo V nova stanovanja. Stare barake in vagone pa bodo zažgali Pogled na naselbino barakarjev, ki bo prihodnji mesec izginila iz Maribora. Maribor, 11. oktobra. Maloštevilnim Mariborčanom je znano, da so tam na skrajni periferiji Magdalenskega predmestja, v Pregljevi ulici, v nekaj mesecih zrastle iz tal štiri lepe enonadstropne in prostorne stanovanjske stavbe. V teh hišah sedaj urejajo eno-sobna stanovanja, v katera se bodo dne 1. novembra preselili stanovalci vagonov in barak v Dajn-kovi ulici. Tega dne bo izginilo najbolj žalostno mariborsko naselje, ki je bilo našemu lepemu mestu samo v sramoto in stanovalci se bodo preselili v dovolj prostorna, zračna in človeškemu dostojanstvu primerna bivališča. Delavsko zavetišče v Murski Soboti Murska Sobota, 10. oktobra. Pred letom je bil v Murski Soboti v novozgrajeni lepi stavbi Delavskega doma odprt »Delavski azil«, ki je v enem letu svojega obstanka pokazal, kako prepotrebna je bila ta socialna ustanova za naše mesto in za vso Slovensko Krajino. Stotine sezonskih delavcev, ki prihajajo od vseh strani v naše mesto po informacije, ko odhajajo in ko prihajajo iz tujine, najdejo v delavskem azilu prijetno streho za prvo noč, da se odpočljefo po dolgi poti in velikem naporu in se potem cusveže-ni in odpočiti vračajo na svoje domove. Prav posrečena je bila misel za ustanovitev te socialne ustanove, ki se lahko, primerja z najbolj urejenimi in vzornimi delavskimi prenočišči v velikih mestih najnaprednejih držav. Za odškodnino 4 din dobi v njem prenočevalec čisto posteljo in perilo ter ima na razpolago še kopelj. V prvem letu je v delavskem azilu prenočilo 1247 oseb. S samimi prispevki za prenočnino bi seveda ne bili pokriti stroški za vzdrževanje azila, ako ga nc bi mestna občina podprla z izdatnim»zneskom, za kar gre občinskemu odbo.ru polno priznanje. Kotraniosi nove cerkve sv. Male Tcresijc na Ko deljevem, k! jo je v nedeljo slovesno blagoslovil 1 ljubljanski škof dr. Roiman, Preselitev sama pa bo združena z nekaterimi težkočami. Predvsem bi bilo v novih hišah za vse stanovalce vagonarske kolonije še vedno premalo prostora. V njih je namreč 80 stanovanj, v barakah in vagonih pa stanuje 131 družin s skupno 461 člani. Povrhu pa imajo nekatere družine, ki se same komaj tiščijo v vagonu, še razne »podnajemnike«. S tem se je pečal mestni ubožni svet na svoji zadnji seji ter je določil nekatere smernice, po katerih naj bi se selitev izvršila. V barakah in vagonih stanuje precej družin, ki niso pristojne v mesto, pa tudi nimajo nobenega zaslužka. Nekaj je stanovalcev, kjer sta samo po dva družinska člana, ali pa samo eden. Potem je I tudi nekaj samskih stanovalcev obeh spolov, nekaj pa tudi takih, ki so prišli v barake in vagone tedaj, ko so izgubili zaslužek, tekom let pa so si iznova ustvarili primerno eksistenco, vendar so ostali tam še nadalje, ker so se pač že na to neznosno vzdušje navadili, dasi bi si lahko najeli in plačevali primernejše in dostojnejše stanovanje. Zaradi tega je mestni ubožni svet sklenil, naj bi se izvršila preselitev po sledečih smernicah : 1. Za preselitev v nova stanovanja prihajajo v poštev stanovalci, ki ustrezajo pogojem za sprejem v zasilna stanovanja — to je da so mariborski občani. 2. Stari in za pridobitno delo nesposobni stanovalci, pristojni v Maribor, se bodo sprejeli v mestno oskrbnišnico. 3. Samskim stanovalcem, ki so pristojni v Maribor, se dodeli v novih hišah skupna soba, ena za ženske, druga za moške. 4. Stanovalci, ki imajo z ozirom na družinske razmere dovolj dohodkov, da si lahko poiščejo drugo stanovanje, se v zasilne stanovanjsko liiše ne sprejmejo. 5. V nove hiše se ne sprejmejo stanovalci, ki se kljub opetovanim opozorilom pečajo s prepovedanimi posli, prostitucijo itd. 6. Stanovalci, ki niso pristojni v Maribor, se odpravijo v domovinske občine, če si ne morejo v Mariboru preskrbeti drugo stanovanje. 7. V primeru upravičene potrebe se bo najemnima stanovalcem plačevala kot podpora iz sredstev socialno-političnega urada. Najemnina pa naj znaša 50—100 din na mesec, ter se pobira v tedenskih obrokih. Za nova stanovanja jo nastopilo veliko zanimanje tudi pri revežih, ki stanujejo sedaj v mestu po raznih kletnih stanovanjih. Mestni so-cialno-politični urad je prejel že 32 takih prošenj, vendar jih ne bo mogel upoštevati. Potreba po cenenih stanovanjih pa je v Mariboru tako velika, da bo občina vsekakor morala zgraditi še nekaj takih stanovanjskih objektov. Veliko zanimanje je tudi za usodo sedanjih barak in vagonov, če bi jih pustili prazne, bi se gotovo v kratkem času zopet napolnili z reveži. Stara lesena ropotija pa je tako nasičena z raznim mrčesom in nesnago, da ni za nobeno rabo. Sta-• uovalce bodo tako selili iz barak in vagonov, da nazaj. Vendar pa kriza med delavstvom zaradi tega ne gre na slabše in je povprečno manj brezposelnosti. Posebno v stavbeni stroki je nekako laže dobili delo to zimo, kakor je bilo prej. Morda bo temu kaj vzrok tudi v priseljevanju Židov, kateri so iz Avstrije navalili semkaj. K sreči so tudi tu sprevideli, da to ne pelje k dobremu in so zadnje čase prepovedali vsako priseljevanje. V naši jugoslovanski in posebe v slovenski koloniji je marsikaj novega. Jugoslovanske gospe so napravile zbirko za jugoslovansko zastavo. Dalje je že kupljen svet za Jugoslovanski dom. Nekaj nad 500 kv. metrov meri ploskev, tako da bo že prostata za lično dvorano. Za kraljevi rojstni dan je g. minister priredil banket s koncertom za diplomatski zbor. Kraljev rojstni dan smo tudi v cerkvi primerno slavili. V najlepši cerkvi »Najsvetejšega Zakramenta« smo imeli ob 10 sv. mašo, pri kateri je zapel slovenski moški zbor. Govor sem moral napraviti seveda kar po špansko, ker niso bili navzoči le naši ljudje. Pa bilo je tudi zelo mnogo naših. Morda kaka polovica od tisoč navzočih. Sv. maša jc imel g. Kastelic. Jugoslovanski značaj smo dali tudi kulturni prireditvi, ki je bila 11. septembra kot nekaka zahvala usmiljenim sestram za postrežbo po tukajšnjih bolnišnicah. Ta prireditev je brez dvoma ena najbolj značilnih in za naše ime pomembnih stvari, kar jih je doživela Argentina. Usmiljena sestra Odila, doma Iz Celja, je prestavila iz slovenščine dramo »Dve materi«. Ona sama je nosila glavno skrb pri vajah. Igralke so bile deloma slovenske, deloma tukajšnje domačinke. K tej stvari, ki je bila podana v slovenskih narodnih no,šah in spremljana s slovenskim petjem, smo priteknili šc nekatere točke za okras , 1300 oseb je sledilo z največjo pozornostjo dejanju. Med temi je bilo do 1000 Neslovenccv. Večinoma ljudje iz boljših krogov, kateri so prišli največ prav z željo, da nekaj našega slišijo. Bili so vsi očarani od petja in tudi od igre in so odhajali z vtisom, da smo dober narod, ker znamo biti hvaležni. Smo pač edini narod, ki se je domislil na zahvalo za bolniško postrežbo. Čisti dobiček je bil namenjen v pomoč k zgradbi cerkve, katero zidajo »Čudodelni svetinji« usmiljenke svetega Vincencija, med katerimi je tukaj 11 Slovenk. V programu, katerega smo izdali v prav lepi obliki, je bil tudi članek o naši domovini. Petje je vodil naš pevovodja Jekše. To, kar se je ljudem najbolj nerazumljivo zdelo, je, kako mo.re biti navaden mizar izobražen za pevovodjo. Petje je zelo ugajalo. Posebno navdušeni so pa bili nad moškim zborom. Tukaj 6e lake stvari ne vidijo. Marsikateri naš človek bo sedaj bolj lju-beznjivo sprejet po tukajšnjih bolnišnicah. Prireditev jc sicer nosila ime »gran festival artistico yugoeslavo«, pa je bilo seveda V6e le slovensko. V naši slovenski koloniji jc še drugih novic. Najprej ta, da 6ta se Prosveta in Taboj združila. Pred časom sta se združila oba lista v en sam Slovenski list, sedaj jc sledilo dejanje. Novo društvo se imenuje »Slovenski dom«. Na šolski prireditvi v Villa Devoto, kjer je samostojno šolsko društvo, se je zgodilo celo to, da so V6a društva skupno nastopila. Tako sc mora priznati, da razvoj mišljenja v koloniji ne gre v razhod, temveč v zbliževanje. To dobro čuti tudi »Slovenski list«, ki je zelo mnogo napredoval. Dobil je sedaj tudi mladinski kotiček, ki ga vodi stric Andrej, to je Šrbec Andrej, doma iz Rihenberka, tukaj uradnik v banki Holandcs. Še marsikaj bi lahko napisal, pa naj pristavim le še to, da sem se na novem službenem mestu pri Sv. Jožefu prav lepo udomačil. Pošiljam pozdrave v imenu vseh rojakov in prosim, da nam sporočite na kakršenkoli način, kako naj bi človek poiskal bclgrajsko oddajno radio postajo na kratke valove. — Hladnik Janez. ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦M PREDNAROČILO MLAKARJEVIH SPISOV le do 15. X. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva Ljubljana, Aleksandrova c. 4.-I. Fantek pod avtomobilom Celje, 11. oktobra. Na križišču ceste proti Bežigradu in Lubečni. blizu Majdičevega mlina, se je zgodila danes ob pol 5 popoldne huda avtomobilska nesreča. Na kri žišču je dohitel tovorni avtomobil opekarne So din 12 letnega fantka Jurčaka Avguština. Fant je hotel zaviti na križišču po cesti proti Lubečni, v tem hipu pa ga je podrl tovorni avtomobil. Jurčak je dobil težke poškodbe in je nezavesten obležal Celjski reševalci so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Ob času, ko to poročamo, se fantek še ni zavedel. bodo njihovo pohištvo sproti razkužili v posebni baraki, ki jo bodo v ta namen postavili. Ko bodo vsi vagoni in barake prazni, pa jih bodo sežgali, mariborska požarna hramba pa bo pri tem pazila, da se ogenj ne bo razširil na bližnja poslopja. Ljubljanske vesti 1 Sveta maša zadušnica za pokojnim dr. J. Debevcem bo v četrtek zjutraj oib 7 pri svetem Jožefu. Prosimo, da se njegovi prijatelji in učenci udeleže svete daritve za pokoj njegove duše. 1 Služba božja za akademike. Ob začetku semestra na slovenskem vseučilišču je bila, kakor je zadnja leta navada, tudi letos služba božja za akademike. Slovesno službp božjo je včeraj ob 0 daroval v polni stolnici in ob navzočnosti velikega števila akademikov škof dr. Gregor Rožman ob nsistenci. Med slovesnim opravilom je prepeval Akademski pevski zbor. 1 Občinska seja. V četrtek 13. oktobra ob 5 popoldne bo redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na tej seji bodo zapriseženi novopostavlje-ni člani mestnega sveta, dalje bo občinski svet sklepal o prevzemu poslopja mestne ženske realne gimnazije in o začasni dodelitvi prostorov državni ženski gimnaziji, o gradnji poslopja za meščansko šolo na Viču, o nakupu Kolmanovega posestva po mestni občini, o kreditu za cestišče in kanalizacijo na Dolenjski cesti, o novi razdelitvi lovišč mestne občine ljubljanske, o gradnji definitivnega jezu na Ljubljanici, o raznih preureditvah cest itd. Dalje bo občinski svet obravnaval izredno številne ugovore proti trošarinskim odločbam. Preuredili se bodo tudi nekateri odbori občinskega sveta. Javni seji bo sledila tajna seja. 1 Razlastitveno postopanje na Šmartinski cesti. Mestna občina je uvedla razlastitveno postopanje proti sodavičarju Moretu za odstop 15 m2 vrta, ki je nujno potreben za tramvajsko zvezo med Masarykovo in Šmartinsko cesto. Lastnik vrta je zahteval za teh 15 m-' prvotno 60.000 din, sedaj pa je znižal ceno na 10.000 din. Toda tudi to jc za mestno občino še previsoka cena. Sodni cenilci bodo ocenili svet in po tej ceni ga bo mestna občina plačala. _ Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravjel originalna, naravna in zdravilna je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek! I Svetopisemski večeri se zopet začenjajo. O njih pomenu in potrebi bi bila vsaka beseda odveč. Tomaž Kecnpčan postavlja sveto pismo poleg sv, Rešnjega Telesa, ko piše, da sta sv. Rešnje Telo in sv. pismo zelo potrebna verni duši V tem prepričanju bomo z veseljem in v velikem številu redno obiskovali svetopisemske večere, ki bodo letos vsako drugo in vsako četrto sredo v mesecu. Prvi svetopisemski večer bo danes, 12. oktobra v dvorani št. 1 na frančiškanski porti. Besedilo razlaga g. dr. p. Angelik Tominec. I Mestna občina pripravlja večjo akcijo za reveže in brezposelne, ki naj bi se izvedla ob Vseh svetih. Drevi bo na magistratu seja Vrhovnega socialnega sveta, v katerem so združene vse bolj važne socialne ustanove našega mesta. Na seji bodo obravnavali vprašanje, kako čim bolj uspešno izvesti tako akcijo. 1 Tudi v mestu obnavljajo tramvaj. Ne 6amo na Dolenjski cesti, temveč tudi v sredini mesta obnavljajo tramvaj. Že nekaj noči zaporedno delajo delavci na tramvajski progi okoli pošte. Ta točka je v tramvajskem prometu najbolj obtežena in zato ni čudno, da je ves tir že razmajan, prav tako zrahljan pa je tudi temelj. 1 Namesto venca na grob pokojnega msgr. dr. J. Debevca so darovali po njegovi želji za Baragovo semenišče: minister dr. A. Korošec 1000 din, univ. prof. dr. Fr. Lukman 100 din, Franc Debevec 100 din, Matija Debevec 100 din, Debelja-kovi iz Škofje Loke 200 din, dr. Jože Hubad 100 din, Marija prof. Jarčeva 100 din, Marija Trček 100 din, inž. Vladimir Remec 200 din, predsednik apelacije dr. V. Golja 100 din, Za Elizabetno konferenco pri Sv. Petru pa: minister dr. A. Korošec 1000 din, I, Strojanškova 100 din, M. Goričar 200 din, ban dr. Marko Natlačen 500 din. — Bog plačaj vsem! 1 Kupčija s krizantemami. Na ljubljanski živilski trg že prav pridno vozijo krizanteme, ki so letos cvetele v ugodnem vremenu. Cena krizantemam je kar nizka, bo pa gotovo še niž|a okoli Vseh svetih, razen če jih ne pobere slana. Tudi 7 denar gredo krizanteme, ker ljudje sedaj zaradi vremena in tramvaja še bolj obiskujejo pokopališče kakor prej. 1 Akademski krajevni odbor Jadranske Straže poziva članstvo, naj poravna članarino zaradi bližnjega občnega zbora, in sicer: v četrtek 13. t. m„ petek, 14. t. m. od 5—6, v torek, 18. t. m. od 6—7 in v sredo, 19. t. m. od 5—6 v vratarjevi loži univerze. 1 Odpovedana predavanja. Predavanja dr. Mihajla Rostoharja, vseučiliškega profesorja iz Brna, ki bi morala biti 11. in 12. t. m. v okviru Jugoslovansko-češko-slovaSke lige, so odpovedana. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35, 1 Posnetki v nnrnvnih barvah se v turistični propagandi vedno bolj uporabljajo. Ur. K. Kostič iz New Yorka bo v četrtek 13. okt. ob 20 v frančiškanski dvorani pokazal svoje najboljše posnetke iz štirih kontinentov. Predavanje l)o pod okriljem Zveze za tujski promet, kjer je tudi predprodaja vstopnic. 1 Pa zaslugi Trboveljskih slavčkov in njihovega intenzivnega koncertnega dela je močno porastla naša glasbena literatura za mladinski zbor. Z veliko vnemo so sc lotili razni naši skladatelji pisati skladbe za Trboveljske slavčke, mnogo del so jim pa poklonili tudi hrvatski in srbski avtorji. Arhiv Trboveljskih slavčkov šteje okrog TIK) takih del. 1 Iz bogatega zaklada slovenske mladinske zborovske literature jc izbral g. šuligoj /a ponedeljkov koncert Trboveljskih slavčkov v Ljubljani prav izbrana in tipična dela, ki naj nam predstavljajo razvoj naše mladinsko-zbo-rovske literature v povojni dobi. Koncert 1k) v veliki filhnrmonič.ni dvorani v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 20 Predprodaja vstopnic v knjicrarni Glasbene Matice. I Tablice 7,a tombolo v Kranju ima v pred-orodajii tvrdika A. Gorcc, Tyršcva ccsta. V Ljubljani kupljena tablica bo imela *e posebno ugodnost, o kateri sc prepričujte v izložbenem oknu pri A. Gorcu. Gledališče Drama. (Začetek ob 20.) — Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik«. Red Sreda. — Četrtek, 13. okt.: »Car Fjodor«. Red B. — Petek, 14. okt., ob 15: »Ženitev«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 15. okt.: »Žene na Niskavuoriju». Red A. '— Nedelja, 16. okt.: »Potopljeni svet«. Izven. Opera. (Začetk ob 20.) — Sreda, 12. oktobra: Zaprto (generalka). — Četrtek, 13. okt.: »Na sinjem Jadranu«. Red Četrtek. — Petek, 14. okt.: »Ljubavni napoj«. Premiera. Premiefski abonma. Gostovanje tenorista Cristy Solarija. — Sobota, 15. okt.: »Trubadur«. Izven. Gostovanje gospe Ljubice Karene. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 16. okt.: »Grofica Marica«, fzven. Znižane cene od 30 din lavzdol; ob 20 »Ljubavni napoj«. Izven. Sestanki Dramatskl odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi ob 8 svoj redni letni občni zbor. Vabimo vse člane in članice igralske družine, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do oderskega udejstvovanja, naj se pridružijo igralski družini in pridejo na občni zbor. Dekliški krožek šentjakobske prosvete ima drevi ob 20 sestanek pri »Zagorcu« v Flori-jnnski ulici. Na sporedu je zanimivo predavanje duh. vodje g. Jamnika: Temelji organizacije Vse dosedan je in vse nove članice iskreno vabljene. Bog živi! Predavanja Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda je naslov predavanju, ki ga bo imel v petek 14. oktobra ob 8 v beli dvorani hotela Union g. prof. Silvo Kranjec. Zgodovina je še vedno najboljša učiteljica življen ja. _ Ker živimo v dobi, ki je važna za nas, je nujno potrebno, da pogledamo nazaj v zgodovino, kako so važni dogodki našli naš narod pripravljen za novo dobo. Na to predavanje že zdaj opozarjamo vse ljubljanske kroge, zlasti pa vabimo, da se mladina v čim večjem številu udeleži prosvetnih večerov. Šempetrski slovenski mesec. Drevi ob 8 bo četrto predavanje »slovenskega meseca«. Predaval bo prav. referent g. Smersu Rudolf: Socialna slika Slovencev«. Vabimo, da se pestrega prosvetnega večera udeležite v čim večjem številu. Prosvetno društvo Bežigrad-Ljuhljana Ima svoj I. prosvetni večer v četrtek 13. oktobra 103,8 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (v Mavričevi hiši poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in za današnje razmere zelo zanimivo predavanje >0 Češki«. Predava g. urednik dr. Alojzij Kuhar. Vsi Bežigrajčani kakor tudi ostali ste vljudno vabljeni! Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže javnega predavanja o proboju solunske fronte v okviru proslav 20-letnice obstoja naše države. Predavanje priredi organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani v četrtek 13. oktobra 1938 ob 20 v veliki dvorani »Zvezde« (Kongresni trg 1). Predaval bo komandant celjskega polka polkovnik g. Dra-goljub Mihajlovič. — Pododbor združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Invadili, vabite se k predavanju »0 proboju solunske fronte«, katero priredi okrajna organizacija zveze vojnih prostovoljcev v Ljubljani dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani Kazine. Pridite polnoštevilnol — Oblastni odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ul. 7. Tlakovanje državne ceste Maribor-št. IIj Maribor, 11. oktobra. Danes se je končno izvršila na tehničnem oddelku v Mariboru licitacijska oddaja tlakovalnih del na državni cesti Maribor—Št. IIj, in sicer na sektorju od Maribora do odcepa lenarške ceste v Košakih. Cesta Maribor—St. 31 j je bila lansko leto in letos modernizirana ter asfaltirana, na odseku od Maribora do odcepa lenarške ceste pa je prometna obtežitev tako visoka, da bi asfaltna površina tega ne vzdržala. Zaradi tega je država odredila naknadni kredit štiri in pol milijona dinarjev za tlakovanje tega dela ceste z granitni- mi kockami. Za današnjo licitacijo je bilo precejšno zanimanje ter so se je udeležili štirje ponud niki, in sicer tvrdka Nassimbeni iz Maribora, inž. Rustja iz Ljubljane, ki pa je tik pred licitacijo odstopil, inž. Bezič iz Zagreba ter tvrdka Adolf in Ernest Ehrlich iz Zagreba, ki je lastnica gra-nitega kamnoloma na Pohorju. Dela je izdražila tvrdka Ehrlich, ki je ponudila na proračunsko vsoto pod odstotka popusta. S tlakovalnimi deli se bo verjetno začelo že letošnje leto, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere. m Novi občinski svetniki. V mariborskem občinskem svetu so bila tri mesta občinskih svetnikov nezasedena, bivši hotelir g. Zemljič se je preselil iz Maribora, Ošlak in Klančnik pa sta umrla. Notranji minister je sedaj imenoval na izpraznjena mesta za občinske svetnike sledeče mariborske meščane: ravnatelja »Putnika« g. Josipa Loosa, ravnatelja »Karitas« g. Antona Kovačiča in gostilničarja g. Alojza Senico. Prihodnje občinske seje 6e bodo novi občinski svetniki že udeležili, m Mariborski sabljaški klub bo imel redne vaje ob ponedeljkih in sredah od 6 do 8 v telovadnici deške ljudske šole na Gosposvetski cesti 10. Vaje bo vodil g. polkovnik Reisner. m Jezdni šport v Mariboru se navzlic poskusom ne more razviti, kakor bi bilo to želeti. Da se ta šport zopet uveljavi tudi v Mariboru, ki ima v svoji okolici najugodnejše terene za jahanje, se sklicuje za drevi ob 20 v dvorani restavracije Novi svet sestanek vseh ljubiteljev jahaškega športa, tudi začetnikov in začetnic. m Dve novi pridobitvi mariborskih gasilcev. Drevi ob 6 se bo izvršila v gasilskem domu na Koroški cesti sicer interna, zato pa pomembna slavnost. Stolni župnik msgr. Umek bo blagoslovil dva nova avtomobilska vozova, in sicer en reševalni ter en gasilni avto. Obe vozili imata motor in šasijo znamke »Tatra«, karoserijo pa je izdelala tovarna Pergler. Reševalni avto je najmodernejše oblike, popolnoma podoben osebnemu avtomobilu ter je stal 75.000 din, gasilni avto pa je določen za gasilsko izvidnico ter preurejen za gašenje s peno. Po blagoslovitvi bo v gasilskem domu to-variški sestanek ter interna proslava 30 letnice reševalnega oddelka. m Težko se je ponesrečil 47 letni železniški telegrafist Viktor Ogrinc iz Pragerskega. Padel je s skednja ter si je zlomil desno roko in prebil lobanjo. Prepeljali 60 ga v mariborska bolnišnico. m Vlom je bil izvršen v noči na torek v prodajalno Delavske pekarne na Tržaški cesti. Vlomilec je odnesel 60 din drobiža ter nekaj kosov čokolade. Zaenkrat manjka za njim še vsaka sled. m Iz policijske službe. Policijski nadsvetnik g. Karel Pestevšek, ki je bil prestavljen iz Ljubljane, je nastopil pri mariborskem policijskem komisariatu svoje mesto. m Pozor pred lažnim »kontrolorjem«. V stanovanje upok. prof. g. Gabriela Majcna v Petrovem selu v Krčevini je prišel okrog 50 let star, v sivo obleko oblečen molki ter se predstavil kot kontrolor mestnega električnega podjetja, ki ima nalogo, da pregleda VBe žarnice v stanovanju. Pri tem »pregledu« pa se je sumljivo ogledoval okrog in ker ni mogel drugega ukrasti, je odnesel s seboj 120 din vredna očala g. profesorja. Mestno električno podjetje je potem pojasnilo g. profesorju, da ni poslalo nobenega kontrolorja. Na poslu je zopet prevejan nepoštenjak, ki bo skušal najbrž s takim izgovorom priti tudi v druga stanovanja. m Pri prodaji grozdja so jI odnesli zlato uro. Prejšnji teden smo imeli v Mariboru »teden grozdja« ter so mariborske gospe prodajale grozdje na Rotovškem in Glavnem trgu. Med temi damami je bila tudi ravnateljica »Vesne« ga. Marija Rapoc. Med prodajo ji je neki nepridiprav odnesel 2000 din vredno zlato damsko zapestno uro. m Davica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Med šolarskimi otroki pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu Roparskega morilca špajzerja so orožniki prijeli Celje, 11. oktobra. Ze v včerajšnjem poročilu je bilo iz vseh okoliščin razvidno, da je morilec Jakoba Tratnika 27-letni brezposelni delavec Ivan Špajzer iz Lave pri Celju. Celjski orožniki so z vso vnemo zasledovali morilca in danes ponoči je orožniška patrulja z narednikom gosp. Fr. Juričem in g. Fr. Mavkom presenetila morilca Špajzerja v Galiciji pri Celju. Špajzer je bil zelo vznemirjen, vendar se ni dolgo branil, da sta ga orožnika aretirala. Še ponoči so ga odpeljali v Celje in ga zaprli v zaporih okrožnega sodišča. Danes dopoldne pa so vklenjenega odpeljali na kraj umora. Morilec Špajzer jim je vse priznal, pokazal prostor, kjer je umoril Tratnika in ga nato vrgel v Savinjo. Špajzer je izpovedal, da je bil v petek ves dan v vinotoču Matkovič v Gosposki ulici, kjer je pustil tudi svojo košaro s perilom. Ob 5 popoldne je zapustil Celje in šel peš proti Levcu. Med potjo se je oglasil v Veselakovi gostilni, kjer je spil čert vina, nato pa jo je mahnil proti Levcu. Na križišču državne ceste s savinjsko železnico na prelazu je, kakor zatrjuje Špajzer, našel kramp, ki ga je pobral. Da bi ga prodni in prišel do denarja, se je oglasil v Majdičevi gostilni. Tu je bila zbrana večja družba fantov, ki so popivali, špajzer se je usedal k mizi in naročil čert. Kramp je pustil v veži. V gostilni je bilo živahno, glavno besedo je imel 55-letni Jakob Tratnik, ki se je v vinjenosti hvalil, da ima 16 tisoč din gotovine. V špajzerju se je porodila želja in pohlep po denarju. Šel je na hodnik po kramp, ga prinesel v gostilno in ponujal cestar-jevemu sinu Lukancu z Levca, da naj kupi kramp za 2 din, češ da ga da poceni, ker ga je našel. Fant seveda ni hotel kupiti krampa. Ob 10 zvečer je Tratnik zapustil gostilno, za njim s krampom pa je izginil tudi Špajzer, ki je kmalu dohitel Tratnika, da sta šla skupaj po drž. cesti proti Drošinii vasi, kjer jo Tratnik zadnje čase prenočeval. Ze med potjo sta se zmenila, da bosta šla v gostilno. Prišla sta do Šribarce, gostilna pa je bila zaprta. Špajzer je iz|x>vedal, da ga je Tratnik povabil, da gresta k Ocvirku v gostilno na LevSkem mostu, kjer dobi tudi na »puf«. Mahnila sta jo nazaj čez travnike. Špajzer je nosil še vedno s sabo kramp. I'o skoraj polurni hoji sla prišla k Lovskemu mostu, da bi šla v gostilno Ocvirk. Tudi ta je bila zaprta. — Špajzer zatrjuje, da ga je povabil Tratnik, da gresta v Kasaze. Ta izpovedim pa je gotovo neresnična, saj je Špajzer izpovedal danos, ko so ga orožniki vodili ob Savinji, da sta se že med potjo s Tratnikom prepirala ter da ga je Tratnik zmerjal s smrkavcem. težko je stopal Špajzer po poti po nasipu ob Savinji in s tihim glasom je odgovarjal na orož-nižkova vprašanja. Hladnokrvno je pokazal na proslor, kjer je udaril s krampom 55-letnega prodajalca suhe robe, da se je lo pri prvem udarcu zgrudil. Pohlep po denarju je vzdivjal po Špajzerju, da jc še nekajkrat mahnil po Tratniku in ga ubil. Pri zasliševanju je Špajzer izpovedal, da je Tratnik pri prvem udarcu hotel še vstati in je še segel v zep po nož, pa ga je drugič udaril in ubil, nato mu je slekel suknjo in čevlje in pregledal nahrbtnik. Pa je bil razočaran. Starček, ki se je boril za vsakdanji kruh s prodajo suhe robe in si še včasih prav rad privoščil kozarček vina, je imel pri sebi le 1 din. Da se ne bi izdal, je vrgel Špajzer Tratnika v Savinjo, z njim pa tudi suknjo, čevlje in nahrbtnik. Umor se je odigral 1 in od brega Savinje, ki je tu precej globoka, zaradi česar še niso mogli najti krampa, ki ga je morilec prav tako vrgel v Savinjo. Vest je preganjala morilca in še isti večer je bežal Špajzer proti Trbovljam, kamor je prišel ob eni ponoči. Od tod je šel v Zagorje, na Vransko, Šoštanj, snoči pa ga je pot zanesla v Galicijo pri Celju, kjer so ga presenetili celjski orožniki in ga aretirali. Morilec Špajzer je manjše postave in slaboten. Njegov oče je imel gostilno na Lavi, zapustil pa je svojo pridno ženo in pobegnil z deklo po svetu, kjer se klati z nekim cirkusom. Slaba družba je pokvarila Špajzerja, da je rajši postopal in v brezdelju se mu je porodila zla misel vlamljati, dokler ni storil zločina, ki ga je spravil v zapor. Skrivnosten napad v gozdu Maribor, 11. oktobra. Veliko pozornost je vzbudil v mariborski okolici skrivnosten dogodek, ki se je zgodil včeraj v gozdu pri Dobrovcih in ki bo menda zahteval človeško življenje. Posetnikov sin Ivan Pahič je v spremstvu Veronike Kirbiš zgodaj zjutraj odšel v gozd nabirat gobe. Na potu skozi gozd sta našla ob cesti ležečega in težko ranjenega Franca Pulka z Studencev pri Mariboru, ki ju je prosil, da ga spravita iz gozda, Poklicala sta nn pomoč sosede, ki so ga pričeli vpraševati o nesreči. Skraja Pulko ni hotel dati odgovora, pozneje pa je le povedal, da je ponoči šel v gozd nabirat gobe, pa ga je nekdo pri tem opravilu obstrelil. Tudi pri teh izpovedih ni bil popolnoma jasen, ker je enkrat trdil, da je bil napaden okoli polnoči, drugič, da se je napad izvršil zjutraj ob štirih. Pod Pulkotovo suknjo in okoli njega so našli mnogo faznnovega perja, zraven njega pa so našli v zemljo zakopane 4 prazne m 5 polnih lovskih nnbojev. Vsi ti naboji bo bili zaviti v krvav papir. Pulko je izpovedal, da je imel naboje v trenutku, ko ga je nekdo obstrelil, v žepu, nato pa jih je zakopal v zemljo. Ker Je Pulkota strel zadel v trebuh, so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar je malo upanja, da bi ostal živ. Orožniki ga niso mogli zaslišali, ker je bil Pulko ob njihovem prihodu v bolnišnico nezavesten, pred operacijo pa ni hotel ničesar povedati, kdo bi ga bil ustrelil. Ker so Pulkovi znanci izjavili, da je strasten divji lovec, domnevajo, da Je Pulko po- se je pojavila davica, ki je zahtevala že smrtno žrtev, večje število otrok pa je bilo prepeljanih v mariborsko bolnišnico. Podvzete so bile zaščitne mere, da se ta otroška morilka ne širi dalje. m Vse prihranke mu jo odnesel. Zidar Ivan Spindler je včeraj ovadil piliciji, da mu je odnesel tat vse njegove prihranke. V stiskalnici Je imel skrito pločevinasto škatlo, v njej pa 7 bankovcev po 500 din, skupaj 3500 din. Ko je včeraj pogledal v skrivališče, je škatlo še našel na svojem mestu, v njej pa je bil namesto denarja listek, na katerem je bilo napisano, naj terja Spindler denar od matere svojega bivšega hlapca Martina Vauhnika. Spindler zaradi tega sumi, da mu je odnesel denar Martin Vauhnik, ki je svoj čas pri njem služil, ter so mu bile domače razmere dobro znane. Gledališče Sreda, 12. oktobra: Zaprto. Celje c Duhovne vaje za celjske gospe. V soboto oib 6 zvečer se začno pri čč. šolskih sestrah v Celju duhovne vaje za celjske gospe. Končajo se 19. oktobra ob 8 zjutraj. Vse celjske goskpe iskreno vabljene. c Kramarski sejem v Celju bo 21. oktobra, živinskega in svinjskega sejma pa v celjskem in laškem okraju ne bo zaradi slinavke in parkljevke. c Društvo absolventov trgovskih šol sporoča, da bo sestanek vseh interesentov za razne tečaje v petek 14. t. m. ob 7 zvečer v državni trgovski šoli. Ob tej priliki bo vsakdo lahko zvedel vse podrobne informacije, sprejemali pa se bodo tudi še novi prijavljenci. c Vpisovanje v kmetsko nadaljevalno šolo v Celju se bo vršilo od 15. oktobra vsak dan dopoldne v pisarni dTŽ. II. deške ljudske šole v Celju. Pouk se bo vršil, če se bo prijavilo dovolj fantov. Ker ima šola namen, da v vas vzbuja in utrjuje ljubezen do kmetske preprostosti, do kmetskega dela in do naše zemlje, navaja vse k nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi, vabimo kmetske fante, da se polno-številno vpišejo v to šolo! KINO UNION _DANES: »BORBA ZA DETE« c Buren občni zbor Sokola - Celje matica. V ponedeljek ob 8 zvečer je bil v Narodnem domu redni letna občni zbor celjskega Sokola - Celje matica, ki bo Celjane gotovo zanimal. Ob 8 je starosta g. dr. Milko Hrašovec pričel z občnim zborom, katerega pa je zaradi prisotnosti 10 članov prekinil za pol ure; nato se je zibor zbral, da posluša poročila odbora in izvoli novega. Starosta g. dr. Hrašovec je imel navduševalen govor in podal poročilo o delu v preteklem letu. Omenil je tudi, da so zadnje čas sikušali vnesti v celjskega Sokola politiko. Starosta celjske sokolske župe g. Jo/.e Smertnik je poudarjal načela sokolske organizacije, ki si je že ob svoji ustanovitvi stavila za nalogo likvidacijo slovenstva, hrvatstva in srbstva. Načelnica gdč. Lojk Milkase se je pritoževala nad napetim razmerjem med bratskimi in sestrskimi odborniki. Na občnem zboru sta nastopili dve skupini: skupina starejših Sokolov in skupina mlajših, po večini zvestih pristašev Zbora, članov nekdanje prosi ule O JNS v Celju. Spor je nastal zaradi zahteve »Prednjačkega zbora«, ki je zahteval, da se izvoli za načelnieo s. Burja Slavka, ki jo je izvolil že »Prednjački zbor«. Temu so se odločno uprli starejši člani, knterim so se pridružile še nekatere članice. Sledile so volitve, pri katerih so starejši zmagali s 75:37. Je to število, ki mnogo pomeni. Posebno ogorčeni so bili čilani Zbora, ki so nastopili zelo energično in vzbudili pravo nervoznost. Protestirali so, mencali z nogami, na koncu celo grozili s pritožbo na Savez. Učitelj g. Pogačnik je stavil na starosto vprašanje, na kakšen način se vnaša v celjskega Sokola politika Starosta fc odgovoril, da takih vprašanj občni zbor ne more reševati. Padala so tudi druga vpraišanjla, kakor o reorganizacij™ Sokola, o ustanovitvi neke skupne organizacije itd. Občni zbor se je zaključil šele ob 11 ponoči. Pozno v noč smo videli nekaj članov, kako nervozno so se sprehajali po promenadi in se razburjali. — Prinašamo brez komentarja. c Po nesreči nož v prša nad srcem. V Rogatcu so se pripravljali na poroko. 27 letni mesarski pomočnik Jančič Friderik je pripravljal meso za ženitovanje. Pri sekanfu pn mu je spodrsnil nož in mu obtičal tik nad srcem. Jančič se je takoj onesvestil. Poklicali so zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč, da Janoič ni izkrvavel. Nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico s Strelsko tekmovanje strelske družine v Celju, ki je bilo določeno za nedeljo 16. okt, je zaradi tehničnih ovir preloženo na nedeljo 23. oktobra. Pričelo sc bo točno ob 8 na strelišču v Pcčovni.ku. c Plinski napad na mesto Celje bo v nedeljo popoldne. Zagorje Koda j bo tombola Prosvetnega društva? Na to pogosto vprašanje odgovarjamo, da bo tombola najbrž v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. Točen čas pa bomo objavili še naknadno. Upamo, da ne bo nikogar, ki ima tablice, da bi za tombolo ne izvedel! Krivda, da tombole še ni bilo ter da je bila preložena, ne zadene Prosvetnega društva! Preval je Katoliško prosvetno društvo Prnvalje uprizori v nedeljo, dne 16. oktobra, ob 3 popoldne burko v treh dejanjih »Zamotana snubitev« ali »Tisoč vozlov«. S to igro pričenja Kat. prosvetno društvo novo igralno sezono. noči hodil po prepovedanih lovskih poteh, pa se je na njih po nesrečll sam obstrelil ali pa da ga Je prav tako po nesreči obstrelil kak njegov tovariš, katerega pa sedaj noče izdati, če Pulko ne bo ostal pri življenju, bo zelo težko popolnoma razjasniti to skrivnost. Kaj dobi Madžarska od češkoslovaške? Niso še znane nove meje med Češkoslovaško in Madžarsko, ker teko še tozadevna pogajanja. Vendar pa moremo po narodnostnem zemljevidu presoditi, katere pokrajine bo dobila Madžarska od Češkoslovaške. Te pokrajine so predvsem izrazito kmetijske, katerih rodovitnost je velika ter so tudi gosto naseljene. Je pa v njih tudi nekaj važnih industrijskih podjetij. V teh pokrajinah kakor na ostalem Madžarskem je predvsem veliko pšenice, na kateri je zgrajena tudi znatna mlinska industrija. Nadalje je mnogo sladkorne pese in je tudi nekaj sladkornih tovarn. Na vzhodnem delu tega ozemlja, ki počasi prehaja v gorovje, je močno razvita živinoreja. V zvezi z drugačno pokrajinsko sliko je tudi sadjarstvo in vinarstvo. Med kmetijskimi industrijami je omeniti še industrijo špirita. Novi problemi pa bodo nastali za te kraje, ko se bo njih poljedelstvo znašlo v konkurenčni borbi z madžarskim, dočim je doslej imelo v industrijski Češkoslovaški dober trg, in sicer po dobrih in stalnih cenah. Med surovinami je najvažnejša železna ruda, ki je bila že doslej v lasti madžarske družibe Rima Muramy. Nadalje so tam tudi znatni premogovniki, ki so v zvezi s severno-madžarskimi premogovnimi revirji. Med industrijskimi napravami, ki jih je malo, je omeniti eno emajlno tvornico, eno tekstilno tvornico in eno veliko milarno, dočim so ostala podjetja manjšega obsega in bolj obrtnega značaja. Vsekakor madžarska industrija s temi kraji ne ho dosti pridobila, povečala pa se bo produkcija madžarskega kmetijstva, na drugi strani pa se bo zmanjšala prehranjevalna baza Češkoslovaško Izvoz sadja Kljub temu, da je bila letos zaradi pomladanske pozebe v posameznih krajih zelo slaba sadna letina, je obrodilo sadje v okolici Maribora in v nekaterih okrajih bivše mariborske oblasti zelo dobro. Naslednji statistični podatki nam kažejo množino izvoženih jabolk v inozemstvo v mesecih avgustu in septembru letos. Skoraj vsa jabolka so bila izvožena v Nemčijo in bivšo Avstrijo, nekaj vagonov tudi v ČSR in v Belgijo. Povprečna cena izvoženih jabolk je bila 1.80—2.80 din, le za najboljše blago se je plačalo do 3 din za kg. Množina v avgustu in septembru izvoženih jabolk (po okrajih): Maribor levi breg 1,721.630, Maribor desni breg 175.746, Ljutomer (nakl. post. Gor. Radgona) 372.830, Ljutomer (nakl. post. Ljutomer, Ivanjkovci in Križevci) 256.672, Murska Sobota 140.386, Šmarje pri Jelšah 77.290, Lendava 19.900, Ptuj 16.000, Celje 82.500, Brežice 26.100, Krško 22.400 kilogramov. Množina izvoženih zjabolk v mesecu septembru (po okrajih): Ljutomer (nakl. post. Ljutomer, Ivanjkovci in Križevci) 178.050, Ljutomer (nakl. post. Gor. Radgona) 300.700, Maribor levi breg (nakl. post. Pesnica) 693.125, Maribor levi breg (nakl. post. Maribor gl. kol.) 915.618, Maribor desni breg 108.440, Celje 152.075, Murska Sobota 130.404, Slov. Konjice 22.000, Brežice 25.000 kg. Domače vesti Osrednje predstavništvo zvez trgovskih združenj je imelo v ponedeljek, dne 10. t. m., svojo sejo v Belgradu pod predsedstvom g. Savica. Na tej seji so bili izvoljeni 4 člani za skupni bolgar-sko-jugoslovanski odbor in ugotovljene glavne smernice za izvedbo carinske unije z Bolgarijo. Kar zadeva delovni čas v trgovinah, stoji osrednje predstavništvo na stališču, da naj ostane pri dosedanji uredbi. Po sklepu seje se bo nadalje osnovala trgovska tiskarna, ki bi dala glavno materialno podlago trgovskemu tisku. Načelno je bilo tudi sklenjeno osnovati urad osrednjega predstavništva v Belgradu. Obiski trgovinskega ministra ing. Kabalina. V nedeljo, dne 9. oktobra, je imel minister trgovine in industrije g. ing. Nikola Kabalin sestanek z vojvodinskimi gospodarskimi krogi v Novem Sadu, na katerem so razpravljali o vseh važnih vprašanjih našega gospodarstva. — V ponedeljek je g. ing. Kabalin prišel v Zagreb ter je obiskal najprej Združenje industrijcev savske banovine. Indu-strijci so ga opozorili na številna važna gospodarska vprašanja, katera je treba rešiti. Za tem je obiskal minister Trgovinsko industrijsko zbornico, nato pa še Obrtno zbornico. Omeniti je, da so se zagrebški industrijci izrazili za samostojno industrijsko zbornico. Delegacija borz naše države je, kot smo že poročali, zasedala dne 7. in 8. oktobra v Novem Sadu. Ljubljansko borzo je na tej seji zastopal tajnik g. Jože Kovač. Delegacija je v prvi vrsti izdelala številne nove uzance za trgovino z raznimi predmeti na borzi, tako n. pr. z zeljem, nadalje je razpravljala o načrtu uzanc za trgovino z bučnim semenom in z fižolom. Glede uzanc za trgovanje s žitaricami je delegacija sklenila dopolniti odredbe glede trgovanja s pšenico tako, da se smatra kot zagarantirana količina primesi, ki je označena z višjo številko, v primerih, ko je dogovorjeno, da se ima količina primesi gibati med mejama (najnižjo in najvišjo). Količina vlage, katero sme vsebovati koruza, je odrejena s 16%, z bonifikacijo pa se ima prevzeti blago z do 19% vlage. Nadalje so razpravljali o izenačenju splošnih uzanc naših borz. Delegacija je sklenila poslati pristojnim mestom predlog, da se urede odnošaji med rednimi sodišči in borznimi razsodišči, da se uredi vprašanje plačila takse za odloke borznih razsodišč in da se naj ne pobira rentnina za obresti, katere prisojajo borzna razsodišča. Predsedništvo delegacije borz ima v letu 1939 zagrebška borza za blago in vrednote. Poštna hranilnica v septembru. Po podatkih Poštne hranilnice za september se je število vlagateljev povečalo za 3.464 na 519.304, dočim so se hranilne vloge znižale od 1.318.4 na 1.190.3 milij. din, torej za 128.1 milij. din. V oktobru pa je opaziti že zopet znaten prirastek vlog. — V čekovnem prometu je število računov naraslo za 70 na 25.924. Promet je dosegel vsoto 8.200.4 (avgusta je znašal 8.281.4) milij. din, od tega brez gotovine 54.96% (55.72%). Vloge na čekovnih računih so se znižale za 179.75 od 1.715.46 na 1.53o.7 milij. din, v oktobru pa so zopet narasle. Licitacija. Pri 39. pp. v Celju bo 13. oktobra licitacija za dobavo mesa za čas od 11. oktobra 1938 do 31. marca 1938. Inozemske vesti Nova Češkoslovaška in Trst. Tržaškim gospodarskim krogom prizadevajo velike političnem z njimi v zvezi gospodarske spremembe na Češkoslovaškem hude skrbi. Doslej je šel velik del češkega prometa skozi Trst, ker se je Češkoslovaška v vedno manjši meri posluževala bližnjih nemških pristanišč. Sedaj pa pripadejo Nemčiji ozemlja, v katerih deluje tekstilna, keramična, steklarska in papirna industrija, ki je doslej večinoma izvažala skozi Trst svoje proizvode čez morje. Pričakovati je, da bo ta industrija sedaj izvažala svoje proizvode skozi Hamburg v svet in lio tudi skozi Hamburg dobivala surovine, ki so ji potrebne za obratovanje. Tržaški »Piccolo« je optimist, ker smatra, da je Trst še vedno naravno izhodišče za češke proizvode za Levanto in bližnji ter daljni vzhod. Na drugi strani pa pravi list, da je Trst naravno pristanišče za uvoz važnih surovin kot bombaža (iz Egipta in Indije), kož, kavčuka in starega železa, nadalje za uvoz riža, agrum, sadja, čebule, vina, oljnatih semen in kave. Vsekakor pravi list, jc potrebno gospodarski razvoj pazno zasledovati, da ne bi Trst kaj izgubiL Zmanjšanje obtoka bankovcev v Švici. Kakor je bilo pričakovati, je izkaz Švicarske narodne banke za 7. oktober prinesel znatno razbremenitev banke. Devizni zaklad banke je narastel za 4.6 na 311. milij., dočim je zlati zaklad ostal nespremenjen. Posojila banke zasebnikom so se zmanjšala za 25.6 na 138.1 milij. frankov. Zato je tudi obtok bankovcev padel od 30. septembra do 7. oktobra za 129.57 milij. na 1,803.44, istočasno pa so se tudi povečale naložbe pri banki za 100.16 na 1,565.2 milij. frankov. Gospodarska literatura Pšenica kot svetovni problem. V »Arhivu kmetijskega ministrstva« je ojbjavil tajnik Privilegirane izvozne družbe v Belgradu g. Vlada Mi-lenkovič daljšo razpravo pod naslovom »Pšenica kot svetovni problem«. Ta razprava je izšla sedaj v posebnem odtisu in obsega 46 strani. Pisec obravnava najprej položaj na svetovnem trgu, katerega podrobno analizira, zlasti vzroke krize na trgu od leta 1929 dalje. Nato razpravlja d vzrokih izboljšanja. Obenem pa navaja tudi zanimive podatke o naši pšenični politiki, posebno v zadnjih letih. Opozarja pa, da prihaja po 6anaciji svetovnega pšeničnega trga v letu 1937 na obzorje nova kriza tega trga že letos, ker je pričakovati velikega povečanja zalog radi dobre letine. Razprava dajo jasno sliko o sedanjem položaju na svetovnem pšeničnem trgu in o glavnih vzrokih za izpremembe na tem trgu. Dr. Oton Frangeš: Gospodarsko-politični položaj vzhodnoevropskih kmetijskih držav in velesile. Pod tem naslovom je napisal senator in bivši minister dr. 0. Frangeš v »Europiiische Revue«, zvezek za september 1938, uvodni članek, v katerem razpravlja predvsem o gospodarskem položaju treh držav: Jugoslavije, Romunije in Bolgarije v razmerju do velikih sil: Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Pisec obravnava tudi finančne transakcije velikih sil v teh državah ter ugotavlja, da sprejmejo balkanski narodi radi vsakega, ki jim prinaša gosf>odarske koristi, ne da bi se dotaknil njih tako težko pridobljene državne samostojnosti ali jih pa imel za kolonije. Pri balkanskih narodih ne gre za velike politične probleme, ker imajo kot izrazite kmetijske države veliko večji interes na vsakokratnih cenah svojih izvoznih proizvodov kot na problemih visoke politike. — »Europaeische Revue« izhaja v Stutt gartu v založbi »Deutsche Verlaganstalt«. Izpopolnitev dostopa k Adriji. G. dr. inž. Črtomir Nagode je napisal v listu »Zpravy vefejnč služby technickd« (Poročila javne tehnične službe) št. 27 z dne 20. septembra 1938 daljšo razpravo pod naslovom »Izpopolnitev pristopa na Jadransko morje«, kar je eno izmed prometnih vprašanj Srednje Evrope. Članek je v kratkih obrisih podai splošne izsledke študija v racionalni usmeritvi vsebine in strukture nekoliko tokov, po katerih se pretaka promet v Srednji Evropi, nadalje poda smernice, po katerih je treba napraviti prometno omrežje za zaledje jugoslovanskih pristanišč. Študija vsebuje tri karte, od katerih predstavlja prva fizikalne vplive na položaj glavnih prometnih zvez, druga mednarodno trgovino, vrednost in količino blaga v srednji Evropi, tretja pa glavno prometno omrežje in prometne tokove nasledstve-nih držav. Razvoj našega rudarskega zavarovanja. Dr. Maks Obersnel je v ponatisu izdal svoj članek »Razvoj našega rudarskega zavarovanja«, ki obravnava ves povojni razvoj našega rudarskega zavarovanja in na koncu prinaša tudi konkretne predloge za sanacijo tega zavarovanja. Glasnik Združenja aktuarjev kr. Jugoslavije prinaša v štev. 3. in 4. (skupna številka) več strokovnih razprav, med katerimi je najdaljša razprava g. Radovana Matjašiča o pokojninskem zavarovanju delavcev in nameščencev. G. Ivo Lah razpravlja o zavarovalnotehničnih nalogah državne statistiko in ljudskih štetij. 94, 7% pos. DHB 100 den., 7% stab. pos. 99 do 100. - Delnice: Narodna banka 7.350—7.400. Vrednostni papirji Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 98.50 do 99.50, agrarji 59—62, vojna škoda promptna 471-473, begi. obv. 89—91, dalm. agrarji 89-90, 4%" sev. agrarji 59.50—61, 8% Bler. pos. 97.50-98.50 (97.50), 7% Bler. pos. 91 den., 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 97 den. — Delnice: Narodna banka 7,350 den., Priv. agr. banka 220 den., Trboveljska 200 bi., Gutmann 50—60, Isis 25 den., Osješka livarna 160—180, Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den. Bolgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 99 do 100, agrarji 62 bi., vojna škoda promptnn 472.50 do 473.50 (473.50), za konec decembra (474), begi. obv. 91.50—92 (91.50), dalm. agrarji 90.50—91 (90.75), 8% Bler. pos. 96-99, 7% Bler. pos. 92.5 do 92.75 (92.25). — Delnice: Narodna banka 7.300 do 7.400 (7.400), Priv. agrarna banka 221—223 (221 drobni komadi). 2itni trg Novi Sad. Vse nesprem. Promet sreden. Sombor. Pšenica srem. in slav. 148—150. Za ostalo pšenico Prizadove cene. — Oves bač., srem. in slav. 135—137.50. — Rž hač. 140—142.50. — Ječmen: bač. in srem. 63—64 kg 148—150; spomladanski ne notira. — Koruza bač. in srem. 127 do 130, bač. nova sušena 105—107. — Moka in otrobi nesprem. — Fižol bač. beli 300—310. — Tendenca lahka. Promet 8134 vagona. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Brežicah 4. oktohra: Voli I. 5, II. 4.50, III. 4; telice I. 5, II. 4.50, III. 3; kravo I. 4.50, II. 3.50, III. 2; teleta I. 6, II. 5; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 SamoprodajB h LJubljano: tt. FRANC G010B, LJubljana Samoprodaja za Maribor: tt. PINTER In LENARD. Maribor din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10; svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 20; čisti med 16; surove kože goveje 10, telečje 12, svinjske 5 din za 1 kg. — Pšenica 160, ječmen 140, rž 150, oves 150, koruza 130, fižol 250, krompir 70, seno 55, slama 25, jabolka I. 250, II. 200, III. 125, hruške I. 300, II. '200, III. 125 din za 100 kg. — Vidno navadno mešano pri vinogradnikih 5, fi-nejše sortirano 4, mleko 1.50 din za 1 1. Živinski sejem v Zagorju ob Savi (okraj Litija) 4. oktobra: Voli 5—5.50, plemenski biki 6, krave za meso 3 din za 1 g žive teže. Plemenske krave po 2000, mladi pujski po 150 din za glavo. Živinski sojem v Litiji 3. oktobra: Voli 4— 5.75, krave plemenske 4, za meso 2—3, telice i plemenske 4, za meso 4—4.50 din za kg žive teže. Spoti Borza Denar 11. oktobra 1938. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen: v Ljubljani na 238 dennar, v Zagrebu na 238 blago in v Belgradu na 237.20 do 238.80. Nemški čeki so delno nekoliko popustili: v Ljubljani so beležili 13.80—14, v Zagrebu 13.78 do 13.98, v Belgradu 13.8146—14.0146. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec oktobra 13.70—13.90, za sredo in konec decembra 13.85—14,05. Grški boni so beležili v Zagrebu 32.815 do 33.515, v Belgradu 32.65—33.35. Madžarski peng5 je beležil v Belgradu 65 do 65.43. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,222.628, v Belgradu 3,624.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,154.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 hol. gold. , „ Berlin 100 mark' , . « ■ ■ Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov „ . . ■ London 1 funt . . . ■ . . Newyork 100 dol. ■ « ■ ■ Pariz 100 frankov . ■ ■ ■ Praga 100 kron . > ■ . . Trst 100 lir .«•■••• p r i m o m : 2380.16—2394.76 1753.03—1766.91 740.95— 746.01 990.45—1003.52 208.25— 210.31 4353.51-4389.82 116.17— 117.61 150.19— 151.29 229.95— 233.03 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.69, London 20.935, Ne\vyork 440.50, Bruselj 74.45, Milan 23.15, Amsterdam 239, Berlin 176, Stockholm 107.85, Oslo 105.20, Kopenhagen 93.45, Praga 15.075, Varšava 82.75, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.23, Buenos Aires 110.75. Ljubljana: Državni papirji: 7% inv. pos. 99 rjo ini) nerarji 58—62. vojna škoda nromptna 473 do 476, begi. obv. 90.50-92.50, dalm. agrarji 90 do 91, 8% "Bler. pos 96—98, 7% Bler. pos. 92 do Po športnem svetu To je »junaštvo*. Odlični nogometaš Lehmann, ki je igral pri francoskem klubu FC Sochaux stranskega krilca in je bil tudi v francoski reprezentanci, je bil od zveze doživljenjsko diskvalificiran; istočasno je zveza objavila, da ga ne želijo več v Franciji. Gotovo stroga kazen, ki je pa popolnoma upravičena. Lehmann, ki je po rodu Švicar, se je preselil v Francijo; ko je videl, da mu more nogomet koristiti, je postal francoski državljan. S tem, da je prevzel francosko državljanstvo, se je moral podvreči tudi francoskim vojaškim oblastem, torej služiti vojake, kadar bi bilo potrebno. Lehmannu je z ozirom na koristi, ki jih je imel od nogometa, zelo prijalo francosko državljanstvo, dišala mu pa ni francoska vojaška suknja, zlasti, če bi moral za primer vojne riski-rati svojo kožo. V Evropi je pred monakovskim sestankom štirih velesil kazalo, da bo izbruhnila vojna. Tako je med drugim Francija poklicala pri delni mobilizaciji tudi Lehmanna pod orožje. To pa Lehmannu ni šlo v račun. Kar naenkrat se je spomnil, da je rojen v Švici in je zbežal preko meje v, syojo prvotno domovino. Ko je evropska kriza pojenjala in ni bilo več nevarnosti za vojno, bi se zopet rad vrnil v Francijo kol inozemec, da ga oblasti ne bi mogle prijeti kot dezerterja. Te račune mu je pa sedaj prekrižala francoska nogometna zveza, ki mu je podelila spredaj omenjeno kazen. Ni vsak junak nogometni igralec in tudi vsak nogometni igralec ni junak. Nekateri športniki imajo pač čudno mnenje o državljanski dolžnosti. Nova zvezda v plavanju je Sved Bjbrn Borg. Leto 1938. je bilo za tega odličnega plavalca izcedno plodonosno. Nič manj kot pet državnih prvenstev in dve evropski prvenstvi si je ta mladi in talentirani športnik osvojil v letošnjem letu. In kako on dela. Preteklo nedeljo zjutraj ob 10 se je odpeljal iz Stockholma v Helsinki. Ob 5. popoldne je bil zopet v Stockholmu, medtem pa je izvojeval dve izvrstni zmagi. Najprej je zmagal v prostem plavanju na 100 m v času 59.2, potem pa — komaj četrt ure nato — je pobasal še zmago v hrbtnem plavanju na 100 m v času 1:08.4, kar pomeni nov švedski rekord. Borg je izvrsten talent in kandidat za prvaka, ki nima primere. Moz je doma iz Novkopinga, iz provincialnega mesta v Južni Švedski. Star je šele 18 let in se mu obeta še lepa bodočnost v športu. Nemci o polrebi sprememb pri odigranju tekem za Davisov pokal. Nemški vodja tenis-športa g. Schonborn je izjavil, dn so premnogoštevilne tekme, ki jih mora odigrati zmagovalec evropske cone, prenaporne. Letos — tako pravi g. Schonborn — je zmagala Nemčija. Ravno tako bi lahko zmagala Jugoslavija ali Francija. V vsakem primeru bi bil to izčrpan predstavnik, ki bi se moral pomeriti s prvakom ameriške cone in je vnaprej obsojen na neuspeh, ker mora nastopiti proti spočitemu nasprotniku. Poleg tega so je pa treba navaditi na ameriški teren, ki je pokrit s travo. Vsekakor bo treba v tem pogledu spremembe, da bo za Evropejce stvar olajšana, kajti pomisliti jc treba, da morajo evropski prvaki prestati dosti napora, preden pridejo do borbe s prvakom ameriške cone in končno so kandicapirani še zaradi igranja na travi. Če se enkrat vodilni narodi v tenis-športu odrečejo temu svetovnemu tekmovanju, potem bo to velik udarec, za napeto borbo, za katero se ves svet zanima, česar pa mi no želimo, pravi končno g. Schonborn. Najboljši lahkoatleti sveta v I. 1938 Pred kratkim smo v našem listu navedli najboljše letošnje tekače na svetu, danes pa navajamo najboljših šest skakalcev in metalcev. V skoku v višino, ob palici in v daljavo so v ospredju Američani, v troskoku Avstralci, v krogli in kladivu Nemci, v disku Italijani, dočim daminirajo v metu kopja Finci. Skok v višino: Cruter (USA) 2,05 m, Albntton (USA) 2,05 m, Walker (USA) 2.03 m, Smith (USA) 2,02 m, Thurber (USA) 2,01 m, Burke (USA) 2,01 m Skok v daljavo! J. Robinson (USA) 7,79 m Nutting (USA) 7,68 m, Lacefield (USA) 7.65 m, Leichum (Nemčija) 7,65 m, Manuel (USA) 7.65 m, Walker (USA) 7.62 m. Skok ob palici: Day (USA) 4,45 m, Warmer dan (USA) 4,42m, Meadows (USA) 4,42 m, Dills (USA) 4,37 m, Varoff (USA) 4,30 m, Ross (USA 4,27 m. Troskok: Mctcalfe (Avstralija) 15,77 m, Miller (Avstralija) 15,42 m, Bringas (Peru) 15,40m, Ra-jasaari (Finska) 15,32 m, Dickinson (Avstralija1 15,30, Kotratschek (Nemčija) 15,28 m. Krogla: Wocllke (Nemčija) 16,52 m, Kreek (Estonska) 16,16 m, Watson (USA) 16,15 m, Ryan (USA) 16,06 m, StSck (Nemčija) 16,05 m, Lampert (Nemčija) 15,98 m. Diski Obcrweger (Italija) 51,49 m, Žagar (USA) 51,02 m, Lampert (Nemčija) 50,85 m, Bergh (Sved ska) 50,68 m, Andersson (Švedska) 50,35 m, Eevy (USA) 50,25 m. Kladivo: Blask (Nemčija) 59 m, Hein (Nemčija) 58,24 m, O. Lutz (Nemčija) 56,43 m, Greulich (Nemčija) 55,81 m, Storch (Nemčija) 55,82 m, Folwartsh-ny (USA) 54,87 m. Kopje: Nikkanen (Finska) 77,87 m, M. Jarvlnen (Finska) 76,87 m, Sulc (Estonska) 75,93 m, Atter-wall (Švedska) 73,73 m, Autonen (Finska) 73,01 m, Varszcgyi (Madžarska) 72,78 m. Slovenskim motoristom! Da jo moto-Hermes sposoben življenja, je pokazal s svojim letošnjim delovanjem. Vendar so za nalogo, ki si jih je moto-Hermis zastavil, njegove vrste šo preveč redke. Kaj hoče moto-Hermes? Predvsem pravo športno delovanje in medsebojno zbliževanje, dvigniti kulturo in slovenski moto-šport do višino, ki nam pripada na mednarodni pozoruici po sposobnosti posameznih dirkačev. Tudi na gospodarsko stran smo mnogo mislili. Povemo odkrito, da bo imel moto-Hermes potem, ko bo zgrajeno žo prihodnje leto moderno in povečano dirkališče v Šiški, motorno šolo, in si jo zastavil za cilj, vzgojiti dirkališčno kakor tudi cestne dirkače, zlastim potom naraščaja, da bomo v vsakem primeru in za vsako kategorijo zadostno pripravljeni. Tudi ni vseeno, kjer, knko in knkšen moto-inaterial se kupuje; zato jo po našem mnenju potrebna moto-posvetovalnica strokovnjakov. r—. Motoristi, združite se v Moto-Herniesu! Moto-Hermes bo začetkom novembra sklical svoj občni zbor; da boste imeli priliko in možnost glasovanja že na tem občnem zboru, vas vabimo, da prijavite svoj pristop v moto-Hermes na načelnika moto Hermesa dr. Lojzeta Čampo, advokata v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, da vas odbor sprejme in imate s tem pravico glasovanja. Lovske strelske tekme v Maribor« Vršile se bodo ob priliki zasedanja glavne letne skupščine Osrednje uprave lovskih združenj v Belgradu Maribor, 11. oktobra. V soboto 15. in v nedeljo 10, t. m. bo Imela v Mariboru Osrednja uprava lovskih združenj v llelgradu svojo letno glavno skupščino. Ob tej priliki bodo v •Mariboru tudi državne lovsko strolsko tekme, iu sicer 13. oktobra popoldne in l(i. oktobra vos dan na vojaškem strelišču v ttudvanju. Pozivamo vso lovco in prijutoljo lovskega ter strolskegu Športa, da su prireditve udeležijo. Nastopili bodo razni lovci iu strelci iz vso državo. Pokal mariborsko občino brani letos g. ttudi Janežlč, ki ni Sa jo priboril lansko leto v ostri konkurenci z razliko dvoli točk od ltoberta Vukmaniča, Ker jo pogoj /.a pravičnega lovca, da jo tudi dober streloe, nudi društvo s tem streljanjem lovcem in vsem članom najlepšo priliko za lzpopolnltov v streljanju in za preizkušnjo sigurnosti svojega orožja. Opozarjamo vse odseke lovskili društev, da imajo vsi udeleženci strelskih tekem pravico do polovično vozuluo po žcloznici. Razpis SSK Maraton priredi v uodeljo M. oktobra 1988 VII. pohorski gozdui lek za poodinco lahkoatloto iu zimskošporltiiko ter moštva trojic « šturtoin ob pol 11 pri liuški koči in s ciljem pri Pohorskem domu. Proga jo dolga ca. 4700 m ter vodi po glavni poti od Starta do cilja. 1'ruvico tekmovanja Imajo verificirani ln neveri-ficiraul člani klubov, včlanjnlh v JJLAZ, rojoni 1. >1)1!) in starejši, kakor tudi člaul JZSZ, rojeni 1. 1019 in starejši, razou članov, ki s« pod zabrano. Kot zimsko športniki so smatrajo lo tekmovalci, ki s« bili v sozoni 1937-S8 pravilno vorificirunl v JZ.4Z, Tekmovalci, ki so žo tokmovall pri kuterem pohorskem toku kot lahko-atloti, no morojo več tekmovati kot zimskoSportuiki, prav tako tudi obratno. Moštva so sestavljajo iz prvih troh na cilj prispelih luhkoatlotov in zimskoSportnikov vsakega klubn. Vsak tokmovalec prinese svojemu klubu število točk. odgovarjajoče zasodenomu mestu. Točko treh so sofite-Jejo tor zusedo prvo moBto klub, čigar moštvo Ima najmanj točk. Naurade prejmejo: a) Prvi: naslov »Prvak pohorskega gozdnega toka za loto 1988« in darilo, drugI in trotji diplomo. — b) Prvi zlmskošportnik: Darilo, dru gi ln trotji diplomo — e) Prvo moštvo: Prehodni pokal in diplomo, drugo In trotjo diplomo. Pokal za moštvo, darilo zadrugo Pohorski dom. jo prehodno ter si ga osvoji klub po treh zaporodnlh ali potih zmagah v proslodkih. Pokal brani SK Ze loznlčar. Dvoh nagrad on tokaS no moro projott (lahko-atlot in zlmskoSportnlk). Nagrado so Izdajo pod o, l> in o v primeru, da tokmu.lo vsnj pot tekmovalcev, oziroma moštev. Ako tokmujojo samo štlrjo, prejmeta samo prva dva, ako manj, prejmo samo prvi. Prijavo s prijavnino 5 din za tokmnvnlca jo poslati potom klubov na nnslov: Hinerdol .ložo, Maribor, fiosposka ulica al, najkasneje do 9. oktobra 1938. Za prijavo po 9. oktobru Jo plačati ln din za tekmovalen V prijavi je navesti, ali tekmujo tokmovaloo kot lahknatlot ali kot zlmskošportnik. V ostalom so vrši tokmovanjo po pravilih ln pravilnikih JTjAZ. Vesti Športnih zvez, klubov in društev Smučarski klali Ljubljana. Redni kondicijskl trening za tekmovalce hn v telovadnici humanistične gimnazij« vsak torek in čntrtek (ne petek, kot jc hl!o pomoloma iavljeno) od 18.30 do 20. Za daino pa v potek od 18.30 do 20. j Zdravniško mnenje o ozdravljenju sv. očeta Vodoravno: 1. kraj južno od Ljubljane, 8. levi pritok reke Verknaja Tunguska v Sibiriji, 9. prosto, za pevce v cerkvi, 10. druga beseda za vrbo žalujko, 12. nebesni planet, 13. pripadnik izumrlega naroda, 14. egiptovski vladar, ki je prvi ukazal objadrati Afriko, 16. kraj blizu Kamnika, 19. bistveni del vsake rastline, 22. del utrjenega prostora, 24. desni pritok Golijske Mo-rave v Srbiji, 25. tuje skrajšano žensko krstno ime, 26. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 27. planina v severozahodni Srbiji, 28. tuja beseda za trgovskega potnika, 29. druga beseda za morsko skalo, 30. izraz iz fizike, 32. sestavni del cveta, 34. mesto ob Adiži v severni Italiji, 35. vrsta mastne zemlje, 36. tuja beseda za glas, 37. tuje moško krstno ime, 38. kraj pri Tržiču na Gorenjskem, 39. pristaniško mesto na zahodnem Finskem, 42. druga beseda za lučaj, 43. moška oseba iz Grillparzerjeve tragedije: Prababica, 44. trgovski izraz za predplačilo, 45. del obraza, 46. ženska oseba iz Schillerjeve drame: Don Carlos, 48. slovanski blagovestnik, 49. vzklik otroškega veselja, 50. ženska oseba iz svetega pisma. Navpično: 1. gora v zahodnem delu Male Azije, 2. industrijska rastlina, 3. desni pritok reke Volge, 4. domača vprežna živina, 5. vrsta gozdnih ptičev, 6. vrsta kovin, 7. rimski pozdrav, 8. priprava za merjenje časa, 11. finski pisatelj romanov (1861—1922), 12. železniška postaja v Bosni, 15. tuja beseda za spevoigro, 17. hišno božanstvo starih Rimljanov, 18. tuja beseda za časovno razdobje, 19. trdnjava izza turških vpadov na Ogrsko, 20. naslov Shakespearove drame, 21. tuja beseda za del svete maše, 22. levi pritok Donave v Romuniji, 23. sodobni slovenski književnik, 31. druga beseda za denarno kazen, 32. druga beseda za pomorščaka, 33. tuja beseda za bivališče, 34. pre-stolno mesto Grčije, 39. polotok v jugozahodni Aziji, 40. skrajšana beseda za bolečino, 41. žensko krstno ime, 47. pristaniško mesto v severni Afriki, 51. vrsta dragega kamenja, 52. tuja beseda za prenapeteža. Rešitev križanke: Oktober Vodoravno: 1. razgon, 3. ura, 6. Loka. 10. arena, 12. osel, 13. Ristič, 15. masa, 16. Rama, 19. Mostič, 24. Una, 25. Kres, 26. Sana, 27. oba, 28. Jagelo, 29. apno, 33. Grims, 37. isteje, 38. Kemal, 39. Kir, 42. Ems, 44. omelo, 45. kri, 46. Gologlav, 47. liv, 48. Ero, 49. Zbor, 52. Ogarev, 53. A rs, 54. Ibar, 58. sila, 61. dota, 62. Novara, 63. Ahab, 64. Cveta, 65. čutara, 66. Aca. Navpično: 1. Rado Murnik, 2. Narolajle »Slovcnca«!, 3. Uri, 4. Res, 5. Ant, 6. Lom, 7. Osa, 8. kes, 9. Ala, 11. ai, 14. Češkoslovaška, 16. Rus, 17. Ana, 18. Man, 20. Oko, 21. Srb, 22. Tea, 23. Is, 29. as, 30 P(rimož) T(rubar), 31. ne, 32. oj, 34. Rem, 35. ime, 36. Mal. 38. ko. tO. Iriff. 41. Riva, 42. Eger, 43. More, 45. klopčič, 49. zasova, 50. brivec, 51. os, 54. Ida, 55. boh, 56. ata, 57. Rab, 59, lata, 60. ara. Pogled v notranjost velike palače v Parizu, kjer bo v kratkem odprta velika mednarodna avtomobilska razstava. »Delovna skupnost za verski mir« Velik zdravnik 18. stoletja V prvih desetletjih 18. stoletja je deloval na univerzi v Leidenu zdravnik in naravoslovec Herman Boerhaave. Univerza in mesto sta te dni v zvezi z nizozemskimi zdravniškimi društvi v čast tega slavnega učenjaka, ki je umrl prav pred 200 leti, priredili veliko spominsko svečanost. Herman Boerhaave se je rodil 31. decembru 1668 v Voorhoutu. Najprej se je posvetil bogoslovju, modroslovju in matematiki, šele pozneje je študiral naravoslovje in medicino. Deloval je nekaj časa kot praktični zdravnik, pa so ga kmalu poklicali (1701) kot lektorja teoretične medicine na univerzo v Leidenu, k jer je I. 1709 zasedel stolico za botaniko, leta 1713 .stolico za teoretično medicino, leto pozneje pa je prevzel vodstvo klinike. Njegovo obsežno znanje, nje: gova nadarjenost in njegovi odlični zdravniški uspehi so mu kmalu pripomogli do svetovne slave. I/, vseh dežel sveta so hiteli bolniki, študenti in zdravniki k njemu v Leiden. Boerhaave je prvi vpeljal urejen in reden klinični pouk za mlade medicince. Z ustanovitvijo klinike je celotni medicini nakazal nova pota. Klinike so šele po njem postale ne samo zdravstveni, ampak tudi raziskovalni zavodi v korist bolnikov in posebno v korist boljše izobrazbe zdravnikov. Nekateri njegovi učenci so po njegovem zgledu preuredili tudi druge evropske klinike. Boerhaave je odklanjal vladajoče doktrine in mistične nauke svoiegu časa. V nasprotju s takrat vladajočimi SMtcmutiki se je držal naukov Hipokrata. »Narava je zdravnica bolnika,« je^ dejaL Uipoktui/ .To načelo je skušal Boerhaave spraviti v sklad s takratnimi fizikalnimi in medicinskimi dognanji. Za preiskovanje bolnikov je vpeljal toplomer in povečevalno steklo. Tudi je preiskoval kri iu telesne izlo-čine, kaj vsebujejo. Vse njegovo zdravljenje je biln preprosto in naravno. Posluževal se je v veliki meri zdravilnih rastlin in naravnih zdravilnih sredstev: vode. svetlobe, zraka in sonca. Boerhaave je svoje zdravilne metode, ki v svojih temeljih soglašajo z metodami sedanjosti, objavil v dveh malih knjigah. Te zdravilne metode sta njegova učenca Albert Ilaller in Ger-hnrd van Swieten opremila z obsežnimi komentarji, ki so dolgo časa prav dobro služili zdravnikom. Zunanjo osebnost Boerhaaveja je njegov učenec Haller takole opisal: »Neznaten mož z mačjimi očmi, malim nosom, temnim obrazom, ruzmršenimi lasmi, slabim klobukom, čisto preprosto obleko, navadnimi čevlji, brez meča«. Njegovo življenje je bilo strogo urejeno: »Vstajal je poleti ob štirih, pozimi ob petih in je prvo uro posvetil molitvi in premišljevanju. Kakor je sam priznal, je iz tega črpal svojo moč in veselje do dela. Od sedmih do desetih je imel predavanja, nato je sprejemal bolnike. Tudi popoldne je bilo posvečeno konzultacijam in obisku bolnikov, ostali del dneva je porabil za študij in dopisovanje. Razdelitve svojega časa se je držal najodločneje, iz svojega koiega se ni dal poklicati niti od najbogatejših ljudi.« Daleč čez meje Italije znani rektor milanske katoliške univerze p. Avguštin Gemelli iz frančiškanskega reda se je nedavno pogovarjal z rimskim dopisnikom časopisa »The Aavocate« o popolnem ozdravljenju sv. očetu. Mnenje p. Avguština je tem bolj inerodajno, ker je bil pred svojim spreobrnjenjem eden najpomembnejših italijanskih zdravnikov. P Gemelli^ je med pogovorom dejal: Videl sem sv. očeta spomladi letu 1937, še preden je spet začel opravljati svojo težko službo. Že takrat sem izrazil mnnje, da bo živel še celo vrsto let. Sedaj, ko je preteklo od takrat več kakor leto dni, moram nu svoje veselje še enkrat izraziti isto mnenje in sicer še z večjim prepričanjem. Tako popolno ozdravljenje moža, ki je star nad 80 let, je skoraj čudež. Sv. oče je danes popolnoma zdrav. Srce deluje čisto narmulno. Papeževa konstitucija se je čisto spremenila. Sicer je na teži izgubil, vendar jc to zanj zelo koristno'•Njegova delazmožnost je zelo značilna in zavest, da je spet delazmožen, sv. očeta silno veseli. Seveda je vedno mogoče nenadno pre-kinjenje te delavnosti. Tega se sv. oče tudi zaveda in se je že ponovno izrazil, da je njegova največja želja, da bi umrl sredi dela. Katoliško življenje na Madeiri Portugalski otok Madeira šteje 200.000 prebivalcev, od katerih jih živi v glavnem mestu Funchalu 50.000. V Funchalu je sedež škofije, ki šteje danes 60 župnij in nad 100 svetnih duhovnikov — brez redovnikov. Na vsako župnijo pride 3000 katoličanov in na vsakega duhovniku 2000 vernikov. Moderna zgradba semenišča ima krasno lego na pobočju pri Funchalu. Semenišče ima popolno gimnazijo in bogoslovje ter šteje 100 učencev. Mesto Funchal ima devet župnij z deloma zelo starimi in lepimi cerkvami. Katedrala je iz 16. stoletja in stoji blizu pristanišča. Posvečena je, kakor ves otok, Mariji. Po vseh cerkvah na vasi in v mestu lahko vidiš ob vsaki uri podnevi vernike, ki pobožno molijo. Ob nedeljah in praznikih so vse cerkve napolnjene, pa tudi ob delavnikih vedno vidiš številne vernike pri sv. maši in sv. obhajilu. Posebno katedrala je pri prebivalstvu zelo priljubljena in zadnjo nedeljo v mesecu, ko ima redno škof pridigo, se verniki kar gnetejo. Dne 15. avgusta. na praznik Marijinega Vnebovzetja, je velika slovesnost s procesijo v cerkvi Nossa Sen-liora do Monte, tri kilometre od Funchala. Tisoči in tisoči romajo peš in z avtobusi na goro. Slabih knjig in časopisov na otoku ne najdeš, tudi kinematografske predstave so vse dostojne. Roke kvišku! Kakorkoli držiš gornjo sliko, vedno ho ta ameriški policist iz Mihvaukee meril nate. Pa se nič ne boj, saj revolver ni nabasan Bivši knez v ječi Meseca julija 1934 se je Boris Skočirev sam proglasil za vladajočega kneza v Andorri, mali pirenejski republiki in je res osem dni vladal. Predsednik francoske republike je napravil temu pustolovcu prav hiter konec. Odstavljeni »knez« je bil izgnan iz Francije. Toda on se za ta izgon ni zmenil in so ga pred kratkim v Saint Cannatu aretirali. Sedaj ga je sodišče v Aixu obsodilo na mesec dni ječe. Ko so ga odpeljali v ječo, je stopal veličastveno z dvignjeno glavo med obema orožnikoma in izjavil, da se ne bo nikoli odrekel svojim »pravicam« do andorskega prestola. Križanka: Grozd Britanska legija, o kateri je v zadnjih časih mnogo govora, je organizacija bivših britanskih bojevnikov iz svetovne vojne in šteje sedaj okrog tri milijone in pol članov. Od teh jih dva milijona živi na Angleškem, ostali pa po dominijonih in kolonijah. Med bivšimi tovariši iz strelskih jarkov vladajo prisrčni odnosi. Britanska legija je bila ustanovljena takoj po svetovni vojni na iniciativo maršala llaiga. Naloga legije je, da daje svojim članom moralno in materialno pomoč. Idejni cilj te organizacije je pospeševanje mednarodnega sodelovanja in delo za sporazum med bivšimi vojskujočimi se narodi. V Angliji uživajo člani legije zelo velik ugled. Zaradi zaslug v svetovni vojni imajo legionarji prednost pri sprejemanju v javne službe. Rritanskn legija priredi vsako leto nabiralno akcijo, kjer naberejo 5 do 6 mliijonov funtov. Ta denar porabijo za bolnišnice in okrevališča za člane legije. Voditelji legije stalno potujejo po svetu in iščejo stikov s podobnimi organizacijami pri drugih narodih. Legijo ni uniformirana. Po zadnjih vesteh bodo poslali v ČSR okrog 1000 članov organizacije. 800 tovornih avtomobilov, ki čistijo ceste in odvažajo nesnago, je čakalo te dni pred mestno hišo v Newyorku na šoferje, ki so po vsem Newyorkn sitopHi v stavko. Demonstracija je bila "sicer učinkovita, vendar pa jc pomenila precejšno prometno oviro. Po konferenci avstrijskih škofov konec septembra je dunajski nadškof kardinal dr. Teodor Innitzer vsem svetnim in redovnim duhovnikom prepovedal, da bi bili še nadalje člani tnko imenovane »Delovne skupnosti za verski mir«. O vzrokih te prepovedi poroča dunajski dopisnik londonskega katoliškega tedniku »The Universe« sledeče podrobnosti: Članstvo »Delovne skupnosti« je obstojalo retežno iz laikov, v njenih vrstah je bilo le a k i h 50 duhovnikov. Vodstvo »Delovne skupnosti« je v rokah nekega nizozemskega duhovnika in nekega profesorja-laika. Avstrijski duhovniki so bili zelo presenečeni, ko so nekega dne po priključitvi prejeli vprašalno poln neke »Delovne skupnosti za verski mir«. Na vprašalni poli je bil poziv, naj obrazlože svoje stališče do narodnega socializma. Kmalu se je izkazalo, da so bile te vpra-šalne pole razposlane brez dovoljenja, da, celo brez vednosti kardinala Innitzerja in ostalih avstrijskih škofov. Več kot jasno je bilo, da ima »Delovna skupnost« na vidu nnrodno-socia-listične cilje. Večina avstrijskih duhovnikov na vprašalno polo sploh ni odgovorila. Ko so čez nekaj časa duhovniki prejeli nov dopis, ki jih je s prikrito grožnjo opomnil, naj odgovore na vprašalno polo, jc nekaj podeželskih župnikov in kaplanov iz oddaljenih gorskih vasi v prepričanju, da je bil dopis razposlan z vednostjo in odobritvijo cerkvenih oblasti, odgovorilo, da so za narodno-socialistično vlado. Okrog 330 duhovnikov je poslalo tak odgovor in ne da bi jih nadalje kaj vprašali, so te duhovnike vpisali za pristaše »Delovne skupnosti za verski mir« in /. njihovimi odgovori delali propagando za narodni socializem. Ko so prizadeti duhovniki za to zvedeli, je kar deževalo ogorčenih protestov. Kardinal Innitzer je nato pozval voditelje »Delovne skupnosti« k sebi. 1'redočil jim je nepravilnost njihovega delovanja, nakar sn dali kardinalu besedo, da v bodoče brez njegovega dovoljenja in odobritve ne bndo raz-pnslnli nnbpnr> nkro/nice več. Te obljube pa niso držali. Se nedavno jc »Delovna skupnost« izdala manifest, ki jr vseboval različne herezije. Naravna posledica tega jc bila, da jc ccr- O katastrofalnem viharju v Združenih državah Severne Amerike prihajajo nadaljnje slike, ki pričajo, kakšne strašne posledice je povzročil orkan. kvenn oblast prepovedala duhovnikom članstvo pri tej »Delovni skupnosti«. Dopisnik »The Universe« poroča dalje, da je avstrijski episkopat okrog 50 nepokornim duhovnikom prepovedal izvrševanje duhovniške službe. Žal je precej ljudi izstopilo iz cerkve. Bili pa so to skoraj izključno le katoličani samo po krstu, ki se že leta niso udeleževali cerkvenega življenja in so izstopili iz strahu, da ne bi izgubili svojih služb. Pravi katolicizem pa ni bil še nikoli tako močan, kakor je danes. Na tisoče avstrijskih vernikov je moralo pokopati svoje načrte za bodočnost, mnogi so izgu-lili svojo eksistenco, številni so bili aretirani, ker so ostali zvesti svoji veri. -Vidiš, tale gospod v avtomobilu je moj tovariš v banki.« »Kaj pa dela?« »Pisma, ki jih jaz spišem na pisalni stroj, mora podpisovati.« Kaj sodite o meščanski šoli? O tem vprašanju sem že ponovno pisal in govoril ter vselej zadel kakor v sršenovo gnezdo. Vendar me vsi protiargumenti niso mogli prepričati v mojem mnenju, ki je odločno negativno. Kakor sem namreč prepričan, du je meščanska šola neobhodno potrebna, in sicer za vsak okraj približno po ena, tako sem pa na drugi strani tudi prepričam, da naša današnja meščanska šola v nobenem pogledu nc ustreza in da je v svoji današnji obliki naravnost — škodljiva. Zakaj? Ker ustvarja leto za letom nove množice polinteligentnega pro-letariata, ki brezposeln preži na razne pisarniške službe v družbi tisoče v absolventov srednjih šol. Kdor količkaj pozna tozadevne razmere pri nas, ve, da občutimo pomanjkanje res kvalificiranega naraščaja skoraj v vseh panogah, ne vemo pa kain z absolventi srednjih in meščanskih šol. Kaj bi morala biti naloga meščanskih šol? Da dajejo našim obrtnikom, malim trgovcem in srednjim ter večjim kmetom širšo splošno izobrazbo in podlago za potrebno strokovno izobrazbo. Samo to. nič več in nič manj, kajti že ta naloga je dovol j velika in važna, da bi popolnoma opravičevala obstoj po ene meščanske šole za vsak okraj. Naše kmetijstvo jc v usodni krizi in se bo rešilo le z novo, popolno preori-entaeijo, ki pa zahteva zelo mnogo temeljitega strokovnega znanja. Mi imamo premalo zemlje, da bi mogla preživljati celo samo kmečko prebivalstvo, zato je ustvaritev industrije in močne obrti naše življenjsko vprašanje, a nemogoče je misliti na večji razmah obrti, ki bi zalagala s svojimi proizvodi tudi druge pokrajine v državi, brez temeljite in vsestranske strokovne izobrazbe. Toda kaj vidimo? 0otem bodo imele res pozitivno vrednost za naš narod, dočim je danes škoda težkih milijonov, ki jih žrtvuje ljudstvo zanje, in škoda za mladino, ki zapravlja čas v njih. Tretji pogoj za meščanske šole je potem usposobljeno učno osebje, ki ga pa danos tudi nimamo več, kajti zadnji odhajajo menda sedaj V — pokoj. Ko smo po vojni ustanavljali celo vrsto novih meščanskih šol in zanje nismo imeli potrebnega učnega osebja, smo na hitro roko osnovali nekaj tečajev, kjer so ljudskošolski učitelji nekako ponovili po nekaj predmetov iz učiteljišča z nekaj dodatki in »nastuvuiki« so bili pečeni. Pozneje so za fubrikacijo meščan-skošolskih učiteljev ustanovili višji pedagoški šoli v Zagrebu in Belgradu, ki sta nekaki karikaturi univerz in primerni za karkoli, le ne za produkcijo učiteljstva meščanskih šol, kakršne potrebujemo. I)a nam potem tako učiteljstvo ne more dati meščanskih šol, kakršne potrebujemo, je umevno samo po sebi, kajti oni sami se ne zavedajo pravega namena meščanskih šol, temveč jim lebdi pred očmi v prvi vrsti — enakopravnost z nižjimi srednjimi šolami. Vsekakor jc vprašanje dobave kvalificiranega učnega osebja za naše meščanske šole, kakršne bi moralo biti, eno najvažnejših, a tudi precej težkih vprašanj, ki ga bo pa treba rešiti prvenstveno. Na vsak način bi moral na veliki večini meščanskih šol poučevati tudi po c.n agronom, absolventka srednje gospodinjske šolo, absolventi srednje tehniško šolo, trgovske akademije itd. poleg učiteljev z višjo in globljo, a i/razito praktično izobrazbo, zakoreninjeno v dotične m šolskem okolišu, po katero pa zaman hodijo tia zagrebško in belgrajsko višjo pedagoško šolo. Glede na vsa povedana dejstva se mi ustanavljanje vedno novih in novih meščanskih šol nikakor no zdi umestno, da, celo škodljivo, ker nam producirnjo vsako leto nov tisoč absolventov ( v bodoče celo poldrug tisoč), s katerimi ne bomo vedeli kaj začeti, ker niso »no tič in ne miš«. Starši bodo žrtvovali zanje težke denarje, potem pa javkali, da no dobe službe, a da bi doma prijeli za plug, za oblic, za kladivo itd., bi bilo pa seveda — pod njih častjo. V njih današnji obliki imamo »meščanskih šol« (že njih naziv je popolnoma zgrešen) že sedaj vsaj trikrat preveč. Izvojevati moramo najprej njih popolno preobrazbo, potem jih pn usta-navljajmo, kolikor bo lo mogoče, kajti brez njih si lo lož,ko predstavljam uspešno gospodarsko tekmo Slovenijo z ostalim svetom. Izvedljiva bo pa njih neobhodno potrebna popolna preobrazba le, če izvoiujcmo decentralizacijo in demokratizacijo šolstva. Fran Erjavec. KonSi Ahačič: 32 Bumček in Bunkica v t «r.w"< ■ .VIII. Bunkica sanja. Biserne ptfčke pele in peie, Bunkica pa Je stojala kot v sanjah po livadah, v soncu obsijanih in posutih s pisanim cvetjem. Metuljčki pa so ji krožili okrog lica in ji pošepetavali: >Aja — tutaja kraljevič prihaja, ves v zlatu, bisernem ornatu, v bleščečem sijaju, po cvetočem gaju, medvedki haljo držijo, v rokah se darovi blestijo, Bunkica, le spi, le spi, široko v sanjah odpri oči!« Kraljevi? pa dostojanstveno prihaja Iz Devete dežele, s krono na glavi in žezlom v roki. Zlata zvezda na kroni se blešči, da kar jemlje vid. Medvediči mali pa držijo šlep, da se ne vleče po tleh, po tleh s cvetjem posutih. Tiho, tiho se bližajo, ptički pa še bolj prepevajo in metuljčki še rahleje sanje obletavajo. Oči pa spavajo, spavajo,,, in vse vidijo. Iz Julijske krajine Podzemeljski hodnik na Goriškem gradu. Poročali smo že kratko, da so odkrili na goriškem gradu obsežno podzemeljsko galerijo izza svetovne vojne. Naj dodamo še nekaj zanimivosti! Podzemeljski hodnik pelje od zapadne 6trani proti vzhodnemu obzidju. Vsekan je v živo skalo, na kateri stoji staroslavni grad, in je okrog 600 m dolg. V bližini izhoda je tako zvana »Kraljeva opazovalnica«, ker je s tega mesta italijanski kralj opazoval boje ob Gorici, »Piccolo« je zaradi tega mnenja, da je tudi kralj porabljal ta hodnik, ko je šel na svoj oservatorij. Osem kvintalov kave so ukradli. Lansko leto so v neki septembrski noči vdrli v neko skladišče v tržaški presti luki drzni uzmoviči in ukradli osem kvintalov kave. Blago so naložili na neko barčico in ga odpeljali proti Miljam. Policija je nenavadno tatvino vzela odločno v roke in po na- fornih zasledovanjih končno spravila drzne tato-e pod ključ. Pred dnevi se je vršila pred tržaškim kazenskim tribunalom dvodnevna obravnava proti petnajsto,rici tržaških vlomilcev in njihovih pajdašev. Nekateri izmed obtožencev so dobili po dve leti ječe, vsi pa bodo morali plačevati visoke globe od 20 do 30 tisoč lir. Trgatev. Poneko,d so potrgali že zadnji teden v septembru, glavna trgatev je bila pa v minulem tednu in se nadaljuje v tekočem. Ugodno vreme letošnjega septembra je grozdju dalo sladkorja, tako da bomo imeli prvovrstno kapljico. Ker je leto,s toča obiskala samo dva ožja predela na Goriškem — del Komenščine in del Srednje Vipavke — lahko zapišemo, da so goriški vinogradniki letos s svojim pridelkom prav zadovoljni. Pa bomo spet krepko rekli: »Vrag, dober je,« namesto kot v slabih letinah: »Takega je Bog dal!« Z goriškega ordinariala, Svojčas je goriški nadškof imenoval komisijo štirih kanonikov, o,d katerih je vsak vodil skupina gotovih poslov cerkveno-upravnih, cerkveno-sodnih, verskih in ekonomskih. Bila je ta komisija nekako nadško-fovo ministrstvo. Sedaj je prevzvišeni to komisijo razpustil, se njenim članom zahvalil in jih pridržal samo kot svetovalce, ker bo vse posle sam vodil Nadškof utemeljuje svoj ukrep z dejstvom, da sc daj, ko nima več Trsta, lahko sam opravlja vse delo. Zdi se pa, da je napravil prevzvišeni ta ko rak, ker je najvažnejši njegov »oddelni načelnik« zgubil njegovo zaupanje, kar pa najbrž ne pomeni nobene nesreče. Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča In ustavlja Izpadanji las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prhut skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenic«* Silvikrlna na svoj umivalnik. Silvikrin, Iznajdba slavnega biologa Dr-ja Weidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27.— j Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrinal T-404-H Radio Programi Radio Ljubljana: Sreda, 12. oktobra; 12 Kmečki trio — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Simfonične pesnitve (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Pomen počitniške zveze za mladino — lH.lo llerold: Zampa, predigra (plošče) ■ 18.25 Mladinska uru: Oktober v naravi (g. Miroslav Zor) — 18.1» O Delavski zbornici (g. F. Uratnik) — 19 Napovedi, poročila — 10.30 Nne. ura: Zgodovinski razvoj pouka gluhonemih (g. Rudolf Do-stal. Ljublj.) — 10.50 Prirodopisni količek (g. prof. Fr. Pongov) — 20 Večer plesne glasbo: Bojan Adamič in njegov orkestor — 211.45 tJvodna beseda k prenosu (g. Vilko Dkmnr) — 21 Prenos opere Iz Turina: Verdi: *Moč usode«; v T. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, /S. oktobra: 1£ Slavne koračnice (plošče) — 12.45, Poročila — 13 Napovedi — 13.30 Citnišl in mnn-dolinisti (plošče) — 14 Napovedi — 18 Pisan spored Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina 7.a Slovence (g. dr. liudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročil« — 19.30 Nac. lira: Savez Sokola kralj. Jugoslavijo — 19.55 Deset minut zabave: Dovtlpov zmes in g>dba vmes — 20 Akademski pevski kvintet: Koncert češkoslovaških pesmi — 20.45 Koncert češko operne glasbe (Radij. orkostor) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 šornov ?ramel kvartot. Drugi programi: Sreda, 12. oktobra: Belgrad: 21 Pesmi pojeta gg. Radonkovič in Sulerovifi z Rud. ork. — Zagreb: 20.20 Plosnn glasba — Varšava: 22.25 Pevski zbor, 21 Chopinov« skladbe, 21.45 Zlati vek poezije«, 22 Komorna glasba — Budimpešta: 20.10 »Vesela vdova«, opereta — Pariz: 20 Koncert — tlim: 20.30 Tostra glasba. 21 «T,a Marslna«. komediji. 21.40 Komorna glasba — Tou-lou.se: 20.30 Koncert lirične glasbe. Četrtek, 13. oktobra: Belgrad: 20 Narodne pcRmi poje g. .loeič z Radijskim ork., 20.30 Simfonični koncert. 22.15 Violinski koncert — Varšava: 23.05 Poljska komorna glasba — Budimpešta: 22.30 Ciganski orke-, ster — Rim: 21 »Zadnji korak«, opern. lise von Stach; 16 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman h protestantsko dobe. Poslovenil Fr. Omcrza. TRETJE PGLAVJE Ko sta Ambrogio in Felice opravila naročilo, Bta odrinila po samostanski pokorščini brez obotavljanja na pot domov. Nobeden od njiju tudi ni želel, da bi dalje živel v svetu, kjer najbolj živahno vre. Ambrogio je hrepenel po tihi samostanski celici v Vogheri, ker človek z leti le nerad pogreša za več časa življenjskega reda. Pa tudi Felice si je želel blagoslovljenega zatišja, da bi ločil raznovrstne in večkrat zmedene slike, ki jih je sprejela njegova duša, v luči samote, premišljevanja in molitve. Medtem je prior Baltazar Schanz na mezgu pod vodstvom in varstvom Giorgiovem počasneje in težavne|e potoval proti negostoljubnemu severu kakor rimska potnika. Samo v lombardski ravnini in na južnem obronku gora je na poti ugodno sijalo nespremenjeno jasno oktobrsko sonce. Po tej poti je tako korakal v prevzetni duši, kot ne bi bilo mogoče drugače priti do NVittenberga, da si je komaj nočne ure privoščil za počitek udov. Od vseh neenakih počivališč, ki jih je potrebovalo telo, je potoval njegov duh vedno pred njim, češ če prekorači vrhove Alp, da je že dospel v Nemčijo in na cilj poti. Tako se je z lahkim srcem poslovil od zadnje ciprese, ki je samevala ob poti, in se malo menil za kristalno nebo, ki je kot prijazen dar Italije še enkrat viselo nad njegovo glavo, preden se je obrnil z gorami proti vetrovni strani. Giorgio se kot rojen Italijan ni mogel nikdar otresti navarne groze pred težkim, visečim nebom severnjakov, ko je vrh tega poznal hipno spremembo iz prejšnjih potovanj, Zato je le zadnje sončne dneve neprestano zdihoval, da ga je prisilil prior na mezga, češ da mu dela večji vzpon težave, Giorgio je pa odgovoril z žalostnim obra: jom: »Ali, moj oče, ali no zapazite, da je tukaj veselje korakati?« »Ne, Giorgio,« ugovarja smeje se prior, »na tvojem obrazu berem jxmiisleka vredno neveselje.« »To ne velja za sedanjo uro,« nadaljuje Gior- Pa radi sjiomitia poginiti.« »To se nama ne bo tako lahko zgodilo,« ga tolaži prior, pa mu je bilo vendar čudno pri srcu, ko ga je čez nekaj ur zbudil jug s strahom iz spanja, dasi je zvečer še videl rdeče žarečo sončno kroglo, ki je krasno zahajala za zobčastini obzorjem. Strme se je zravnal prior Baltazar na postelji in poslušal nenavadno godbo, ki je čudno gibala očetno nemško kri v žilah. Zdelo se mu je, kot da ne divja vihar samo krog majhne švicarske hiše, v kaleri je prenočeval, ampak da besni sredi njegove duše in jo podi v svetovje, kjer se mora brez vseh milih zakonov, ki so do zdaj z nevidnimi močmi vezali, sama pred Stvarnikom obdržati in zagovarjati. Z grozo je spoznal v viharju glas skušnjavca, ki mu je tulil v uho, da je Bog stini svobodne otroke te trmaste dežele naredil za lastne duhovnike. Skalam morajo iztrgati košček pašnika in snegu peščico cvetlic — tako ljudstvo mora odkritosrčno dvigniti oči k svojim goram in gledati, kako curlja iz božje pravičnosti studenec milosti, ne da bi se odrekli svojemu človeškemu dostojanstvu. Pogledal je spečega Giorgla. Spomnil se Je-lutrskega nasveta, ki mu ga je povedal, nasvet za duhovno skušnjave, ki jih jo — kakor je sodil prior Baltazar — reformator smatral za očitke vesti, ki so se mu večkrat porajali. »V duhovnih skušnjavah,« je svetoval Martin, »mora človek bežali pred samoto in rajši blebe- tati svinjskim pastirjem ali z ženo, kakor pustiti dušo samo v stiski.« Prior je uvidel, da mu Giorgio ne bi mogel nadomestiti ne ženske ne svinjskega pastirja; zato se je ponižal pred Bogom in hrabro premagal z molitvijo vihar v srcu, dokler ni postalo tiho in slovesno kot zjutraj zasnežena dežela, ko se je polegla nevihta ob uri mraka. Ko je spoznal Giorgio po zlomljenih vejah smrek in po znesenih kupih snega, da jo divjal ponoči vihar, se je obrnil k prior ju in rekel: »Zdaj jasno vidite, moj očo, da sva pustila Italijo za seboj in« — je žalostno dodal — »to je Švica.« »Da, to je Švica.« jo odvrnil prior Baltazar mehanično, ker je ravno opazoval let orla, ki jo samotno in mirno krožil med vrhovi gora. Šele, ko je odtrgal pogled, jo prior živahno pripomnil: »Ne zmerjaj mi te deželo, Giorgio! Opazil sem, da ima pripravljene boje in nevarnosti za vse, ki nanjo stopijo, loda to so častni boji brez hudobije in zvijače; kdor jih pa premaga, bo močnejši kot tisti, ki biva brez spremembo v ravnini,« Giorgio je moral misliti, da govori prior o ozkih, meglenih stezicah, ki vodijo lik ob nemor-jenih propadih, o bobnečem kamenju ali tudi o neotesanih malopridnežih, ki nc pusto v divjini radi mimo mirnega potnika, no da bi plačali veselje nad moritviio in pretepanjem. Zato mu je odgovoril z žarečinii očmi, ko je iztezal mišiča-ste ude: »Imate prav, moj oče, za silo bova že pokazala tom kmetavzarjem, da je lahko tudi v halji dovolj močna roka, da odvrne drzne napade.« Pokazalo se je pa. da so pripravljali manj ljudje kot narava te dežele menihoma iz Voghere nevnrnosti, ki jih jo Giorgio pričakoval in želel. Odkar so katoliški kanton v bitki pri Kapplu (11. okt. 1531, kjer je padel Zwinali) iztrgali protestantskim junaka Zwinglija, ni žejalo nobenega od nemških zaveznikov več po bratski krvi, ki straš- neje puhti Iz zemlje kakor kri naravnih sovražnikov odmovine. Kjer niso prišli iz italijanske dežele kalvinski prenapeteži, ki so staro vero slepo in divje preganjali, so živeli katoliški kristjani brez bojev poleg reformiranih zaveznih bratov in menihi in romarji so v miru potovali skozi nemško Švico. Ker so jo pa bližalo leto h koncu, nista Izostala sneg in led in so bila tla opolzko gladka, da sta človek in žival hitreje padla, kakor bi mogla v lombardski domovini sanjati. Seveda je stopal Giorgio i>o svetlem ledu enako trdno, kakor bi postavljal varno nogo na travnato ravnino. Nekaj ur nad Curihom je pa doletela ponos in zaupanje majhne ekspedicije — mezga — usoda, ki jo morala nujno zadeti in oprasniti tudi jezdeca Baldazarja, ki je tvoril z mezgom celoto. Giorgio se je proti svoji navadi, da je bil vedno spredaj kot vodnik, nekoliko zamudil, prior je pa medtem v veselem pričakovanju, da se bliža na poti kak pomembnejši kraj, prehudo pognal mezga, da je na ozki stezi navzdol napačno stopil. Ko je stresel jezdeca vstran na tla, je zdrsnil po skalnntem obronku doli. Ko bi bil sneg trdo in ostro kamenje mehko pokril, bi bila odnesla pri tem padcu bolj zdravo kožo oba — prior in mezeg; toda pred njima je po tej cesti pihal sovražen gorak veter, da je odkril skalno robove, ki resnično niso bili mehka postelja za vrženo živo bitje. Giorgio je z dolgima rokama skočil k padlemu, misleč, da mu bo z močno roko pomagal na nogo; toda prior je ležal prod njim bled in nezavesten, kamen pod glavo pa, temnordeč, jo naznanjal nesrečo. Ko jo Giorgio ustavni kapi.iajočo kri, kakor je mogel, in rano za silo obvezal, ee mu je posrečilo, da je priklical priorja iz zgubljene zavesti v zavedno življenje, ki ga je skušal povečati še s požirkom vina. Bolnik jc tudi žo premikal ustnico, da bi govoril, toda to se mu jo le s težavo posrečilo po mnogih poskusih. »Giorgio,« jo šepetal, >ali je mezeg ranjen?«; Kdor ljubi glasbo, izbere TRGOVINA RADIO-APARATOV NA DEBELO VKende Iščemo zastopnike za svobodna področja« Glavni zastopnik za Jugoslavijo G. MINACH, SUŠAK Petcevni model s tremi valovnimi dolžinami od din Luksuzni model 3750'— dalje din 9750'— MAtI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NajmanjSI znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, J mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismena odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. f Službe iščejo Trgovska pomočnica izučena v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomočnica 16015« (a) Mlinarja ki Je Izvežban z a trgovsko in kmečko mletev na električen pogon, takoj sprejmem. Resni ln pošteni reflektantt naj pošljejo ponudbe na Ivan Rus, Grosuplje pri Ljubljani. (b) Dobre akviziterje Išče »Branibor«. Palača Ljublj. kreditne banke. Postrežnico rabimo. Moste, Zaloška cesta 102. (b) Hlapca takoj sprejmem. Andrej Kregar, St. Vid nad Lj. Frizerko za damska in moška dela takoj sprejme Lojze Do-linar, Konjice. ' • (b) Krojaškega pomočnika z dežele, za male kose, takoj sprejmem v stalno službo. Krojačniea Brus, Ljubljana-^ Sv. Petra cesta 51. ' (b) Žagarja (gaterista) dobro Izurjenega, rabim za takoj za železno »ve-necljanko« na vodni po gon za predelovanje črnega bora. Znati mora samostojno popravljati žago. V poštev prihaja samo prvovrstna moč. -Delo stalno. Nastop takoj. Plača po sporazumu. Ponudbe poslati na: Ibro Mekič, žaga, Rudo, Dosna Razpisana je služba organlsta-cerkovnlka pri župnt cerkvi v Dolu pri LJubljani. Dohodki: poleg prostega stanovanja električna luč, užitek treh njiv in travnika, žitna bera (pšenica, ajda), mesečna plača 200 din ln dohodki iz stolnine (pogrebi, poroke). Nastop z novim letom 1939. (b) mm\ Učenec katoliških staršev, vsa) z 2 razr. meščan, šole ali gimnazije, pošten, priden in močan, se sprejme v trgovino z meš. blagom na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštenost 8« 16.126. (v) Kil Kli mo Zephir ali slično peč kupim. Novedlte ceno ln obe spodnji širini. Per-ger, Dobova. « (k) Zaslužek Šivilja sprejema na dom. Dela lepo ln poceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15939. (a) J Pohištva i Več boljših spalnic solidno Izdelanih, proda KR2E FRANC-, pohištvo, Vrhnika. - Ogleda se na zalogi: Ljubljana^ Treč-na ulica 6. (š) aHMMmnMHiii mijrm 3 Citre poučuje Emil Mesgolitis, Jurčičev trg 2,'II._(g) Angleščina! Miss Farler prične z angleškim poukom sredi meseca oktobra 1938. Dvor-žakova ulica 3-IIL (u) Reven akademik dober inštruktor, vešč realnih in klasičnih predmetov, išče inštrukcije. Naslov pove uprava pod št. 16045. (u) Staro medenino baker, cink, svinec in odpadke metala, vsako množino, kupuje po najvišji ceni Unitas, Šiška, Celovška c. 90 a. (k) Rudolf Reichl naznanja, da prične s poukom nemščine za začetnike, otroke in obenem kot pomoč visokošolcem -1. novembra. Poizve se: Pralnica, Mestni trg 8 na dvorišču. (u) Čitaite in širite »Slovenca« Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, NihlošiCeva cesta 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. ZAHVALA. — Ob priliki bridke izgube najinega nepozabnega 6oproga, očeta itd., gospoda IVANA ROGERJA sva prejeli toliko dokazov sočustvovanja, da se globoko ginjeni srčno zahvaljujeva vsem, ki so se kakor koli spomnili ljubljenega pokojnika in nama s tem lajšali najino bol. Prav posebno sc pa zahvaljujeva preč. g. stolnemu kanoniku in prelatu Jožetu Volcu, za izkazano zadnjo prijateljsko uslugo, gg. oficirjem, godbenikom in ostalemu moštvu za častno spremstvo, g. Slavku Turelu za ljubeznivo uslužnost, vsem darovalcem cvetja, vsem gg. stanovskim tovarišem vsem, ki ste dragega pokojnika spremili na zadnji poti in vsem, ki ste se naju v teh težkih dneh spomnili s toplo besedo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala in Bog plačaj! Žalujoča soproga in hčerka E5BBH Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. -Ponudbe podružnici »Sto-venea« v Celju. (p) V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) I Iflffffffffljj Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno-, vsako množino - dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Cene brezkonkurenčne. Smokve, rozine na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana. Tyrševa cesta 48, (i KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi-naprodaj po navarjatno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tvrieva cesta 36 (nasproti Gospodarske avem> Damsko kolo dobro ohranjeno, naprodaj. Trata 6, št. Vid nad Ljubljano. (1) K Pozor! X Prvovrstni premog, drva, koks po najnižjih cenah Podobnik V. Tržaška c. 16 — tel. 33-13 Valjčke za sadne mline vseh velikosti, iz prima zelenega kamna, naročite pri D. Rlbizel, Šmartno ob Pakl. (1) Sveže najfinejše norveško ribje oBje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam VINA ia vse prilike narofite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 JUGOSLOVANSKA TISKARNA ! LJUBLJANA, Kopitarjeva 6 REG. Z. O. Z. Prospekte, ilustracije, vabila, razglednice, diplome, letake, plakate, tiskovine za tujsko propagando, za urade, obrt in trgovino ter vse ostale tiskovine, bodisi v eno- ali 0 večbarvnem tisku, Izvržene v knjigotisku, litografiji ali bakrotisku dobavlja v okusni opremi. — Izvršuje vse za ilustriranje tiskovin potrebne osnutke, predloge in klišeje % % \ 'O'-■H O n. Z > O o 0> > II UJ Z UJ u UJ C? «eeeeee»ee«««e»ee»e«««eeeeeeee»»e»»»»ee«»»e»»»« PREDNAROČILO MLAKARJEVIH SPISOV le do 15. X. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva Ljubljana, Aleksandrova c. 4.-I. Fantek pod avtomobilom Celje, 11. ontobra. Na križišču ceste proti Bežigradu in Lubečni blizu Majdičevega mlina, se je zgodila danes ob pol 5 popoldne huda avtomobilska nesreča. Na kri žišču je dohitel tovorni avtomobil opekarne So din 12 letnega fantka Jurčaka Avguština. Fant je hotel zaviti na križišču po cesti proti Lubečni, v tem hipu pa ga je podrl tovorni avtomobil. Jurčak je dobil težke poškodbe in je nezavesten obležal Celjski reševalci so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Ob času, ko tc poročamo, se fantek še ni zavedel. bodo njihovo pohištvo sproti razkužili v posebni baraki, ki jo bodo v ta namen postavili. Ko bodo vsi vagoni in barake prazni, pa jih bodo sežgali, mariborska požarna hramba pa bo pri tem pazila, da se ogenj ae bo razširi! na bližnja poslopja. 1 Sveta maša zadušnica za pokojnim dr. J. Debevcem bo v četrtek zjutraj ob 7 pri svetem Jožefu. Prosimo, da se njegovi prijatelji in učenci udeleže svete daritve za pokoj njegove duše. 1 Služba božja za akademike. Ob začetku semestra na slovenskem vseučilišču je bila, kakor je zadnja leta navada, tudi letos služim božja za akademike. Slovesno službo božjo je včeraj ob 9 daroval v polni stolnici in ob navzočnosti velikega števila akademikov škof dr. Gregor fiožman ob asistenci. Med slovesnim opravilom je prepeval Akademski pevski zbor. 1 Občinska seja. V četrtek 13. oktobra ob 5 popoldne bo redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Na tej seji bado zapriseženi novopostavlje-ni člani mestnega sveta, dalje bo občinski svet sklepal o prevzemu poslopja mestne ženske realne gimnazije in o začasni dodelitvi prostorov državni ženski gimnaziji, o gradnji poslopja za meščansko šolo na Viču, o nakupu Kolmanovega posestva po mestni občini, o kreditu za ceetiSEe In kanalizacijo na Dolenjski cesti, o novi razdelitvi lovišč mestne občine ljubljanske, o gradnji definltivnega jezu na Ljubljanici, o raznih preureditvah cest itd. Dalje bo občinski svet obravnaval izredno številne ugovore proti trošarinskim odločbam. Preuredili se bodo tudi nekateri odbori občinskega sveta. Javni seji bo sledila tajna seja. 1 Razlastitveno postopanje na Šmartinski cesti. Mestna občina je uvedla razlastitveno postopanje proti sodavičarju Moretu za odstop 15 m-vrta, ki je nujno potreben za tramvajsko zvezo med Masarykovo in Šmartinsko cesto. Lastnik vrta jc zahteval za teh 15 m2 prvotno 60.000 din, sedaj pa je znižal ceno na 10.000 din. Toda tudi lo je za mestno občino še previsoka cena. Sodni cenilci bodo ocenili svet in po tej ceni ga bo mestna občina plačala. ________ Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! Ljubljanske vesti originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek 1 1 Svetopisemski večeri se zopet začenjajo. O njih pomenu in potrebi bi bila vsaka beseda odveč. Tomaž Kempčan postavlja sveto pismo poleg sv. Rešnjega Telesa, ko piše, da sta sv. Rešnje Telo in sv. pismo zelo potrebna verni duši V tem prepričanju bomo z veseljem in v velikem številu redno obiskovali svetopisemske večere, ki bodo letos vsako drugo in vsako četrto sredo v mesecu. Prvi svetopisemski večer bo danes, 12. oktobra v dvorani št. 1 na frančiškanski porti. Besedilo razlaga g. dr. p. Angelik Tominec, 1 Mastna občina pripravlja večjo akcijo za reveže in brezposelne, ki naj bi se izvedla ob Vseh svetili, Drevi bo na magistratu seja Vrhovnega socialnega sveta, v katerem so združene vse bolj važne socialne ustanove našega mesta. Na seji bodo obravnavali vprašanje, kako čim bolj uspešno izvesti tako akcijo. 1 Tudi v mestu obnavljajo tramvaj. Na samo na Dolenjski cesti, temveč tudi v sredini mesta obnavljajo tramvaj. 2e nekaj noči zaporedno delajo delavci na tramvajski progi okoli pošte. Ta točka je v tramvajskem prometu najbolj obtežena in zato ni čudno, da je ves tir že razmajan, prav tako zrahljan pa je tudi temelj. 1 Namesto venca na grob pokojnega msgr. dr, J. Debevca so daroval! po njegovi želji za Baragovo semenišče: minister dr. A. Korošec 1000 din, univ. prof. dr. Fr. Lukman 100 din, Franc Debevec 100 din, Matija Debevec 100 din, Debelja-kovi iz Škofje Loke 200 din, dr. Jože Hubad 100 din, Marija prof. Jarčeva 100 din, Marija Trček 100 din, inž. Vladimir Remec 200 din, predsednik apelacije dr. V. Golja 100 din. Za Elizabetno konferenco pri Sv. Petru pa: minister dr. A. Korošec 1000 din I. Strojanškova 100 din, M. Goričar 200 din, ban'dr. Marko Natlačen 500 din. — Bog plačaj vsem! 1 Kupčija s krizantemami. Na ljubljanski živilski Irg že prav pridno vozijo krizanteme, ki so letos cvetele v ugodnem vremenu Cena krizantemam je kar nizka, bo pa gotovo še niž|a okoli Vseli svetih, razen če jih ne pobere slana- Tudi r denar gredo krizanteme, ker ljudje sedaj zaradi vremena in tramvaja še bolj obiskujejo pokopališče kakor prej. 1 Akademski krajevni odbor Jadranske Straže poziva članstvo, naj poravna članarino zaradi bližnjega Dbčnega zbora, in sicer: v četrtek 13. t. m., petek, 14. t. m. od 5—6, v torek, 18. t. m. od 6—7 in v sredo, 19. t. m. od 5—6 v vratarjev! loži univerze. ! Odpovedana predavanja. Predavanja dr. Mihajla Rostoharja, vseučiliškega profesorja iz Brna, ki bi morala biti 11. in 12, t, m. v okviru Jugoslovansko-češko-slovaške lige, so odpovedana. — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35 1 Posnetki v naravnih barvali se v turistični propagandi vedno !x>lj uporabljajo. Dr. K. Kostič iz New Yorka bo v četrtek 13 okt. ob 20 v frančiškanski dvorani pokazal svoje najboljše posnetke iz štirih kontinentov. Predavanje bo pod okriljem Zveze za tujski promet, kjer je tudi predprodaja vstopnic. I Pa zaslugi Trboveljskih slavčkov in njihovega intenzivnega koncertnega dela je močno porastla naša glasbena literatura za mladinski zbor. Z veliko vnemo so sc lotili ril/ni naši skladatelji pisati skladbe za Trboveljske slavčke, mnogo del so jim pa poklonili tudi hrvatski in srbski avtorji. Arhiv Trboveljskih slavčkov šteje okrog 700 takih del. I Iz bogatega zaklada slovenske mladinske zborovske literature je izbral g Šuligoj za ponedeljkov koncert Trboveljskih slavčkov v Ljubljani prav izbrana in tipična dela. ki naj nam predstavljajo razvoj naše mladinsko-zbo-rovske literature v povojni dobi. Koncert Ik> v veliki fillinrmonični dvorani v ponedeljek, dne 17. t. ni ob 20 Predprodaja vstopnic v knjisarni Glasbene Matice. 1 Tablice za tombolo v Kranju ima v pred-nrodaji tvrdka A. Goreč, Tvrševu cesla. V Ljubljani kupljona tnblicn Imi imeln še posebno'' ugodnost, o kateri se prepričajte v izložbenem oknu pri A. Gorcu. Gledališke Drama. (Začetek ob 20.) — Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik«. Red Sreda. — Cetrlek, 13. okt.: »Car Fjodor«. Red B. — Petek, 14. okt., ob 15: »Zenltev«. Dijaška predstava. Globoko znlžnne cene od 14 din navzdol. — Sobota, 15. okt.: »2one na Nlskavuorlju». Red A. Nedelja, 10. okt.: »Potopljeni svet«. Izven. Opera. (Začetk ob 20.) — Sreda, 12. oktobra: Zaprto (generalka). — Četrtek, 13. okt.: »Na sinjem Jadranu«. Red Četrtek. — Petek, 14. okt.: Ljulmvni napoj«. Premiera. Premleraki abonma. Gostovanje tenorista Cristy Solarija. — Sobota, 15, okt.: »Trubadur«. Izven. Gostovanje gospe Ljubice Karene. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 10, okt.: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20 »Ljubavni napoj«. Izven. Sestanki Dramatski odsek Prosvetnega društva Trnovo ima drevi o!) 8 svoj redni letni občni zbor. Vabimo vse člane in članice igralske družine, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Gospodje in gospodične, ki imujo veselje do oderskega udejstvovanja, naj se pridružijo igralski družini in pridejo na občni zbor. Dekliški krožek šentjakobske prosvete ima drevi ob 20 sestanek pri »Zagorcuc v t lori-janski ulici. Na sporedu jc zanimivo predavanje duh. vodje g Jamnika: Temelji organizacije Vse dosedanje in vse nove članice iskreno vabljene. Bog živil Predavanja Važni dogodki v zgodovini slovenskega naroda je naslov predavanju, ki ga bo imel v letek 14. oktobra ob 8 v beli dvorani hotela Jnion g prof. Silvo Kranjec Zgodovina je še vodno najboljša učiteljica življenja . > Ker živimo v dobi, ki je važna za nas, je nujno potrebno, da pogledamo nazaj v zgodovino, kako so važni dogodki našli naš narod pripravljen za novo dobo. Na to predavanje že zdaj opozarjamo vse ljubljanske kroge, zlasti pa vabimo, da se mladina v čim večjem številu udeleži prosvetnih večerov. Šempetrski slovenski mesec. Drevi ob 8 bo četrto predavanje »slovenskega meseca«. Predaval bo prav. referent g. Smcrsu Rudolf: Socialna slika Slovencev«. Vabimo, da se pestrega prosvetnega večera udeležite v čim večjom številu. Prosvetno društvo Bcžigrad-Ljubljana ima svoj 1 prosvetni večer v četrtek 13. oktobra 1938 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (v Mavričevi hiši poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in za današnje razmere zelo zanimivo predavanje »O Češki«. Predava g. urednik dr. Alojzij Kuhar. Vsi Bežlgrajčnni kakor tudi ostali ste vljudno vabljeni I Rezervne oflclrjo vabimo, da se udeleže Javnega predavanja o proboju solunske fronte v okviru' proslav 20-letnlce obstoja nnše države. Predavanje priredi organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani v četrtek 18. oktobrn 1038 ob 20 v veliki dvorani »Zvezde« (Kongresni trg 1). Predaval bo komandant celjskega polka polkovnik g. Dra-goljub Mihnjlovlč. — Pododbor združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Invadili, vnbite se k predavanju »O proboju solunske fronte«, katero priredi okrajna organizacija zveze vojnih prostovoljcev v LJubljani dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani Kazine. Pridite polnoštcvilno! — Oblastni odbor. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šclcnburgova ul. 7. Pred pogajanji med ČSR in Nemčijo Konec pakta s sovjeti— Pogajanja v Porenju Praga, II. okt. TG. V merodajnih krogih potrjujejo, da bo Češkoslovaški zunanji minister že jutri potoval v Berlin. Sestanek med csl. in nemškim zunanjim ministrom je želela praška vlada sama. Berlin do nocoj na praški predlog še ni odgovoril, toda popolnoma gotovo je, da bo dr Clivvalkovski odpotoval ze jutri, v sredo, v spremstvu večjega števila uradnikov zunanjega ministrstva in gospodarskih strokovnjakov v Nemčijo. Za enkrat še ni gotovo, če bodo pogajanja tudi v Berlinu samem. Nemška vlada bi rajši videla, da bi bilo za pogajanja izbrano kakšno porensko mesto, da bi obe delegaciji bili čim bolj oddaljeni od sudetskih krajev. V Porenju sc nahaja tudi Hitler In njegovo spremstvo, med njim tudi zunanji minister von Rlbbentrop. češkoslovaški zunanji minister Chvvalkovski bo sprejet od Hitlerja in v političnih krogih prlipsujejo te-mu sestanku največjo važnost, kajti od tega sestanka bo odvisno, v kakšno smer bo šla bodoča csl. zunanja politika. Zelo verjetno je, da bo sestanek med Chvvnlkovskim In Hitlerjem končnoveljavno razveljavil češko-sovjetski pakt. Praška vlada se je že začela oddaljevati od Sovjetov, kar priča tudi razpust komunistične stranke na čeScem. Po Progi krožijo z veliko trdovratnostjo vesti, da namerava Cli\vnlkovski sam predložiti Hitlerju predlog za sklenitev carinske zveze med občina državama. Pogajanja med novo češkoslovaško in Nemčijo so torej pred durmi. Madžarska poslanca za samoupravo Slovakov in Rusinov Budimpešta, 11. okt, AA. Madžarska telegrafska agencija: Grof Janoš Esterhazv, eden voditeljev zedinjene madžarske stranke na češkoslovaškem, je dal danes izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da so Madžari, ki žive na Češkoslovaškem, srečni, ker se morejo vrniti na Madžarsko. Madžari iz češkoslovaške se drže tego, da na podlagi sporazuma v Monakovem pokrajine, kjer žive Madžari, pripadejo nazaj Madžarski. Madžari iz češkoslovaške in njihovi voditelji se zavedajo tega, da tudi dežele, kjer žive Slovaki, žele svojo neodvisnost. Zaradi tega mi Madžari, ki se zdaj vračamo v svojo domovino, v polili meri spoštujemo pravice Slovakov do samoopredelitve. Tisti, ki bi kot rezultat današnjih pogajanj v Komorami hoteli, da za-vihra madžarska zastava na Karpatih, bi vodili popolnoma zgrešeno politiko ter bi se za to zaman potegovali. Prav tako kakor mi želimo, da se vrnemo v svojo domovino, tudi spoštujemo prizadevanje Slovakov glede priznanja njihove narodne neodvisnosti. Vsi madžarski rodoljubi morajo pomagati k uresničenju pravičnih zahtev Slovakov, delati morajo na to, da se politični in gospodarski odnošaji razvijejo v korist obeh strani. Prav tako pa bi bilo napačno zahtevati priključitev nemadžarskih pokrajin Madžarski. Mi ne želimo, da bi bratje Slovaki pristali na to, da se slovaško ozemlje priključi Madžarski. Mi ne pozabljamo, da je zdaj prišla rešitev težkega vprašanja in da je zdaj uresničeno to, kar se n i dalo zadovoljivo rešiti prcil letom dni. Naša edina želja je, da madžarski bratje pripadajo Madžarski. Vse naše želje bodo usmerjene v to, da se Madžarska okrepi ter se razvije, da bo srečna. Gospodarski načrti Italije Rim, 11. oktobra. A A. (Štefani) Vrhovna komisija za avtarkijo je imela včeraj pod predsedstvom Mussolinija sejo, na kateri je razpravljala o rezultatih prvega leta avtarkijskega načrta. Minister za korporaclje Latini Je imel izčrpen referat, v katerem je med drugim napovedal ustanovitev še ene korporaclje, in sicer korporacije za goriva. Razprave se Je udeležil tudi Mussolini, ki je zlasti poudaril poiiien korporacij za novo industrijsko porazdelitev. Dolgo Je govoril o novem načrtu za kulturo cereallj, poudarjajoč potrebo, da se ta načrt spravi v sklad s prehranitvenimi potrebami prebivalstva, ki v Italiji po odrejenem tempu stalno narašča, tako da bo čez nekaj let Štela Italija nad 50 milijonov ljudi. Z novimi ukrepi bodo preuredili za obdelovanje še 5 in pol milijonov ha zemlje. Mussolini Je končno dal še razna navodila za nadaljnje delo'na vseh področjih proizvodnje, kakor ga predvideva avtarktični načrt. Tlakovanje državne ceste Maribor-št. IS J mi kockami. Za današnjo licitacijo je bilo precejšno zanimanje ter so se Je udeležili štirje ponudniki in sicer tvrdka Nassimbeni iz Maribora, inž. Rustja iz Ljubljane, ki pa je tik pred licitacijo odstopil, inž. Bezič iz Zagreba ter tvrdka Adolf ln Ernest Ehrlich Iz Zagreba, ki je lastnica gra-nltega kamnoloma na Pohorju. Dela je izdražila tvrdka Ehrlich, ki je ponudila na proračunsko vsoto pod odstotka popusta. S tlakovalnimi deli se bo verjetno začelo že letošnje leto, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere. Maribor, 11. oktobra. Danes se je končno izvršila na tehničnem oddelku v Mariboru licitacijska oddaja tlakovalnih del na državni cesti Maribor—Št. Ili, in sicer na sektorju od Maribora do odcepa lenarške ceste v Košakih. Cesta Maribor—Št. llj je bila lansko leto in letos modernizirana ter asfaltirana, na odseku od Maribora do odcepa lenarške ceste pa je prometna obtežitev tako visoka, da bi asfaltna površina tega ne vzdržala. Zaradi tega je država odredila naknadni kredit štiri in pol milijona dinarjev za tlakovanje tega dela ceste z granitni- Roparskega morilca špajzerja so orožniki prijeli Celje, 11. oktobra. Ze v včerajšnjem poročilu Je bilo iz vseh okoliščin razvidno, da je niofilec Jakoba Tratnika 27-letni brezposelni delavec Ivan Špajzer iz Lave pri Celju. Celjski orožniki so z vso vnemo zasledovali morilca in danes ponoči je orožniška patrulja z narednikom gosp. Fr. Juričem in g. Fr. Mavkom presenetila morilca Špajzerja v Galiciji pri Celju, špajzer je bil zelo vznemirjen, vendar so ni dolgo branil, da sta ga orožnika aretirala. Še ponoči so ga odpeljali v Celje in ga zaprli v zaporih okrožnega sodišča. Danes dopoldne pa so vklenjenega odpeljali na kraj umora. Morilec Špajzer jim je vse priznal, pokazal prostor, kjer je umoril Tratnika in ga nato vrgel v Savinjo. Špajzer je izpovedal, da je bil v petek ves dan v vinotoču Matkovič v Gosposki ulici, kjer je pustil tudi svojo košaro s perilom. Ob 5 popoldne je zapustil Celje in šol peš proti Levcu. Med poijo se je oglasil v Veselakovi gostilni, kjer je spil čert vina, nato pa jo je mahnil proti Levcii. Na križišču državne cesta s savinjsko železnico na prelazu je, kakor zatrjuje Špajzer, našel kramp, ki ga je pobral. Da bi ga prodal in prišel do denarja, se je oglasil v Majdičevl gostilni. Tu je bila zbrana večja družba fantov, ki so popivali. Špajzer se je usedal k mizi in naročil čert. Kramp je pustil v veži. V gostilni je bilo živahno, glavno besedo je imel 55-letni Jakob Tratnik, ki se je v vinjenosti hvalil, da ima 10 tisoč din gotovine. V Špajzerju so je porodila želja in pohlep po denarju. Šel je na hodnik jio kramp, ga prinesel v gnslilno in ponujal ceatnr-jevemu sinu Lukancu z Lovca, da naj kupi kramp za 2 din, češ da ga da poceni, ker ga je našel. Fant seveda ni hotel kupiti krampa. Ob 10 zvečer je Tratnik zapustil gostilno, za njim s krampom pa je izginil tudi Špajzer, ki je kmalu dohitel Tratnika, da sta šla skupaj po drž. cesti proli Drešlnji vasi, kjer je Tratnik zadnje čase prenočeval. Že med potjo sta se zmenila, dn bosta šla v gostilno. Prišla sta do Srilinrcp, gostilna pa je bila zaprta, špajzer je izpovedni, da ga jo Tratnik povabil, da gresta k Ocvirku v gostilno na Levškem mostu, kjer dobi tudi na »puf«. Mahnila sta jo nazaj čez travnike. Špajzer je nosil še vedno s sabo kramp. Po skoraj polurni hoji sta prišla k Levškeinu mostu, da bi šla v gostilno Ocvirk. Tudi ta je bila zaprta. — Špajzer zatrjuje, da ga je povabil Tratnik, da gresta v Kasaze. Ta izpovedba pa je gotovo neresnična, saj je Špajzer izpovedal danes, ko so ga orožniki vodili ob Savinji, da sta se že med potjo s Tratnikom prepirala ter da ga je Tratnik zmerjal s smrkavcem. Težko je stopal Špajzer po poti po nasipu ob Savinji in s tihim glasom je odgovarjal na orož-nižkova vprašanja. Hladnokrvno je pokazal na prostor, kjer je udaril s krampom 55-letnega prodajalca suhe robe, da se je že pri prvem udarcu zgrudil. Pohlep po denarju je vzdivjal po Špajzerju. da je še nekajkrat mahnil po Tratniku in ga ubil. Pri zasliševanju je Špajzer izpovedal, da je Tratnik pri prvem udarcu hotel še vstati in je še segel v žep po nož, pa ga je drugič udaril in ubil, nato mu je slekel suknjo in čevlje in pregledal nahrbtnik. Pa ie bil razočaran. Starček, ki se je boril za vsakdanji kruh s prodajo suhe rohe in si še včasih prav rad privoščil kozarček vina, je imel pri sebi le 1 din. Da se ne bi izdal, je vrgel Špajzer Tratnika v Savinjo, z njim pa tudi suknjo, čevlje in nahrbtnik. Umor se je odigral 1 m od brega Savinje, ki Je tu precej globoka, zaradi česar še niso mogli najti krampa, ki ga je morilec prav tako vrgel v Savinjo, Vest je preganjala morilca in še isti večer je bežal Špajzer proti Trliovljam, kamor Je prišel ob eni ponoči. Od tod je šel v Zagorje, na Vransko. Šoštanj, snoči pa ga je pot zanesla v Galicijo pri Celju, kjer so ga presenetili celjski orožniki in ga aretirali. Morilec Špajzer je maniše postave in slaboten. Njegov oče je imel gostilno na Lavi, zapustil pA je svojo pridno ženo in pobegnil z deklo po svetu, kjer se klali z nekim cirkusom. Slaba družba je pokvarila Šnnjznrjs, Hn jo raj?! postopa! in v brezdelju se mu je porodila zla misel vlamljatl, dokler ni storil zločina, ki ga je spravil v zapor. Konferenca v Komarnu Komarno, 11. oktobra. Službeno poročajo, da je konferenca mod zastopniki slovaške in madžarske vlade trajala danes od 9 do 12 dopoldne in se je nadaljevala ob 13 ter je trajala eno uro in četrt. Nato so delegati sklenili, da nadaljujejo konferenco jutri opoldne in da se med tem časom posvetujejo s svojima vladama o nadaljnjem potoku pogajanj. Madžarski zunanji minister Kanya in Teleki sta odpotovala v Budimpešto na posvetovanje z vlado. Upori v Ukrajini Varšava, 11. oktobra. Po poljskih informacijah so izbruhnili v Ukrajini veliki upori proti sovjetski oblasti. Uporniki so zasedli pred dnevi baje vojaško letališče v Kijevu. Sovjetske redne čete so s težavo pregnale upornike, ki so se zatekli v gozdove. Vrnitev italijanskih prostovoljcev Rim, 11. oktobra. Prihodnje dni bodo v Ca-dlxu ukrcali na pet italijanskih trgovskih ladij, ki so včeraj odpotovale proti španski obali, dve diviziji italijanskih prostovoljcev v Španiji. Ti prostovoljci so vrnejo v Italijo in bodo okrog 20. t. m. v Nupoliju, kjer jih bodo sprejeli z vsemi slovestnostml. med drugim jih bo pozdravil tudi sam kralj. Pred vladno spremembo v Romuniji Bukarešta, 11. okt. AA. (Havas) Vse govorice, ki so zadnje dni krožile o morebitni rekonstrukciji vlade, 6e zde najmanj preurnnjene. Razgovori, ki so se vodili v Sinaji, so se zaključili brez konkretnega sklepa o spremembah v vladi. Novi ministrski predsednik naj bi po teh vesteh postal Vajda Vojevod. Notranji minister Calinescu jo imel govor v kr. institutu za upravne vede. Odgovarjajoč onim, ki so poudarjali, da bi morala romunska vlada pod pritiskom mednarodnih dogodkov ponovno ostreje nastopili proti »železni gardi«, je Calineacu izjavil, da hoče romunska vlada nadaljevati svojo dosedanjo politiko, ki je omogočila, da se vrne državi mir. Politika ohranitve notranjega reda in miru ostane nespremenjena. Naš turizem napreduje Belgrad, 11. okt. A A. Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo, odseka za turi-stiko, je naš turizem v prvih letošnjih osmih mesecih v primeri s podatki lanskega leta precej narasel. Skupno število turistov od 1. 1. pa do 1. VIII. 1938 znaša 557.740, število prenočnin 2,959.833, medtem ko je bilo lani ob istem času turistov 510.609, a prenočnin 2,833.739. Skupno je bilo torej turistov za 47.131 več, a prenočnin 126.094. Od tega števila je bilo jugoslovanskih turistov 388.379 z 2,102.353 premičninami, medtem ko je bilo lani ob istem času jugoslovanskih turistov 359.665 z 1,982.063 prenočninami. Tujih turistov je bilo 169.361 z 8,057.480 pre-nočninami. Ali poprej je bilo v istem času tujcev 159.944 s 851.676 prenočninami. Povečanje števila tujih turistov znaša letos torej 18 tisoč 417, a prenočnin 5804 več. Pomorska konferenca BZ v Splitu Belgrad, 11. oktobra. AA, Stalni pomorski odbor gospodarskega sveta balkanskega sporazuma bo imel jutri v Splitu svojo konferenco. Predsedoval bo admiral Pais, letošnji predsednik stalnega pomorskega odbora in :a"natelj romunske trgovske mornarice. Konference se bodo udeležili grški delegati: major Cacacibis, major Cocnminos in Izaratis; romunski delegati bodo admiral Pais, major Konstantincscu, inž, Jojescu ter Vaziliu; turški delegati so: Ajet-Atlug in Tahir-Kefket; v jugoslovanskem odposlanstvu pa so Penovič, načelnik pomorskega oddelka v prometnem ministrstvu Siriščevič, pomorski strokovnjak v zunanjem ministrstvu, dr. Brajkovič, univerzitetni prof. dr. Miluič, delegat rečne plovbe, Gajič, šef trgovske sekcije rečne plovbe, Suič-Kneževič, predsednik zveze jugoslovanskih lastnikov ladij Zu-ber, predsednik zetske plovbe, Giunio, delegat zet-ske plovbe ter Cupič, uradnik zunanjega ministrstva. Konferenca bo trajala osem dni, a v tem času bodo delegati naredili tudi več izletov. Nova bolniška zgradba na Golniku Belgrad, 11 okt. m. Na današnji seji glavne uprave bolniškega fonda železniškega osebja je bila odobrena licitacija za zidanje nove zgradbe bolniškega fondu na Golniku. Dela so bila oddana gradbeni družbi »Tehna«, ki jc Izlicitirala ta dela kot najnižji ponudnik za t,716.000 din. Za zidanje depp.nda.nce na Golniku za obolelo železniško osebje se je vodila borba že dolgih 10 let, ter se je šele sedanjemu zastopniku na glavni skupščini bolniškega fonda posrečilo spraviti to vprašanje v končni stadij. Pri tej akciji je našla uprava bolniškega fonda popolno razumevanje pri prometnem ministru dr. Spahi in pri obeli slovenskih ministrih. * Belgrad, 11. okt. m. Skupina slovenskih samoupravnih uradnikov, ki je pred dnevi prispela v Belgrad, si je med drugim danes ogledala tudi prostore narodne skupščine. S popoldanskim vlakom je odpotovula v Ljubljano. Zagorje Kodaj bo tombola Prosvetnega društva? Na to pogosto vprašanje odgovarjamo, da bo tombola najbrž v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. Točen čas pa bomo objavili še naknadno. Upamo, da ne bo nikogar, ki ima tablice, da bi za tombolo nc Izvedel! Krivda, da tombole še ni bilo ter da je bila preložena, ne zadene Prosvetnega društva!