IHORSKI DHEVKIK — ___JGLASILC> OSVOiiODtLNE F^ONTč SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir KMETJE! Jutri ob S. uri uopoiane bo v Ul. Imbrlanl 5'1 kongres strokui/ne kmetijske zueze FIS Ustanovljena bo tudi ZVEZA MALIH POSESTNIKOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA. Izvoljeni delegati naj se polnoštevilno udeležijo kongresa l 10 jugolir • 2.50 din TRST sobota 5. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Soedizione in abbon. postale štev. 54 (1144) Zd enotnost! neptustljivcsli gelcfajafcev so sinoči predstavniki delavstva vseh slrok sklenili podpreti stavkajoče pri CRDA s splošno stavko V ponedeljek bodo stavkali ves dan delavci in nameščenci pri podjetjih: ILVA, Tržaški arzenal, Aquila in Standard, pristaniški delavci in Javna skladišča od 13. ure v ponedeljek do 8. ure v torek ter nameščenci ACEGAT-a dve uri proti «piebisciti» Jsr-ssa.* Trsta vseh okrajev, v zad- MtOz- t-a~su zlasti organizacije An-fašistične slovansko - italijanske jns e zveze, o potrebi in nujno-h enotnega nastopa pri praznovanj™ ’ marca- 1- maja, zlasti pa dJL °i - enotne\ 30 v to svrho tudi z nori . rolivnim zakonom predpisali tor- Slskema dodeljevanja mandatar enega za tržaško občino, ki dn?YlZira ve^e politične skupine, u nY-ga pa za okoliške občine, ki Pnrneri s prvim v večji meri mrJ*a’ da Pridejo do izraza ?iPJse Politične stranke in stran- a. v občinskih svetih, kjer jim knvs1 način omogočeno dobiti takšen sedež. krari ,te!7a *e krščanska demo-volirla’ v 2ačetku pred objavo Zakona ravno ni bila Hanhs;mT)miunqueK «Movimento socia-dr p^ano>>> «Partito liberalen in tudi ZWU, 50 se končno uklonili socin);itP karLski akcionisti in Ded , so Imeli na videz naj- lona .ll3Jek?.v glcde skupnega na-mohr^- antinOUO krščansko detla ?nana esplošna politič- na ’uknyim?CrUtlist0V jC pni p0' oj»„„ ■ ., in glasovi pristašev Z z so vsekakor za- ostat > por,le,nbni ter ne smejo tata1,, TtZ od'J°uarjajočcga rczuU sken, „ .Mrtem tržaškem občin-tnonel j katerem pač ne bo Prei»i . do sedeža, kdor ni ^ 3000 glasov. In v tem *®0otrmf*^ sFet“ bi si hoteli pač da bi ■ absolutno večino tako, hsen> J S tem saiaPtčlli hkrati po-°edn" občinski odbor in se- Torf župana. ra(jj 0 Vldalijevo vodstvo si za-Olave VS,ef,,a tega ne beli preveč rad.i Ji r sl ne beli glave za-i*val0„Jramno ^demokratičnega tične lzrazito protidemokra-$tev 3(t.^kaza 0 volivnih imenikih ftožrin i 350 katerem je bilo kov rri? . elanov in namestni-Sarn0 , ''undl komisij imenovati bosamtf °W?ce’ 0 orf 6 osab v bnieoa m volwne odbore pa rto-kih rfp. 0l>enca. da o predstavnici 7nokratiinega gibanja sploh dan „ aov°rimo. In kakor se Vt-°dreipn- razburja niti zaradi nelep u„..rja delokroga skrutinator-tere -J,bistvena točka, od ka-itetje r,ylSl Pravilno glasovanje in glasov, tako mu tudi ni mar Poročilo sindikalnih organizacij o pogajanjih v zvezi s stavko pri CRDA javlja: Sindikalne organizacije javljajo, da tudi v teku včerajšnjega dne pri uradu za delo ni bil dosežen sporazum glede spora z CRDA, niti glede vprašanja suspenzij, niti glede povišanja prejemkov, čeprav so predstavniki, delavcev pristali razpravljati o kompromisnem predlogu, ki ga je podal Urad za delo-Možnost sporazuma je postala težja tudi zaradi tega, ker se je ravnateljstvo CRDA postavilo na stališče, da ne bo niti omejilo niti definitivno odstranilo suspenzije. Spričo stališča delodajalcev so razširiti stavkovno akcijo in pozivajo delavstvo podjetij: ILVA, Trža- ški Arzenal, Aquila in Standard, da prenehajo z delom ves dan v ponedeljek 7. marca; dalje pozivajo pristaniške delavce in delavstvo Javnih skladišč, da prenehajo z delom od 13. ure v ponedeljek do 8. ure zjutraj v torek 8. marca; dalje delavstvo ACEGAT-a, da prenehajo z delom za dve uri, katere bo določila notranja komisija in tovarniški odbor tudi v ponedeljek 7. t. m. Razen tega sklicujejo sindikalne organizacije delavstvo in name-ščanstvo CRDA na glavno skupščino v dvorišču CdL ob 16.30 danes v soboto 5. marca, kjer bo podano poročilo o poteku pogajanj glede stavke. Tudi včeraj se je ves dan nada- ljevala stavka delavcev in nameščencev vseh podjetij CRDA. Pogajanja med ravnateljstvom podjetja in predstavniki delavstva so zopet trajala od jutra do poznega večera toda brez uspeha. Zvečer pa je bilo zborovanje kovinarjev v Ul. Conti, na katerem je predsednik Enotnih sindikatov poročal o poteku stavke in pogajanj. Nato so se oglasili k besedi predstavniki vseh ostalih strok. Povedali so, da so vse stroke solidarne s stavkajočimi in pokazali, da so odločeni voditi borbo za dosego zastavljenih ciljev do kraja. Govorili so predstavniki ILVE, ostalih tržaških ladjedelnic, Javnih skladišč, tiskarske stroke, trgovinske stroke, tekstilne stroke, lesne stroke, tovarne Aquila. Ko- Zarubin še nadalje podpira jugoslovansko stališče glede Slovenske Koroške Bebler bo zopet pojasnil pred namestniki stališče jugoslovanske vlade - Koroški Slovenci niso nikoli imeli svojih šol in uradni jezik v Slovenski Koroški je nemščina - Avstrijsko notranje ministrstvo pa in I !•/ p i I ± Ji • I -1 -L Ol SKieuc, un. J c riurim.L.ju..u m priznalo Osvobodilne tronte kot predstavnice koroških blovencev stopiti v borbo na strani r STAVKAJOČIH DELAVCEV nopljarne, pristaniških delavcev, tovarne Dreher, itd. itd. Vsi so izrazili odločno borbenost, da treba podpreti stavkajoče tovariše s splošno stavko. Nato je bila izglasovana resolucija sledeče vsebine: Strokovni odbori, tovarniški odbori, pododbori in poverjeniki vseh strok Enotnih sindikatov so se sestali na zborovanju, ki ga je sklical izvršilni odbor 4. L m. zaradi preučitve položaja na sindikalnem polju med delavstvom in ravnateljstvom ladjedelnic CRDA. Po poročilu predsednika ES o poteku pogajanj so ugotovili, da so predstavniki delodajalcev pokazali popolno nerazumevanje ves čas poteka pogajanj kljub naporom sindikalnih organizacij, da bi se našla rešitev, ki bi zadovoljila opravičene zahteve delavstva CRDA. Delavstvo smatra, da mu se na ta način osporavajo najosnovnejše življenjske potrebe za vzdrževanje njega samega in njihovih družin, Hkrati delavstvo ugotavlja veličastno strnjenost vseh delavcev podjetja CRDA v teku trajanja spora ter izraža svojo solidarnost z njimi. Hkrati daje mandat izvršilnemu odboru, da skupno z Delavsko zbornico odloči glede nadaljnjega razvoja akcije in soglasno sklene, DA JE PRIPRAVLJENO LONDON, 4. — Namestniki zunanjih ministrov za mirovno pogodbo z Avstrijo so danes nadaljevali razpravljanje o vprašanju jamstev koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom v Avstriji. Razpravljali so o 2. in 4. točki zadnjih Beblerjevih predlogov. Druga točka predvideva politično in kulturno avtonomijo onega dela Koroške, ki bi ostala v Avstriji, 4. točka pa predvideva jamstva za pravice Slo-vencem, ki bi ostali izven te avtonomne pokrajine. Razpravljali so o včerajšnjih predlogih angleškega delegata, naj bi določbe avstrijske ustave o pravicah manjšin še razširili. Sovjetski delegat Zarubin pa je izjavil, da podpira jugoslovanske zahteve in da bi morali slišati mnenje jugoslovanskega predstavnika o britanskem predlogu. Namestniki so sc načelno sporazumeli, naj Bebler in Gruber zopet obrazložita stališče svoje vlade glede tega. Vendar pa se je začela dolga diskusija, ki se bo nadaljevala v ponedeljek glede dneva, ko naj Bebler in Gruber govorita in glede oblike povabila. za enotni nastop vseh političnih sil Trsta, ki bi se lahko postavile cplebiscitun italijanskih reakcionarjev po robu, in ki bi bile v dani situaciji v stanju onemogočiti izvajanje imperialistične »splošne politične linije» priključitve Trsta Italiji. Toda Vidali in njegovi očitno ne računajo z globoko zakoreninjenostjo čuta strnjenosti in enotnosti tržaškega delovnega ljudstva, ki si je ta čut privzgojilo na izkušnjah trreteklih desetletij, zlasti pa na preizkušnjah medvojnih in povojnih let. Delovne množice Trsta se bodo namreč pozivu enotnosti odzvale mimo Vidalija in brez 1 'Ida-lija, ker jih v to sili med drugim tudi Kitalianissimin plebiscitarni blok, ki sega — kakor vidimo — vse od Santina do Vidalija, ki se temu bloku očitno noče upreti. Gre za to ,ali naj jima postavijo točna vprašanja in predložijo konkretne predloge, ali pa naj štirje namestniki nadaljujejo preučevanje vprašanja manjšin, preden povabijo jugoslovanskega in avstrijskega predstavnika. Seja se je odložila na ponedeljek, ne da bi se namestniki sporazumeli o tem vprašanju. Tajnik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško Andrej Haderlap je na tiskovni konferenci izjavil, da imajo Gruberjeve izjave pred namestniki zunanjih ministrov namen prikriti javnosti dejstva o germanizaciji koroških Slovencev. Dočim -je . jugoslovanski delegat dr. Bebler — je izjavil Haderlap — objektivno prikazal nevzdržni politični, kulturni in gospodarski položaj koroških Slovencev in predo-čil dobro voljo Jugoslavije, da se vzpostavijo odnosi dobrega sosedstva z Avstrijo, ne kažejo Gruberjeve izjave nobene želje po pravem razumevanju. Haderlap je poudaril, da so koroški Slovenci že leta 1934 protestirali proti ljudskemu štetju, katerega se je posluževal Gruber pred namestniki zunanjih ministrov za svoje statistične podatke. V tedniku, ki je pisan v slovenščini, so britanske oblasti same priznale, da je število Slovencev trikrat večje, V ponedeljek sodba v sofijskem procesu SOJTIJA, 4. — Glavni državni tožilec Dimitri Georgijev je zahteval smrtno kazen za 4 glavne obtožence na procesu proti 15 protestantskim pastorjem, in sicer za Zab-koya, Cerneva, Ivanova in M’haj-lova. Njegov pomočnik 2akov pa je za ostalih 11 obtožencev tudi zahteval najstrožjo kazen, ne da bi jo natančneje označil. Današnje popoldansko zasedanje je bilo posvečeno govorcem zagovornikov in obtožencev samih, v ponedeljek pa bo sodišče izreklo sodbo. PRAGA. — Centralni kojnite KP CSR je objavil, da bo kongres partije 25. maja. kakor ga je navedel Gruber v Londonu. Glede Gruberjeve izjave, da so pravice Slovencev v Avstriji zajamčene, je Haderlap poudaril, da koroški Slovenci niso nikoli imeli svojih šol, da je uradni jezik na Koroškem nemščina, kar je v odkritem nasprotju z Gruberjevo izjavo. Haderlap je nato poudaril, da so avstrijske oblasti od konca vojne izvršile nad tri sto preiskav v" stanovanjih članov Osvobodilne fronte, ki je notranje ministrstvo ni priznalo kot zakonite politične predstavnice koroških Slovencev. Izjavil je dalje, da se je število policijskih funkcionarjev na Koroškem povečalo za tri sto odstotkov v primeri z letom 1937. TER IZJAVEJA, DA MORA BITI ODSLEJ BORBA ODLOČNA TER DA SE UPORABI TUDI ZADNJE SREDSTVO: SPLOSNA STAVKA. Saragalora homeiiiia ni povsem uspela RIM, 4. — Vladna «kriza», ki jo je povzročila Saragatova ostavka, je že pozabljena, ker je Saragat doigral komedijo in preklical svoj «odstop». Vendar pa ni Saragatu povsem uspelo vsiliti stranki De Gasperijeve volje. Sedaj pa je zopet v ospredju vprašanje pristopa Italije v atlantski pakt. Včeraj se je namreč zve- delo, da sta De Gasperi in Sforza, ne da bi vprašala mnenje parlamenta in niti ne mnenja ministrskega sveta, uradno zaprosila, naj se Italija povabi med podpisnike vojaškega pakta, ki se pripravlja v Washingtonu. Sforza je danes po razgovoru z De Gasperijem skušal ublažiti razburjenje in je izjavil, da gre sedaj šele za «tipanja» in da se bo o tem zopet govorilo, «čim bo kaj dokončnega)). Vodstvo Saragatove stranke je danes nadaljevalo diskusijo o pogojih za sodelovanje v vladi. Izglasovali so Mondolfovo resolucijo, ki je dobila osem glasov proti Saragatovi, ki je dobila sedem glasov. Resolucija se izreka proti morebitnemu pristopu Italije v atlantski pakt. Saragat je zatrjeval, da v sedanjih okoliščinah ni mogoče «a priori« odbiti pristanek Italije v atlantski pakt. Glede zunanje politike obstajajo v Saragatovi stranki tri smeri. »Levičarska*, ki nasprotuje vsakemu mednarodnemu dogovoru, ki vsebuje vojaške obveznosti; smer centru-ma, ki je naklonjena evropski organizaciji, ki bi lahko vsebovala «obvezno3ti obrambnega značaja in ki naj bo enako oddaljena od Sovjetske zveze in ZDA»; končno desničarska smer, ki je za brezpogojno sodelovanje z zahodnimi državami Značilni so glede pristopa Italije v atlantski pakt komentarji londonskega tiska. «Times» piše, da se je stališče ameriške vlade menjalo in da danes ne smatra več potrebno razširiti atlantski pakt na Sredozemlje. Posebno prezirljivo pa je pisanje lista «Daily Telegraph*, ki pravi: »Italijani niso pokazali velikih vojaških čednosti v preteklosti in orožje, ki bi se moralo poslati njim, bi bilo bolj koristno drugje*. MllltEJ IISIISII ZIHIII llllilir Sl Molotov ostane vladni podpredsednik -Menšikov minister za zunanjo trgovino PARIZ, 4. — Moskovski radio javlja, da je bil Višinski imenovan za zunanjega ministra Sovjetske zveze in Je tako zamenjal Molotova. Molotov bo še nadalje ostal ministrski podpredsenik ZSSR. Moskovski radio je dalje Javil, da je bil minister za zunanjo trgovino ZSSR Mikojan razrešen tega mesta, obdržal pa je še nadalje mesto ministrskega podpredsednika. Za ministra za zunanjo trgovino je bil imenovan Menšikov. „Fare i cretini per non pagare il dazio" TIRANA, 4. — Albanska ljudska skupščina je odvzela dvema poslancema mandat, češ da sta sodelovala z Jugoslovani v namenu, «da bi Albanija izgubila svojo neodvisnost in postala jugoslovanska kolonija*. Fronta miru se vedno bolj utrjuje Tudi danski in finski komunisti se bodo uprli napadu na Sovjetsko zvezo - Nevarna igra norveške vlade, ki odklanja nenapadalno pogodbo s Sovjetsko zvezo 1VASH1NGTON, 4. — Norveški parlament je na včerajšnji tajni seji sprejel povabilo na razgovore za atlantski pakt in je odbil sovjetski predlog za podpis pogodbe o nenapadanju. Na sovjetsko noto je norveška vlada odgovorila, da je glede na zemljepisni položaj Norveške, sklenila udeležiti se prvih razgovorov 7,a atlantski pakt. Dalje pravi nota, da j.e norveška vlada prepričana, da ta pakt ne bo napadalnega značaja in da bo Norveška lahko nanj pristala samo pod temi pogoji. Dalje izjavlja norveška vlada, »da se ne bo nikoli pridružila napadalni politiki m da ne bo dala na razpolago oporišč oboroženim silam tujih držav na norveškem o zemlju, dokler ne bo Norveška napadena ali pa izpostavljena napadu*. Končno izjavlja norveška vlada, da želi ohraniti odnose dobrega sosedstva s Sovjetsko zvezo, ki da so globoko vkoreninjeni. in da smatra nepotrebno podpisati pogodbo o nenapadanju, ker da je ta obveznost že vključena v ustanovni listini OZN. Iz Koper.hagena javljajo, da je Danska sklenila upoštevati možnost pristopa v atlantski pakt in da bo zunanji minister v ta namen odpotoval v Washington. V odgovor na priprave anglo -ameriških imperialistov za napad na Sovjetsko zvezo pa se demokrati vseh držav pridružujejo Thore-zovim izjavam. Po izjavah francoskih, italijanskih, ameriških in drugih komunističnih voditeljev je sinoči danski komunistični voditelj Axel Larsen izjavil, da bi danska kojnunistična stranka v primeru, da bi Danska bila vmešana v vojno, dvignila ljudstvo v borbi proti napadalcu. Jo bi napravili tako v primeru, da bi napadalec bila ena sama država ali pa. če bi šlo za koalicijo držav, kakor n. pr. atlantski pakt. Naša glavna naloga je. je pripomnil Larsen, preprečiti novo vojno in zaradi tega se mi upiramo atlantskemu paktu, ki je na-padalnega značaja. Tudi glavni tajnik finske KP Vil-Ie Eessi je izjavil, da se fitiski komunisti strinjajo s stališčem komunistov drugih držav. V primeru napada na Sovjetsko zvezo bi morali vsi komunisti in prijatelji miru pomagati Sovjetski zvezi, da napad ne bo imel uspeha. Prva izraelska vlada TEL AV1V, 4. — Ben Gurjon je danes sporočil predsedniku Weiz-mannu, da je sestavil prvo vlado izraelske države, ki šteje 12 članov. Tri ministrska mesta so ostala na razpolago Mapamu (laburistični stranki) in desničarjem, v primeru, če bi se ti dve stranki odločili za vstop v vlado. Iz vrst članstva kmečkega sindikata iz cone B smo prejeli sledeči članek v zvezi z jutrišnjim kongresom Strokovne kmetijske zveze Enotnih sindikatov v Trstu za Tržaško ozemlje: Pod naslovom aln vista del con-gresso del agricoltura — Non par-teciparanno al ccmgresso i sindacal-traditori della zona B» je tisti list, ki je bil nekoč glasilo delavcev dne 3. marca poskušal pripraviti teren, da bi imel proste roke za izvedbo kongresa kmečkega sindikata, tako kakor njemu ugaja. Očitno je, da Radich in njegovi nimajo niti med kmeti cone A nobene podpore, sicer ne bi morali kršiti člen 22 statuta Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja, ki predvideva za kongres Strokovne zveze z delegati, ki jih izvolijo vsakih 20 članov (ne pa 50). Očitno si Radich v tem primeru ne bi mogel zajamčiti večine, kajti razlika števila delegatov ki bi se jih moralo prišteti, bi bila 3 na vsaka dva delegata. Prav zares imeti 3 proti 2 ir. še med temi ne bt bili vsi tako naivni, da bi napravili vse, kar bi hotel Radich in njegovi, to bi bilo resnično zgrešeno. Medtem pa se pri kmečkih sindikalnih podružnic v coni B vršijo sestanki in volitve najboljših kmetov, ki bodo resnično nudili iskreno pomoč delegatom cone A. Izvoljeni delegati cone B se bodo Nadaljnje se v Franclji protiNomEiiiističiia gonja PARIZ, 4. — Na popoldanski seji je francoski parlament z 296 glasovi proti 221 odbil predlog za odvzem parlamentarne imunitete komunističnemu poslancu Marcelu Cachinu. Predlog za odvzem imunitete je bil poštami poslanec liberalne stranke svobode Hutter zaradi članka, ki je bil objavljen 27. oktobra 5947 v «Humanite» in ki obtožuje Mutterja, da je bil agent gestapa. Parlament pa je glede komunističnega poslanca Roberta Gerau-dy s 363 glasovi proti 202 sklenil odvzeti mu imuniteto, ker- ga obtožujejo, da je v tisku klevetal zunanjega ministra Schumana in prefekta Tama Cornu. kongresa udeležili kljub temu, da to ni prav likvidatorjem slavnih tradicij tržaškega delavstva, likvidatorjem, ki so si lani decembra meseca hoteli s svojim kongresom napraviti pot za gnile kompromise in izigrati navzočnost delavstva cone B, da bi imeli svobodnejše roke za neovirano delovanje Omenimo naj ob tej priliki, da je tedaj delegacija cone B na kongresu lahko govorila, ker so mislili, da je njihova in so jo zato pustili govoriti, ter prečitala protest, ki je nosil čez 9000 podpisov delavcev cone B, kolikor so jih mogli nabrati zadnji dan. Gospodje pri listu «Q Lavorato-. resi Vaši dopisniki (jodo napisajt — če bodo hoteli napisati resnico — ali so bili ali ne izvoljeni delegati na sestankih članov kmečkega sindikata cone B. Toda vaši dopisniki si ne upajo pisati resnice, ker vedo, da jo ne bi objavili. Vsekakor pojete preveč znano pesem o teroriziranju, zatiranju, despotizmu, itd. toda ter fraz se boste morali odpovedati, kajti ravno delavci iz cone A bodo tisti, ki bodo sami opazili, na kakšno pot jih vodite, kajti cona B je zelo blizif cone A in ne bo tako lahko kakor vi mislite metati še nadalje pesek v oči, čeprav vam pri tem pomagajo vaši zavezniki pri listih uVoce U-beras, aMessaggero venetos in podobni, in se ne bodo dali speljati na pot gnilih kompromisov z Delavsko zbornico, ki je znan delodajalski sindikat. Delavstvo cone A bo videlo naš napredek, naše kmečke obdelovat-ne zadruge, gradnjo zadružnih domov, šol, avtomobilskih parkov, delavskih poslopij itd., popolno odprav vo brezposelnosti in naš stalni napredek na gospodarskem polju. Vi gospodje pri listu «11 Lavo ra-tore» pa ste pripravljeni braniti imperializem pred našo ljudsko o-blastjo. Prav zares vam čestitamo in vam svetujemo, da tako nadaljujete. kajti na ta način vas bomo tem laže razkrinkali in pokazali vsem. kdo in kaj ste. Najprej kršite statut Enotnih sindikatov, nato pa kričite, da branite demokracijo. Zato je 'ta vaša ((demokracija* le hinavstvo. Takemu početju se pravi: FARE I CRETINI PER NON PAGARE IL DAZIO. v lf* r*vnan°»maltilh ra‘-,llerah bi tako ^loistrn« katere koli ko- sociai , part,ie Proti ljudski, Dri gradeci deželi naletelo n*oWo komunističnih partijah lu8os|nva“ °Upor- v razmerah anti-v°hetio kampanje je to do-»rav tnenua tudi želeno, če- bl t egn.rh°fCtm up‘ra mis*l> da »radi ®oiiahl rddna ’ nekakana meuna- ^Prav a nai'°dom te dežele in °siati bre^;."0, “a lak b°l ne m»ie f °kratično d Karn.‘h posleu'c za de-*a vzaoin h”!6 v Vieh deželah 2u,m soc al?«.c aVSk,h m°ož,c v lUnia. tncga mtemaciona* se* odraža tr?,tv* KP Ita- t91'je do tr>a°unos V0dite|jev KP b'l nanJ ga vpra anja, ki Kon'intormbirni,Udl Pred res°l“cijo Lucija h °Ja protl KPJ- Ta ,1Je Slede rnta VPdl‘e|jem KP Ita-Hl0re ha narw i Sa Potuho, ne k9r ^ napačno n " b' b“° prav-mo • »d-i.,' Napačno, netnar-p Kalile „a J* večine voditeljev l'63 * tasenaJlŽ*k° vprašanje v°lno. v tem L 80 svetovno nič ° !10SU' v lem gleda-tazumij vo °'Ucionarnega. Zato ,50Cete množice delovnega ljudstva Trsta in Julijske krajine borile za demokratično, za revolucionarno rešitev tega vprašanja. V gledanju KP Italije na tržaško vprašanje je bilo in je še vedno preveč nacionalistične ideologije tržaškega in italijanskega malomeščanstva, ki se opleta na repu italijanskega imperializma. Z ideologijo teh slojev Je vodja KP Italije koketiral, ko je očital Sforzi, da še ni dobil Trsta. Kakor da bi bil Trst bolj potreben tem reakcionarnim slojem, ki zagovarjajo italijanski imperializem, kot pa ljudski državi, ki tvori zaledje tega mesta in ki v njej narodi gradilo socializem. Ideologiji istih slojev je vodja KPI dajal koncesije, ko le v dneh, ko so ogromne množice tržaškega delavstva manifestirale po tržaških ulicah za revolucionarno rešitev tržaškega vprašanja, prišel na dan z znamenito izjavo da sicer razume stališče tržaškega delavstva, da pa ga ne odobrava. Napačno, nemarksistično stališče voditeljev KPI do tržaškega vprašanja je povsem v skladu z omalovažujočim stališčem KPI do slovenskega prebivalstva v Italiji. Slovencev tam res ni veliko, toda to še ne pomeni, da se KPI ne bi smela zavzeti za njihove pravice. Po vsej verjetnosti se ne izplača izgubiti pri volitvah mnogo glasov, da bi sl jih pridobili malo. Za stranko, ki bl menila, da more priti Nekaj o vprašanju obrambe demokratične revolucije v socializem s pomočjo parlamentarne večine, ki bo nov socialni ustroj kratko in malo dekretirala, bi bilo tako stališče v redu. Drugačna je naloga komunističnih partij, ki morajo braniti pravice narodnih manjšin ne glede na to, ali so te velike ali male. KPI pa se prav nič ne meni za Slovence v Beneški Sloveniji, ki so jih italijanski nacionalisti obsodili na smrt. Nobena italijanska vlada ni hotela dati in noče dati beneškim Slovencem nobenih narodnih pravic, nobenih šol. Zatirani so in izkoriščani. Vse kaže, da KPI nima namena opustiti talcih tradicij italijanskega nacionalizma, t. j. da tudi ona prepušča beneške Slovence usodi. Pri tem bi pa mobilizacija italijanskega delovnega ljudstva v obrambo zatiranih in na smrt obsojenih beneških Slovencev koristila demokratičnemu gibanju Itabje mnogo več kot mobilizacija malomeščanskih nacionalistov zaradi Trsta. Ce imajo ljudje in stranke pravico in dolžnost zagovarjati po krivici razžaljene osebe, Je Se večla njihova dolžnost, da branijo razžaljene, teptane in zaničevane narode ln narodne manjšine. Kakor * beneškimi Slovenci, ta- I V A M REGENT ko se ravna danes tudi v goriški-mi. Kakor za časa fašizma. Odnos KPI do teh Slovencev Je izražen v govoru komunističnega zastopnika v goriškem občinskem svetu Pusteta, ki Je edini od vseh italijanskih zastopnikov javno očital slovenskemu občinskemu svetovalcu, da Je že na prvi seji občinskega sveta govoril slovensko. Puste-to je rekel, da so goriški Slovenci že trideset let pod Italijo in da bi se bili v tem času lahko naučili italijanskega jezika. Mož se ni vprašal, kako Je prišla Italija do tega, da si Je podjarmila slovenske kraje in kako Je v teh tridesetih letih ravnala s slovenskim ljudstvom. Ni se vprašal za vzroke, zaradi katerih goriški Slovenci niso mogli vzljubiti jezika svojih zatiralcev. Pusteto bi se lahko vprašal, zakai neki niso ljubili svoj čas Italijani jezika svojih avstrijskih zatiralcev. Lahko bi se vprašal, zakaj se sužnji v tisočletjih niso mogli sprijazniti s svojo usodo ln zakaj se delavci še vedno niso sprijaznili s kapitalističnim Izkoriščanjem. Sicer pa ne gre tu za vprašanje, ali naj govore slovenski zastopniki v goriškem občinskem svetu slovenski ali italijanski. Ne gre za vprašanje, kaj je bolj praktično. Gre za načelo. Gre za to, ali imajo goriški Slovenci pravico govoriti v svojem jeziku ali ne; ali zagotavlja italijanska demokracija to pravico Slovencem, ki so ostali v Italiji, ali ne. V ljudski Jugoslaviji, v tisti, «ki v njej vladajo izdajalci socializma in internacionalizma*, ne pride nikomur niti na kraj pameti da bi zanikava! take in še vse večje pravice italijanski ali kateri koli drugi v Jugoslaviji se nahajajoči narodni manjšini. Posledice dejstva, da Je italijanski nacionalizem učil in da še vedno uči italijanske množice gledati na Slovence kot na manjvreden narod, kot na ljudi nižje ra e, bo do trajale še dolgo. Ne more izginiti čez noč, kar je rezultat skoraj stoletne vzgoje. Proti posledicam take vzgoje in proti taki vzgoji se je treba boriti z vso odločnostjo In z vso resnostjo, z dušo ln srcem. Toda z nastopi, kakršen Je bl' nastop Pusteta, komunističnega zastopnika v goriškem občinskem svetu, se taka vzgoja le podpira. Isto velja za stališče KP Italije glede Trsta. KPI bi se proti taki vzgoji, ki ima svoj pravir v nasprotju med mestom in vasjo, laže in uspešneje borila, če bi odkrito in odločno povedala, da mora Trst, kakor vsako mesto, služiti svojemu zaledju, zaradi kaierega in v okviru katerega je nastal in se razvil, s katerim je zgodovinsko in gospodarsko nujno povezan in spada zato k temu svojemu zaledju, pa naj bi živeli na njem ljudje katere koli narodnosti. To tezo bi morala KPI in z njo vsa napredna italijanska demokracija odločno sprejeti in jo brezkompromisno propagirati med italijanskim ljudstvom. S tem bi ga mobilizirala proti ekspanzionistič-nim stremljenjem italijanskega im perializma na vzhod in proti impe rializmu sploh, ki mu je šlo v primeru Julijske krajine v prvi vrsti za to, da napravi razdor med narodi Jugoslavije in narodom Italije, in ki Je s tem, da Je ločil Trst in Gorico od njunega naravnega zaledja, ogromno oškodoval prebivalce mesta in vasi. Tezo, da spada Trst k svojemu aledju, bi morali zagovarjati pred vsem člani KPI italijanske narod-nofti, kajti načelo Je, da morajo komunisti zatirajočega naroda poudarjati pravico zatiranih narodov o samoodločbe s pravico do odcepitve. Toda KPI se je s to tezo zelo malo bavila. Poglavitni vzrok tega je — po mojem — da se italijanskim komunistom ni zdelo verjetno, da bi mojlo priti v Jugoslaviji prej do revolucije kot v Italiji. Iz premnog.h razlogov — v katere se danes tu ne bi spu.čali — to mnenje ni vladalo samo med italijanskimi komunisti. Zato so italijanski komunisti reševali vpra šanje JuPjske krajine in Trsta s stališča, da bo prišlo v Italiji prc. do revolucije kot v Jugoslaviji. Od tod teza, da bi imela italijanska revolucija proti sebi tudi reakcionarno Jugoslavijo, če predvideni revolucionarni val Italije ne bi mogel prodreti preko jugoslovanskih meja in se tam razvili. Jugoslavija bi nedvomno sledila klicu kontrarevolucije, skusala izkoristiti zmedo v Italiji ter se z izgovorom, da je treba popraviti nacionalno krivico, polastila Julijske krajine s Trstom vred. S tako tezo je bilo postavl eno tudi vpra anje obrambe italijanske revolucije. Postavljeno je bilo med drugim vpra.anje: kaj bodo naredili v tem primeru Slo venci in Hrvatje, ki tvorijo večino prebivalstva Julijske krajine in Istre? Ali bo — zaradi upravičenega sovraštva do fašizma — prevladala pri njih zavest narodne enotnosti in se bodo na osnovi pravice do samoodločbe odcepili od revolu- cionarne Italije ter se pridru. reakcionarni Jugoslaviji, s čin bi se še povečal pr.tisu: kontra volucionarne Jugoslavije na It: Janško revolucijo; ali pa bo p vladala pri njih zavest revoluc name sol darnosti in se bodo 'avili za revolue jo pro.i reaiic pa naj bi bila ta še ta':o «nari ria?». Slovenski komunisti, čl; KPI, so se izrekli za obrambo voluc je pro i reakc j , pa naj ti prihajala od koder koli. V t' smislu so vzgajali in mob l zii slovenske in hr.atskc delov množite Jul jske krajine in I t Ne more biti nobenega dvoma: 1 "tunisti morajo bran ti revoluci tembolj, če pride do nje v de'i v kateri živijo. Komunist j ne n rejo podpirati takega narodne gibanja, ki je kontrarevolucion; no, kajti to bi se re’ )o utrjev: pozicije reakcije in kentrarevo cije, izkoriščati nacionalno čuift vanje za pobijanje revoluc* Princip, po katerem imajo narc pravico do samoodločbe s pravi ’o odcepitve, ostane nedotaknjen veljavi. Toda pravica narodov odcepitve ne po eni obvezne do nosti do odcepitve. Narodi ims tudi pravico, da si izberejo naji akcionarnejšo vlado. ’o(ia komuni kodo na podlagi istega princi vedno delali na tem, da si izvoli narodi najnaprednejšo vlado, da ustanove najnaprednejši, najdem kratičnejši režim. (Nadaljevanje titdO, SNG mora igrati na Opčinah Openska «veiičina» Riko Malalan, ki misli, je pravi Kolander, v katerega roke je slovensko ljudstvo položilo svojo usodo, se je letošnjo zimo začel boviti tudi s kulturnimi vprašanji. Ker je med njegovim spremstvom velika stiska za take (judi. se tam ukvarja s kulturo kar prvi, ki pride na vrsto, (n danes je na vrsti Riko, Malalan, fja ga je postavil V idoli. Ker se zdi takemu velikanu ljudsko-prosvetno delovanje premalenkostno. se na svoj način zanima za slikarstva in gledališče. Njegova največja želja je vila, Va bi se pohvalil, da- so bili slovenski slikarji njegovi učenci v politiki, posebna 'naš prvi slikar morja. Albert Sirk. Ko mu ni u-spela, da bi to nenavadno modrost in spoznanje širokoustnp razglasil tistim, ki brez pomisleka dr? Vij o zg njim in strme md njegovo učenostjo, je sklenil, da se ba začel podrobno zanimali za slovensko, gledališko umetnost. Mož filma jiamena, da bi postal gledališki kritik «Ji umetniški vodja v gledališču, temveč si je izbral obratno pot: y zgodovini slovenskih gledaliških prizadevanj na Tržaškem ozemlju naj stoji malalansko ime na tisti strani, kjer se bodo obravnavale ovire in zapreke, ki so jih postavljali na pot slovenski kulturi anglo-ameriški imperialisti, italijanski šovinisti in njihovi vidalijevski pomagači. Možakar hoče s silo priti ■v zgodovino in uvrstili svoje ime med razbijalce slovenska prosvete. On premišljuje takole: «Takemu velikemu polili/cg, kakor sem jaz, se spodobi, da je zvit, če ne more dokazati, da je njegovo rav? nanje politično modro» S Široki-mi kretnjami in globokim glasom razlaga, da Slovenska paradna gledališče Sicer vrši svoje umetniško poslanstvo, da igralci lepo »utajo it* da prikazujejo resnična življenje, toda takoj nato podtika SNG-u zlobne namene, ki si jih, je zvita buča sam izmislil, Na videz je zelo prijazen in Ustrežljiv. Trdi, da razpolaga z dvorano prosvetnega društva na Opčinah, da jq velikodušno daje na razpolago prosvetnim društvom in da utegne priti na vrsto tudi S.VfJ. Pruaič pa jzpremeni taktir ko: Prosvetna društva imajo prednost pred gledališčem in vsi drugi tudi, zato ni dvorana prosta noben dan v m cenej. Res, zelo Šal mi je. Gledališče pač ng ba mogla igrpti na Opčinah, v marcu Novi strokovnjak za kulturo pomisli na vse, samo kultura mu je deveta briga. Zato SNG ne dobf dvorane prosvetnega društva r-a Opčinah. Zviiqčneč pa ni rekel, da gledališču dvorane ne da. Kaj takega se ne upa reči, ker potem ne bi prav noben Openec verjel K modrost in prauičpost velikega preroka, Kata sl mož izmišljuje vedno nove izgovore, pri tem se pa drži na smeh, ker je še vedno nekaj ljudi na Opčinah, ki verujejo v njegovo dobro voljo. Toda Openci ne bodo dopustili, da bi Slovensko, narodno gl«d«li-iče ne igralo na Opčinah v marcu mesecu. Dvorana prosvetnega drujtva ni last Nika Malalana in njegove družine, temveč je last vreli poštenih Opencev. Pojavi narodne mlačnosti in nezavednosti Letos pogosto beležimo primete, ko slovenski starši vpisujejo pitaj« otroke v italijanske šele. Tgki primeri se dogajajo celo (ned šolskim letom, kakor n. pr. p SkoJUah in Dom ju, ko so starši pred kratkim vzeli svoje otroke iz slovenske šole in jih vpi-«*R v italijanska. Kako morejo to opravičiti, če je sploh možna opravičiti, starši otrok Upnic Po-fjores, Raj* Gikole in Olenika Al-cida, ki so do pred kratkem hodili V slovenska šolo?! Ne moremo razumeti takega de Vin ja s!o-uenskih staršev vkljub vsem križen* in težavam, ki iih preživ? l,a slovenska šola na tem ozemlju. Leta in leta so bili slovenski Otroci brez šole v mater nem ie-21 f-g; leta in lefa so morali hoditi v italijanske poUričevaltiire, kjer so iim rrični fašistični učitelji ptmp-iji P Usta. ker niso znali ita? fiMnslpij domača slovenska bese? da ie bRa pregnana med štiri da-mače stene, ker te ie na cesti zg vsaka slovensko besedo doletela brca Al' W srfo'1 še pntrehno, da obnavljamo srnm:i> na te prestane krivice iv zappstg)'?iatlfn italijanskega fašističnega »mper fipliems? Oh pomitih take narod, ne mlačnosti in nezavednosti pač ni mogoče drugače. Bodi ponosen, da si Slovenec! Zc.tp im* 1 šo prfivco peze drugega ne. daje ti tn pravica nota narodnoosvobodilna borba Nihče nas ne more prerričnti, da smo mi Slovenc, nacionalni nestrpneži, joHtlistt- Prav nihče nam ne more očitati, da ie bda ip le naša borb a za socialne in pariamlne pravice v škodo (rnkr-inl drugi narodnosti, n. pr. ita-jtrnski. Naša borba ie bila obramba in ne napadalna. !n bas tega b; se morali zavedati taki našionnlni mlačneži, ki danes te.BrarUain nit tem osemMu one drobtine, ki smo si jih z irtitami priboriti. Racionalno mlačnost in nera- »tednnst smatramo zn ialltev nojih »rte« hi so nesebično darovali svoie lipi len je v borbi proti fašizmu in imnerialismu ter s tem Zn našo naeionalno svobodo. V nobeni socialistični dišavi ne poznamo primera naclonalnc» fia zatiranja. Občutijo Ort narod., hi ječijo pod imperialistično -kapitalističnim jarmom. Občutimo ga tudi mi. Zato naša borba ie n, končana; hoj Proti impe-rial imu, ki je poosebljeno sacialr no in nacionalno zatiranje V vseh oblikah, s« nadaliuie. I* te borbe ne snt« izostati noben Sloofc n#c Najmanj kar lahko narod jahteca °d vsakega poeditiea P« j«, da ne postane odr.adnik, izdajalec, Uttržek is narodnega objeste«, ki (la tuiec Plačuje, dokler mu služi in ga za tem zauržt kot nepptrgfeitfl smet- TRŽAŠKI DNEVNIK siniimi.v! pnmž/ij iv »»»um v pop.ikt.hh V podjetniške odbore poštene sposobne in zveste ljutii uVsi delavci se morajo strniti okrog Enotnih sindikatov, kj. morajo, kot v preteklosti, tudi danes voditi odločno jn načelno borbo v obrajpbo ipteresou delov-dcega razreda«. Te besede zaključi)jejp jzja-vo izvršilnega odbora Komunistične partije Tržaškega ozemlja, ki so jo izdelali na seji dne 18. februarja 1949 in katera si# v slovenščini ip italijanščini o-bjaviia ((Primorski dnevnika irj juVostra lotta«. Okrepiti je treba fronto delavstva, odpravili iz njenih vjst (gibčnost. nezaupanje, bu tni sindikati morajo razredno tolmačiti voljo ip potrebe vejikih de|ovpilr p; poj (F v sedanjem svojstvenem politično -sindikalnem položaju; pri ten] morajo upoštevati razvoj tedanjega stavkovnega gibanja, ki se W>ri» usmeriti k popolni ipavnavi sedanje velike razlike med živijenjiki-i«t stroški in kupno močjo mezd. izjava izvršilnega odbor# Komunistične partija Triaškp^a ozemlja upravičeno ugotavlja, da je možno doseči izboljšanje kivijcnjsttp ravni, ki ga zahtevajo vsi delavci, temo z enotno in odločno borbo in s povečanjem vpliva, ki ga morajo imeti delovne s|le spričo svoje važnosti v gccpodarsko-pollt icnem življenju mesta. Ugotaviia tudi- da je to možno dosgei na ta način- da v sedanjih volitvah v podjetniške odbore izvolijo delavci odločne in sposobne predstavnike. Edinole borbeni odbor; v pod jek, jih, ki jih vodijo ljudje, ki so sposobni, pošteni in zvesti svojemu razredu, lahko uklonijo običajni in trdovratni odpor delodajalcev. Odbori v podjetjih, ki jih izvoli delavstvo brez navdušenja, preudarka in morda celo pod vplivni,) groženj, in ki niso plod natančne izbire 3 .treni delovnih množic, so zelo malo vredni. Odbori, ki n». tajajo skoraj birokratično, brez borbe za diferenciacijo, iz oportunistih* in faeunafstva, S perspektivo tpenišega odpora Jn neborbeno-st.i. bodo pač redili popolnoma negativne rezultate. Ti rezultati bodo pogubni za ves delavski razred in še prav posebno ne bodo imeli nobenega uspeha v sedanji važni sindikalni borbj za prilagoditev mezd današnjim življenjskim stroškom. V tovarnaj), v delavnicah, v Vseh podjetjih se morajo obnoviti pravi tovarniški odbori, ki bodo tolmačili potrebe in voljo množic v vseh vprašanjih delavcev v podjetju in ki bodo predodevali delodajaleem vse zahteve delavcev z ono odločnostjo in energijo, ki sta potrebni za ugoditev in pravilno rešitev teh zahtev. Nehati je treba enkrat za vselej politiko upttolizccv in hlapčeva Od zagovornikov take politike si m nortijo delavci dgnes Obetati, da bi »jih jipeii gospodarji v iislihs. Zaradi ježkjh |n nerešljivih protislovij njihovega proizvodnega siste- ma nifnajo ti delodajalci niti možnosti biti vsaj majo avelikodirini« na račun delavcev daljnih dežel, ki so če zaostali v pogledu družbenih pridobitev. Vprašanje volitev članov v Podjetniške odbore je tesno povezano z delovno sposobnostjo sindikalnih organizacij. V teh volitvah se zrcalijo pozitivni ali negativni elementi, ki vplivaj« na sedanjo sindikalno borbo. V to borbo morajo zato poseči vsi aktivnj einitelji, ki so na razpolago delavskemu razredu. B. P. Kontrolirajte votivne imenike! Kakor spip že javili so od 3. do 13. t- ut. popravljeni in odobreni volivni seznami razgrnjeni V Ul- -Maicanton »t- 3 na občinskem tajništvu na vpogled občinstvu. V smislu ukaza št. 345 ima pravico vsak volivec razgrnjene sezname kontrolirati in v prjmeru pomanjkljivosti in nepravilnosti vložiti pritožbo. Zato pozivamo vse volivce in volivke, tla v tem kratkem casu do 12. f. tp- pregledajo razgrnjene sezname jn se proti eventualnim nepravilnostim pritožijo! ! Premierska predstava SNG v Škednju J. Ustita ..Srebrn isčiica Sinoči so tržaški Slovenci zopet prihiteli na premiero našega gledališča in do zadnjega potička -napolnili dvorano Doma kulfure v. Skednju. Ved up znova občutimo krivico, ki se gadi tmm. tržaškim Slovencem, ko se nam tako trdovratno odklanja primerna dvorana za naše gledališče. Ta krivica pa je tem večja in tem globlje jo občutimo, ker se s tem tolikemu številu tržaških Slovencev onemogoča tako visok u. metfiiški užitek, kakor ga je v stanju nuditi naše gledališče s svojo dognano gledališka umetnostjo. Ob Partizanka ;■ 'J mHKMIM—•- ' — KOMANDANT «PART1?-ANKB» VRANKOVIC KLUB S POMOČNIKOM gTANCICEM MIRKOM. . :■* .< •> ■,:J y,r- Točno ob napovedani uri, bilo je 15 popoldne, je ju|pslo-vapika potniška ladja »partizanka« pristala v starem delu proste luke- Ladja j? 15 tem drugič pristala V tržaški luki. Motorna ladja »Parih zanka« ie dolga 130 m, široka |B.90, Vrinka nild ptprjem a Hh ima 6200 piutto registrskih ton in 33fia nettu registrskih ton. Poleg potnikov lahko prevaža 600 top raznega tovora. Jakost strojev je 850Q konjskih sil. Ladja je opremljena s najmodernejšimi navtičnimi aparati in instrumenti, celo £ radarjem. V luksuznih kabinah ima ?Q postelj v prvem razredu 381, v turističnih kabinah 46 m v tretjem razredu 170 postelj, taka da lahko prevaža ?ao potnikov. Ladja ostane nekaj dn| v Trstu, dok|er ne bp vkrcala vseh potnikov, nato pa odpluje v Avstralijo. BONOb NOVE JUQOhLOVANsKE TRGOVINSKE MORNARICE uPARTIE ANKA«- VSaki uprjzpritvi našega gledališča te ta misel nesporedno preganja, za časa predstave %e zapusti, a ob koncu fe zopet zagrabi. To pot je naše gledališče uprizorilo Galsivorthgjevo komedijo v treh dejanjih ((Srebrno tobačnico«. Zakaj ((komedij««, ne vem; po svoji vsebini dčištvuje na gledalca rajši tragično kot komična. Težišče komedije je sicer v meščanski družini premožnega angleškega liberalnega poslanca, ki s svojim družbenim formalizmom kar ustvarja komičnost, a dejstvo, da se o njeno prazno življenje po naključju vplete družin« brgs.cfi$el»ega delavca in njenp bednp življenje, daje temu delu moč«« dramatičen, skoretf bi rekel tragičen prizvok. K takemu vtisu prispeva nedvomno močna igra Jonesa (Jožko Lukeš) j« njegove žene IJSin« Starčeva). Meščanski formalizem sta dobro karakterizirala Rada Kake,st v vlogi Johna Rartmitcka. in Nada Gabrijelčičev,t v, vlogi njegove žege. Nekoliko pomanjkljiv« in premoip dognana se nam je zdela vloga njunega sin« Jacka, ki jo je padal Silvij Kpbal. kar ie nekoliko mptilp drugače sicer zelo živa i« prepričljiva podano družino. Start- tVickovih- Ostale vloge sq bile dobro zasedene. ppdiobnfi oceno bomo priobčili kasneje- Prosvetna prireditev v Roeolu No pustni torek so Rocelčant nfliifiimli m uebrih prgpiska cjrdžina prosv. društva «Fr. Mamšič« j c igrala veseloigra §VQZEf,». fei i« aela dobra uspela, risi igralci so res odlična ifvedli svoje vloge. Gledalci so pazljivo sledili, zapletu, igre in ko so odhajali se je slišalo .(želimo Še več takih prireditev«. Prosv. društvo v Roeolu nam je princ:? pijo že vrsto lepih prrireditev od leta Ihiš dalje- Veseli bi bili. «kq bi nam, jiji tudi Odslej nudilp še dostikrat. Niš preveč bi trn fciio, ako bi imeli prireditev psuj en-. krat na mesec. Režiserju in igralcem res. vsa zahvala za trud. Pričakujemo pa, da jih še večkrat, t?! to kmalu, Uidimo na odru. ROCOLCAN mam ■mmm SPOMINSKI PNEVI 1827 je umrl znameniti trancosjii matematik in astronom P. S. l.aplace. Rodil se je leta 17<9. PRESKRBA Zaključek delitve olja. Z današnjim dnem se zaključi delitev olja za vse potrošnike v mestu in podeželju, ki se je pričel« 22. februarja. Na zapadje odrezke se ne sme izdajati Zjvil. ENOTNI SINDIKATI Čas ie že. no Siceip izplača »odo Lonjarcem in drugim kmetom sp J A OBČINSKEGA ODBORA Popačili so imena potokov Getrlkdvt redni seji pbčinskega odbor« je namesto odsotnega »upa-na predsedoval podžupan dr- ing. Visintin. Na dneynem redu je bilo sicer vpisanih 28 topk, večinoma upravnega značaja, ker pa je bila odsotnih tudi nekaj odbornikov, je bjla zadeva kaj kmalu zaključena Med drug-m so odborniki odobri H ustanovitev razs°icvalnih krmi-sij, kef sta bila s strani občinske iprave razpisan« ^va natečaja. Sprej.-te so bile odločitve glede razdelitve denarja, ki je bil izterjan z elobatm v či trti m tromeseč j« 1818. Dalje je bi| odobren nakup raznih predmetov in gradiva, ter so bili danj v znkup razna zem jjiščg in poslovni prostori v najem Končno je odbor dal imena nekaterim potokom in hudournikom, j so do zedai bili označeni samo s številkami. Pri tem pa so se go-spodje popoyno, kakor pri prei|T>e novanju cest jp ulic, posluzili sta re metode. Vsa te vode, ki tečejo po slovenski zemlji, so popačilj z Imeni, katerih nihče ne razume, še manj pa naši ljudje in naš jezik. 0«s bi že bil enkrat, da b; se ljud ie, ki dajajo imena, spomnili, da so v Tr*tu slovanski občani, ki imai« vso pravico, dq bi imeli uli^o ali estn. ki bi nosili ime slovenskega človeka. Preskrba i vodo kraskih občin TRST, 4. (BIP) - ^ dmiraditvl-jo prvega rteia iavpesa del« a« veznišjte vojaške yprave, cigar proračun čnaš« 78 milijonov lir., je kraškim občinam, ki sn na apg|n-ameriikem področji) Rvnbodnega trzgškega ozemli«, zagutovijene nreskrb« zg vodo. Izvedba gmprn darskeg« načrta iiVU 1 je te ali pa bo v kratkem fiam zagotovila ledno preskrhn z vodo kraškith občinam, z 82 km dolgim podzem-gkim cevovodom. Sfcs^radiU bo iibi* ralnik, čigar zmoallivnst znaša lfiu kubičnih metrov, ki že ohrgtuie in v doglednem času bo začel oprat«-Vgti drugi zbiralnik, ki vsebuje 100 kuhičnih rnetiny vode. Naslednje vgsi m nj)h okolica so že dobile vodo: Mavhinje. Medja vas, Slivno in Vižovlje. To vodo dobavlja centrala vodnih črpalk Randaccio. , . . . .. Prec^vidomj) bocjn v tecjnin dobile vudo vasi Col, Repentabor, in njih okolica, medlem ko bodn vasi Prečnik. Sempoiaj, hale*, Zgopik in Mal) Repen z okolico dobile vodo v naslednjih dveh mesecih. Vsaka vas, ki leži ob glavni vodovodni cevi, *e ima alt Pa bo imela tavep vodnjak m pgpeiab»č* za živino-Ta vodovod so zgčeli graditi V juliju 19-48- , ,, ... V teku je še izvedba nadaljnjih načrtov, ki bodo preskrbeli vodo področju občine Dolina. Gradbeno podjetje SICELP, ki ima urade v Trstu v Ulici Rafiine ra 6, gela še vedno našim kmeton velike pvire pri izplačevanju op ikodrrine, ki se, jo Uirpeli pri grad-ajj avtozeste {mhiers?adri8e. jMnogpn sploh niso šs izplačali odvzetih zemljišč in povzročene škode, drugim pa gledajo, da bi jim dali čim manj. Tovarišu Bečgrju Justu iz Lo-, njerja št. 280 so ponujali za žknd.a. j kj znaša okrog 303 tj-oq lir, najprej 96.580 lir, ker pa ni h°tel spr, -ieti te vsote in se je obrni} ra od vetnika, so mu pcvišaji za 15 tisoč lir. Seveda tov. Pečar pnče prejeti tega denarja, ki mu niti c1 daleč ne poplača povzročene šsode. Na lepem travnjku, kj - a jo imel nedaleč od vasi, so postavili, k o gradili most, barako, napravili so po travniku cesto in celo kamc-itj tigk, s kamjpm sp vs|i]j vsevprek. Na njihpvp zahtevo je m°-ral posestnik posekati 50 lepih sadnih dreves, hrušk, breskev itd., ker so jim bila na poti, tar 138 trt. Mine so razmetala kcpicnj« po vsem travniku in vinogradu ier poškodovale še mnogo trt. Zdaj je vse razdejano in trava :plotl rje raste več. Enako ikodo so napravili tudi drugim kmetom in jirn nočejo pošteno odplačati. Ve.liko škodo so utrpeli na vinogradih prsebno Kju-der Erane, Kjuder Andrej in Merlak E rane. Sramnim je vendar, ha tq pr,d-jetjs tako ravna z našimi kmeti. Temu mora biti konec! Podjetje na) čim prej pošteno izplača v.šo škodo vsem posestnikem, jti 50 jo uirpeli. Jutri kongres strokovne MisR mn ES Jutri 6. rnares) t. 1. ob 9 urj pa v ui. Jmbngni $ kmures kmetijske strokovne zveze ES. Dnevni red kongresa: 1. Izvolitev delovnega predsedstva- 2. Referat tajnifia strokovne zveze fiov. Grbecl. 3. Diskusija. 4. Izvolitev novega odbora. 5. Bodoče delo in naloge strokovne zveze. 6. Razno. Na kongresu bo sprejeta tudi spomenica o stanju gospodarstva, posebno kmetijstva v anglp-amerislti coni, ki jo boiJo pa predložili vojaški upravi. 1 1 ....... " ■■ "! "J Cona A proti coni B na nogometnem pciju v nedeljo fi. t, m- boila V Kopru oh 13 tn 14,30 nogometni tekmi med reprezentancama cone A in cone B. Prva tekma bo med igralci ekip, ki tekmujejo v okrožnem prvenstvu, druga m*d igralci, ki sodelujejo v prvenstvu Tržaškega ozemlja. Odbor za postavitev spominske plošče rudarskim in metalurškim inženirjem ter študentom rudarstva in metalurgije ljubljanske univerze, padlim in umrlim med narodnoosvobodilno borbo, prosi vse, ki jim je kaj znanega p njih, dp javijo osebne ir) rojstne podatke ter datum in kraj sin rji ter okoliščine padlih tovarišev n« ngslov: Dr. ing. KERSNIC VJliTOR. LJUBLJANA, AŠKERČEVA 32. S8, K3K0 S8 ie ri Llovdovi upokojenci. Vsi upokojenci tržaškega L|pydg, člani pen-zijskega fonda Lloyda, naj se javijo na odseku za upokojence pri ES v poneReljek ip torek (7. in 8. t. m.) na sedežu v Ul. Imbriani 5/1, soba 14 od 16 do 19 zaradi važnih sporočil. Upokojencem iz (ujme. Vsi upokojenci, ki prejmejo pokPinino jz tujine, kgkor n. pri upokojene} tržaške podružnice dunajske Cre-ditanstalt - Bankvei ein, Oesterrei-chische Buudesbghncn, Jugoslovanskih železnic, poljske uprave itej-, paj se zglasijo na odseku za upokojence pri RS, v Ul. Imbriapi a.T, soba 14 v ponedeljek in lorek 17. in 8. t. m-1 0» 10 do 12.30 zaradi važnih sporočij. URADNE OBJAVE CEPLJENJU PROTI SLINAVKI. Občinski higienski m zdravstveni urad sporoča, da so se v tržašk) obč|ni pojavili pri govedu primeri slinavke. Prizadeti, ki želijo cepiti svoje govedo proli slinavk), naj vložijo za to prošnjo na občinski veterinarski urad v Ul. Cplpgna, dnevno od 0 do }0 in q0 15 do 16. Ceplipnje se ho izvršilo v hlevu prosilca. Sobola 5. marca Janez, Sladoje Sonce vzhaja ob 6-38-ob 17.56. Dolžina dneva lij?-Luna vzhaja ob 8-D, zahaja ob 23.52. Jutri nedelja 6- tnareg Felicijan, Danica .SLUmSHU lli ii 1! I) II 1\! tl GLEUilLIŠCli za Tržiišltu tianmlig KOM OlEL Danes 5. marca ob 20- bTl gostovapje V DVORANI PROSVKT^.a DRUŠTVA NA KONIOVbLL z Calsworthyjevo komedijo 3 dejanjih IZLETI PLANINSKI izlet pdt Ob priliki prvega izleta novo-ustanovljepe podružnice tržaškega Planinskega društva v Kopru v Sočarh (preko fližane, Tinjana, Ospa), priredi jutri P"DT nedeljski iričt v Sočerb. Odhod od zadnj« postaje tramvaja st. 1 v Skednju ob 7.30. Jedača iz nahrbtnika- Koncert v Dijaškem domu Moški zbor prosvetnega društva Ivan Cankar priredi danes 5. marca ob 26.30 v Dijaškem dom« koncert slovenskih umetnih, narodnih in partizanskih nesmi- U prava Dijaškega doma vabi na koncert tudi prijatelje našega di-jaštva. Gledališče Verdi v tprek 0. marca ob 20.3tl i* premiera Smetanove ppere «FL dana nevest«)) za abonente i'e«4 Izredni občni Nabanljalne zadruge, z. z o. i-»'r*’“ Kakor objavljeno y Uraaneih I* stu Štev- 4-bis/II vol. z dnp b' februrj« 1949, vabimo člane NaRk Ijalnp zadruge, z. z o. j- V da se udeleže IZREDNEGA OBC NEGA ZBORA v drugam nju, ki bp 8. marca 1943 ob tM* dvPrank Doma kulture V IRica $opcini. s sledečipt DNEVNIM REDOM? j) Poročilo upravnega pdbm« 2) Poročilo nadzornega odbor«' 3) Predlog za likvidacijo za“v Sklepi, ki bodo sprejeti, ho veljavni v vsakem oziru ne 8»*? na števi|o prisotnih članov, ^ O načinu' glasovanja odloča Ar šeina, ki sme dovoliti za vsak P samezni primer tudi glasovanj« pismenem pooblastilu- Venaar sme vsak zadružnik glasovati za enega zadružnika. Predsednik: Tam*;. Dr. Ferdinand Kenda Fraujo L*** TRŽAŠKA BOBEA Zlati šterling 9450. papirnati - iiug 2000. telegraiski dolar p«* far «82. švicarski frank 1 ‘.tUisri francoskih frankov 16R, arjlRL stung 2«. PORI# Ttjri Včeraj dopoldne ro pripeljali na kirurški oddelek glavne bolnice 64-letno Battaglio Marijo iz Ul, Molin a Vaporg 1|. Omenjena jma močna poškodbo nad očesom, sil j jo k bruhanju, ne sponiinj« pa se ničesar, ir) so jo pripeljali v bolnišnico, ko je bjla delpo v nezavesti. Uslužbenci RK iz Ul. Miramare so izjavili, da so ženo našli in pobral) na pločniku v Largo Piave poleij tamkajšnje lekarne. Battaglia bp morela ostati v bolnici najmaj 10 do 2Q dni. kSiika v Borštu J« trj 6- tajd Trteseca priredi odsek zg znanpst in tjtfjcfnpsf SffPE p dvorani in p okviru prosvetnega društva V Boršju spominsko umetnostno razstavo pgfcpjnega kriškega slikarja A. Sirka, Slavnostno otvoritev bo ob 10.30. Razstava ostane odprta vso nedeljo do 22. Vabljeni vsi okoličani z vsega Brega. ROJSTVA, SMRTI IN Dne 4- RRirc# se je v 4. mgrca 1949 se je v --=l3i rpdiio |q ptrolt, umri° ie +0 porfik na ie biiu li. c t0. Cerkvene poroke: uradnik V« e! panale Anton in prodajalka n Marija, šofer Valčič Stellio m ?.fe spadinia Burchieliaro Ida ,Lu^vj. električar Crasso Lucianu in p8. Ija Flego Ana, šofer menaluB ^ nieli Luciano in uradnica Noripa, narednik ameriške L J^j UrrLriUvf i rt KtvillM Al. Iz sodniisHe beležnice ,\e.jL kazgu-n jn somšicin se je v«craj zagovarjal 34-letni 1*9nči-;,ek Cunso|e, doma iz Južne Italije ip sedai bivajoč v Trstu v Pl, Rej-linzona 14. Tožil 8S Ji: ličln jglllip, družabnik podjetja Quattrocchi -Ziilio. Zillio je namrež v dveh ’ob-rokjh izročil Gon6Q?u milBOfuke vsote, hi naj bi služile za Reke trgovske posla, o ketsrih 'e iiovpril Zillio, ko mu je dajal denar. Vendar o kupčijah Rf bil« ne Runa pe s}uha. Ro dolgem času se je gopsole zopet pqiuvjj pred upnikpni; Izgovarjal se je, da je hila spet nesreča vmes m da bi hilb treba 6oq tisoč jir, ki bi zadostovale za uspešno opravilo trgovskega pns|«. Naiven Ziflio je spet šel na led. Posodil je 190 tisoč lir. Igra se je ponovila, ker ni bilo več dolžnika in ne denapj« p« spregled. Zaradi tega je sledila tožba. Pq govoru državnega tožilca in govorcu* mLetm kov je sodišče izreklo pravdori.k u katerem je hila spremenjena rb deva je bila ponovno izročena m- Koščki izjitfeiko ubili 14Tetnega dečka in ranili dva druga ravnemu tožilstvu v pretres. Xepos Robert in šivilja ^‘'o0(ji-Julija, pek Sattip Lino in 80SfjRis nja I.olato Ada. delavec Gualtiero in gospodinja 1., m Giovgino, mehanik Freddi ^ Vipo-trgpvska pomočnica Senizza *"* j„ pora, trgovec peboni Rah1^ 9 Nočna služba lekarn Redenzione, Garibald‘j£v trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Biasoletto, Ul. Roma 1«; ARa balpte, Ul- Giu-lia 1; Harabaglia v Barkovljah in Njcoli v Skednja imajo stalno nočno siužbp. — ---- Smrtna nesreča v Miljah . S41U(j . laagat.. Mini 1 cmni ■ se ie v padsirasni Bi)Mqidne QQ lf.SU so pvmeUftll v mrtvašnico trpplo ?p-|etnega Ge-rolinija Kmilia, katerega sq majo pred tem našli obešenega na domu v Ul. Del Eczzo 12- Sokojnik si jo za »voj usoden korak izbral vrv, ko je bil sam v stanovanju okrog 16 popoldne, in jo pritrdil tja žebelj v podstrešni sobici, ai zadrgnil zanko okrog vratu in se obesil. Preden je pokojnik napravil ugoden korak je napisal listek, na katerem je razjožil vzroke, ki so ga dovedli do samomorg. Njegova žena }vatja Rejter je bila med ten) časom na sprehodu. Ko se je vrnila, je našla moža mrtve|a. Na travniku oh cesti v Milje, v višini prelaza Castel|etto, kjer gojijo ob obrežju ostrige, so se včeraj popoldne igral miljski otroci. V bližini pa je nekakšno smetišče, kjer je razmetano veliko vojnih ostankov. Tja je tudi zanesla pot družbo odraslih dečkov. Med njimi je bil 14-lelni Novel Eeljo, S kladivom ie začel tolči po izstrelku. Seveda .ie sledila eksplozija in pri tem je bil Novel takoj na mer stu ubit. Ostali njegovi prijatelji, ki so bili v bližini, so bili ranjeni. Med tem sta tudi 11-letni Josip Robba, dijak iz IVJilj Ul. Bernardi ?6 ip 14-letni Verona Josjp pf»v tako iz Milj, Oba dečk« so takoj pripeljali na postajališče RK v Miljah, kjef saj jim nudili prvo po. jn gospodinja de Stark zar Turk Viktor jp gosp0 ■ Krečič Marija. “ . j{C' Umrli so: «3-letna FeriogU" qX. rolina. 68-letpa Cpffonu Vatovec, f leti* stan Gianiraucp, un-ietiu Piptn . fj. 67-ielni Masotti MaksimthJ4 ■ «. Tetna Pampapin f mfiifa vd- Forif-sari, 52-le'ni Storaci Salyatar letni Braida Guido, 55-!etpa ,jj Ivanka, vd. Migot. 73-letna b« Jakomina, por. Mapzin. —c-- Tudi nad slovensko narodno knjižnico so se s ----------- . , —j,'I .. .' 1 W’" - -'-e-— Raitnijžki bčf, s kafgrim se ie prgei V'idai( » zpejimi pornpombi n« vp# dempkrabčftr prganizacc j», se »i Mstacif ?)i(i pred poppl-nom« kw|tani.ini ki smo si jih tržaški Slovenci ogradili po osvobojen ju na kulturnem pogorišču, ki Ud .!« zop«st*i fašizem. Pri tem rugiinent 4elu md opravljajo sr«mo(i(o izd«j«l*ko robotu razni Bidovci in fjpmbači, ki mislijo, da zadostuje fimta iizaičitnikavn, da zakrijejo pred (jadstvom svoje zločinska početje. Pred dnevi smo V. uvodniku podali pregled njihovega nasilnega razbijajte« p prosvetnih društvih- Toda Vidah si je menda zadal za nalogo, da uniči esp naše kulturno delo. Njemu ne zadostuje, da je letos oiietnogpčil tečaj za zensko domačo pbrf, (ci ga je prirejala SHPE, ne zadostuje, da so njegovi mušketirji zaplenili kiau.rje naje glasbene šole in da je dopolnil delo italijanskih šovinistov u izricanju SNG if Trsta. Mladeniči i« Dre- vgreda su ob popolni pgrimasti pkuidrijske vojaška uprave onemogočili slovenske predstave v mestu, Videli je onemogočil predstave pri Sv, Ivanu, krono preganjanju SNG-a pa hoče postaviti Malalan na Opčinah, ki, ie v. svoji hlapčevski' podrejenosti Vidalij« postal Pcde «li nevede njeoucp slepo orodje, da onemogoča predstave SNG na OpčimRi. Giunta, ki je s požarom Narodnega doma uničil slovenska gledališče v Trstu, je bil fašist, in smo vsqJ vedeli, s kam imamo, opravka; danes pa nam uničujejo našo kultura ljudje, k* se trkajo na svoja »demokratska)) prs« it* se postavljajo celo kot uzaščitni? ki« slovenske kulture. Podfejjeg« paranja našega ljudstva si pač na moremo zamislih. Te dpi pa smo priče novemu atentatu n« naše kulturne ustanove. Tokrat je na vrsti naša sNarodna študijska knjižnica». Ta knjižnica je bila ustanovljeno od glppjittž^jh kulturnih delavcev in s pomočjo in oh podpori slqrcii-jfkiji kulfijr»ih ustanov i« založb pat izrazito študijska ustanova. Njen rasvoj je zelo močna oviralo pamffujk#nje prostorom sZalainištva tržaškega tiske« je knjižnici nudila začasno gostoljubje P svoji tiskarni t) lllici Montecchi, dokler bi si knjižnica ne našla dokončnih prostorov, ki bi odgovarjali resnosti ustanove ip omogočili njen nc-dolinji razvoj. Ob sekvestru «j!aložni šfva tržaškega tiska« je v seznam se-kvestfa bila vnesena f ud* oprema, ne p# knjige, fiedaj se je (študijska knjižnica nameravala dokpuč-na preseliti in je zaprosil« preko sod»c3(* fastopiiik«, da hi dbe stranki doi:q|ili izbris njene opreme i~ seznama sekrestra, da bi ji tgko bila oinogpčena prcselilei’. Toda pravni zastopnik Vidalijeve skupine odvetnik Braun ja sporočil, da smatra Vidali tudi Studij- sko knjižnica za last spoje upaiv tijc«. Take nesramna predrznosti je sposoben Vidali la zato. ker ima okoli sebe nekaj slovenskih pokvarjenih ljudi, ki bi bili j{ spojih osebnih razlogov priprtim Ijeni prodati tgdi interese sipuen? ske kultijr« v Trstu kanutr kolt, L judje a la Bidovac, ki prepušča tuji policiji razsojanje v ?i«»cm, slovenskem sporu i? satiiepi društvu Rkamperle. ker ve. da bo poltena r«3s£)cLt« dr U3Uee kqt večina resničnega članstva, prepušča tudi Studijsko knjižnico samovolji nek egu Vidalij«, ki hoče uničiti s tacenska kulturo, ?« kar je doprinesel v. zadnjih mesecih dovolj otipljivih dokažem, Joda Vidali mri ri ia«ti kako drugo ktljfšnico, tudi pmičfi, če g« jp volja, pa n«j pusti shmensfco stiidijoko knjižnico kar pri miru. Bidouec. Gombač in vsi drggi »zaščitniki)) slovenske kulture pa odgovarjajo pred slqupnxkipi ljudstvom tudi za to Vidqlljevo lumparijo. moč. Nato pa so jih odpeljali v tržaško bolnico. Robba ima rano na levi strani čeljusti in bo moral ostati v zdravniški oskrbi 10 dni. razen če ne bodo nastopile komplikacije. Veroni pa so izstrelki povzročili razne poškodbe po vsem telesu: rano ima pod očesom, na prsih, na desnem komolcu, na levi' roki, na kolenu in na stegnu. Poleg tega ima živčen šok. Tudi on bo moral ostati 10 dni v bolnici. Bedna smrt 58-letoege berača Vccraj oh 7 zjutfai je «)pk} šofer naš«} v skladišču v Ul. Lazzgrclto Vecchjo 14 v zadi)jj|) zdihljajih aB-letncga VjktQrj« Ralvitf- Omenjen šofer jr slišal ječanje, Ri je prihajali) izpod kli^a staieg« jfg-Iczja in hosov starih V#1, Ropert T^.vlor, Rtday NOVO CINE. 15.30: «Gospa lZHgd® skrn krajevi. Robert Tayl°r* jivlj eli*1' Lamar. GARIBALDI. 14: ((Oropano Doipres Del Rio. * maseimo 13: qiapni in fjlrnu ((Rio pil«)). , ergd' IREALE. IS: ((Neizmern°»l! forc.', J. Garficld. P MJ MARCONI. 16: '((Singapur*. r' MHFraEi A- Gafdner: Francij01*' ARMONIA. 15.30: «Beg v ,*r Fosca Lulli, Pletfp Germi. geb ODEON. 15.30: '»Malajske sence , te Ugvis, Herbert Mgf‘h4"j jopf A22URRQ- 17: ((Vtliki UDI0' Mills. Valerija Roli*)"- . t RADJO. 16: ((Sjrina iz čzungu«-^. VITTORIA. 16: ((Moja po<»- - gari" BSLVEDERE. (7.30: «postržsk»-ni film. roniS^’ 6AVRNA- 15.30: sMUrerfe* Joan Crjwfsrd, J. , £3rjii’' VENE?! A. 15: «Benp«lSkL *}L °sr.Y poppgr, Fynch0jWq{? !* KINO V NABREŽINI. (V S9»g^. nedtJjo): «Dve sestri > ■ KINO V SKEDNJU: «R»siolav hribih«, Glanni in HinatlA- RADIO TRST (!• Sobota 3. marca V**9. As6' ?.!»: Koledar. 7 20: Jo'ra",Qa,pollf hp. 7,4»; N*|Pcm«i č»S0i '1 hHjr }1.3Qi SuliiUf-na riatba-je ip puznri. 13.1,): ‘i-LZ), P0. orkestrov. 12.4,V Napoved če jj.o-ločila. 13.00: Pestra Partizanske pesmi. 14.00: .nV,«sP 14.15: Dnevni pregled sve'“ lisk«. J4.28: Oitanje vecerne» jj# reda- 17-80: P|w»# Gdd*Z Oparpc arije jp duet|. 18»t- čgsf), poročila 38.00: Apoi. )flgl“ stije. 20.30: Programski V jl.OC; 20.45: .Skladbe za 4 klavlr!£t crfl finhotpi večer. 2|.3a: KM Oi-Ke*** sta Repini Secco. 22.10- . ««6 Glenn Miller. 32.40: Večerm ^ cert. 38.11; Napoved 33.30: Kaj Vjm npdi JMlf15^ red? 23.35: Plesna glasba- GOR IŠKI DNEV NIK ^gPRUŽNlCA UREDNIŠTVA IN UPRAYE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V SORiCJ I SVETOGORSKA ULICA 43 - TIL. 70 V znamenju KW mnnail|JIPWW—PW^— eroristične tolpe lovijo in napadajo po ulicah Slovence in vdirajo v zasebna stano vanja Tudi pošteni Italijani obsojajo teroristične akcije in one, ki so jih organizirali l četrtek popoldne uniiGlji «rj7.šip« zvečer so «višjen kulture nadalje-P^Pimm proti Sip-‘‘klematr nC| p0 slMnem in tedZ ?gm -mtriu' U °° ie ve‘: aimnbi rm-°' /fl i0 frMfa »P *>radrikDl J* }trabui gporpvgnje 4sP- pmrtirmnev, ki s0 0« mJoL'1 fsn u fA^omni M?w & «p fcp*5Qr Pbi- * čaLn mvih T‘mreima vzdušie qon}o. Na tem zporaca- že Bro- ali hnlje, prečitqli jo mWieno reeoluei.jp, ki sp V tJram>i riiiiqki pladi. hi tisi da in 1 f0i tlrqiwj nedolžne žrtve :/i lin LŽ?§ dmmm 'dir )wtT\‘ia se neslovanska via-s«0je rol n r,lisli' da se ho rešila se -ni ottgooprnpsti s tem, da steia ril nWlli in da italiianska »roti ,f®stopa preveč prizanesljivo tika ki so Pdafivom za lo- lja Oh koncu pa pristav- {‘PQtnu,ill!kerrl m bodo tnogU več -v" ‘s mira in previdnosti «pg dvfrpi lij pre tedni n£7 tmor Mbe ščani *$'% Jadral hi njeni m-trsen da,™’ kdo b° 4fl Pič-»tihovl S,natm fc0t Mistično' ti lteut,n?,rav>čenp rea^Sa”je zqrq-p-Tol0* sppštovanja čip- teikreiir* pns!e(injQ izjQW) je bolj agiasid sJ L$. PrečHgnjit nete ra, in iJ" ®' ^izzgio, članica odbp-njič' ‘~č}liija: «Pqnes je posled-biie’ 0a »»‘trne. Qe ne bomo tjo- ittue t,r!?W"a c!‘ kakršne koli re-rnesiii l‘°Ma ostavko na svoje vam 'y: bf,n* f&sfRVila sama na EfeT’i»fn da borno napravile trsitep “r 3l! b0 ?d«Q po-•Ko »Bbc>'U?bumnih duhov Pričevalna!™ pfseUl(l JM bol j pre-šJn7Z>il sredstvih, kakor s, ' ’ l&ČtaiiiM0 primer«p razburili in if ženli- i rdlipve ,je odšla skupina ft!« jjrn. Prefektu .da b, mu izr p. Jflii vsem J10 noto‘ ol>čnem so uka-nint lokn>n Qovcem in drugim jav- leVa jaD“T’ da mo>W° u :!*a^ Pro-,s do j? ?a enP ««> in sicer od Po J S,;oje ■e't&kani*nT*T zb°r°Wnjn io!p0 na ntt^n , JcrV1 -n ne ptanjkati ni- Protipotrebno uprizoriti go-tk« ’ ' nni-1;18 U^ca!l takoj pridružile »ednoH Cnih ™Wajačev. ki so ‘Wfe w I,! "e 'wejr 'toproT, P0(reblI° ^,~r.rr. - ’k« naiodr>THim me*ianom slovenji kot jP p , Ti niso hoteli čaka- 36 de'«fa g. Ri2Joto, da bi dpbilj odgovor rimske vlqde, niti ne na odgovor prefekta, ampak so takoj uprizorili Igu na Hudi slo-Uenske narodnosti pa {/prišitih ulicah, jih začeli zmerjati in pretepali pred očmi pplicije, kakor da bj Piti ppi fcviuj vseh fašističnih zločinov nad slovenskim ljudstvom, katerih posledice morajo še vedno nasiti tudi deportiranci. Tako ie neka tolpa topila po ul;-c trgovca Adolfa Klavor p. metala za njim kamenje in ga začela pretepati u ut. Peiie ftfpnache, kie< so ga dohiteli. Prišla je policija, ki ie nekaj časa ^no aiedaiu to počene in pptem odvedla napadenega Klavprp s seboj na kvestura, kjer so ga zaslišali. Niso pa aretirali niti enega izmed napadalcev, čeravno je policija na lastne očj videla, kija in kako so napadli Klooorp. Uruga skupina napadalcev je hotela Vdreti i> trgovino Irana Lebana in znanega zdravnika Karla Rutarja, ki se jc pred kratkim kot italijanski (fržtfv-Ijpn vrnil iz Jugoslavije. Na Pevm-skem mastit so napadli nekega slo-venskega profesorja, ko se je vračal domov, in vpili'za njim uinfai-batom ter druge psovke in mu grozili, da ga bo do pretepli, zppet druga tgim se je -.prala pred kartično Bratuž, vendar tukaj niso mogli ndfeti, ker je gospodar ppkficpl policija, ki je zastrqžilq prostore. Prav tako so skušali vdreti in so grozili pred trgovino Ko/-en. Na cesti so napadli tudi Vero Roj-čeug in so jo že' začeli tepsti, ko se je policija odločila in jo iztrgala razjarjenim furiicnn ter odpeljala s seboj. Seveda, tudi tukaj nisp nifco* gpr aretirali, Včeraj dopoldne SO nado/l ječali s svojimi izpadi in ng. Kor s« Verdi blizu Ljudskega doma stil ob 11.30. napadli dvp ženski, ki so se jfatf po-SJigje. pridružili še drget, slovenskega dclavpa Karla V. ij/. ga pitali i vsejni mogočimi žctUvkami in groi-njetmi. Čeprav je ta trajalo precej časa, ni prišel bjizu noben vurnoti-ni organ, da bi pomagal napadenemu. kakor bi ja bila 'njegova dolžnost Kdor koli je ukazal in organiziral to gonjo proti Klovencern, s tern prav gotovo ve bo koristil tistim Ijjtdem, ki čakajo povratka svojcev iz Jugoslavije. Sjicer pa to 'tudi' ni njihoi' namen. Oni hočejo uprizoriti nove nemire in za vsako ceno prer prečiti pomirjfgfc in mirno sožitje vseh prebivalcev p Gorici in'v ob-Vtejnem področju sploh. Njihov pilj js še nadaljnje brezobzirno zatira- »o is M odriniti sfer grešniH nje Sicfvenpeu, njihove kulture jn vsega, kar diši m slovenstvu, po starem ih preizkušenem receptu in kljub vsem obveznostim, ki .pit je glede narodnih manjšin sprejela Italija na mednarodnem polju. Ko so s prvimi napadi poskušali, če in kako Jioijp oblasti reagirale na te akcije eneodgpvornih», kakor jih tak o radi naziva Jo nekateri njihovi časopisi, sedaj nadaljujejo a svojim šk/iadrizmom /n jim je vsftba1 pre/veza dobra za napade na ijlp-vence, ki sedaj niso več varni niti na svojih domovih pred skvadristm-nimi tolpami. Da to škod/ predvsem Ugledu ftullie, njene sedanje vlade, ki ni zmožntt uli »pče napraviti redu in da. škodi tudi Uglijanskemu ljudstvu, vedo dobrp tudi demokrp-tičiii Italijani, ki taka dejanju obsojajo- Tako piše EmiUo Aluliisch c milanski ifU/iitdn cd 2. t- m.: iifco navezave trgovskih dogovorov s Slovenci, ki žive nekaj sto metrov onstran meje. Ti so oddaljeni od vsakega večjega gospodarskega srgr dišča in želijo ponovno navezati z Gpricp stare trgovske stike, ki so bili z novo razmejitvijo tako ?tena-doma pretrgani. }n namesto tega, kgj se je zgprfifa? ftjti trgovski, imUr stiirski, obrtniški jcrpgi, oi se vedno pritpšuje.ip, ker so izgubili uafiron (kakor imenujejo slovensko ozemlje, kt je prišlo pod Jugoslavijo) niso našli nobene boiiše rešitve za izgubljene trgouspe ppsie kakor to, da podpihujejo protislovensko so-uraštvo in ploskajo vsem protislovenskim ig nacionalističnim podvigom, ki jih uprizarja jo krajevni fašisti. Na tak način Je šel po vodi prvi sporazum ?u krajevno izmenjano blaga-Naj nam nikdo ne govori, da sp ose te šovinistične manifestacije de- ti stopinj pod ničlo v Gorici Vaj fe' jP ?acjnji tpdep zajel precejšen del Evrope, ni prjza-nesti Ujtfi Gprjpi in tisti, ki so misiji, ds se je za to spzppn zima ?e dokpneno poslovila, sp morali zppva potegniti spknje iz omar. Čeprav ie suho vreme in imamo spnce, venclar nima posebne moei, ppselJno ker cesto piha mrzel sever. Zjasti pa se občuti nizko temimtnro ponoei in tako so včeraj zjutraj marsikje namerili 7 stopinj nod ničlo, na pevm-skem mostu celo 8 stopinj. I OH ra Ng svoji zadnji seji, ki jo je imel občipski odbor v beli dvorani županstva, je pod predsedstvom župana razpravljal največ o problemih notranje upravnega značaja, ki zadevajo predvsem nameščence bolnice in zdravstvene službe. Poštno ravnateljstvo je vložilo prošnjo, da bi skrajšali nognj urnik na brzojavnem uradu do pojno-či. Ker pa bi to škodilo ugledu po. krajinskega središča, je občinski odbor to prošnjo zavrnil. Proučili jo tudi načrt za ureditev trgg na debelo za sadje in zelenjavo; .Na splošno je bi) načrt, sprejet y prvqtni obliki. Sprememba bo pri eienu 5, da bi olajšali in poenostavili prodajo pridelkov, kar bo v korist pridelovalcem Člani DFS obsojajo novi škvadrizem V četrtek zvečer je mestni odbor DFS v Gorici sklical množično zborovanje svojih č-lanov, ki se ga je kljub terorju, ki je vladal ta večer po gpriških ulicah, udeležilo precejšnjo število ljudj. Na zborovanju so razpravljal; o sedanjem položaju v Gorici v zvezi z zadnjimi dogodki in ostro obsojal gonjo jn šovinistične napade na Slovence, ki jih organizirajo in izvršujejo izrodki italijanskega naroda nad mirnim prebivalstvom. Sklenili so tudi. da bodo s tem v zvezi poslali na merodajno mesto posebno protestno noto. poleg tega so se pogovorili in ukrepali še o raznih notranje u- pravnih vprašupjih in o najboljem načinu za njihovo rešitev. takoj po urnitui toga ocetnlja (Gorice in okolice) Italiji, smo sijlp neke neodgovorne manjšine, ki komunisti vztrajna zagovarjali poli-1 jp obsojajo stranke večine in vlada. V Jamljah so ostali brez vode Nor že dolgo ni deževalo, se po vsem Goriškem prnna suša jn kmetje sp morah odložiti sajenje zgodnjega krompirja zaradi pomanjkanja vlage- sp pra« posebno na sp pozna suša v Jamljah. Jfier še sedaj nimajo svojega vodovoda. Pred nekaj tedni snm poročali, kako je bila konec meseca januarja pri soriškem prefektu posebna denntacija zastopnikov DFd iz Jamelj in predložila pereče potrebe te zanemarjene in od nbiastt pozabljene va-d-Med temi problemi je najnujnejša izgradnja prepotrebnega vodovodu, kar bi se dalo doseči z zmernimi stroški- G. prefekt je takrat oblju- bil. da bodo poskrbeli za takojšnjo izgradnjo vodovoda. Čeprav je od takrat minilo že skoraj dva meseca, vendar niso zače|i dq sedaj je niti i pripravljalnimi deli jn nh; ne kaže, da bodo z njimi kaj kmalu pripeli. Med tem pa morajo vgščoni, ki so zaradi suše ostali popolnoma brez vode. iskati pa jarkih in lužah umazano in nezdravo vodo, ki dostikrat ni dobra niti za živino, kaj šele za ljudi- Nekateri. ki imajo dovoljenje za prehod preko meje. gredo po vod o v vpč kilometrov oddaljeni fetjvun na Tržaško azeiplje. drugi pa, ki tega dovoljenja nimajo, se morajo zadovo- ljiti z mlakužami. Samo ob sebi razumljivo. da obstaja pri lakih razmerah nevarnost kužnih bolezni jn bi morale oblasti vsaj zaradi higiene poskrbeti, dir bi Jafplje dobile čirpprej dpvolj Zdravo in čiste pitne vode. Induslrijske surovine za april Pokrajinski urad ra industrijo in trgovino opozarja vsa industrijska podjetja naše pokrajine, da je danes a. t. m- zadnji dan za predložitev zahtev za industrijske surovine in drugo potrebno blago za aori). To blago je treba zahtevati s posebnim obrazcem A. nje urad ne b° vzel Zamudne pruš-v poštev. Na svoji zadnji seji, ki jo je imel pokrajinski svet 21. t. m. pod predsedstvom podprefekta dr- Ceolma. so potrdili sklep gpriškeSa občinskega odbora o linansiranju drugega dela gradnje industrijske šole. Prav tako so potrdili sklep o prejemkih župana in občinskih odbornikov. Nadalje so proučevali pritožbe zaradi zavrnitve trgovskih obrtnič. med katerimi je tudi pritožba Pokrajinskega agrarnega konzorcija, ki je prosil za obrtnieo za prodajo jestvin m deželnih pridelkov v Ul. Sauf-o. Sprejeli so nekatere predloge drugih občin glede podpor in drugih upravnih zadev. Prav tako so odobrili prošnjo samostojnega podjetja v Gradežu, ki je zaprosilo za finančpo podporo pri razširjgpju in preureditvi nekaterih svojih oddelkov. Podrobnosti bomo objavili jutri. Menza za brezposelne Na pobudo sir.dikatoy šo J. t. m. odprli v Gorici posebno menzo, ki naj bj nudila toplo hrano brezposelnim delavcem. Menza je urejena v prostorih bivšega Gil-a na trgu Caterini in razdeljuje hrano opoldne in zvečer. Dnvoljenja za posedanje mgpze izdaja občinski urad za podpore lECA). V nedelja 6. L m. v Kopru ur A I ^ X R S KI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU * ULICA C. KATTUTI 301/« PRITL. • TEL. 79 ,0*upH fn ru!>qil{n*}l p zuiožni k|u|»i kfko Pred goričko kn % njim* - Številni tibotgpei. b Srozcl š1 tff° ff T.el> r*li«dih ta- i^Alni D * • tudi 44- o ie bn ?r,si!li i? Stargnegpa, da je oktobra K5WnPGrftepeI ^9 mater. sfiorek, flružini ^i,5jni ,7 ker V, brptp Jožef j n Alojz S? *UiaY?f da t* m* es, d-, k- nlut1a mati Pobegla ^kbuj,js_ 1 lu PnpiirHa. Tedaj jo jjj in besn„ ^ zagrabj za roko pred časom že pisali ip sjcer, kit gk je tukajšnja pohpija aretirala, kep sp je predstavi} kpt fvan Bereš, hcgmien i? Splita, tld kvesture jc h i boli decembra preteklega jeta zahteval osebno izkaznico, češ da jg člana izgubil ju izjavil, da je begupep jz Jugoslavije in da tg do-kupient nujno potrebuje, ker na-hieravp od|t{ v Argentino. Toda policija se je pokazala previdno in mn najprej odvzela prstni odtis ter ga odposlala v daktilo- g v P.maro. Žetiska skopski urad V Rim- Gej! pe ram a 1)1 si ^že potolkla i Bnj dni pa je jz tega Urada Prišel ^i prtkn mk!r.STJe niorala ' z Ni temu h • dni' Dr°žntki, ki si n prižM’SQ A‘w- Iti sa !™ sodnim obla-hfadi Poman*fk VPeiaj QprbSttle "i hjean, anjkante pritožbe s «t.-u h waterb. ^ triji^.so. usedli -Jj Bijaderpci jz ~ fein Eir.il, 20-jV-tni a fijgn Vsi tn.,.1Jeg0V j^jelpi brat r, t • i “ " ! Poki V? -0 ¥}i obtoženi.; Bombd mu ie razmesarila roko ■t *'• sept- ini„,., ". dr, mi ^poru !gQJa da mezeč Terpina Jožefa' n-1 2 “krostl. iP°ra in 3000 l,v “ 1 in 3000 lir globe' ter ^"»‘elnogtf; na Mari-1anU zaradi llS^s &L0 finančpe straže !!edu 5vtobut _® - 3em pri tn ’ So takoi I riJPno tihptap-fevdi in Bnvderla §4et|°di«čem *e j« la Hr" Prejei' ^9V9‘jsl' da jc eit ki« aneleširo reck'n obrok v 'o Za3® “stuiben'11 i'Urad!' V Trfitu> ^vl^nike kdo ve kakoann‘ ^ IR obsodili sn „ Prepri- ^:^'def p°d.obtožbo tihptnp- Siži °.r? Aloj2 jv 7kl0p 25-telni l»t'3, sQ Ha v' ^ana pri Na- S koa!lCarji Prijeii1v'a-i“nske«a našem me- tete i t 30 ProclaiT k naSem me' ^ i.t,hoteM*e« ¥ tobak ip , DirsJdi (Umag), Sain (Riorini). Daneu (partizan), Ben-venuti (froia*. Tejcma med cpnskima reprezen-tanesms bo nb i3. uri, tekma ?a refirezeutanen STO-ja, ki bo sevr-da nmego zanimivejša, na ob 15-30, obakrat na koprskem igrišču. KINO = KOPER: ((Sužnja strasti«-IZOLA - #Arri|»ni#: «Mai*pvanie Daltonov«. IZOLA r #ode(m»i »Vdsja«-piRAN - »Tartinia: »Nevihta na Bierri«. Žene se pripravljajo na svoj praznik Pretekli teden jc delesamis čepa i« Knprs obiskala tukajšnji o-troski vrtec. Nes|a je s sebuj kot darilo )3Q zavojev, jr i so vseboveii čokolado, siadki prepečenec in sadje- Njso pozabile r.if} n» israče, katerih sp nesje cel raboj. Lahko fi »amo predstavljamo, kako sp sc otroci mveseliH obiska svojih drugih mater — in razumljivo tudi daril in igrač. V živ vs-uec so se strnili okoli našiji žep in jim za zahvalo takoj na mestu za-peji nekaj pesmi in recitirali nekaj prilqžno3tnih točk. Ravnateljica vrtca sp je v imenu otrok zahvalila delegaciji za darila in materinsko skrb, ki jo posvečajo otrokom. Prav na pobudo ženske organizacije j« ljudska oblast odredila, da dobivajo otroci v vrtcu vsak dan tudi kosilo. Vse matere, ki imsio fitfojce V vrtcu, so zofo zadovoljne, lfer vidijo, kolfho skrbi ' posvečajo vrtnarice njihp- yjm otrokom. pelegacija žepa je pregledala tudi vse prostore in sobe. kjer imajo otroci na razpolago vse, kar potrebujejo. Našle so vse v najlepšem redu in čistoči. Zene so odnesle S Sfcboj ni*j-'.pše vtjse m obljubilo, da bono čjmprcj zopet obiskale vrtec. Qs|nega nwc» bodo žepe tn-irc-di|<5 veljko kulturrto prii-editev v Kopru. Na to prireditev bo pričlo nad 2IIOI3 delegatk iz vsega okrožja. Prireditev bo v dvorani kina v Verdijevi ulici ob peti uri popoldan. Od tretje do pete ure pa tmdo i)T)e|e pene udarniško de)o na velikem športnem igrišču. Rrav tako ie biJa v °kviru BPf-urqv za osmi marec v Kopru Zdravstvena konferenca žena. Konference se je udeležilo 80 žena. med temi je bilo 20 Koprčank. Tovarišica dr. Mašera je predavala o zdravstvu jn hjsieni ženo. Med vsemi payzočir|U ženami je predavanje v2piidi|Q žjvp zanima-njp ip si podobnih |e želijo, NOVI GRAD Gospodarski napredek v dolini Mirne Vsak napreden jp razgledan kmet teži za izboljšanjem svojega gospodarstva. Tudi če ninia pa razpolago vseh za to potrebnih sredstev, mu to ni ovira, da ne bi izboljšal tistega, kar lahko izboljša. Postopoma, korak za korakom, malo danes, še več jutri. In je tega izboljšanja vesel on sam, družina in tudi okolica, ker občuti, da gre dobro naprej iti v boljše. Včasih se mu kakšna stvar tudi ponesreči in ne doseže zaželenega uspeha. Tak neuspeh pa mu sluzi za dobro šolo. dq sp pri nadaljnjem delu zna vgrovati in izogniti napakam. V dolini Mirne je pred časom pričelo komunalno gospodarstvo s pripravami za rejo prašičev in goveje živine v večjem obsegu. O tem smo pred časom že poročali v krajšem članku. Ker vemo, da bo zanimalo vse naše kmetovalec in tudi druge, smo šli na mesto in dobro pregledali, kaj je bilo od prvega obiska že napravljenega. V nekdanjih zapuščenih jn zanemarjenih hlevih in k|onicah je bilo do sedaj napravljenih že a i medsebojno ločenih svinjakov. y vsakem izmed teh že krulita in se debelita po dva prašiča. Posamezni svinjaki so dpbro urejeni z lesenimi stenami, koritom in lescuirn ležiščem. peJd se nadaljujejo in bodo kmalu dograjeni se -j svinjaki. Moram" še povedali, da je večina od teh uvoženih prašičev odločam!) za razplod- VideH snio ce|p v enem hlevu eno pletneniPo z mladici. Prav takp ie bilo Uidi že poskrbljeno za številčpj dvig goveje živine- Roler; 30 mladih jumm kj so bile pripeljane že pred meseci in ki se dobrp počutijo V novem kraju, bodo v kratkem pripeljali se nadaljnjih 30 slav. Te podo namestili v večjem Rlevu nekega veleposestnika. Tq sp prvi koraki komunalnega gospodarstva, pri katerih se nedvomno naleti na vgp začetne težave. Rql rebna je pri vsem tem velika vztrajnost ni delavnost. Vsi pogpjj za živinorejo in prašičerejo v velikem obsegu so tu dani. žemlja bo dala vse potrebno zs oskrbovanje; suho it) svežo krmo, korenje, pesp, repo. krompir in tudi potrebno žito za pitanje. Primernih prostorov za shranjevanje ne manjka. ker so posamezna posestva p-premijena tudi z modernimi silosi. Lpni so uvozili večjo količino korenja in repe iz Jugoslavije. To je bilo insilirano v dveh silosih. Ob našem obisku smo videli pod lino enega silosa jn tudi v notranjost' precej gnilega korenja. Tt! bi bilo potrebno malo več pažnje od strani oskrbovalcev in vodstva. Menimo, da ni nobena posebna težava, odstraniti gnilo korenje s površja in ostalo zavarovati Brest hitrimi spremembami zraka- Nikakor p« ni nn mestu zanemsnj»t| aniloho, ki lahko okuži še vse zdravo korenje. Zaradi zdravja prašičev bo potrebno v poletpi vročini Zgraditi vežj} ograj ep prostor v senčnem So. .4 ut on Tovariš ureRnik! Dg ne poste mislili. da pri nas ne delamo, ker se tako poredkoma oglašamo, bomo danes napisali nekaj važnih novic. Zaostajamo le v poročanju, delo pa nam gr« dobro naprej. Naša obveza za letošnjo lato: zgraditi zadružni dom. Morajno primati, da ni ostalo pri sarpi pb-vezi. Ustanovili smo 26 delovpih skupin, katere delajo izmenoma vsak dan po osem ur. Do sedaj smo pripravili in zvozili že nad 200 m3 kamenja in Id m3 gramoza- Žadom soboto v februarju smo irpeli mpo-žičpo udarniško dela. Tega dela s0 te poleg mladine udelezhi tudi sta-feiu ljudje. Del«'je bila zelo živahno in so prenesli 30 ipO kamenja. skopali S m3 zemlja in nalo-rojlj 4 raj kaipenja. Dela se je udeležijo 60 članov SIAU. Poleg tega je 6 tovarišev delalo pa posestvu vdove tov. Kavglič Marije, prostoru, kjer se bodo prašiči lahko hladili v vodi ip prostorih po zemlji, Vsi praktični prašičerej« vemo iz izkušnje, da prašič ni zdrav, če ne rije po zemlji. Tudi ne bo vodstvo smelo opustit} cepljenja vseh prašičev proti rdečici, ki lahko povzroči veliko škode. Se mimo nečesa ne smemo. Eno izmed posestev je bilo zelo dobro opremljeno z modernimi kmetijskimi stroji, To smo videli po tem, da so bRi kar razmetani okoli poslopja in v zelo zanemarjenem stanju. Prejšnji gospodar, verjetno nekdanji kolon, najbrže vsega tega ni vi-dej, zpto bo naloga sedanjih oskrbnikov, da spravi stroje vsaj pod streho klopicp. Tudi hlev je imel sedanji začasni lastnik dokaj zanemarjen. Tretjipa razbitih šip in celi iilestpncjjj pajčpvjn izpod stropa so jasen dokaz, da ni mogel vsega držati v redu. Ni bil vajen in mogoče je bil malo tudi nespreten. *. MAREC V RJHANU Kulturna prireditev A8IŽZ O priliki praznika ejemobratič-nih žena bo ondofna organizacija ASlTiž na dan 8. marca ob 30.30 uri v gledališču Tartini organizirala kulturno prireditev s prav lepim in pestrim programom. Orkester, ki ga vodi M. L. Bcvi-laccjpa. bo zaigral sipitonijo iz Pon Pascjualg Donjzettija m Inter-mezzo jz GavaUerte rusticane Mascagnija. Zp tem bo dramska družina iz Pirana nastopila z dvo-dgjankfl M. Bora »Brezdomci«. Po deklamaciji m. Mjchelhpa bo ol'-kosfer zaigral ie Mozartovo Tpr-ško kovačnico jr. vppet-k dalmatinskih pesmi- Qbt?kova)ce prireditve jz Portoroža in Sv. Lucije opozsrjanio, n« ho vozil tramvaj tudi po končani prireditvi. Doprinesimo našim ženam prizna-znanje za njihovo javno delovanja in udeiežifpo se , polnoštevilno \e prireditve. S tem bomo dali zadoščenje tudi sodejovalcem za njihov trud! » II i is Koristilo in ekonomično delo * 'V— Kakpr znano, je šla UfkhaRja 9,z~ kotirua nposa, ki je peljala iz Trsta v’ Boreč, tildi fflihld Buj. Pfa-vjrii mimo, ker zaradi vspetnsti. na kateri ležijo Ru.ic, pi mogla biti speljana v kraj sani. Železniški stroji sp potrebovali vodo, zato je še avstrijska železniška uprava napravi--la na bujskem kolodvoru vpdm rezervoar, v katerega je napeljala potrebno vodo iz studppca pod T(jba: noni, Bo pa je ita|ija ukinila navedeno prqgp. je postal vodovod skorp neizrabljen- Vodovodne napeljavo je Italija za enkrat pustila nedotaknjeno. Kasnrip »d j« bil zaraicn tako imenovani (strskj vodovod, ki vgdi od Bv. (Stefana pri Buzetu naravnost v Ruje, ip ki se odcepi mslo pred Bujami deloma v Umag i!) deloma v Novi grad in Dai|p. Novi vodovod je križal pnega jzpod Tribana, ki je daji)! vodo bujski postali. Lani ie ljudska oblast odredila, da je bila speljana na navedenem križišču voda iz vodovoda, ki prihaja iz Sy. (Stefana, v cevi. ki peljejo v vqdni rezervoar na bujski postaji. Bilq bi namreč nesmiselno, da bi tekla skoro vzporedno kar dva vodovoda. S tem »n rešile naše objastj pr§kr lično kar dva problema. Na ta način je namrep postala vodovodna napeljava od Tribana do označenega križišča odveč. Rrnga je dolga 2 km in naše oblasti so sp odločile odkopat' jarkG s čimer sp dobiip 2000 metrov vodovodno-instalacij-skpga materiala, ©d tega so uporabile prav koristno približno 80d me. trov cevi pri vodovodu v dolini Mirne, kjer je bila prvotna napeljava izrabljena, oziroma močno pokvarjena. Ostalih 1300 melrov cevi pa je bilo uporabljenih pa raznih kur Jih v Istrskem okrožju. Bujska po-5haja je dpbila prav tako dobro pitno vodo. Medtem ae je zgodilo tole: vodovodna naprav« od navedenega križišča, kjer je bil vodovod za bivšo bujsko postajo vključen na vodovod iz rSy. Stefana, je biJa na spfošt »n V dobrem stanju, le tespilp j,o začela prepuščati vodo, ki je pa ta način uhajala iz cevi in zalivala jarek, po katerem je izpeljan vodovod. Vzrok je bil ta: urejanji vodu; PFitislr, (ko je bila voda speljana še iz studenca nod Tribanom) je ettašal komaj pol atmosfere, ko je pričela teči voda iz vodovoda pri Sy. Stefan«, pa se je dvignil kar na 6 atmosfer. Izkazala se je nujna potreba izmenjave pokvarjenih tesnil. Toda izmenjava že samih tesnil bi povzročila velike stroške, ker bi mm ralj odkopatj več ali manj celoten jarek od križišča do bujske bivše železniške postaje. Zato so se odločile paše ohlasti sporazumno $ strokovnjak; Okrožne uprave vodovodov za prakhčnejši načrt: Odkopali bojo vse cevj od križišča d« bujske postaje v razdalji 2 ju pol kip. Za hujski kolodvor na so projektirali ijov vodovod, ki bo žel naravnost iz Ruj. f> tem bo pridobljenih okoli -?300 metrov dragocenega vodovodnega-mstalacijskega materiala. Uporabljen bo 24 ppv vodovod na progi Buje-kolodvor, ki je dolga 9Q0 metrov, ostanek cjkoli lfiiit) mef)'°w pa za drugp kraje v okrožju. Pole? tega, da ie proga Buj«—kolodvor mnogo krajša od dosedanjega vodovoda, bodo dobile sedaj po po-vjb načrtih pitno vodo tudi vse ape hiše, ki so pile medtem zgrajene oko ji kolodvori). Zanimivo je, da so odkopane cevi poinomčj dobrp fp uporabne, T*c-nutpp SO v feku cjela za izkopavanje cevi od križišča do bujske postaje, v najkrajšem easp pa bodo pospešena dela pri gradnji vodovoda Ruje— kolodvor. Vsekakor bo z izvedbo opisanih tehničnih del hujska bližnja okolica precej pridobila. Zato izražamo ljudski oblasti za njeno zadevno skrb najp zahvalo! Priprave u 8. marec v Dekanih V naši vasi se žene pesno pripravljajo za 8. marec. Havcnajo so važnosti tega dne, ki bo posvečen delu, obiskom in lepi prireditvi. Na večerni prireditvi s pestrim programom b«da obdarovane štiri najbolje tovarišice. Zg ta dap -so že določimo štiri delegacije žepa iz r|afe vasj, kj bodo šle na obisk, k ženam v Izolo, druge v Koper, tretja bodo nesle darove našim bolnim yašžankam v koprsko bolnico, četrte pa bolnih' vasčankam v tj-žgiko bolnico. S svojim obiskom v coni A bad° še prav posebno pokazale, da je 8. mprec v resnici praznik vseh žena. e. m/ Najdene osebne izkaznice Na poveljstvu Narodne zaščite v Kopru npj dvignejo lastniki naslednje izgubljene osebne izkaznice: Kmet Jožefa iz Trsta Ul. Crispi št. 3; Zamer Stefan iz Trsta Ul. Galgtti št. Id; Tcdeško Grozdana iz Trsta UJ. S.M.M. fnf. gt. 69; Vižintin Antop iz Sv. Kancjjana (Koper št d, (tudj Ustnico z denarjem); Radi'1 Amelija iz Bupolini (Buje) št. 10; Kuzmič Elda iz Pad ne št, 37; Bizjak Franca iz Tinjana št. 37; Kodarin Jožefa iz Gle-ma (Marezige) št. 158; Marsič Egi-dij (del osebne izkapnice s sliko); Vatovec Remo iz Prade št. 15 (knjj-žico za kolo). usianoufteu mmm ipd u Kopru rnmm WWI im.jiippnwgw■»">hiupwi!u—" — i • ' "■ V nuli MMloitui fritluugli ji’ iriDtImio, <|u poaliiiia ]»lMiiiiiai*jeii|o umoiiuHo V četrtek zvečer je bil v Kopru v deorant iiad Lugi° mtanuvni občni zbor Tržaškega pianinslcega društva, pcdružnicp y Kopru. Na drjevnem redu jc bilo poročilo pri-pravljahicga odbora, volitve odbo-ra, program delovanja podružnice za tekoče leto. Pq otvoritvi jc piedscdnik Pripravljalnega odbora pozdravil vse navzoče in kot gosta predsednika Tržašlccga planjpsK, gg društva, tov. PfOf. Jelinčiča- Na!« je .-pregovoril o pomenu planinarjenja in poudarjal zdravstvene, razvojne, družabne, vžgojne in ideološke koristi, Ki jih nudi planinarjenje ljubiteljem planin. Podčrtuj, je, da ifnaio planine ju gorč še vse več privlačnosti, kot jih navaja naša planinska literatura. Kako veliko je doživljanje planinca, kp po napornem plezanju počiva m ge razgleduje iz višin, kamor l|c segajo skrbi vsakdanjosti! Puh in telo počivata in sc v teh višinah utrjujeta in pripravljata za nove podvige v vsak-danj(yn dolinskpm življenju. Temu kratkemu otvoritvenemu pvpru je sledila diskusija. Tov. Jr. lipčič je omenjal vejik pomen ustanovitve te podružnice, povezala po svoje delovanje s Tržaškim planin-skup društvom. Rrav gotovo se ne bo podružnica nrppjevaia na |Ja-ninarjenje v Istri, atnpak prirejala tuoi daljše ture v nase planinsko zajedje: Triglav, Planica in dumam-Navedel je tudi misel tov. dr. Tume, ki je dejal, da pomeni planinstvo najvažnejši preokret k prirodi. Nato je predsednik pripravljalnega odbora tov. Krmavncr predložil progroj" delavnosti podružnice za tekoče leto. 2e za nedeljo C. III. bo prvj izlet v Socerb. Za }3. Dl- je predviden izlet v Planico, za 19. III. urostuvoljno delo pri planinski koči pa Nanoro. Nadalje je V ngčrtU plezalni tečaj v Glinščici, markiranje pntj na Slavnik. Šahovske boležke i. t. m. ob pol ko v Kopru seinifina Hiiei, Suša, V ponedeljek Ulj se bo pričel le- V grupi A so: Reltram Klobučar, Lovrečič, Macarol Vogrič jn Žerjal Drago, V grupi R so; Bregant, Kalčič Kermayppr, Rupnik, Strah. Siiklian, Viher in Žerjal Marjan. Ppožgrjamu vse igralce, naj bodo točni, ker se bo takoj po žrebanju pričelo J. kolo. Ppav tako naj prinese vsak igralec 300 lir kot kuv: cijo, katero bo ob koncu turnjrjg dobil vrnjeno. Pravila z«) Ig turnir podq strožja kot so b'ia v prejšnjem splošnem turnirju. 'Zn dostop v finale bo mo. ra{ igralce dPSfPj 66 odstptkov. SMRTI IN POROKE V KOPRU od 31. do 28. februarja Umrlit 83-lclni Sandrin France-sco, 18-letni Kocjančič Ivan. 6-letni Rembič Brun« in 69-k-tna Mngcolip Lucija. Poročeni: Kprej Guzjč Nazarjo z gospodinjo Marjič Marijo; nočni stražar Tul Emilio (Milan) z delavko Hrevatin Rozalijo; zaščitnik Pečar Albin 8 telefonistko Gerbac Lazarijo. iz|et v Monijau. Drameč dolipa Cinganeja. V poletni sezijj pa bo iz|ct i),'i Kri) ip v Julijske Alpe, na Triglav in Jalovec. Poleg t‘ tm sn zamišljena predavanja o alpinizmu in planinstvu. Sledile so volilve odbora, v katerega so bili izvoljeni: tov. ar. Vovk Viktor, predsednik, Vogrič Ernest, podpredsednik, Fahor Albert, tajnik, Kržič Milica, blagajnik, Petaros .Matija, gospodar. Rot odborniki so ).i(j izvoljeni tovariši: Nerino Gijbb0- Abram Mario, Macarol Dimitrij, Fili Vera jn Maga-nja Srečko, /u ZDTV pa Marsič Bruno Koprska podružnica Tržaškega planinskega društva bo imela tudi svoje odseke, tako alpinistični odsek, Račelnjk bo tov. Pi- no, smučarski odsek, načelnik tov. Abram Mario, propagandni in fotografski od s (; k, načelnik tov. Macarol Dimitrij, jamarski odsek, pačelnik tov. Krmavper Boris in izletniški odsek, načelnik tov. Kr-žičeva. Podružnic,) bo ime|n začasne prostore pri uradu zg turjzem na Trgu B)-ollo 08. i FMSSmiNENTE VENvuih <» FEDERICO SMiTANI Esecutofi princ*««: Editi Bell e Ferpla Tittoria Paloibini - EnziSnagni Hieiele Crnto * FernndiCorena Primi Mrin: Sinii Mirsaftli tanki tasta KDAJ BO N'A PLAKATIH PISALO ((PRODANA NEVESTA« IN BOMO NA NJIH BRALI IMENA NAŠIH OPERNIH UMETNIKOV? kljub kapitalistični obkolitvi. «Mi lahko ustvarimo socialistično družbo tudi samo z našimi silami brez uspeha revolucij na Za-padu,» je pisal Stalin l. 1926, «to-da ne moremo sami zajamčiti naši državi varnost pred napadi mednarodnega kapitala: zaradi tega so potrebne uspešne revolucije v raznih zapadnih državah...» In drugod je Stalin poudarjal, da dvomi o sposobnosti Sovjetske zveze, da bi lahko zgradila socializem, pomeni slabljenje v vrstah mednarodnega revolucionarnega gibanja ter slabo uslugo interno cionalizmu. Ko je komentirala te odstavke Stalinovih del, je pisala ((Pravdat): aTa Stalinova teza, ki jo preveva duh globokega interna-cionalizma, ima nad vse važen pomen. Dokazuje namreč, da se akcije bratskih komunističnih partij lahko uspešno razvijajo samo takrat, kadar se oslanjajo na izkušnje iz. borbe za socializem delavcev in kmetov Sovjetske zveze, na zgodovino komunistične partije boljševikov in na izvajanje marksistične-leninistične teorije. RALPH PARKER, Telepress Češkoslovaško šolstvo vlelu!949 BEDRICH SMETANA Češkoslovaška vlada ljudske demokracije, ki je v mesecu februarju preteklega leta prevzela vodstvo države trdno v svoje roke in katere glavni cilj je ustvaritev socializma, hoče tudi zgraditi ljudi, ki so za dosego tega cilja potrebni — socialistične ljudi. To se lahko zgodi predvsem s pomočjo vzgoje, ki se mora začeti čim prej, po možnosti že v šoli. V to svrho je bil dosedanji šolski sistem, ki je služil potrebam kapitalističnega dru^enega reda, zamenjan z enotno šolo, ki vsakemu učencu daje enake možnosti za izobrazbo in napredek. Istemu cilju služi tudi nedavna reorganizacija strokovnih šol, ki bodo sedaj še bolj prilagodene potrebam načrtnega gospodarstva. Poleg tega se bo v vsakem velikem podjetju odprla zavodna šola, ki bo skrbela za vzgojo in izobrazbo visoko kvalificiranega delavskega naraščaja in istočasno se bo prav posebno nadarjenim delavcem brez razlike starosti omogočil reden študij visokih šol, univerz in tehnik. Novi visoko-šolski zakon, ki je predmet podrobnega študija strokovnjakov in pedagogov, bo postavil vse visoke šole in univerze na skupno pravno osnovo, razdelil posamezne fakultete enako v vsa večja mesta republike in uvedel planski red za študij, v katerem bo vsaka fakulteta dobila točr.o odrejen učiteljski plan. S tem zakonom bo tudi zagotovljena svoboda raziskovanja in svo- tržaško V prihodnjih dneh za gledališče «Verdi» uprizorilo znano opero «Prodana nevesta«, ki jo je napisal slavni češki skladatelj Bedrich Smetana. Ker bo naše čitatelje nedvomno zanimalo vedeti kaj več o tej priljubljeni slovanski operi in njenem skladatelju, jim bomo posvetili nekaj besed. Pomen Bedricha Smetane za češko glasbo j.e velikanski ne samo glede na številna visoko u-metniška dela, ki jih je slavni mojster ustvaril v svojem plodnem življenju, marveč tudi zato, ker je on nrvi genialni češki skladatelj, ki je oplodil glasbo 3 češko narodno motiviko in s tem naznačil pot, po kateri so hodili vsi njegovi nasledniku Bedrich Smetana, ki je že v mladosti kazal izredne glasbene sposobnosti, se je moral dolgo časa boriti, da se je otresel vplivov raznih skladateljev in glasbenih struj in si zgradil svoj lasten glasbeni izraz. Se v letih 1850-60, ko je bival v Goetebor-' gu na Švedskem, je ustvarjal svoja dela pod močnim vplivom Lisztove glasbene smeri; naj o-menimo- samo glasovito klavirsko etudo «Na morskem bregu« in simfonično pesnitev «Wallenstei-nov -tabor«. V Pragi, kjer se je stalno naselil 1. 1862.. pa si je Smetana kmalu izdelal svoj glasbeni izraz, naslonjen na češko narodno motiviko. Njegova delavnost v Pragi je bila vsestranska: Osnoval je glasbeno šolo. prirejal koncerte, dirigiral znameniti pevski zbor «Hla-hol», pisal je kritike itd. Pri tem delu pa ga je zadela strašna nesreča, da je oglušel. Vendar pa je, podobno kakor Beethoven, prav med boleznijo napisal svoja najboljša dela. med drugimi ncsmrtnj glasbeni ciklus «Moja domovina«. Usoda pa ga je zadela še huje. V začetku 1. 1883. se mu je zaradi prenapornega dela omračil um in še istega leta je ugasnilo njegovo življenje. Opera «Prodana nevesta«, ki je bila prvikrat izvajana. 1. 1866., predstavlja novo dobo ne samo za Smetanovo ustvarjanje, ampak za češko glasbo sploh, kajti mojster je v njej pravilno prisluhnil češki narodni melodiji in življenju češkega naroda, ki ga je hotel prikazati v operi nepotvor-jcnega, takšnega, kakršen je. »Prodana nevesta« je najbolj vedro, sveže Smetanovo operno delo in to tembolj, ker je vzeto iz pristnega kmečkega življenja. Češka mesta so bila takrat še pod močnim nemškim vplivom, medtem ko je kmečko ljudstvo ohranilo svojo narodnost nepokvarjeno. Podeželje je Smetano vedno močno privlačevalo tudi zaradi šegavih, veselih običajev kmečkega ljudstva. 2e v mladih letih se je bavil z mislijo, da bi ustva- KDAJ BOMO SPET GLEDALI IN POSLUŠALI V TRSTU OPERE V SLOVENSKEM JEZIKU 2 — SMETANA: Ta vesela opera češkega skladatelja je globoko umetniško delo, prava ljudska opera, kakršnih ne najdemo kmalu v svetovni operni literaturi -------------- PRODANA NEVESTA ril moderno komično opero. «Pro-dana nevesta« pa ni burka, marveč globoko umetniško delo, katere humor ne temelji na ceneni komiki, marveč izvira iz optimističnega nazora o svetu. Vse preveva toplota iskrenega občutja, v čemer pa je tudi glavna tajnost Smetanovega humorja. Se poseben pomen pa ima »Prodana nevesta« v narodnostnem oziru, kajti vlivala je radost in zaupanje prav v času boja za narodno eksistenco, dasi v njej ni govora niti o domoljubju niti o čeških težnjah. ((Prodana nevesta« ie .no pravici postala last češkega naroda, prava moderna ljudska opera, kakršne ne najdemo kmalu v zgodovini operne literature. Tako «Prodana nevesta« kakor Dvorakova «Rusalka», Čajkovskega «Evgenij Onjegin« in še toliko drugih so sicer vsaka zase nekaj svojega in v vsaki je lirika drugačna, izraz skladateljeve u-stvarjalne in osebne moči, vendar pa so nam vse enako blizu, ker so izraz nečesa tipično slovanskega, česar ne najdemo v glasbi nobenega drugega naroda. Končno naj poudarimo, da nas je odločitev gledališča «Verdi», da postavi na oder po «Borisu Godunovu« in «Hovanščini» v prejšnjih dneh reprezentativno slovansko opero in še posebr.o »Prodano nevesto«, veselo presenetila in upamo, da ji bodo sledila še druga slovanska operna dela, ki so si utrla pot že na toliko svetovnih odrov in bi jih radi slišali zlasti v Trstu, kjer se stikala dve kulturi. Tržaški Slovenci se pa upravičeno vprašujemo, kdaj bomo lahko spet v našem mestu poslušali «Prodano nevesto« m druge slovanske pa tudi neslovanske ope-re v svojem jeziku. Prav dobro vemo, da hi lahko to vprašanje že davno ne bilo več potrebno, če bi se v Trstu uveljavila mirovna pogodba in tisti njeni členi, ki nam dajejo narodno enakopravnost. Sile zapadnega imperializma, ki narekujejo tukajšnjim oblastem kršitev mirovne pogodbe, so odgovorne za naše kulturno zapostavljanje. In še kljub temu bi bilo lahko drugače, ako bi tukajšnji krajevni faktorji, ki odločajo o kulturnih zadevah, pokazali nekoliko več osebne kulture in manj šovinizma. Razni župani, predsedniki, ravnatelji in intendanti naj bi se nekoliko informirali, kako je glede kulture y Jugoslaviji poskrbljeno n. pr. za Italijane. (O tem smo že večkrat obširno pisali in bomo še). Vsi ti gospodje se bodo vendar morali nekoč sprijazniti z mislijo, da je občinsko gledališče Verdi last vseh občanov, Slovencev prav tako kot Italijanov. — r SIMONOV je napisal v ((Pravdi« članek o nalogah, ki jih ima gledališka umetnost ter kritika gledališke umetnosti v ZSSR. Si- monov častita partiji, da je razkrinkala delovanje sovražne skupine antipatriotskih kritikov in malomeščanskih kozmopolitov, ki so hoteli škodovati sovjetskemu gledališču. * * * SOVJETSKI KINEMATOGRAFSKI DELAVCI so sklenili, da-bodo nadaljevali odločno in vztrajno borbo proti kozmopo-litizmu in proti prodiranju malomeščanske ideologije v sovjetsko umetnost. Eri tej priliki so bili zlasti kritizirani Bleimann, Kovarski, Jutkevič in Lebedev. Minister za filmsko industrijo v SZ Bolsakov je napisal v ((Pravdi« med drugim: Naši uspehi bi bili neizmerno večji, če bi razvoja sovjetske kinematografije znatno ne ovirala sabotaža močne antipatriotične skupine kritikov in filmskih delavcev. boda učenja. Ze ob pričetku zimskega semestra šolskega leta 1948-1949 so stopile v akcijo posebne sprejemne komisije, ki na osnovi podrobnih podatkov o vpisu informacijskega razgovora s kandidatom ugotavljajo, alj ima vsak posamezni kandidat za visoke šole ali pa univerze zadostne pogoje za sprejem. Te komisije upoštevajo tudi politično orientacijo vsakega posameznega kandidata. Tudi za vse vrste ostalih šol se pripravlja novi planski red za študiranje in izdane bodo nove rS p O iiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iii||,,l,lllllllllllil KOŠ RIU Spored tekem za nedeljo 6. marca Za prvenstvo Tržaškega Nenadno mj je postalo vse odveč. Negotovost mi je ls^ mučna. Celo misel, ki je bila izrečena tu v svetli topli je kaj skali najino srečo, me je spravljala iz ravnotežja 7.SP J že, da sem pričela ta pogovor, toda nisem se vdala. «Torej tako?« sem rekla ironična «Izmisliti si je treba in trpljenje, da se prekališ? Nekaj, kar bi bilo podobo0 telovadbi?« «Ce tako gledaš, se zdi smešno?, je rekel, «a jaz niisb® drugega.« Vstal je in se začel sprehajati po sobi. To je bila nj s navada, ki je nisem mogla trpeti. Toda v tistem trenu vznemirjala. ((Trpljenja si ni treba delati, toda tudi bati se 8a ni umeti ga moraš prenašati.« «No, drbro«, sem ugovarjala, nvse razumem razen to naju tiče?« $e ti «Nnravnost naju se ne tiče, toda življenja na Hotel -sem ti reči, da mora človek vedno ostati Njej je to še teže To je eden .jtned pogojev zan.uwa MANNA n 29 - Telefonska Številka «351. ULICA UKbUNISlvu. ULICA MOivifcAA.m bi O lil »• — — I,I rtninca- 40 f m Wmi.nr:4vrii 60 osmrtnice 70 Itr I PoStm tekoCI r*čun za STU zvil- «zaiozni5ivo irzasKcu« ir si u.osit — OGLASI, od 8.30-12 ln od 15-1«. Z&Z. - ^ Mtt OTANre^VRTOKO. I Tisk, T^žašk! tiskarski »vod. - PODRUŽNICE: Goric, Svetogorsk, ul. 43 ■ Tel- 749 - Koper, ul. Battlst! 301/, - Teb 70 nad UKbKNISI VIJ. ULICA MONlbuCHI St — relrlon SI «3-800 — URKAVA. NAKOCNINA Cona A: ineseCiia Z60 Četrtletna (50 polletna I4U0 celoletna Zbilo lit. ona 13 144 414 (02 I44n lugolir H.KJ 55 -- _ , Poštni tekoči račun za STO ZVll- »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, " boj, *laS sam s aeooj. zakona vRraJ ^jeH1 «In ljubezen?« sem rekla, (tali ona ne pomeni Pek* odkritosrčnosti?? ^tfl) (Nadalj*’°nil^\g^ L ------------------------------------------ ,rieV