Poltnlna plačana v gotovini Maribor, torek 51. marca 1957 štev. 72. Leto XI. 'XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNDC Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / TeL urcda. 2440, uprave 2435 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA /&4Mr V vestibulu Narodnega doma je sredi brlečih sveč, zelenja in vencev izpostavljeno telo velikega moža, narodnjaka, Sokola dr. L. Pivka. Že v včerajšnjem uvodniku smo nakazali lik dragega in zaslužnega pokojnika, tako po poteku njegovega življenja, kakor po številnih zaslugah, ki si jih je bil stekel s svojim vztrajnim, nesebičnim in tolikokrat riskantnim delovanjem. Toda pokojnika niso dičile samo odlike duha in volje, ki so bile potrebne za to, da je lahko izvršil ogromno delo, ampak tudi odlike srca. Dr.L. Pivko ni zajemal in črpal svoje aktivnosti samo iz področja svoje univerzalnosti, ampak je tlela v njegovem bistvu tudi svetla lučka prisrčne človečnosti. Ni bil aktiven, konstruktiven in pozitiven samo kot javni delavec, narodni borec, neutrudni sokolski organizator, propagator slovanskih stikov, vzgojitelj mladine, publi-cist, pisatelj in književnik, ampak sc je veličina njegove osebnosti začrtavala tudi na področju njegove globoke srčne kulture. Bil je vseskozi človek, malodane brez napak, ki smo jim ljudje si-Cer tako zelo izpostavljeni, čigar poteze osvetljujejo predvsem v treh sme-feh izžarevanja njegove svetle, dostojanstvene osebnosti. Prva smer se očituje v premočrtnosti njegovega ravnanja in delovanja. ®>I je kremenit, v izvajanju svojih nazo-r°v in življenjskega programa značajen, dosleden in hkrati vendarle spoštujoč na-^re svojega bližnjika. Ta komponenta dfegove doslednosti, kremenitosti in zna-oajnosti je bila prva gonilna sila »iegovih uspehov, tvornosti in organi-začne aktivnosti, ki je segla do slednjega 'tenutka njegovega žitja in bitja. ^Poredno s to odlično komponento nje-j&ve svetle osebnosti pa se je čvrsto uve-,’dvljala druga komponenta: to je da ona prisrčnost, skromnost, ljudskost, ^rodnost, ki tvoriio najmočnejše osnove getnu pojavu, ki ga sicer označujemo demokratičnost v življenju, ^jetiju in ravnanju. Ta demokratičnost, 1 hikogar ne podcenjuje, ki je napram pravična, ki črpa svoja merila iz HT Sti Francoska mornarica zasedla španske kontrolne zone PARIZ, 31. marca. Danes se je vrnil semkaj zunanji minister Delbos, ki je med velikonočnimi počitnicami imel razgovore s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom. Za danes dopoldne je sklicana važna seja francoske vlade, na kateri bo zunanji minister Delbos poročal 1. o posvetovanjih belgijskega kralja v Londonu in pogajanjih za zapadni pakt, 2. o položaju v Španiji in učinkovitosti kontrole, 3. o italijansko jugoslovenskem paktu ter o njegovih odmevih v Evropi, v Parizu se je poglobil vtis glede zmanjšanja napetosti v splošnem položaju. Tudi nima francoska vlada namena, da bi forsirala vprašanje vrnitve prostovoljcev iz Španije, ampak ji gre predvsem za tesno sodelovanje z Anglijo glede učinkovite izvedbe kontrolnih ukrepov ob španskih mejah. PARIZ, 31. marca. »Petit Parisien« poroča, da je francosko brodovje prevzelo včeraj nadzorstvo nad vsemi zonami pomorske kontrole nad Španijo. Četudi še niso v Londonu odstranjena vse nesoglasja in še ni točno določen dan, ko bo pomorska kontrola stopila v veljavo, je francoska vlada vendarle izdala svojim bojnim ladjam nalog, da krenejo v španske vode in da zasedejo one zone, glede katerih je sporazum že dosežen. Gre za tri zone, nad katerimi že vrši francosko brodovje svojo kontrolo, Te zone so skupino dolge 1400 km in je v svrho kontrole postavljenih na razpolago več desetin francoskih vojnih ladij. Britanske vojne ladje, ki so določene za kontrolo, so že koncentrirane v Gibraltarju ter se pričakuje, da bodo v kratkem odplule v določene zone, tako da bi Velika Britanija in Francija pričeli s svojo kontrolo preje, predno bi se dosegel v londonskem odboru definitiven sporazum. To bo dalo Nemčiji in Italiji povoda, da se poslužlta istih pravic ter da zavzameta svoje zone. Tako bi pred sporazumom v nevtralltetnem odboru bila dejansko izvedena kontrola nad Španijo. Iz političnih krogov se doznava, da se je Francija odločila izvesti kontrolo v svojih zonah radi tega, da prepreči nadaljnje pošiljanje prostovoljcev in vojnega materiala iz neke države, o kateri se v zadnjem času mnogo govori in radi katere je nastala v nevtralltet-nem odboru največja napetost v Evropi. Fraucoska vlada je namreč iz zanesljivega vira dOznala, da se vrši vkrcavanje novih vojnih sil, pa želi na ta :ačin preprečiti, da bi ta ojačenja prišla na določeno mesto v Španijo. Houi sunki tekisllikamev Visoko italijansko odlikovanje za kneza Pavla BEOGRAD, 31. marca. O priliki podpisa političnega in trgovinskega .dogovora med našo državo in kraljevino Italijo je italijanski kralj Viktor Emanuel odlikoval Ni. Vis. kneza namestnika z najvišjim italijanskim redom sv. Ammciate. Pri tej priložnosti je kralj Viktor Emanuel poslal Nj. Vis. knezu namestniku iz Pise tole brzojavko: »Glede na srečni dogodek podpisa sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. sem z velikim zadovoljstvom odlikoval Vaše kraljevsko Visočansivo s svojim najvišjim redom Presvete Anun-ci-ate. Želim, da vidi Vaše kraljevsko Vi-sočanstvo v tem mojem sklepu posebno iskreno čustvo prijateljstva, ki me druži z Vašim kr. Visočanstvom. z njegovo vzvišeno rodbino in njegovo domovino. — Viktor Emanuel,« lučno iz vidikov stroge pravicoljubno-Pa tudi prizanesljivosti, je postavljala P^ojnega dr. Pivka v sredino družbe, v je živel in ki jo je s to svojo odliko plačeval in pritegoval. Ta osnovni ton j. vseni njegovem zasebnem in javnem »ptenju pa se je učinkovito spopolnjeval ; onim odtenkom, ki ga v življenju ozna-!emo kot širokogrudnost, prizaneslji-s'sf’ obzirnost in odpustljivost. Prav te ^0ixtvene poteze na njegovem vzviše-u1*1 liku so mu pridobivale srca in hva-v^st mladine, ki je, sluteč za vsem tem i,, °^o plamteči žar njegovega idealizma ^ I^Prekosljive, brezbrežne požrtvoval-v-.’- svojega profesorja, vzgojitelja in ka oboževala kakor malokoga. In i)a, Vem°. da ni lahko stvar, pridobiti si h;‘°nienost mladine in dijaštva. Dr. L. Že s> io ie z lahkoto. Nič ni čudnega, 'torti ANDUJAR, 31. marca. Havas poroča: Po ofenzivi republikanskih čet, ki se je pričela včeraj na odseku pri Pozo Blanca, so republikanske čete napredovale za 15 km v pravcu vasi Oveja, južno od Pozo Blanca. Razen tega so madridske čete napredovale 6 km v pravcu Villa Jarta. Istočasno se potrjuje uspeh vladnih čet, ki se nahajajo 3 km od Alcara-sejosa, zapadno Pozo Blanca. Kakor zna- no so se še pred enim tednom nahajali francovci 3 km pred Pozo Blanco, ki je bila popolnoma obkoljena. Francova poročila demantirajo te republikanske uspehe, vendar je sigurno, da zbirajo francovci na tem sektorju nove sile. O tem poročajo tudi republikanska izvldna letala in se radi tega pričakuje nova Francova ofenziva. lise večji (tteftad med ledinska vlada Ut Valikauatu oči dijakov ob zaznanju njegove ■j. * orosile solze, BERLIN, 31. marca. Havas poroča, da je pozval v berlinski katedrali berlinski škof msg. Preising vernike, da pismeno protestirajo pri narodno socialistični vladi radi zatvoritve katoliških šol, dodajajoč. da nemška vlada praktično bojkotira poslednjo papeževo enciklido. Tudi je dejal, da je saarbrilekenski škof vložil pismeni protest, da pa še ni prejel od- UtoliUaduslihu $aotes JU. LONDON, 31. marca. 11 Moskve poročajo, da se bo v najkrajšem času pričel tretji protitrocklstični proces. Sedaj je na vrsti skupina Rikov-Buharin, ki je obtožen, da je bil vodja velike trockistične skupine in v katerega je imel Stalin naj- govora. BERLIN, 31. marca. United Press doznava. da je nemški episkopat na pobudo breslavskega kardinala nadškofa Ber-tramu sklenil, da se v zvezi s konfliktom med Berlinom in Vatikanom skliče izredna seja nemških kardinalov in škofov v Fuldi, da obravnava predvsem šolsko vprašanje. večje zaupanje, pa ni uikdo niti slutil, koliko škode povzroča s sabotažo prizadevanjem glede ureditve prilik v sovjetski Rusiji in ki je s svojim delom preko saboterjev in špionov povzročil sovjetski Rusiji ogromno škodo ™ °tja Konilna sila njegovih 'n tvorne dejavnosti pa je bila tijt 0va plemenitost. Tukaj so viri yega vzornega očetovstva, njegove-ti^tenja. ki je v naib dobi kakor sve-hje&0 Srčdi terne in oblačnosti, pa tudi ^oVfC*a socialnega čustvovanja, dobro-*rDejnj : usmiljenja in ljubezni do vseh laStn0pon'žanih. O vseh teh njegovih bitiojr, 1 ter odlikah ‘.rca vedo mnogo, ne1aVskP°vedati delavci Sokoli v našem Teg- 'eni' t(> P°tc|11 mestnem okraju. Uka i>0 vjzoruegu moža. velikega pokoj-danes Maribor pospremil na nje- v leiuauu TANGER, 31. marca. Havas poroča: Iz zanesljivega vira se doznava, da je bilo po odkritju zarote na tetuanskem letališču ustreljenih 30 častnikov in vo- jakov. Koliko je bilo doslej mogoče izvedeti, so uporni častniki in vojaki skušali organizirati upor protj generalu Francu. MADRID, 31. marca. Havas poroča: Republikanske čete so po srditih borbah na guadalajarski fronti zavzelo važen po- govi poslednji poti. Izkazal ntu bo poslednjo čas* na način, ki bo odgovarjal veličini njegove osebnosti in blestečemu žarit njegove vzvišene podobe. ložaj Casa Valienta, ki dominira nad naselbino in dolino Sati Rafael. Na madridski in guadalajarski fronti ni bilo znatnih dogodkov. LIZBONA, 31. marca. Iz Barcelone poročajo, da je bil tamkaj izvršen atentat na češkoslovaškega inštruktorja v katalonski vojski. SPREJETO. Iz nekega beograjskega lista povzemamo: senator Ivan Hribar je stavil v senatu več koristnih predlogov, ki jih je predhodno sam odobril in osvojil. mm*mm mm mm . BfStSiš mm ....k.,.. • .•> , v, •,', ,. wm ' mm'. ■ m i FIASKO DEMOGRAFSKE POLITIKE Fašistični svet, ki se je sestal v prvih dneh tega meseca in na katerem so pretresali poročila o zunanjem in notranjem položaju, je med drugim pretresalo kot glavno vprašanje akcijo fašističnega režima, vprašanje preprečanja padanja rojstev in pobijanja smrtnosti. Demografsko bitko Italije je fašistični režim začel leta 1926. in jo sistematično vodi že polnih 13 let. Toda, kljub tej akciji, se pričakovani porast prebivalstva ni pokazal in kljub tej akciji se je pokazalo zelo občutljivo naraščanje števila neporočenih, do-čim je občutno padlo število rojstev in se povečala smrtnost. Padanje števila rojstev je zlasti občutljivo v severni in srednji Italiji, dočim je skromen porast zabeležen v nekih delih južne Italije. A to je po mišljenju režima relativno zelo slab rezultat/posebno če se še upošteva, da se je poslužil režim vseh mogočih sredstev za zagotovitev demografske okrepitve italijanskega naroda. »Popolo d* Italia«. ki priznava, da je rezultat akcije fašističnega režima negativen, pravi: »Priznati moramo, da demografska politika, ki jo izvaja že 12 let fašistični režim, ni dala pričakovanih uspehov, nego je doživela celo neuspeh.« Citira nato mnenja inozemskih listov, ki komentirajo to dejstvo. Sveta Ivana v gledališču Genij Bernarda Shawa nam prikazuje veličino herojske ljubezni do svobo-d e. ki siblje vsako višje duhovno življenje in stremljenje. Svoboda duha vere iii domovine v neposrednem doživetju /. Najvišjim nam ustvarjajo etos in apologijo Ivaninega življenja. Fevdalno tesno življenje Francije in Anglije se drobi v prah pred živim svetim ognjem ljubezni do francoske zemlje, ki jc: tako intenzivno poosebljena v sv. Ivani. Vsemogočna cerkev, ki ji ni bila po volji .sproščenost prosvitljenih duhov, je v globoki ironiji angleškega genija ovekovečena in osramočena, v epilogu se sama sebe obsoja s tem, da je zažgano — krivoverko — povzdignila na oltar. V petnajstem stoletju se razmahne človeški duh, potrže vezi skolastike in cerkveno herarhije, ki sta ga vladali skozi ves srednji vek in se prebuja k novemu globljemu duhovnemu življenju renesanse. Sv. Ivana je v svojem navdahnjenju in jasnovidnosti le glas francoske zemlje in zavesti svobode francoskega ljudstva. V epilogu je izražen triumf te neumrljive ideje sv. Ivane. Prvi in drugi stan obdajata Danphina slabiča, da postaja od dne do dne slepo orodje njihove volje. Nikomur ni pri srcu resnična svoboda Francije. Vsakdo brani le svoj stan, ga časti in povzdiguje nad druge stanove, medtem pa prodira tujec v osrčje zemlje in tepta svobodo naroda. Tu udari mističen duh sv. Ivane kot blisk z neba, obsije duše vojakov, jim vlije poguma in jih povleče v strašni boj in klanje. Trdnjave se rušijo, vrste sovražnikov se krčijo in Ivana gre pred njimi kot zarja nove vere to jc veličina Francije, ki vstaja iz fevdalnih grobov. Angleži se ne znajdejo, v splošni zmedi se posvetujejo in Ivano tirajo na grmado. Cerkev in inkvizicija pa si belijo glavo, kako bi spravile v dostojno luč pravičnosti to ogabno angleško politično kupčijo. Že tu se maja vsemogočni Rini in v ozračju se čuti, da ni več daleč do Lutra in Henrika VIII. Pisatelj je duh časa sijajno pogodil: nacionalizmi že rušijo cerkveno univerzalnost, a prvi med vsemi je angleški nacionalizem, ki ga pooseblja Stogumber-ski. V četrti sliki sc kupčija sklene, v šesti pa doseže svoj tragični epilog. Tu se genij sprosti v besedah Ivanc in v njenem dramatičnem hrepenenju do svobode do najvišjih in najglobljih nians in utripov človeške duhovnosti. Kraljeva jc to vzvišeno sliko mojstrsko podala in zasluži najtoplejše priznanje. Razen Kraljeve, ki igra v globokem, naravnem in resničnem tonu doživetja, zasluži še posebno priznanje N a k r s t, ki je odlično igral in poosebil svojstva angleškega lorda R. Beachamp-a. Visoka duhovščina, knezoškof reimski in škof beaveriški sta bila dobra lika, in sta ju skrbno podala P. Kovič in D. (j o r i n še k. Prav dobro jc igral Milan Kosič. Peter Mal ec je bil odličen inkvizitor. Dobro sta igrala Edo Verd o-n i k v ulogi Danpliha in Franjo Blaž kot bastaM Orleanski. Daupnin je degeneriran mladič, brez volje in samostojnosti, vedno malodušen in naivno razigran, toda dovolj bistroumen, plemenit in pošten. Verdonik je povdarjal prvo in premalo drugo plat njegove osebnosti. Vojvoda La Tremonille in vojvodinja sta tipa, ki karakterizirata duh časa. P. Rasberger in Starčeva sta pogodila svoji vlogi, ravnotako tudi H. (ir o m 'V ulogi pl. Banricourt-a. Hara-s t o v i č kot sinjehodec ni bil kaj posebnega, ker ne nudi besedilo dovolj izrazitosti. Turk je bil v krvniku dovolj prepričevalen in plastičen. Tip resničnega brata Martina je bil Lojze Š t a n-d e k e r in prav tako drž. pravdnika rimske kurije kanonik D’Estivet, ki ga jc podal J. K oš u t a. Kanonik Courccl-les je bil C r n o b o r i. Oprodo je dobro podajal Franjo D ujec, gospoda iz leta 1720. Florjančič, paža pa Savino-v a. Režiserju Jošku Koviču se mora priznati, da je obvlada! razgibanost drame. pogodil tipe in vloge in dosegel organski efekt, le žal, da je preveč sekal in krajšal posebno tam, kjer bi morala prehajati slika v sliko, da bj bil dosežen večji odrski efekt. Pa menda ni to nje-gova krivda. V splošnem je režiral prav dobro. L. B. vrnrm Mmmte o& mtivaikm adtu ijušiiesm iuuiomŠMp® Mmim K mrtvaškemu odru blagopokojnega dr. Pivka v vestibulu Narodnega doma v I, nadstropju tik pred župno p‘sarno je romala danes dopoldne množ'ca Mariborčanov, ki so se prišli poslovit od svojega nenadno preminulega ljubljenca. Ve-stibu; je odet v črnino in zelenje. Ob strani rakve gorijo sveče, ob katerih svitu stoji sokolska straža s potegnjenimi sabljami. Straža Sokolov se menjava vsake pol ure. Ob desni strani odra so na črni blazini razpostavljena pokojnikova odlikovanja. Krog in krog odra pa so razvrščeni številni venci njegovih naj-ožjih sorodnikov. V sred'nl leži ob vznožju venec Sokolskega društva Maribor I., katerega starosta je bil, medtem ko so na desni in levi stran] razvrščeni ostali venci. Prav v ospredju leži lep venec senatorja dr. Alberta Kramerja, ob njem venec družine dr. Lipoldove, nadalje venci Sokolske župe Maribor, udruženja do-brovoljcev in JČ lige Praga. Ves vesti-bul je poln rož, šopkov in vencev. V toku včerajšnjega in današnjega dne ie prejela mariborska župa številne žalne brzojavke, med njimi tudi brzojavko SKJ Beograd in zagrebške sokolske župe, ki je pooblastila župnega starosto dr. M. Goriška, da jo pri današnjih pogrebnih svečanostih zastopa. Vsi udeleženci žalnega sprevoda se zbirajo pred Narodn'm domom, odkoder krene sprevod ob 16. uri po mestnih ulicah na Pobrežje. Pred Narodnim domom se bodo poslovili od pokojnika zastopnik posoj'lnice, zastopnik Saveza SKJ in zastopnik Sokolske župe Mar'bor. Na gro- bu bodo govorili zastopniki Sokolske župe, Udruženja dobrovoljcev, senator dr. Kramer, zastopniki profesorskega zbora, dijaštva, JČ lige, starešinske zveze »Ja* dran« in zastopnik Sokolskega društva Maribor I. Razpored pogrebnega sprevod je sledeč: fanfara sokolske konjenice, križ, venci Sokolov, vojaška godba, pol častne čete, dobrovolfci, Sokoli v krojih, Sokoli v civilu, godba »Drave«, rezervni oficirji in bojevniki, Maistrovi borci, ostale nacionalne organizacije, ki se korporativno udeleže sprevoda, šole, pevci, duhovnik', krsta, rodbina, predstavn'ki obla stev, predstavniki organizacij, oficirski zbor, meščani, pol častne čete, Sokolska konjenica. Čehi za dr. Pivka. Centrala čelioslo-vaško-jugoslovenske lige v Pragi je izrekla tuk. JČ ligi brzojavno sožalje ob smrti prvoboritelja za čehoslovaško-jugoslovensko vzajemnost in udanega prijatelja češkega naroda, ter naročila venec s češko trobojnico. Sokolsko društvo Maribor I. Naprošeni javljamo: Mesto cvetja in vencev v počastitev spomina blagopokojnega brata dr. Pivka naj se po možnosti daruje za s Vam prinaša Preskrbite si nemudoma zaželjeno srečko v kovačnici sreče in glavni kolekturi državne razredne loterije, bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru, Gosposka ulica 25, kjer je bila nedavno kupljena srečka, ki je zadela dva milijona! gradbeni fond Sokolskega društva Maribor I., kateri fond se prekrsti v »Dr. Pivkov fond«. Mala Nedelja. Sokolska četa vprizori na belo nedeljo ob 15. uri v Sokolskem domu narodno veseloigro »Miciki je treba moža« v prleščini s prleškim gostii-vanjem. Slovensko obrtno društvo vabi vse obrtnike k udeležbi na veliki obrtniški tabor v Ljutomeru, ki se vrši od 3. do 5. a>vrila t. 1. Udeleženci naj se takoj prijavijo v pisarni Obrtnega društva v Mariboru, Vetrinjska ul. 11/1. Ob zadostnem številu udeležencev bo društvo naročilo avtobus za nedeljo, dne 4. aprila. Vožnja z avtobusom bo stala okoli Din 55.—. Odhod iz Maribora, liotel »Orel« ob 7. uri zjutraj. V počastUev spomina našega dragega člana g. dr. L. Pivka poklanja keglaški klub »Svobodnih« Din 500 za dr. Pivkov sklad Sokola I. Danes sreda poslovilni večer priljubljene salonske godbe Ljubo Slamič v Veliki kavarni. Jutri popolnoma nov spored. Hotel »Orel« otvarja s 1. aprilom svoj kabaret in variete. Izbrani rodbinski artistični program: znani trio »3 Lopings« in čarovnik iluzionist mr. Wendland. Izlet na Seniorjev dom! Radi idealnih snežnih razmer: 160 cm divnega pršiča, prireja SPD Maribor, skupno s »Putni-kom« avtokarski izlet v Ribnico na Pohorju. Odhod v soboto, dne 3. aprila ob 14.30 izpr&d »Orla«, Grajski trg, odhod iz Ribnice v nedeljo, dne 4. aprila ob IS. uri. Cnca Din 45 za osebo. Smučarji izkoristite ugodno priliko in obiščite naše prekrasno zapadno Pohorje. Prijave pri »Putniku«, Aleksandrova 35, telefon 21-22. Sokolsko društvo Maribor I. Radi smrti brata staroste dr. L. Pivka je akademija preložena na nedoločen čas. Pariš, Pariš, Pariš! Prvo potovanje Putnikovega avtokara »Luksusekspres« od 27. aprila do 11. maja na svetovno razstavo v Pariš. Preko ital. in franc. Riviere, nazaj preko Švice in Dolomitov. Cena le Din 3.900.—. Prijavite se • čimpreje. Informacije Putnik, Maribor in '■ Celje. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Nekoliko topleje, vendar še hladno vreme. Na zapadu precej jasno, temperatura nad 10 stopinj, na jugu manj oblačno in topleje-na vzhodu negotovo vreme, mogoče ?e oblačno, toda suho vreme. Novice z Ljudske univerze. Izredno zanimiv klavirski koncert bo imel eden naših najboljših poznavalcev francoske gl3?' bc, skladatelj in profesor konservatorija L M. Škerjanc iz Ljubljane v veliki kazinski dvorani v petek 2. aprila ob 20. uri-Na programu so skladbe Faureja, Seve-raca, Millhaudja in slavnih komponistov Debussyja i;n Ravela. S predprodajo vstoP nic se je že pričelo pri ge. Zl. Brišnik g. Hoferju. Opozorilo: Radi simfoničnega koncerta dne 9. aprila se preloži proslava 151etnice Ljudske univerze in Prec^' vanje pisatelja F. Finžgarja o »Zvestob1 narodu in zemlji« na sredo 7. aprila 0,1 8. uri. h ZMienia in sveto Kako le tam, Ir/er izganiaio hudiia z bumerangom Vsako leto obiskujejo potniki iz raznih dežel v velikem številu z razkošnimi parniki Južno morje, kjer jim iznajdljiva tuj-skcpromctr.a prebrisanost predstavlja čare deviške, nedotaknjene zemlje. Pravi čar rajsko lepili otočij med Nizozemsko Indijo in Masajem pa se seveda ne razodene potniku, ki le za malo časa zapusti parnik in si to ali ono pristaniško mesto samo površno ogleda. Pa tudi oni, ki ži- vi v takih mestih daljšo dobo, spozna, da so »umetnije« zaslužka željnih domačinov le cenene lopovske ukane, in da izvajajo gola dekleta samo za dvomljivo ljudsko zabavo vse pne plese, ki le na videz kažejo in stopnjujejo versko zamaknjenost do ekstaze. Komur pa jc dano, da prodre nekoliko dalje in globlje v te zanimive pokrajine, bo doživel vse drugačne senzacije. K številnim posebnostim, s kojimi se ponašajo na primer Filipini, ki tvorijo s svojimi mnogimi tisoči jezer večinoma še neraziskan svet, spada med drugim ljudstvo Ina na otoku Leytc južno od I.uzo-ua. Kakor se na Filipinih srečuje najvišja kultura s skrajno primitivnostjo, kakor so si posamezna plemena svoje stare šege in običaje trdovratno ohranila kljub temu, da so si v neposredni bližini Evropejci postavili svoje naselbine, tako so tudi prebivalci otoka Lcyte do dana- šnjih dni ostali zvesti svojemu verskemu fanatizmu, čeprav so tekom stoletij od Evropejcev to ali ono prevzeli, človeku, ki poišče te potomce plemena Ina v njihovih oddaljenih naseljih, se nudi prav nenavadna »lika. Njihova zgodovina, ki ji lahko sledimo tja v osmo stoletje, dokazuje, da je bil brez dvoma med njimi razširjen prvotno islam. Ko pa so prišli nekako v tej dobi na Filipine Hiiidi, je povzročilo to dejstvo odpad od islama. Leta 1591 so zasedli te otoke Španci. Začeli so z ognjem in mečem širiti, krščanstvo in jc moralo tamkajšnje prebivalstvo sprejeti tudi to novo ver6. Tekom stoletij se je na tem otoku izoblikovala verska ločina, ki vsebuje in združuje značilnosti navedenih veroizpovedi in sicer od vsake nekaj. Petek praznujejo Wot svet dan. Ta dan se sestajajo verniki že zjutraj. Nesrečnežem, ki so nečisti in jih je obsedel sam bognasvaruj, privežejo vražjo masko. Na obrežju, kjer praviloma opravljajo to svečanost, se brez presledka oglašajo bobni, ki jih spremlja zmešano kričanje in divja godba, skozi vso to motnjavo pa sc vedno znova javlja zategel, zamolklo tožeč zvok. Obsedence privežejo k drevju in jim vezi tako močno in neusmiljeno zategnejo, tla začt*e nesrečneže prej ali sdej obhajati omedlcvica. Šele zdaj jili za nekaj časa odvežejo, potem pa jih znoV*1 privežejo. Zdaj sledi »najučinkoviteje* del izganjanja hudega duha. Svečetu* začnejo obsedence prav po domače Pje' tepati. To prijetno delo opravljajo z n 3iu ne oblije kri kar v curkih. Brez bese1eh ^ tarnanja prenašajo obsedenci to zdravljenje. Če pri teni omedljijo-.1,0 ‘ kajo svečeniki, da se zopet osvestijo, P ^ tem pa jim dovolijo očiščujočo koPe . morju. S stepenim telesom >» s i.,ni ml ranami naj se kopljejo v močno^s^. morski vodi — kakšno blažilno olaparu kaj ne! To pa še ni konec vseh slad sti. Kopeli sledi zopet večje ali :in“m število udarcev z bumerangom, k' . vna po stopnji obsedenosti. Pots^P žijo pomilovanja vredne »paciente« ^ pragozdni rob, kjer obležijo. dOKitr ^ jim telesne moči ne povrnejo, ^ seveda zgodi, tla se razmrcvarjen ■ tve radi posledic tega »zdravljanj« ‘. selijo na drugi svet. Sicer pa je v čju Južnega morja in sploh ' 'j^r deželah smrt lahka ali vsaj la«« ^ drugod. Kdor umre na ta nat saj prav gotovo odpre pot v 1 ni zemljl se je za svoje grehe pokoril Ze na in je odšel na oni sve* 0 c BeSa smrt na OKrešlju Tudi na Pecs skoro bela katastrofa Skupina mariborskih smučarjev je za velikonočne praznike napravila izlet na renu posrečilo, da je v neprostovoljni »smuki« zagrabil za neko drevo ter se Peco, ki bi se skoro končal z nesrečo, tako rešil preteče nevarnosti. Tudi Po-kakršna se je pripetila na velikonočni laka je plaz zagrabil ter ga zasul le do ponedeljek pod Storžičem pri Tržiču, prs, tako da se je lahko sam rešil iz ne- Točno ob 12. uri na velikonočni ponedeljek se je skupina smučarjev, med katerimi je bila tudi neka mariborska dama, podala iz Uletove koče na pot v do- varnega položaja. Ostali udeleženci so bili v trenotku, ko je zgrmel plaz v dolino, nekoliko zadaj in so z umljivim strahom opazovali razburljivi dogodek lino. Ko je prispela skupina nekako do j Takisto poročajo o velikem plazu na sredine poti, je nenadoma zgrmel v do-1 Okrešlju, ki je zasul skupino smučarjev lino snežni plaz, ki je zajel znanega ma- in je pri tem našla smrt Gradčanka Her-riborskega športnika Evalda Korena ter (mina Bruck, soproga profesorja. Njene .Rudolfa Polaka, sina hraniiničnega rav-! truplo bodo prepeljali v Gradec. V nje- natelja v Mariboru. Plaz je Korena potegnil s seboj kakih 100 metrov, vendar je pri tem ostal na površini in se ie Ko- nem spremstvu se je nahajal odvetnik g. dr. Pihler iz Maribora. mm Žrebanje: 14. in 15. aprsia 1957 državne razredne loterije Glavni dobitki po 1,50®. 1,1 zadele so do sedaj pri nas kupljene srečke. A. 1 ©PSUCr ilica 15 Gajeva 8 Znana, v^erna in s o S i d rt a postrežbah • ■; :.xlx«b Kino Union. Do vključno četrtka prekrasni film »Princesa Dagmar«. Petek sijajna veseloigra »Ugrab^jenje« — Gustav Frohlich. r Notar Fran Stupica, Brez petja, go- j Vorov m zvonenja je legel v grob na Ve-1 liki petek. Kot »slovenski uspeh« prišel ie pred 30 leti. Troje notarijatov je bilo prostih. Sv. Lenart. Zgornja Radgona in •Radeče, zadnji kot »slovenska-, prvi kot »nemška« posest. Trije kandidati — dva Slovenca in en Nemec — so se po- nameravano razstavo domača darila. Zategovali za ta mesta, med njuni pokojni, željeni so predvsem domači izdelki, na-Ko sta se poslanca Robič in Ploj obrnila rodne noše v normalni velikosti ali v mi-do ministra Kleina s prošnjo, naj imenuje maturi, razni ročni izdelki na noše (obu-Slcvenca za Sv. Lenart, je obljubil to Vala in oblačila), izdelki iz lesa. kovine, pod pogojem, če sme s-pristankom krajn-: gline itd. Darovi naj se izroče \ M-inskih Slovencev imenovati Nemca za Ra- boru v pisarni »roškega odbora Rdeče-deče. Krajnci so pristali. Nemški Volks- ga križa na sreskem načelstvu. II. nad-lat ie bil »nadmudren«. Sam sem prišel stropje. vsaj do 5. aprila, nekaj časa poprej, skrajno. V političnem Nočno lekarirško službo imata ta teden -Oziru je vlada med Slovenci takozvana Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu m slega. Trg ie bil trdno v nemških rokah, Savostova lekarna na Kralja Potra trgu. okolica po ogromni večini nezavedna. A' Kri jo tekla v Sp. Radvanju. Vcltko-POSojtlnici ie vladal kaos. Tajnik Gorjup nočno soboto so prepeljali v mariborsko je gospodaril po svoje, nato je zbolel in splošno bolnišnico s smrtnonevarnimi umrl. Tri leta ni bilo bilance. Oblast je poškodbami 31 letnega Ivana Brgleza iz radi tega globila dekana Jurčiča kot Sp.. Radvanja št. 69. Z 22letnim kij 'čav-Prcdsednika in ta se je rešil s premestit- ničarjem Jožetom Malekom iz Sp. Radovljo v Vuzenico. Volitve v okrajni za- vanja bi sta kvartala v neki radvanjski stop so bile pred vrati, a v trgu ni bilo gostilni, pa sta se pr' tem sporekla. To delavcev. Tako sem prišel brez lastnega je Maleka razdražilo, da je stekel domov sodelovanja v odbor Posojilnice ir.' Ka- po bodalo in pritekel z njim na Brglezo-toliškcga političnega društva. Posojilni- vo dvorišče, od koder je skušal najofer eo sem spravil v red, pomagal z uspe- udreti v Brglezovo stanovanje, pa je kom pri volitvah ter navezal stike z oko- stopila predenj Brglez-ova mati. Trenu-lico. Tedaj je prišel on. Prišel je iz kraju- tek zatem se je pojavil na dvorišču Ivan škega ozračja, kjer so se že bili navoliii Brglez, na katerega .ie Molek navali! z Vrednega poslušanja. Vstopil je takoj v bodalom in mu zasekal z njim dvoje Prve vrste snujoče se »Narodne stranke«, snirtnonevarnib ran pod srcem. Malčka Pokazal javno svoje negodovanje »slo- so vrli studenški orožniki takoj aretirali Saškemu« ozračju ter zahteval tudi od ter pričeli z zasliševanjem. Malck je od mene odločnega nastopa. Jaz sem srna- početka zatrjeval, da je ranil Brgleza z bal, da tukajšnje razmere še nc doptt- nekim malim nožičem, vendar je pod pri-ščajo razbitja sloge. Mojega nasveta pa kazanimi obtežilnimi okoliščinami kmalu 'h poslušal. Hotel jc čistega vina in kaj moral priznati, da je pri'napadu na Brgle-kinalu smo ga dobili. Ker se že poprej za uporabil posebno bodalo, ki ga .ie bi! Nisem popolnoma podredil komandi go- po izvršenem dejanju izroči! svoji sestri iovih gospodov, so me že težko gledali Faniki, ki je po daljšem oklevanju pri-v svojih vrstah, ko me niso več potre- znala, da je vrgla dotično bodalo v stra-tavali. Za izločitev pa ni bilo razumlji- nišče, kjer so ga res po izpraznitvi našli *ega razloga. Zdaj se je pokazala pri- na dnu. Malek se izgovarja s silobranom. f‘ka. Stavili so name kratko vprašanje, kar bo pa šele moral dokazati pred so-'hi z njim — ali z njimi. Odgovoril sem dišČem, ker izpovedujejo nekatere priče jk> svoji vesti. Posledica: vsesplošna iz- povsem drugače. °čitev. Tu je začelo njegovo delo. V svr-1 Vlom v občinski urad. V občinski uradi *° denarne samoosvojitve jc ustanovil Velka so vlomili doslej še neznani sto-' ^'avuo hranilnico, da probudi narodno rilci ter odnesli iz pisalne mize 2509 di-j;avest »Sokola«, kateremu jc stopil na narjev gotovine. V notranjost občinskega Spravi! je zopet v življenje Ciril urada so nri.šli storilci na ta način, da so ^todovo društvo. Iz katoliškega bral- j s sekiro, ki so jo ukradli iz sosednje župnega društva je napravil Čitalnico, da po- J nijske drvarnice, razbili vrata ter potem Ka*emo javno, da želimo tudi na kultur- nemoteno opravili svoi zločinski posel. V ph Polju svobodnega razmaha. Zabil je notranjosti občinske pisarne so pretaknili tenielje naprednemu življu — graditev j vsc kote in omare, ki so jih vlomilci raz-le prepustil kaj kmalu mm drugim, pili s sekiro. S plenom so storilci zaen- Dr. M. O. krat iVdnlli b-cz sledu. . Florenco Nightingshaflin sklad za višio ' Nepoboljšljiv. V Jezdarski ulici je oko-*°bi'azbo zaščitnih sester. V svrlio višje u P«Inoči opazil službujoči stražnik, ka-.^ohruzbe zaščitnih sester za specialno ko sfa dva moška nosila precej težke r°lniŠko,zdravstveno in socialno službo vreče- Pristopil jc k njima, toda oba sta J' organizirala Liga društev Rdečega «dv‘«la vreče ter bežala. Stražnik je te-tnža v Londonu višji teČai za zaščito kel za "hma ter prvega dohitel in are- \ mu Carinska unl a med Jugoslavijo m Bolgari?© SOFIJA, 31. marca. Bivšega .ministra Iprizadevanja na gospodarskem polju. Trebi predsednica skmpšč nškega finančne-j noico se proučuje možnost carinske uni-ga odbora dr. Janjiča, ki se je več dni je med Bolgarijo in Jugoslavijo, in sicer • nudil v Edgarji, so sofijski metropolit L (elan, številni zastanniki višje duhov-in jngoslovenski poslanik dr. Mom-’ fo JrrTbč spramljafi na kolodvor. Na ccrcnu je dri dr. Jm"; zastopnikom bol- na temelju carinske pogodbe med Srbijo in Bolgariio iz leta 1905. Tedanjo pogodbo sc našj skupni nasprotniki tedaj preprečilv Vsi moji razgovori so pokazali, da obstoja možnost ugodne rešitve grrsklh listov sledečo izjavo: »Jo popol-1 tega vprašanja, od katerega bo imelo- ve-•onia prbodna stvar, da se po sklenitvi j Ulio korist gospodarstvo obeh držav. Ta Krkta večnega prijateljstva med Bolga-j inožnest se sedaj proučuje v posebni juho in .jjjKCsfr/iju nadTjujejo zadevna' gosfoveffsfc© bclgarsk; komisiji. Mehika se odlaša ŽLNLVA. 31. marca. Glavno tajništvo 1 mistiku 41 rafifenth PARIZ. 31. marca. SVmčnji ekspresu' ob 29.35 .ie v iTžiru postaje D»x j Društva narodov je prejelo noto mehiške vlade, v kateri se zahteva, da sc Društvo narodov vendarle.enkrat prične ba-viti s problemom nevmešavattja v španski državljanski vojni. um Li sJecr tako, da je vrglo zadvja tn Pdmainve vc.zove iz tračme. X~k; cdrčk ;e bil ubit, drugi težko ra-;v.’n, Š'V.v!|p fftžie r£njen‘h znaša okoli m. ps 3. zid raj se je lahko vpo-ctavll premet na progi Pariz—Hecdaje. - •'*TfTrKT3T: i katerem bodo gluhonemi, z govorjeno be-sedo izvajali dve enodejanki. Ker je čini dobiček namenjen revnim in brezpo-^ . jselnim gluhonemim, naj nihče ne izosta- /no/ a doudi svoj čoKotski dom \ ne! prispevajte brez izjeme vsi! | v ponedeljek zediniva koncertna aka- iiiiinuiiiiuiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiilllMlIlll dem'5a, na kateri bodo nastopili: izborna .....................IlllllllllllllPIlIlllllli altistka ljubljanske opere Bernot-Golo- brczroselni delavec Avgust Turk iz oko- |,:>va’ mariborska plesalka Stitcinova m aiezposeini t. t.........._ koncertni piamst prof. Rene Gallatia. iilll lice Rogatca, ki je delal z lic';"'1 mV do' ^P°'rcd ic pester: arije, plesne točke pajdašem .tatinske .zlete« v Dr » - kIavjrske solisti2ne to£ke. lino. V vrečah so namreč nash 15 zaaa /- ------------------------------——....... ,, , — in Ijenih kokoši, ki so bile ukradene posestniku Štefanu 'Celofigi v Bresternici. Turka so pa zaslišanju izročili v zapore tukajšnjega sodišča. Za Turkovim pajdašem pa je izdana tiralica. Bmmim gšemiim NARODNO GLEDALIŠČE. Sreda, 31. marca ob 20. uri: »Sveta Ivana«. Red B. Četrtek, 1. aprila ob 20. uri: »Rdeči na* zovnjku i-rancu se dovoli graditi črpalko geluii«. Red C. . za nafto. Lahu Ivanu jz Maribora se od- Petek, 2. aprila: Zaprto. (Gostovanje v stopi brezplačno zemljišče pri sejmišču. Ptuiu.) ^ kjer namerava zgraditi tekstilno tovarno, Sobota, o. aprila ob 29. uri: »DR«. Gosto- kj a j0 niora v tei(U {ega ]eta pričeti vanje Mihajla Markoviča. jmttc Komunalne zadeve. Dne 22. t. m. se je vršila v mestni posvetovalnici javna seja. Sejo je otvoril predsednik dr. Remec in takoj nato podal svoje poročilo glede zgraditve hodnika in trase pri graditvi novega mostu črez Dravo, ki se bo predvidoma gradil že tekom tega leta. I Takoj po svojem poročilu je prešel na dnevni red, iz katerega posnemamo: Bre- PTUJSKO GLEDALIŠČE. graditi. Ustanovi se podružnica Borze dela v Ptuju. Brezposelnim se zniža brez- Petek, 2. aprila ob 20. uri: »DR«. Gosto.; Poselila podporajia 15 Din. ker so bili vanle »Narodnega gledališča« iz Mari-,sedaj Plačani visje kakor pa po drugih jj0ra> | mestih. Na Ormoški cesti se podereta dve Izvrstni interpret Nušičevili likov Mi- > Posl°Pjh v katerih stanujejo sedaj mestni v* ,r' ki «a Posečajo zaščitne sestre iz !irtal- d,ocim 1° drug! izRwd v temno noč. vs®n držav. Doslej jc iz Jugoslavije do- Izkazal° se je, da je stražniku padel v v15l|o ta tečaj osem deklet. Ka vzdrže-!roko 10 krat predkaznovani 31-letni skl-1'*! teaa tcčaka 10 osnovan poseben ; •"■■■•■■■■■■■■»■■■»■■■■■■■■■"■■■■»•■■■•■■■»■■»■■■■■■■»»■»■■■■■■■b 'i'1 'skl-d^ im,cnorn encc Nightinghal- Avto podrl barako, ki je zgrmela v Dravo Dn. ■ Ktr S(1 i>rispevki nezadostni, i , 4 ‘redi angleški Rdeči križ v kratkem' v I)ravskl dolini se je pripetila avto-‘-stavo, uri kateri prihajajo posebno v mobdska nesreča,- ki bi lahko postala Dol ■■■ p0sebllosti Posameznih držav in usodepolna.' Okoli U. ure je privozil po krajin vlerlr« nn ilfmra/n i...).. državni CCSti nroti Mariboru nelri str'-' U,in ctlet,c na doniačo obrt in indu- državni cesti proti Mariboru neki tovor-g!ej?k° proizvode. Ker je izkazoval an- n' avto’ ki ga šofiral 30-letni šofer Ci-v®skj Rdeči križ in vt angleški narod ril Podržaj iz Maribora. Pri kilomctr-^Jksh vojnah za osvobodjtev in ujedlnje skeni kamnu 21.170 pa je nenadoma iz-> našega naroda od lila 1876, dalje na- fgubil Podržaj oblast nad vozilom, ki jc narodu vso gmotno in osebno pod- z vso silo zgrmelo v leseno barako, ki gj & povsem na mestu, da so oddol- se je nahajala tik ob cesti in ki je slu-0 Angležem s tem, da pošljemo na žila kot stražarnica. Sunek Je bil tako delavci in se istim odkaže drugo stanovanjc v mestnih hišah, V poročilu odseka za mestna podjetja jc bil glavni predmet preureditev mestnega kopališča in zgraditev novega kopalnega bazena. V to svrho so že predloženi načrti in se bo z gradnjo čimprej začelo, tako da sc bomo že v tem poletju kopali v novo moderno zgrajenem kopališču. Za zgradbo kopališča je najeti v to svrlio posojilo. Porabil se bo tudi denar, ki je določen močan, da se je baraka podrla in tre- za brezposelne, ki se bodo pri tej zgradbi ščila v Dravo. Avto sam pa je obtičal ob !aposh l’, ip pa podpo/a bat!°,vl1nel' k> -,c železni obcestni ograji, »k« da jc le '»»IST ° ““Tf 'j hajlo Markovič gostuje v mariborskem gledališču v soboto 3. t. m. v izvrstni komediji »DR«. Nastopi v vodilni ulogi Ži-vote Cvijoviča, ki jo stalno igra v zagrebški drami in s katero gostuje širom Jugoslavije s sijajnim uspehom. V nedeljo popoldne priredi ljubljansko »Društvo gluhonemih« lasten nastop, na sok Din 30.000. Konjaški pdslj se pove- znašel v valovju Drave. Avto se je pri [ijo f desni breg konjaču na Hajdini, za ciini/n nvnn^ ...........................+«L a* levi breS Pa konjacu Vmklerju iz Budine. srečnemu slučaju pripisati, da se avto ni sunku precej močno poškodoval, tako da so ga morali v svrho popravila zapeljati v Maribor. Z avtomobilsko nesrečo, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev, sc sedaj bavijo oblastva. Po končani javni seji se je vršila tajna, v kateri so se obravnavala razna personalna vprašanja.___ Ne pozabi naročnine! BOiV JUAN 65 Gospe Gliuarjevi ni bilo po tem obisku nič kaj prav. Pri Katinki je doživela neuspeli. Tudi ji ni bila všeč suženjska uda-trost in pasja zvestoba, ki jo je opazila pri Zaglobj, ko je od daleč opazovala njegov razgovor z gospo Andrikosovo. Bila je odločena, da takoj po prihodu domov takoj poizve od Zaglobe, za kaj je prav za prav šlo. Da bi Zagloba, njen sedanji sluga in stalni spremljevalec po carigrajskih ulicah, bil komu drugemu udan razen njej, gospe Glinarjevi, tega ni mogla in ni hotela trpeti. Zagloba, ki je stopal ob njeni strani, pa je tiho, mirno korakal svojo pot. Kar pozabil je na An-drikosovo in Rovvlanda, ponosen na svojo lepo narodno nošo in lepe brke. Ko pa je Glinarjeva prestopila vrata svojega carigrajskega stanovanja, je takoj pozabila na vse to, kajti opazila je, da je v hiši precejšnje razburjenje. Služinčad je v veliki nervoznosti tekala po hiši. Takoj je pohitela k svojemu možu, da poizve od njega, kaj se je pripetilo. »Kaj je za božjo voljo?« je nervozno vzkliknila svojemu soprogu, ki je sedei za svojo pisalno mizo in čital neke papirje. »Draga Ida« je odvrnil Glinar. »Primoran sem, da takoj odpotujem.« »Kam?« je prestrašeno vzkliknila Glinarjeva, ki ni bila vajena takšnih nenadnih in skrivnostnih moževih odpotovanj. Glinar ni odgovoril, ampak je topo zrl predse. V tej zbranosti ga je znova premotilo novo, nervozno povpraševanje gospe Glinarjeve: »Moraš bežati? Kam hočeš? Si li doživel bankrot? Kaj molčiš? Govori, govori!« »Tedaj pa se je Glinar glasno zasmejal: »Moj srček, kar pomiri se« in jo pri tem poljubil na čelo. »Kar mirna bodi in brez skrbi. Nervoznost bi lahko škodovala tvoji lepoti. Tega menda nočeš, jaz tudi ne. Moj položaj je nasprotno uprav sijajen in bo s tem mojim potovanjem postal še sijajnejši. Več ti zaenkrat ne smem povedati.« »Kaj, kako« je vpila Glinarjeva. »In s tem bi me rad odpravil? Pa me ne boš. Ali naj ostanem tukaj v Carigradu sama, z bolanim strokom, v strahu in drugih nevšečnostih? Ne pojdeš, ne smeš odtod.« »Ida, bodi pametna. Nikar teh strahov. Kdo naj misli na to, da sem pobegnil. Službeno potovanje v Pariz bo pač ljudem zadoščalo kot vzrok moje odsotnosti.« »Pa ne bo zadoščalo. Zlobni jeziki bodo raznašali najgorostasnejše govorice. Nekaj važnega mi kaniš prikriti. Ti...!« »Moram, draga Ida, takšne stvari niso za ženske.« »Kako govoriš z menoj. Mar sem navadna žena, pred katero se morajo tajnosti skrivati? In tudi če gre za najdrznejšo špekulacijo, za najstrahovitejšo goljufijo?« »Nič takšnega. Pomiri se vendar. Kar ti hočem nakazati, je marveč tolike važnosti, da je menda niti pretehtati in pre ceniti ne boš mogla.« Glinarjeva je skomignila z rameni ter se okrenila proti vratom. »Ostani« je pripomnil Glinar in prišepnil svoji užaljeni ženi v uho. »Vse ti bom povedal. Gre za tajno misijo, ki jo 'mam izvršiti v Foreign Officu.« Lepa gospa je prisluhnila z napeto pozornostjo. Njeno lice je zajela lahka rdečica. Nato pa je Glinar poljubil svojo ženo in nadaljeval: (Se nadaljuje.) Huiiutke Mežke, Jugoslovaiiskf biseri«, nova ilustrirana revija našega obmejnega Maribora za pospeševanje tujskega prometa in turiz ma na ozemlju bivše mariborske oblasti. Propaganda za naravne lepote in druge zanimivosti ob Dravi, Muri in Savinji se je v zadnjih letih zelo razvila. Da se ta propaganda enotno usmeri in v posebni reviji osredotoči, zlasti na ozemlje bivše mariborske oblasti, je naloga in nameni nove ilustrirane revije »Jugoslovanski biseri, (Maribor z zaledjem), katere prva številka izide o Veliki noči. Revija bo prinašala članke in razprave tudi v drugih jezikih in kot taka razvila močno propagando tudi v inozemstvu. Glavno uredništvo je prevzel .naš znani pisatelj in potopisec prof. dr. Fran Mišič, Maribor, Smetanova 34. hovke ia i\uioMtske okolice Fiksiranje tečaja za turistične marke! Ze večkrat smo imeli priložnost (zadnjic ob priliki našega poročila o poteku študijskega potovanja ravnateljev naših potovalnih birojev po Nemčiji in njihovih izkustev na teni potovanju), da po-vdarimo ogromno škodo, ki izvira iz dejstva, da se tečaj za nemško turistično marko ne določa vnaprej za vso sezono, kajti le na ta način bi bila nemškim birojem in tudi potnikom iz Nemčije omogočena kalkulacija za potovania v- Jugoslavijo. Tudi naša agilna Tujsko-prometna zveza >Putnik,< v Mariboru se je z vsemi sredstvi zavzela za ugodno rešitev tega velevažnega vprašanja. \ saj delni uspeh je bil dosežen sedaj s tem, da je naša Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrstvom z veljavnostjo do 30. junija določila tečaj turistične marke na Din 14.— za eno marko. Na podlagi tega tečaja bodo vse poslovalnice »Putnika« turistom iz Nemčije honorirale potovalne čeke in kreditna pisma, kar pomeni v primeri s klirinško marko za 20°/o boljši tečaj. Za nemške turiste, ki potujejo v Jugoslavijo bi bilo na ta način vprašanje turističnega di-na rja na ugoden način rešeno. Upravičeno je tudi upanje, da bo ostal ta tečaj tudi po .30. juniju vsaj v isti višini. Ker je Nemčija za letošnjo sezono stavila na razpolago okrog lo milijonov mark, to je približno 140 milijonov dinarjev za potovanja v Jugoslavijo, lahko računamo. da bo letos na^e turistične kraje, pred vsem Dalmacijo iu Slovenijo, obijalo kakih dva-jset do trideset tisoč nemških gostov. V Borečih bo obratovala opekarna, ki je last radgonske občine. Ta opekarna radi slabega povpraševanja po opeki ni delovala že 8 let. S tem delom v opekarni si bo lepo število brezposelnih družin zaslužilo vsaj najpotrebnejše za svoj obstanek. Lepo uspel občni zbor JNS. V nedeljo 21. marca je po svojem okrevanju sklical narodni poslanec Lukačič občni zbor krajevne organizacije JNS za Malo Nedeljo, ki se ga je udeležilo 12 somišljenikov, in so se vsi vpisali v vrste JNS ter izvolili odbor, katerega sestava nam jamči za uspešno delo. G. poslanec j^ podal obširno gospodarsko in politično poročilo ter poročilo o delu poslanskega kluba JNS, ki si je mnogo prizadeval v proračunski razpravi, da bi bila bremena našega malega človeka čim manjša, dalje o novih taksah in drugih novostih novega proračuna. Poslančevo poročilo so zborovalci vzeli odobruje na znanje ter se navdušeno podali med svoje znance. Ciganska tolpa pod ključem. V okolici Zlatarja in Varaždina so orožniki polovili 25 ciganov, ki so izvršili več vlomov v sosednjih srezih in menda tudi vlom v Križevcih. Pri ciganih so našli mnogo raznovrstnega orožja. Njihov plen je iz-cazoval 250.000 Din vrednosti. hUndum Mouite lz mraza in snega v solnce in cvetje na franc, in italijansko Riviero in Dolomite s Putnikovim luksuznim ekspresom od 10—21. aprila: cena kompletnega aranžmana le Din 2.800.—, prijave najkasneje do 1. aprila. Informacije pri Putniku, Maribor in Celje. Družaben izlet v Graz prireja Putnik na splošno željo dne 8. aprila, cena Din 100 za osebo. Prijave pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22, 21-29. Zena (se potoži zdravniku): Moj mož govori vso noč v sanjah, sama ne vem, kako bi to preprečila. Zdravnik: Pustite mu do besede preko dneva. ♦ Zdravnik (bolniku): Bolnega se počutite, kaj vam pa fc? Bolnik: Gospod doktor, na noben način ne morem dvigniti več rok, da o nogah .sploh ne govorim. Spomnite s« CHDI Mali oglasi Razno KUHINJSKE OPR*VE ter spalnice izdeluje t»o nuj-ni/.lih conah; mizarstvo Un-ttrlculmer. VoiaSnlSku ul. 12. Za novoporoCence poseben popust- 1025 TOVARNIŠKO POSLOPJE z vodnim poganom 00 KS, pole K električnega daljnovoda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaljeno 2 km od podale, se odda v najem, oziroma Išče kompanlona za ustanovitev industrije, iute-resontl j>o5Ijlte ponudbe na upravo tena lista pod značko Nova Industrija«. 1S2N MESTO PISARNIŠKEGA PRIPRAVNIKA Je razpisano pri zavarovalnici v Mariboru. Oospodfe, ki so odslužili kaderslči rok nul vloZe proSnjc z obširnimi osebnimi podatki in opremljene z izpričevali, tako] na upravo M sta pod »Šifro »Stalna služba vi. Za odgovor ln vrnitev prilog jc »riložlti i0 Oin v znamkah. 139« Širite „Večeriiik“ VRTNICE nizke, visoke, plezalke in poljante v novih vrstah in barvah. Marelice, hruške, modri clematis, vrtne hortensije, mahonije, tulpe. mesečne jagode ter razile cvetlične in zalenjadne sadike. Vrtnarstvo Jemec. Maribor. Prešernova ulica* !330 Prodam PARNA ŽAGA v Mariboru, s kompletnimi stroji in veliko parcelo, na prodaj ua dražbi dne 12. aprila 1937. Informacije daie Zadružna gospodarska banka, podr. Maribor. 1601 N. S. U. MOTORČEK skoraj nov, kompleten z elek trično lučjo, ceneno na prodaj. Naslov v upravi lista. ____________1533____________ Če hočete DOBRO VINO piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente. 1477 Dvema gospodoma oddam OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom i i vso oskrbo. Koroška c. 27. ’5S7 LEPO OPREMLJENO SOBO veliko ali malo, v mirnem delu mesta, oddam. Souporaba kopalnice. StroBmajerjeva ul. 28. II, nadstr., 9. vrata. 1541 V naiem Vzamem v najem TRAVNIK s sladko travo, oziroma deteljo, ca. 200o do 3000 m% v okolici Maribora. Vprašati Filipič Jože, Studenci. Na Poljanah 54. ‘=92 Stanovanje ZA POMLADNO SEZONO ročne torbice, najnovcJJc v obliki, potni kovčegi v vsaki velikosti, nahrbtniki, šport ni pasovi, nogometne žoge itd. Velika izbira, najnlžjc ce re! Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 1255 Kupim____________________ KUPIMO KNJIŽICE Okrajne hranilnice v Slov. Bistrici proti takojšnji gotovini. Ponudbe na Kristal d. d. Maribor. 1602 Sprejmem SOSTANOVALCA iz uradniških ali obrtnih slojev. Cankarjeva 1 -II, desno. 1609 KUPIM SPALNICO rabljeno, dobro ohranjeno, plačam takoj. Naslov v upravi lista. 1599 lokal LOKAL takoj oddam. Meljska cesta 9, Božiček. 1598 Sobo odda DVE OPREMLJENI SOBI •s posebnim vhodom takoj oddani. Naslov v upravi »Veternika«. 1594 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28. pritličje, desno. 1608 SPREJMEM GOSPODA na hrano in sanovanje. Aleksandrova cesta 64, pritličje, desno, vrata 5. 1593 SOSTANOVALCA sprejmem. Orožnova 5. 1591 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanjc, cv-hrano. Frankopanova ul. H, priti, vrata 3. i589 DVA GOSPODA sprejmem v vso oskrbo. Mlinska ul. 31, drugo dvorišče levo- 1588 Službo dobi SLUŽKINJA. mlada, poštena, se sprejme takoj. Gostilna Kren. Pobrežje. 1605 Sprejmem za stalno KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose. Verdonik. Gosposka 44. 1604 SOBO IN KUHINJO ter sobo s štedilnikom oddam. Zrkovska 33. 1600 STANOVANJE oddam. Vojašniška 5. J611 IŠČEM SLUŽKINJO zmožno tudi nemškega jezika-Nastop takoj. Iniormacije se dobijo pri M. Klima, Maribor. Frankopanova 39-1. Službo išie DEKLE začetnica, išče službo Prl boljši družini. Naslov v upravi lista- K>07 j;F OTO AMATER j [ Razvijanje Vaših filmov ter prvovrstno kopiranje 1 > in povečanje samo na LUPEX in BROVIRA Strokovni* in hitroI j; Drogerija IVAN PEČAR, Gosposka uliea U»!! alib V Vi C T E M I f E dragi mrčes, ki vas nadleguj? • ■ B IV I ^ K stanovanjih un:čujc Desinsekcljski odd. Orožnova ul. Maribor Jamčimo za diskretnoit in uspeh. j NAZNANIJO! Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da prevzawcij' ij 1. aprilom t. I. trgovino z meianim blagom od *. Erbusa, Meljska ce*«3 v hiš« g. Božička. Prosim za naklonjenost vseli dosedanjih, kakor tudi novih ceni-inalcev, tor zagotavljam, da bom iste zadovoljila s svežim blagom..,590 ntmi cenami in dobro oostrežbo. Se vljudno priporoča Mara P>°: Podpisana jugoslovensko čehoslovaška liga v Mariboru javlja z boljo smrt svojega ustanovitelja, dolgoletnega predsednika in propagandnega govornika prof. dr. Liudevita Pivka blvlega narodnega poslanca v Maribora. Maribor 30. marca 1937. Jugoslovansko iohoslovaftk« lipa v Mariboru. Izda-ja konwrclj »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnscratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.