Hotmoktot
Pukehin
Pi/kchont
Huichnn
*U$Qng\
haSonchork " /\
Av j) p4kchohf Kunurk
'Hupkok\
USingosanVi	/kIsk:
'AS	t	\flMChonnr
//Mundmm f	'
//e	a	\j/	Mamw/n
jff» Seporif	T
Pyanggerq ftChhngdorj
ShoWHf^^Kumhw^ JUi.AL H*achpn\Wo(,fo*
Hwangju
\anson>,
rere/onff
Sinchon
famchonjom
Sibycnni \Kutnchon M&iiuQ
Taetan
^Ponmi/ni
Chunchon
Munsan
\Uijongbuj
'HongchOn
Samthok
inchon:
odobrili, Pr
BESEDE IVlflKŠALfl TITfl PREŽIVELIM BORCEM PRVE PROLETARSKE BRIGADE
Jugoslovanski rečni otok na Muri
že 6 dni pod madžarsko vojaško zasedbo
Gre za novo provokacijo proti FLRJ - Rimska vlada pristala na izročitev arhivov, ki se nanašajo na osvobojeno ozemlje
nBorba« obsoja raznarodovalno politiko Italije proti Slovencem
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26. — Vrhovni komandant Jugoslovanske ljudske armade maršal Tito je izvršil 23, t. m. pregled preživelih borcev in voditeljev prve proletarske brigade iz leta 1941. Ko je odgovarjal na pozdrave je maršal Tito imel kratek govor. v katerem je med drugim dejal;
((Drago nas je štolo tisto, kar imamo danes. Vem, da ni nikogar med vami, ki ni pomislil, kako bi bilo lepo, če bi vsi tisti tovariši, ki so bili takrat z na-TO*ž, bili tudi danes tukaj, da bi videli kaj smo z našo borbo do. segli. Toda, kaj hočete: take velike stvari kakor je svoboda in neodvisnost, kakor je nova družabna ureditev, se nikdar ne dobivajo na lahek način, to stane vedno velikih in najbolj dragocenih žrtev. Tisti, ki so Padli, so padli za najbolj vzvišeno stvar — Za, svobodo. Svoboda je tisto, kar predstavlja vedno najlepši ideal, najlepšo stvar za vsako bitje, za vsakega človeka, za ljudi in za narode. Za tako svobodo so se ljudje skozi stoletja borili in skozi stoletja padali in umirali. Za tako svobodo so izginili iz naše Bredine tisti, ki so bili globoko prepričani, da bo prišla lepša bodočnost, t. }.. da bodo rezul-t°ti njihovih naporov in njiho-vih žrtev vendar uresničeni)).
Bivši borci divizije «Italia» 5® italijanski prijatelji iz Milama so poslali maršalu Titu ob Priliki 10. obletnice Jugoslovanske ljudske armade čestitko. (•Italijanski partizani in prijatelji — je rečeno v brzojavu — se spominjajo skupne borbe za svobodo in neodvisnost jugoslovanskega in italijanskega naroda, ter ponovno izražajo iste občutke za prijateljstvo med o-bema narodoma«.
Jutri bo začela s svojim delio*m na drugem izrednem zase-y*uiu Zvezna ljudska skupščina FLRJ. Kot smo že poročali bodo na dnevnem redu zakonski načrti, ki so jih medtem sprejeli odbori za gospodarski bačrt in finance in zakonodajne odbora cbeh domov.
Danes je že šesti dan, odkar So madžarski vojaki zasedli neki rečni otok na reki Muri. Kot je bilo že javljeno, se je neka enota madžarskih oboroženih Sil 20. t. m prepeljala s čolni dez reko Muro in zasedla otok, ki je ustavni del jugoslovanskega državnega ozemlja. Po določilih mednarodnega prava,
ki bi morala veljati tudi za madžarsko vlado, če predstavlja mejo med dvema državama reka, potem poteka mejna črta tam, kjer je glavna struga reke. Otok, ki so ga zasedli madžarski vojaki pa je nastal tako, da je leta 1946 narasla reka Mura prebila neki rokav na jugoslovanskem ozemlju. Glavni tok reke je ostal neizpreme-njen_ in, nikdar se ni postavilo vprašanje označevanja nove meje. Lastnik imetja na omenjenem otoku je kmet Anton Cavlek iz vasi Goričani, ki je nemoteno v vseh prejšnjih letih opravljal svoje delo n® svojem posestvu.
Akcija madžarskih vojakov je V skladu z akcijo madžarskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je poskušalo to uzurpacijo sankcionirati z noto jugoslovanskemu poslanstvu v Budimpešti, v kateri se omenjeni otok jemlje kot madžarsko o-zemlje. Ta provokacija je označena samo kot nov poskus ustvarjanja neredov v tem obmejnem področju.
Istočasno je propadel še en poskus jugoslovanske vlade, da bi se popravili odnosi z Bolgarijo. Bolgarska vlada je zavrnila noto, ki jo je jugoslovanska ambasada v Sofiji Sred nekaj dnevi izročila in v kateri se poziva bolgarska vlada, naj v interesu miru preneha s sovražno delavnostjo proti Jugoslaviji in zagotovi pogoje, ki so potrebni za normalizacijo medsebojnih odnosov. Povod za to jugoslovansko noto so bili trije — eden za drugim — sodni procesi v Sofiji nekakšnim namlš-šljenim jugoslovanskim šipijo-nom. Vsa ta sojenja, ki so bila izvedena v manj kot enem mesecu, so predstavljala pravi tip montiranih procesov, ki so v navadi V kominformovskih državah.
Medtem je v Gorici zaključila svoje delo jugoslovansko-ita-lijansku komisija, k: je ona ustanovljena 23. septembra 1950 na podlagi mirovne pogodbe z Italijo z nalogo — kot smo že poročali — da pregleda vse arhive, ki se nanašajo na kraje priključene Jugoslaviji. Ti arhivi morajo namreč po mednarodnih predpisih biti izročeni Jugoslaviji. Ves zbrani material je komisija poslala ministrstvu za zunanje zadeve v Rimu na pregled in da bi nato odredilo njegovo izročitev jugoslovanskim oblastem, na kar je rimsko ministrstvo za zunanje zadeve tudi pristalo.
Delo te komisije je bilo zelo
Usoda evropske vojske Ha tehtnici v Parizu
Konferenca šestih zunanjih ministrov, ki se bo danes začela * Parizu, bo po francoskem mnenju odločilna ■ Nesporazum o Snovnem vprašanju naddržavne oblast^ in narodne suverenosti
PARIZ, 26, — z jutrijšnjo Pripravljalno sejo se bo začela konferenca šestih zunanjih ministrov držav, ki so udeleženi Pri načrtu evropske vojske. Jutri ob 15. uri bodo prisotni na prvi seji vsi zunanji ministri razen zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, kj bo prišel
nrv?Up'V pei?:k- in ki ga bo na
Prvi se ji nadcmestoval podtajnik prof. Hallstein.
Konferenca bc trajala tri dni in bo tretji se3tan«k zunanjih ministrov v zvezi z načrtom, o evropski vojski. Prva konferen-Ca je bila 15. novembra v Parizu. teden dni pred atlantsko konferenco v Rimu. drug., pa *9. in, 11. decembra v Strasbur-*u. Nato so izvedenci pripravili k*črc statuta evropske vojske. "Pričo raznih težav, ki so se Pojavile jP načik začasen in sledeče tri glavne toč-
]• predvidena je prehodna boba približno treh let, v kate-bi se organizacija dokončno "trdila;
, 2. na čelu vojske bo en sam k°misar za obrambo — ne Nemec niti Francoz - ki bo odgovoren svetu šestih ministrov m ropskenu parlamentu;
J. finansiranje evropske voj* ko se bo izvajalo s pomočjo -L, Snega proračuna; vrhovna . Issl bo odločila, kakšen mo. »o biti- prispevek vsake udete-e"e države.
t rancija, Italija in Zahodna vohčlja se zavzemajo za načrt j, Jak. obliki, medtem ko so , vtglja, Holandska in Luksem-'rg bolj previdne. Zaradi tega predvidevajo tudi nekako oJt, 'sn° dobo, v kateri lahko izava premisli svoj položaj, tih |rancr>skih političnih kro-■ ki so pri načrtu najbolj da hJJie51rani, zatrjujejo danes, hi«, o ° min*stri za vsako ceno , 1 nekaj doseči, sicer se bo Dirvi ®.vroPske vojske razbil še 2 elJ*l*ainlskq konferenco, ki bo • lebruarja v Lizboni. Zaradi .^Pripisuje pariški konferen-1 veliko važnost.
Jn«i vojaškem področju je na-t • Vključevanju narodnih frit v evropsko vojsko prtpruv J :• Sestavil ga je odbor izve-
der: “DSlaJvu K“ le, odbor izve-cozi l’,Pud Piedsedstvoni Fran.
•rt 1
Alphanda in vsi udeleženci av tako so se
sporazumeli, da to evropska vojska odvisna od visokega komisarja, ki bo odgovoren svetu ministrov.
Sporno pa je še vprašanje, ali naj ta svet ministrov sklepa soglasno ali z večino. Pod to na videz proceduralno formalnostjo se skriva osnovno vprašanje: bo svet ministrov nad-državen organ ali ne? Ob tem vprašanju se koncentrira najhujša opozicija držav Beneluxa. 3elgijski ugovori so v glavnem ustavnega značaja, skrivajo pa bojazen, da ne bi večje države vsiljevale svoje volje manjšim.
Tudi kompromisni predlog, naj se ločijo vprašanja, o katerih bo svet odločal soglasno, od onih, za katere* zadostuje večina, ni prinesel zaželenega uspeha, ker je nastal nov sP01' o tem. katera vprašanja se naj uvrstijo v eno ali drugo kategorijo. Največja težave zadaja vprašanje finansiranja, ki Je bilo tudi čer, ob kateri se je razbila strasburška konferenca.
Težave, kj so povzročile neuspeh konference v Strasbur-gu, obstajajo še vedno, vendar navajajo v pariških krogih dva dogodka, ki dajeta po mnenju teh krogov nekaj več upanja na uspeh. Prvi je stališče, ki ga je zavzel vodja belgijske opozicije Spaak, drugi pa je Churchillovo in Edenovo potovanje v Pariz. Tq potovanje sicer nikakor ni izpremenilo angleškega stališča o bistvu vprašanja — Anglija odklanja sodelovanje v evropski vojski —, vendar so angleški ministri, pravijo v Parizu, pokazali «nekaj več topline« do Plevenovega načrta.
Nitj najbolj optimistični opazovalci si ne upajo danes trditi, da se bo na pariški konferenci rodila evropska vojska, prav tako pa j« tudi malo onih, ki že v naprej napovedujejo neuspeh. Upaj0 pag na koncesije z obeh strani.
CATANZARO, 26. - Pri Rce-cabern&rdl je kmečka hči Rosa Marascio rodila četverčke ženskega spola, ki pa so živelj samo eno uro. Ves porod je bil opravljen v pol ure in brez pomoči babice, ker so popadki prišli nenadoma.
obširno, kajti potrebno je bilo pregledati ogromno število raznih spisov, ki se nanašajo predvsem na kataster in šole ter na dokumente o gozdnem bogastvu, železnici itd..
Komisija -je bila sestavljena iz treh jugoslovanskih in treh italijanskih delegatov. Jugoslovansko delegacijo je vodil Karel Mejak.
Današnja »Borba« objavlja obširen članek o Slovenskem narodnem gledališču v Trstu, jutrišnja številka. «Borbe» pa obširen članek pod naslovom ((Desetletja raznarodovalnega pritiska«, v katerem obravnava metode nasilja, kateremu so bili izpostavljeni Slovenci in Hrvati pod fašistično Italijo, zlasti pa metode raznarodovanja.
«A kako je danes Slovencem, ki so ostali pod italijansko okupacijo? Njihov položaj se ne razlikuje od položaja Slovencev in Hrvatov pod bivšo fašistično Italijo, čeprav poskušajo italijanski uradni krogi prepričati svet o naspr otnem. Italijanske oblasti niso do sedaj storile ničesar, niso niti pokazale namena, da bi s čimer kok popravile strašne krivice in zločine, ki so bili storjeni nad Slovenci in Hrvati Slovenskega Primorja in Istre. Nasprotno, iredentistični krogi v današnji Italiji in v Trstu zasnivajo na podlagi teh zločinov in raznarodovanja svoje zahteve za povratek teh krajev Italiji in govorijo o njihovem «italijan-stvu» — zaključuje »Borba« svoj članek.
Danes je Končno po petdnevnem potovanju skozi Romunijo in Madžarsko prispela v Beograd jugoslovanska delegacija, ki se je bila udeležila dela nedavno zaključenega V. zasedanja donavske komisije v Galacu.
R. fl.
Trygve Lie
o dosedanjem delu OZN
OSLO. 26. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie je danes v poslanici, ki so jo oddajale danske, norveške in švedske radijske postaje, izjavil, da je bilo razpravljanje v OZN prvih šest tednov sedanjega zasedanja «manj propagandistično in boli objektivno kakor v preteklosti«. Po njegovem mnenju je skupščina do- sedaj napredovala v sledečem:
1. Rahlo zboljšanje glede napetosti med Vzhodom in Zahodom; 2. delni uspeh glede nemškega vprašanja; 3. nadaljevanje naporov za pomoč nezadostno razvitim državam.
Lie je nato izjavil, da je_ še prezgodaj, da bi lahko točno ocenili rezultate 6. zasedanja skupščine, pripomnil pa je*, da je prepričan, da je bilo to zasedanje do sedaj različno od prejšnjih, v smislu «da je bli njegov ton bolj zmeren«.
«Jasno — je nadaljeval Lie — da so delegati brani)j svoja stališča in pogosloma so bila nasprotja precejšnja. Kljub tenu pg imam vtis, da se med delom skupščine mednarodna kriza ni poslabšala alj zaostrila. Na enem. od važnih sektorjev — glede-* tako imenovanega spora med Vzhodom in Zahodom — je prišle dlo rahlega izboljšanja. pod pritiskom manjših držav so velik,, države pristale. da stopijo v stik ob isti mizi m razpravljajo, se pogajajo in primerjajo svoja stališča glede atomskega nadzorstva in razorožitve. Dejstvo je, da med n jimi niso prišle do izraza samo sporne točke. Res je. da enotno stališče ni mnogo
napredovalo glede najvažnejših načelnih vrpašanj*. Lahko pa rečem, da bi v vsakem primeru lahko malokdo, ali p*a nihče, mogel res pričakovati, da bi sP velike države' na desetdhevni konferenci lahko sporazumele o temeljnih načelnih vprašanjih, glede katerih so bile* v sporu dolga leta.«
Po mnenju glavnega tajnika se je* z druge strani občutil vpliv onega mednarodnega javnega mnenja, na katerega' se OZN lahko sklicuje, tako, da s-e lahko reče*, da nihče, niti ena velika država, si ne more dolgo privoščiti, da bi šla mimo tega javnega mnenja.
Na koncu te Trvgv-e Lie izrazil mnenje, da iP bil potek razpravljanja izraz razpoloženja, ki vlada danes v svetu, in je izrazil upanje. da bo prišlo do premirja na Koreji; vendar pa bodo tudi potem še številne težkoče. Toda to kar se je zgodilo, fco v pouk vsem'.
Zemljevid kaže razmejitveno črto, o kateri so se bili predstavniki severnih Korejcev in Kitajcev ter predstavniki OZN sporazumeli pred enim mesecem, da bo obveljala, če bo v enem mesecu sklenjen sporazum o premirju. Rok trideset dni je sedaj potekel in sporazuma o premirju še ni. Podaljšan je bil rok za pogajanja za drugih 15 dni, ki pa ne velja več glede razmejitvene črte, razen če se o tem drugače ne sporazumejo
Ridgway pooblaščen podaljšati roh za sklenitev premirja za 15 dni
Tudi na včerajšnjem sestanku obeh pododborov ni bilo nobenega napredka - Ugibanja glede razmejitvene črte
WASHINGTON, 26. •— V dobro obveščenih krogih izjavljajo. da je bil general Ridgway pooblaščen sprejeti podaljšanje pogajanj v Pan Mun Jo mu za 15 dni.
Gledč razmejitvene črte je znano, da so se bili sporazumeli, da bo ta veljala cb podpisu premirja, če bo sporazum, o premirju podpisan v tridesetih clneh začenši od 27. novembra. Omenjeni dogovor predvideva tudi pogajanja za novo razmejitveno črto, če premirje ne bo sklenjeno v tridesetih dneh, in sicer, če sP obe stranki drugače ne iperazumeta. Vojaški krogi ugotavljajo, da se v zadnjem mesecu ni frontna linija znatno spremenila in je y glavnem ostala ista, ker so se suhozem-ske vojne operacije skoraj popolnoma ustavile. Kakor se zdi, ne predvideva viseko ameriško poveljstvo vojaških operacij, ki bi lahko spremenile sedanjo frontno črto, zaradi česar bi bilo potrebno pogajati se za novo razmejitveno področje.
V takih pogojih se zdi, da se bo «malo premirje« podaljšalo vzporedno s podaljšanjem roka zai pogajanja, dokler ne bo sklenjeno pravo premirje.
V washingtonskih diplomatskih krogih ugotavljajo glede tP vesti, da je bil dogovor sklenjen 27. novembra, toda ta dan temelji na uri Daljnega vzho-dia. zaradi česar je na podlagi washingtonskp ure dan podjpisa 26. in ne 27. novembra. Diplomatski krogi so mnenja, da je za delegate, ki se razgovarjajo o premirju, sedaj bistvena točka preprečiti obnovitev bojev v velikem obsegu. Zato so mnenja, da se bodo naglo sporazumeli o podaljšanju reka
Kar se tiče pogajanj, pa so opazovalci mnenja, da je malo verjetnosti, de bj se predstavniki cbeh strani sporazumeli in podpisali premirje še pred polnočjo jutri. Številni opazovale, se celo sprašujejo, ali so Kitajci in severni Korejci sploh imeli kdaj namen podpisati premirje. Nedvomno so Kitajcj in severni Korejci med poga-jan ji v Pan Mun Jcmu tudi nekaj popustili, vendar pa odklanjajo še nekatere korake, ki bj omogočili dlckončnj sporazum. Malo verjetnosti j-e, da bi svoje stališče spremenili v zadnjem trenutku.
V Tokiu so mnenja, da so Kitajci ip severni Korejci izkoristili dolga pogajanja, ki so se začela preteklega junija, in okrepile svoje vojaške sile na Severni Koreji. Zmanjšanje bojev jim je omogočilo, da so zamenjali one ediafke. ki so bili med* boji najbolj, prizadeti. Verjetno je tudj število divizij v prednjih postojankah m v zaledju sedaj . %rije, kakor pred meseci. Znano je tudi, da raz-polagaijo* kitajske in severnoko-rejskP sile sedaj z učinkovitejšim orožjem. Najvažnejši novi element v zadnjih šestih mesecih pa je pojav močne letalske sile na Severni Koreji. Lahko se trdi, da 501 zavezniki zgubili na Koreji nadoblast v zraku.
Razen tega	opazovalci
sprašujejo, ali ne" bodo severni izkoristili okoliščino, da sedaj poveljstvo OZN ve, 'na katorih področjih Severne Koreje so ujetniška taborišča. Ugotavlja se namreč, da so ta taborišča prav na Področjih, skozi katera gredo glavne prometne poti, ki vežejo Mandžurijo s Severno Korejo. Ker si bodo zavezniki nedvomno prizadevali, da ne bombardirajo tleh področij, bodb te* prometne poti avtomatično zaščitene.
Medtem se pogajanja v Pan Mun Jomu nadaljujejo. Pododbor za tretjo točko dnevnega reda se je sestal kakor običajno, toda tudi danes brezuspešno. Glavni spor je šP vedno okoli obnovitve letališč na Se-vemj Koreji-
Tudi podobar, ki razpravlja o vojnih ujetnikih, se je dane? sestal samo zjutraj ter se bo ponovno sestal jutri. Na današnji seji so Kitajci in severni Koreje; izročili prva pisma zavezniških vojnih ujetnikov, namenjena njihovim družinam. Admiral Libby je gudi poročal, da so severni še dalje* zahtevali pojasnila .o 40.000 ujetnikih v zavezniških rokah, o katerih niso »poročili imen. Predstavnik OZN je izjavil, da je bilo ugotovljeno, da je 37.000 od! teh Ujetnikov dejansko Južnokorej-cev in zaradi tega niso več ujetniki.
S svoje strani vztrajajo za-
vezniki. naj jim severni dajo pojasnila & 50.000 ujetnikih, ki niso na seznamih severnih. Tipa so odgovorili, da ne vedo o tem nič. Izročili so nekai dokumentov, ki trdijo, da so cenitve zaveznikov glede števila ujetnikov nesmiselne.
Iz Ženeve javljajo medtem, da mednarodni odbor Rdečega križa ni še dobil odgovora na svojo ponudbo ministrskemu predsedniku Severne * Koreje, naj bi bili delegati omenjenega Rdečega križa pooblaščeni delovati na Severni Koreji na podlagi ženevskih konvencij, in to z namenom, da pomaga jo .pri organiziranju repatriacije vojnih ujetnikov.
Volna nevarnost se manisa, nravi Adenauer
BONN, 26. — V božičnk poslanici* nemškemu ljudstvu je zvezni kancler Konradi Adenauer izjavil, da se je v letošnjem letu nevarnost vojne zmanjšala, jn izrazil upanje, da se bo mednarodni položaj leta 1952. izboljšal. «0 božiču 1950 — prav; Adenauer — je bil svetovni mir v mnogo več j; nevarnosti kot letos«.
Volilni incidenti v Iranu
TEHERAN, 26. — Ze tretjič v tem tednu poročajo o volilnih incidentih v Belbahamu v bližini Abadana. Ret oseb je ranjenih.
Po poročilih iz uradnega vi--ra pogajanja med veleposlanikom ZDA Hendersonom in Mo-sadekom še niso končana. Ne morejo se sporazumeti o načinu izročitve 23 milijonov dolarjev, ki so bili obljubljeni Iranu v okviru Trumanove četrte točke.
Smilim o iAem peMeiu
BAGDAD, 26. — Iraška vlada je pooblastila ministra za gospodarstvo da podpise sporazum med vlado in petrolejskima družbama «Khanaqln Oil« in
Sk ozi sito in rešeto
Gospa Fonda-Savio
Neka gospa iz Trsta ki se piše Fonda-Savio je bila pred nekaj tedni v Parizu kot predstavnica tržaških organizacij «Asscciazlone Famiglie Čadu-ti in Guerran in eAlleanza Fa-mlliari Dispersl in Guerra». V Parizu je imela namen pred Organizacijo združenih narodov zagovarjati zahteve sorod. nikov italijanskih ujetnikov v SZ, hkrati pa tudi goCoriti o vprašanju ((istrskih deporti. rančev in trpljenju ki ga morajo prenašati s Titovim režimom prebivalci v coni B in v v Julijski krajinln. Gospa Fon. da-Savio je po povratku v Trst pred nekaj dnevi poročala v »Societi di Minerva» o lem, kaj je v Parizu opravila.
Dejala je, da je imela konferenco v «Krožku latinske Amerike«, kjer se sestajajo predstavniki številnih francoskih društev in veliko število inozemskih žena, ki delajo Pii OZN. Bila je nadalje tudi pri francoski organizaciji «Pri)atel)i svoboden. Povsod so jo poslušali vse dotlej. dokler je govorila o ujetnikih v Rusiji, ko pa je začela govoriti o «trpljenja v com B in Julijski krajini)) In o Italijanih «v jugoslovanskih koncentracij, skih taboriščih)), pa tržaško šovinistično gospo sploh niso hoteli poslušati. Zato se je v svojem poročilu zelo hudova-1
la, češ da v Parizu niti ne <ve-do o vsem tem ničesa r.
Se bolj pa se jezi glasilo rimskega «Nacionalnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo» tednik «Difesa A-dlridticm, ki pravi, da je vsega tega kriva rimska vlada, ki je »lab propagator. medtem, ko so Jugoslovani boljši propagandisti. Svojo jezo zaključuje ta list takole:
«Toliko je res, da so mnogi na Zapadu morali čakati vse do 20. marca 1948. da bj zvedeli, da je Trst italijansko mesto*.#
Bogve, koliko časa bodo morali na «Zapcdtt čakati«, dbkier ne bodo izvedeli kaj o vsem tem piše «Difesa Adria-ticav, slasti pa, da sta vsa Julijska krajina in Dalmacija italijanski?
Bogve, ali ne bi bilo bolje, dia je gospa Fonda-Savio pustila v Trstu svoj protijugoslovanski bes in v Pariz« rajši povedala, kdaj in kako bodo italijanske žene pomagal? zaceliti rane jugoslovanskim že-nam in otrokom, fco jim je že nemogoče povrniti 400.000 mrtvih ki jih je s svojim zahrbtnim nanadom na Jugoslavijo povzročila Italija
Huda napaka
Ameriški senator Milica R. Ycung je bil nedavno v Evropi, kjer je obiskal več držav,
med katerimi tudi Anglijo,. Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Kb se je vrnil v ZDA jč izjavil, da je opazil, da v nekaterih evropskih državah vlada precej majhno zanimanje za skupno obrambo. Za Italijo pa je dejal, da ne verjame, da je ostalo še kaj sposobnosti za borbo. Glede Jugoslavije je rekel, da. je opazil več volje za borbo bolj cenijo ameriško pomoč kot v drugih državah. Zato je predlagal, da bi se morala ameriška pomoč omejiti samo na tiste, ki kažejo voljo za obrambo.
Italijanski lisk je te izjave ameriškega senatorja Younga seveda zamolčal. Najhujši italijanski iredentisti pa pišejo, da ni prav storil, temveč da bi bilo potrebno ameriškemu površnemu in nevednemu senatorju pošteno odgovoriti in mu povedati, kaj je pravzaprav Z Italijo. Takole razlagajo ti iredentisti, zakaj se Ita-Ija ne mara boriti:
nSedaj, ko Italijani vidijo ameriško prijateljstvo do Tita, kj je še vedno komunist, nočejo tvegati borbo zato, da bi si obdržal ukradena ozemlja... In da ne bi bito nobenega dvoma, ;e treba povedati tudi, da Italijani predlagajo račun.
V katerem je poleg Trsta tud\ Julijska krajina, Zadar in kolonije«.
Čudno, da niso v ta račun
vpisali tudi Dalmacije, saj smo te besede našli natiskane v zadnji številki tednika «Julij-, cev in Dalmatincev)). Huda. napaka, kaj ne? Kaj bo rekel Gannella, ki ima pri vsem tem tudi glavno besedo?
Zgolj formalnost
Tem skromnim predlagačem računov je nadvse pri srcu Vid ali. Oni namreč predvidevajo v Trsti! spomladi občinske volitve in pravijo, da so perspektive za zmago, ((naravnost sijajne)). Zupan Bartoli si mora le izbrati med Vidali-jem in Sporerjem, Seveda, se bo odločil za Vidalija, ki je bivši kolega sedanjega rimskega vojnega ministra Pac-ciardija, a Pacciardi je pred kratkim svečano obljubil, da bodo italijanske čete kmalu ‘n prav gotovo vkorakale v Trst.
Tl «Jtdijci in Dalmatincis pa so začeli v svojem tisku propagirati tudi Vidiilijevo tezo o <ijugoslovanski nevarnosti« za kominformovske drža-ve. Ti Vidalljevi zavezniki gredo še dalje od Vidalija samega in pravijo celo, da se je «objektivno jugoslovanska grožnja povečala...»
Pričakujemo torej, da bo v kratkem prišlo do fuziie med MSI in KPI, kar bi bilo zgolj formalnost za tisto kar v bistvu že obstaja.
((Rafidain Oil«, kj sta odvisni od AIOC.
Po tem sporazumu bodo naprave obeh družb, med njimi rafinerija v Khanaqinu, prešle v last iraške države. Za določen' čas bo družba ((Khanafjin Oil« v imenu iraške vlade in pod njenim nadzorstvom vodila naprave za pridobivanje petroleja, za rafiniranje in za razdeljevanje. Prevzela bo tud izobrazbo iraških tehnikov. Obe družbi imata precej omejeno proizvodnjo.
SOFIJA, 26. - Stili osebe so bile obsojene oa smrt pod obtežbo vohunstva v korist Turčije, Anglije in ZDA. Sest obto-encev Je bil0 obsojenih na zaporne kazni od 6 do 20 let.
Težave francoske vlade v proračunski debati
Na vladni predlog je skupščina vrnila finančni komisiji predlog proračuna, ki je pasiven za 360 milijard lir • Komisija noče odobrili novih davkov • Plevenovo prizadevanje za socialistične glasove
PARIZ, 26. — Francoska narodna skupščina fc, sklenila vrniti finančni komisiji načrt proračuna. Komisija bo morala finančni zakon še enkrat proučiti, parlament, pa bo v njem začel razpravljati šele čez dva alj tri dhi.
Na današnji seji skupščine je finančni minister Renč Mayer izjavil, d:a izkazuje proračunski načrt, kot ga je predložila finančna kemisija, primanjkljaj 360 milijardi frankov; in da ga je zaradi tega treba vrniti komisiji. Ministrski predsednik Flčven pa je poudaril, dia* bo vlada, če bo potrebno, zahtevala glasovanje o zaupnici ob vsakem posameznem! členu zakona.
Prejšnji tedlen je finančna komisija* glavne skupščine črtala glavry člene finančnega zakona!, jti na; bi omogočili vladi, d!a krije izdatke za prihodinje leto. ki so predviden; na 3370 milijard frankov. Komisija je zavrnila predlog za lO-odstotiia zvišanja dbvkr.v in odklonila pooblastilo vladi, da izvedb reformo socialnega skrbstva in o železnicah. Obe ustanovi imata 15 milijard frankov mesečnega deficita. Komisija je pozvala vladio, naj varjjp.ie in naj razpiše notranje posojilo.
Vlada* meni, da proračuna ni mogoče kritj brez povišanja davkov in noče sprejeti pasivnega proračuna: kot g*a predlaga finančna komisija*. Ni pa zelo verjetno, da bi komisija hotela spremenit; svoje mnenje. Zato mailo upanja, dia se* bo predlog proračuna čez dva ali tri dni vrnil v parlament' s kakršno koli bistveno spremembo. V komisiji so glasovali proti vladnemu predlogu komunisti, socialisit in de-goliati.
Vlada se pa opird n» dejstvo, da je prav finančna* komisija v zadhjih tednih že' odobrila* proračun za leto 1952 ra*zen vojaških stroškov. Komisija ;*« sprejela, posamezno in skupno, proračune 33 civilnih ministrstev. Okoli 100 sprem injevalnih predlogov je' predvidevalo' povečanje izdatkov, kar bi deficit povišala n*a približne milijardo frankov. Zaradi tega se ie vlada odločila za uvedbo novih davkov, ki b; povečali dohodke za 571 milijard frankov.
Na opozicijo je naletela tudi vladna zahteva, nat se ji dajo
pooblastila, da. sm® za reformo socialnega skrbstva in železniške uprave* izdajati zakonskP ukaze' brez nadzorstva parlamenta*. Poslanci vidijo v tem prikrajševanje* njihovih zakonodajnih pravic. Socialisti se še posebej upirajo tem zakonskimi ukazom, ker »e bojijo, da bi jih vlada, ki je sestavljena iz. sredine in zmerne desnice, uporabila za* nazadnjaško politiko do nacionaliziranih industrij! in ustvarila precedente za od-pravljaniie nekaterih pridobitev delavskega razreda,
Ker obsega protiproračunska koalicija, socialistov, golisfcv in komunistov (ki so se znašli na skupnih pozicijah prot; proračunu, čeprav vsak iz čisto drugačnih razlogov) več kot polovico poslancev, bi vlada pri glasovanju o zaupnic; vsekakor propadla.
Ministrski predBedlmk sondira zato teren pri socialistih, da bi jih pridobil za podporo vladni »politiki. Med božično prekinitvijo zasedanja parlamenta, se* je socialistična delegacija raztovarjala s Plčvenom, Meni-jo, da bo Pleven poskušal pomiriti socialiste z zagotovili, da bodb reforme socialnega skrbstva in železniške uprave samo* začasne* jn obenem take, da bi bile sprejemljive tudi za socialiste. V štirih mesecih pa naj bi skupščina* glasovala o zakonih. ki b; dokončno preuredili te 'dVP ustonovi*.
Poleg* tega se bo Pleven o-bilno1 posluževat grožnje, da bo zahteval glasovanje ° zaupnici, Padca vlade v današnjih razmerah socialisti po vsej priliki n® žele; ker b; bila vladna kriza praktično- nerešljiva-
George Kennan
novi veleposlanik ZDA v Moskvi
WASHINGTON, 26. — Predsednik Truman je imenoval Georga Kennana za veleposlanika ZDA v Moskvi. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Short. ki je sporočil to vest, je Obenem izjavil, da je Truman «z velikim obžalovanjem« sprejel ostavko dosedanjega velepoa.cinika v Moskvi, admirala Allana Kirka. Short je dodal, da je sovjetska vlada pristala na Ken-nanovo imenovanje. Kennan je poklicni diplomat.
DANES BODO IZPUŠČENI štirle ameriški letalci?
Ameriška viada bo plačala 120.000 dolarjev - Komentar beograjske «Borbe»
WASHINGTON, 26. - Državni departman je izročil glede štirih ameriških letalcev, ki so zaprtj na Madžarskem, sledečo izjavo:
«Odkar je 19. t. m. letalo ameriškega letalstva prisilno pristalo na Madžarskem, si je ivashingtonsku vlada stalno in nujno prizadevala, da doseže izpustitev in repratriacijo štirih ameriških letalcev.
Sporočilo od 23. t. m. o procesu proti tem letalcem pred madžarskim vojaškim sodiščem in njih obsodba na znano globo ali Pa na zapor sta ustvarila nov položaj. Politika ZDA ostane predvsem v tem, da doseže njih osvoboditev. Ameriški odpravnik poslov v Budimpešti je imel od 24. 'decembra tri razgovore s funkcionarji madžarskega zunanjega ministrstva glede izpustitve letalcev. V smislu prejetih navodil je odpravnik poslov sporočil madžarski vladi, da bo ameriška vlada, če bodo letalci takoj izpuščeni, plačala globo, n*a katero so bili obsojeni. Zaradi praznikov ni madžarski zunanji minister mogel oskrbeti uradnega prepisa pravdnih spisov in tudi nobene izjave glede dneva in postopka o izročitvi letalcev ameriškim oblastem«.
Se prej je predstavnik državnega depa rtma na Michael Mac Dermott izjavil, da bodo ZDA plačale globo pod pogojem, da madžarske oblasti letalce prej izpustijo.
Predstavnik ameriškega P°; slaništva v Budimpešti je nocoj izjavil, da z ameriške strani ne bodo nič objavili glede izpustitve letalcev, pred obiskom, ki ga bo ameriški odpravnik poslov napravil jutri zjutraj na madžarskem zunanjem ministrstvu. Kljub temu pa potrjujejo v obveščenih krogih, da bodo štirje letalci izpuščeni jutri zjutraj.
Predstavnik madžarskega poslaništva v Washingtona je nocoj izjavil, da je madžarska vlada sprejela ponudbo ZDA za plačilo 120.000 dolarjev globe v zameno za izpustitev štirih letalcev. Vendar pa je dodala, da letalcev ne bodo mogli izpustiti pred jutrišnjim dnem.
Se preden je bila objavljena uradna izjava državnega de-partmana, so se z raznih strani v ZDA postavljali predlogi, naj se globa zbere med privatniki in naj jih ne plača vlada.
«New York Times*« pa je mnenja, pa} ameriška vlada plača zahtevani znesek; to ps ne sm« pomeniti za madžarsko vlad® imuniteto. Po plačMu izsiljenega zneska, «tako kakor se plača navadnim Razbojnikom, zalo da se reši življenje žrtev«, je treba po mnenju li-
sta »pribiti odgovornost in nato določiti primerno kazen«. «Ko bo na podlagi dejstev ugotovljeno ravnanje Madžarov — nadaljuje list — bo na ameriški vladi, da odredi ukrepe, ki jih bo lahko in ki jih bo morala pod vzeti kot represalijo, tudi zato da prepreči, da bi se taki primeri ponovili«
Beograjska »Borba« piše, d*a je to prvikrat, da se nekje »vohuni« obsodijo pa denarno kazen zaradi prehoda meje. Hkrati je to tudi pivi primer, da se Za enkratni nezakonit prehod meje plača res astronomska globa 30.090 dolarjev.
2e od prvih vesti o usodi tega letala in od prvih obtožb je bilo jasno, da Je to ((dobrodošel« primer, ki ga bodo sovjetski propagandisti izkoristili, da skušajo popraviti svoje pozicije. na zasedanju glavne skupščine OZN v Parizu, kjer je delegacija SZ s svojim voditeljem Višinskim ponovno prišla t dokaj neugoden položaj pred svetovno javnostjo pod udarci in utemeljenimi obtožbami jugoslovanske delegacije zaradi sovražne politike Sovjetske zveze in njenega poslušnega bloka proti Jugoslaviji.
Ta primer je tudi poizkus reševanja sovjetskih obtožb v »obtožb; zaradi napadalne aktivnosti ZDA in njihovega vmešavanja v notranje zsdeve ZSSR« pred Združenimi narodi.
Toda vsa propaganda ni dosegla zaželenega usoeha in Sovjetska zveza je bila v Parizu ponovno obsojena kot nemiroljubna, napadalna in brezobzirna sila. Prav tako so bile zavrnjene njen® obtožbe proti ZDA, ker je tudi tu šlo samo z*a to, da 3e z obsodbo vse politike ZDA prikaže Sovjetska zveza kot miroljubna sila in se s tem zakrije njeno pravo lice,
Ker jim vse to ni uspelo, so na Madžarskem uprizorili sojenje s tako neverjetnim in nepričakovanim izidem. Čeprav je političen uspeh izozstal, -le da se dobi nekaj dolarskih deviz. Vprašanje pa je. ali bo 120.000 dolarjev ostalo na Madžarskem ali pa bodo v skladu z linijo bratske pomoči preši* v Sovjetsko zvezo.
Egiptovski očitki libijskemu kralju
PARIZ. 26. — Komisar OZN za Libijo bo predložil v januar-ju glavnemu tajniku OZN dokončno poročilo o svojem delu. Prihodnji mesec bo prenehale delovati tudi visoka komisija OZN za Libijo, ostalo pa bo v funkciji vse leto 1952 v Libiji razsodišče treh članov, ki je bi-
lo imenovano lansko leto na podlag; sklepa skupščine OZN. To sedišče se bo bavilo v glavnem z odprtimi vprašanji med oblastmi nove libijske vlade na eni strani io dosedanjimi državami - upraviteljicami na drugi strani.
Predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva je izjavil, da »je ravnanje libijskih oblasti do egiptovskega predstavnika* v Tripolisu presenetljivo«. Novj libijski kralj je namreč zaprosil egiptovskega ministra, naj počaka en teden s predložitvijo poverilnic, čeprav je sprejel poverilnice britanskega ministra Predi tavniik je dodal, da je bi) Egipt «vedno iskren in zvest brat Libije in si je mnogo prizadeval. da ji pomaga k neodvisnosti. Tj napori bi morali biti lejalno priznani.« Namestnik egiptovskega zunanjega ministra je izjavil, da čaka egiptovski minister v* Tunisu navodila svoje vlade ;n se bo dlanes sestal z libijskim ministrskim predsednikom.
Abesinski kralj je danes čestital libijskemu kralju in mu spcrcčil, da Abesirvija priznava novo neodvisno libijsko državo.
822 smrtnih žrtev božičnih nesreč v ZDA
CHICAGO, 26, — Po podatkih agencije United Pi'ess so božične nesreče v ZDA zahtevale 822 smrtnih žrtev. Od tega je 536 oseb umrlo v cestnih nesrečah. 96 pri požarih, dve v letalskih nesrečah in 188 v raznih nezgodah. Največ nesreč je bilo v Texasu; zahtevale so 96 mrtvih. V Kaliforniji je bilo 66 mrtvih, v državi New York 41. v Georgiji 32, ter v Kentusky-ju in v Michingano 31.
Veliko število cestnih nesreč (čeprav je nižje, ket so pričakovali' je trebu pripisati ne le povedanemu prometu za praznike temveč tudi mrazu in megli. V VVisccnsinu 1" v Chicagu je zapadlo 2.40 m snegu. Številne avtomobilske ceste so skoraj neprehodne. Predsednik Truman, ki je prebil božič v svojem rojstnem mestu Iud-pendence m opravil običajnega* jutranjega sprehoda, ker so bile ceste zaledenele.
COPIAPO (Čile), 26. — Bud požar je uničil skoraj ves center važnega rudarskega središča Copiapo, ki šteje 30.000 prebivalcev. Škodo cenijo na Y*ž kot en milijon dolarjev. Ogenj je uničil i| velikih trgovskih stavb, številne druge pa so razstrelili, dg bi preprečili razširjanje požara. Žrtev ni bilo,
PHIMOHSKI DHEVKIK
      _________
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za Kulturni dom
Leto VI - Štpv 30S n 9931	Poštnina plačana v gotovini
-	t,177-3;	Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 27. decembra 1951
Cena 20 lir
27. decembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, četrtek 27. decembra
Janez Ev., Pelislav Sonce vzide ob 7.45, zatone ob 16.26. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 6.59, zatone ob 14.55. Jutri, petek 28. decembra Tepežni dan, Zorica
ALI «IE TRŽAŠKI PRORAČUN RES PASIVEM?
Italija nič ne daje, ona samo jemlje!
Kova postavka okroglih o milijard je v proračunu samo »ato, da dokazuje njegov delicit in »radodarnost**
m
Proračun za prvo polletj 1952. je povzročil številne zelo ostre polemike. Znova se postavilo in tokrat zelo ostro vprašanje deficite tržaškega proračuna. Šovinistični tisk bi rad ta deficit č»m bolj razpihnil jn z njegovo pomočjo dokazoval, da je Trst gospodarsko odvisen od Italije in da ne more brez te «radodarne» pomoči živeti.
Deficit Tržaškega ozemlja rna daljšo zgodovino	in
prvič predmet besnih polemik.
Vanj so začetka vključevali tudi vsote, ki jih daje Italija za gradnjo lad-j. Ker pa so vse te ladje namenjene za okrepitev italijanske trgovske mornarice, je postalo celo ZVU jasno, da pravzaprav ne spadajo v kategorijo deficita in jih je ie preračunu za drugo polletje 1951 izključila in vnesla kot poseben dodatek izven prora-činskih postavk. Prav tako je vsota za gradnjo ladij izpuščena iz letošnjega proračuna za prvo polletje 1952. Pri tem bi pripomnili, da smo mi že pri prvem proračunskem dogovoru opozorili, da prispevek za gradnjo ladij ne spada v proračun in da je moralo preteči precej časa, preden so gospodarski strokovnjaki pri ZVU uvideli tako očividne stvari.
Ce izpustimo iz proračun^, prispevek za gradnjo ladij, postaja tako opevani in iskani deficit vedno manjši. Stvarno je deficit Tržaškega ozemlja iz leta v lelo padal. Poglejmo kaj pravijo številke. Ce upoštevamo, da je bil prispevek za gradnjo ladij tudi v preteklosti vnesen nepravilno v proračun, dobimo sledeče gibanje deficita: 1949 leto 1 polletje
3.415.918.000 lir; 2 polletje 3.6C9.071.000 lir; 1950 leto 1 polletje 2.062.019.000 Ur; 2. polletje 1.080.653.000 lir.
Ce bi sestavljali proračun z istim kriterijem dalje in ng bi vnašali vanj novih — milo rečeno — čudnih številk, bi bil sledeč:	1951 leto 1 polletje
302.977.855 lir; 2 polletje
149.730.000 lir; 1952 leto 1 polletje 508.851.211 lir.
Številka za prvo polletje 1952 ne predstavlja deficita, temveč prav obratno, višek za dobre pel milijarde lir!
Tako b; bil videti proračun, če ne bi vanj vnesli novih čudnih postavk v zaokroženih milijardah lir.
Kot vidimo v našj, tabeli gibanja deficita, ki je sestavljena na osnovi uradnih podatkov ZVU, deficit strmo pada in ze v prvem in drugem polletju tega leta ne predstavlja več resne številke ter se. obratno, v prvem polletju prihodnjega leta spreobrne v aktivo.
_ Prav zato so pa poskrbeli šovinistični krog; rimske vlade, da so prišle v proračun o-menjene čudne številke, ki so spremenile položaj. Tako -je po uradnih virih deficit mahoma narasel v drugem polletju 1951 na 5.149.730.000 lir in v drugem polletju 1952 na 4.491.149.789 lir.
Da so dosegli to računovodsko mojstrovino, so vnesli v proračun novo postavko, ki ima zelo dolg naslov: eNetto 'razlika med dohodkit pobranimi na anglo-ameriškem ozemlju STO na račun italijanske republike in dohodki, pobranimi na ozemlju italijanske republike na račun anglo-ameri-skega ozemlja STO».
Prvikrat smo čuli o tej novi postavkj na tiskovni konferenci lani, ko je izjavil Mr. Ha-roldson, šef odseka za firince in gospodarstvo ZVU, da bi morali prišteti k deficitu še 4 milijarde lir te famozne razlike. Drugič smo imeli opravka s to postavko že v proračunu za drugo polletje 1951, ko je ta Postavka že znesla lepih okroglih 5 milijard lir. In tretjič imamo opravka s to postavko v proračunu za prvo polletje 1952. ko znese zopet okroglih 5 m lijard lir.
Iz navedenih podatkov o gibanju proračuna lahko sklepamo. da so vnesli te okrogle milijarde v proračun samo zato, da lahko dokazujejo, da je proračun pasiven. Prav zato bi radi imeli jasen odgovor:
«Zakaj niso vnesli v proračun teh postavk, že prej. ko je bil dejansko: pasiven»?
«Ah takrat ni obstajala ta: «Netto razlika med dohodki, pobranimi na anglo-ameriškem ozemlju STO na račun italijanske republike in dohodki, pc branimi na ozemlju italijanske republike na račun anglo-arr - riškega dela STO«?!
Za sama zaokroženost števila nam dokazuje, da ne gie pri teh famoznih milijardah za točen račun, • temveč za število, ki je ocenjena na oko. Se bolj pa nam to dokazujejo postavke, ki sn vnesene v dohodke in to davek na proizvodnjo petroleja in carina na kavo.
Na račun petroleja bo pobralo ozemlje 5 milijard in na ia-•čun kave 1 milijardo. Dstaie davščine in carine ne pridejo, razen malenkostnih izjem, v poštev za našo obravnavano postavko.
Pet milijard znese petrolej. Približno 80 odstotkov petroleja prepeljejo v Italijo. To se pravi, da bi znesel davek na ta predmet, ki ga plačajo italijanski potrošniki, a pobere tržaška financa, največ 4 milijarde lir. Tudi vse kave uvožene v Trst ne porabijo potrošniki, živeči v Italiji, temveč je dobršen del ostane doma ter jo uporabijo potrošniki živeči v Trstu; Pa če bi celo sešteli obe številki, bi dobili komaj pet milijard lir. Kje oa so oni predmeti, ki jih porabijo tržaški po-troSniki, a pobere zanje carino ln davke italijanska finančna
uprava? Te carine in ti davki morajo tudi znesti lepo vsoto.
Nemoralno se nam zdi vnašati v proračun na oko sestavljene številke samo zato, da se napravi usluga šovinističnim krogom. Kratkovidno pa je vnašati te številke na ta način, da jih ze površno proučevanje postavi na kaj tenak led.
Pa kje so drugi predmeti’
Velika večina, če že ne skoraj vsi, petrošnih predmetov, kf jih porabi prebivalstvo Tržaškega ozemlja, izvira iz Italije,
Samo od januarja do avgu-stg tega leta je znesla netto razlika med uvozom in izvozom sladkorja iz Italije na Tržaško ozemijp 3.900 ton. T0 se pravi
Italije
da je plačalo tržaško prebival, stvo najmanj 360 milijonov lir cavkov (9o lir p'ri kg) v teh mesecih na račun italijanske vlade.
Pa ne samo potrošeni predmeti, tudi velika večina surovin potrebnih za tržaško industrijo in predvsem obsežne količine osnovnih surovin in polizdelkov potrebnih pri gradnji ladij, pride iz Italije.
Kje so vse te carine, davki I in naddavki?
..Kaj ne znesejo tud; te davščine obsežnih vsot?
Teh pet milijard, ki jih menda daje posredno italijanska vlada, ima še drugo juridično in gospodarsko ozadje. Z rimskim sporazumom sklenjenim
I 1948. leta. se je italijanska vla-1 I da svobedno odpovedala prav l tem vsotam, ko je podpisala va- j lutni in carinski sporazum. Po ! tem sporazumu pobira vse ca- j rine in davke nastale na našem ozemlju ZVU. Potemtakem ni odvisno od enostranske volje italijanske vlade in od popustljivosti ZVU, kam spadajo ti dohodki.
Italijanska vlada in šovinistični krogi, ki izražajo njeno mnenje, se oklepajo tega sporazuma kot pijanec plota. Prav gotovo rie iz «čustvenih» razlogov, temveč zaradi koristi.
To pomeni, da italijanska vlada ne daje nič. temveč jemlje. Ona sicer izpušča, in to s primernim hrupom, iz svojih rok neke vsote, pa dobiva zato po-' polno gospodarsko oblast nad bogatim mestom, dobiva zato vse njegove valutne zaslužke (samo v pol leta od ameriške okupacijske voiske po 6 milijonov dolarjev) dobiva cd njega vse njegove pristaniške zaslužke. izkorišča vse brodnvje tega me“ta, ves njegov industrijski potencial in končno onemogoča ga kot nevarnega konkurenta svojim pristaniščem.
Kje tičijo vzroki
sindikalne pasivnosti v Trstu
1LILP A NESREČA NA P O N T E R O S S U
Po trčenju se avlo zvrne vkanal in izgine pod vodo
Policijski agent in 2 mladeniča rešili iz vode ponesrečeni potnici
Huda nesreča, ki bi lahko zahtevala dve smrtni žrtvi, se je zgodila včeraj približno ob 18-45 v Ul. Rema v višini križišča z Ul. Rossini. Le hrabrosti treh ljudi se moramo zahvaliti, da se stvar ni končala huje.
Ob tisti uri je «Fiat 500» v kateri sta bili 2Q-letna Lia Lai Larga Bar. t e cehi a št. 9 in 16-letna Concetta Selvo iz Ul. E. Toti vozila po Ul. Roma. V višini križišča z Ul. Rossini -je avto hotel prehiteti «Fiat 1400», ki ga je šofirala Nives Po-leselli jz Ul. F. Severo 47, ki je nenadoma iz neznanil vzrokov trčila v zadnji del lažjega vozila. Kaj se je zgodilo takoj nato, je do sedaj še nerazumljivo. Dejstvo je, d& je «Fiat 500» nadaljeval svojo vožnjo po Ul. Roma jn nepričakovano zavil ter končno padel v kanal pri Ponterossu.
Lahko vozilo se je s svojima potnicama nekaj časa obdržalo na površju, nato pa se je pola-oroa začelo potapljati. Slučajno -je bil na mestu agent u-pravne policije'Oleto Pizzul, ki ' je takoj slekel suknjo, si sposodil žepni nož in skočil v vodo. kjer je takoj prezeral platneno streho avtomobila. Ker sam ni mogel rešiti žensk, je splaval ponovno na površje in začel klicati na pcmoč. Takoj sta se dv;.. mladeniča, in sicer 21-letni Stelio Maggi iz Jerič-, ljevega trga in 16-letn; Livio Susa iz Ul. Padovan 3. vrgla v vodo in skupno z agentom potegnila na površje obe ženski, kj sta bili že v težkem stanju. Takoj nato je na mesto nezgode privozil rešilni voz Rdeče-križa z zdravnikom, ki je Laievf priskočil takoj na pomoč. ker je bila pomoči bolj potrebna. Ker so ljudje domnevali. da mora biti še kdo v potopljenem avtu, je 24-letni gasilec Sergio Tippi skočil v vodo in pogledal v avto. toda k sreči ni bilo treba njegove pomoči. Avto je bil prazen. Obe ženski so takoj odpeljali v bol-
nico. kjer so ju sprejeli v resnem stanju. Na vsak način pa zdravniki upajo, da jima bodo rešil,; življenje. Tudi agent u-pravne policije se je moral zateči v policijsko ambulanto, ker se je pri reševanju ranil z nezem. Hrabra mladeniča so morali sprejeti tudi na opazovalnem oddelku bolnice, vendar stvar ni huda. oba sta precej premražena in bosta verjetno kaj kmalu odšla ponovno domov. Kasneje sc gasilci potegnili tud; avto iz vede.
„Lučanje" sv. Stefana v Boljuncu
Niti slabo vreme ni ustrašilo radovednežev, ki so se tudi letos v velikem številu zbrali na bcljunskenr trgu «Na Gorici«, da vidijo «lučanje sv. Stefana« ki se v Boljuncu na. dan sv! Stefana leto za letom ponavlja ze rz starih časov, tako da, niti • najstarejši ne pomnijo od kdaj
Običaj je prav gotovo večini bralcev »Primorskega dnevnika« že znan, ker se je tudi prejšnja leta o tem pisalo. To je eden izmed redkih običajev, ki so se po naših vaseh še ohranili iz prejšnjih časov.
Prav ko se je bližal čaE «lu-čanjas, kmalu po popoldanskem cerkvenem obredu, je začeli/ liti kakor iz škafa. Toda to ni preplašilo radovednežev in še manj bojevitih deklet, ki so se pripravljale na «lučanje». Prav ko je na jbolj lilo, se je' nenadoma z vseh strani vsula tudi... gosta toča jabolk in pomaranč, ki so neusmiljeno frčale okrog glav, posebno mladih fantov. Zelo spreten moraš biti, da se ubraniš pred to «točo». kajti že' misliš, da sj na varnem, pa cd strani ali od1 zadaj prifrči kaj vate. vsem ostalim v zabavo,. Otročad pa najbolj nestrpno čaka tega dne. Tudj ta se ni ustrašila dežja in se je vsevprek podila za sladko ((to čc» po trgu. Proti vsakemu pričakovanju je dež prinesel še več živahnosti in številni rado-
vedneži so nanj sploh pozabili, tako da je tudi letos «lučanje» prav lepo uspelo.
Zaradi ljubosumnosti cigani med seboj
Ob pol dveh popoldne je morala policija nastopiti v gostilni «De Zan» v Ul. de- Ma-celili, kjer so nekateri mlajši cigani in sicer 20-letni Lovrenc Hudorovich. 19-letni Ivan Hu-dorovich m 25-letni Bruno Hu-dorovic. vsi brez stalnega bivališča, napadli verjetno iz ljubosumnosti in pošteno premlatili 52-letnega Carla Dorija ki se je moral zateči v bolnico. Možu so samo zaradi ran na nosu in glavi nudili prvo pomoč,
Danes bo skupščina delavcev, ki so zaposleni v pomožnih podjetjih v ladjedelnici Sv.* Marka. Vprašanje teh delavcev, ki je nastalo ob odpustu večje skupine, se že dolgo vleče, ker rav nateljstvo CRDA noče ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Vsekakor tudi to vpraša-nje dokazuje, kako malo pomenijo sindikati za industrijce. saj so bili vsi protesti delavcev proti odpustom doslej zaman.
Voditelji Enotnih sindikatov »e v zadnjem času često pritožujejo, da ne kažejo industrije; nobenega razumevanja za pravične zahteve delavcev, kakor da bi sp bilo tc- .sploh kdaj dogajalo, če ne bi jih delavci s pomočjo svojih odganizacij k temu prisilili. Vse te pritožbe so nesmiselne in vzbujajo med delavci le pasivnost in nekak fatalizem,. Namesto da b; voditelji Enotnih sindikatov priznali. da tiči vzrok za težki položaj delavstva prav v njih samih zaradi njihove kapitulantske politike, skušajo sedaj zvrača.ti krivdo za tc- stanje na Delavsko zbornico. Pri tem pozabljajo, da je vsa njihova a-keija v poslednjih letih bila le v prid buržoaziji. saj je bil njihov glavni posel hujskanje proti «titovcem» in proti delavskemu gibanju v coni B, kar« so počenjali tudj vsi šovinisti. No, in sedaj žanjejo Enotni sindikati le plodove te njihove politike.
Najotipljiveje se pri tem kaže odnos voditeljev Enotnih sindikatov' do Razrednih sindikatov, katerim skušajo skupno z Delavsko zbornico na vsakem koraku onemogočiti delovanje, pri čemer jih podpirajo tu.dt industrijci. Razredno zavednim delavcem v tovarnah stalno grozijo, na vsp načine skušajo preprečiti, da bi delavc; šli obiskat jugoslovanske' tovarne in delavce, skupno z Delavsko zbornico se na vse načine trudijo, da nP bj prišli zastopniki Razrednih sindikatov v odbor Za obrambo dela v tržaškem pristanišču.
Ko so Razredni sindikati predlagali dnotlen in splošen nastop za izboljšanje mezd in plač, se ni izvršni dober Zve-zP enotnih sindikatov sestal, dr bi o tem predlogu razpravljali.
temveč so raje razpravljali o ((slabem, položaju« delavcev v coni B ter tako nenovno napeljevali vodo na mlin tržaških iredentistov jn Delavske zbornice.
Prav zaradi; tega delovanja Enotnih sindikatov, da ne bi bilj Enotni razredni sindikati zastopani pr; nobenih pogajanjih, se lahko Delavska zbornica požvižga na Enotrv- sindii-?<iate im izkorišča položaj v svoj prid. Zato je lahke na nekem sestanku voditelj Delavske zbornice Pinguentini na u-pravfčeno pritožbo Razrednih sindikatov posmehljivo dejal, da ima Delavska zbornica v rokah «nožev ročai«, čemur so voditelj; Enotnih sindikatov pritrjevali, ne zavedajoč se, da gre to tudj njim v škodo, kar potrjujejo vsi sindikalni dogodki.
Prve letošnje obdaritve ob novoletni jelki
Podporno društvo oz. glavni cdbor ter vsi okrajni in terenski odbori so že vse pripravili za letošnjo obdaritev cb novoletni jelki. Nabiralna akcija je bila izredno uspešna, saj nabrana vsota daleč presega lanskoletno. Tako so tudi odbori lahko pripravili otrokom lepe zavitke, da bodo zadovoljni otroci, potrebni pa bedo v njih dobili tudi marsikaj koristnega. Zdaj je tudi že vse pripravljeno za obdaritve. V nekatere kraje bo prišel «Dedek Mrazu, drugod pa bodo pred obdaritvijo zabavale lutke. Prve obdaritve se prično že jutri, nato slede še ostati kraji, kakor vidite najavljeno na III. strani našega dnevnika.
DRAMATIČNO DRUŠTVO V TRSTU i
Kakšna bo usoda uslužbencev odseka za ekonomska dela
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA						
Pr	ijel	nai	Franco	zlnla ln	njen Ilir	izem
17. novembra tega leta sta čez mejo pri Devinu stopili na tla Tržaškega ozemlja 2 prikupni Francozinji, in sicer 25-letna Marcelle Jeanne Bourdon in 22-letna Christianne DucTUet. Na potnem listu je bilo jasno napisano, da prihajata kot turistki. željni spoznati priTodne lepote Trsta in okolice. Takoj sta se nastanili v hotelu ((Columbia«, v Ul. Geppa in se spravili na sprehod po mestu. Več kot lepote Trsta so ju mogoče zanimale lepote moškega spola v lepo urejenih in vedno čistih uniformah z znamenji US.
Ker se v središču mesta nista preveč znašli, sta obe podjetni Francozinji šli na Opčine, kajti razgled je tam gotovo lepši. Panorama se razširi ne samo na morje, temveč tudi v zaledje, kjer naravnost mrgoli lepih in prijaznih mladeničev, ki med
GORIŠKEGA
PUŠKI Dl
Na zadnji seji goričkega pokrajinskega sveta je glede na bližnje praznike vladalo že precej božično razpoloženje. To dokazuje tudi majhno število udeležencev. Po otvoritvenih besedah je spregovoril slovenski svetovalec Bratuž, ki je izrazil predsedniku Culotu sožalje zaradi izgube njegove matere. Njegovim besedam so se pridružili tudi vsi ostali svetovalci.
Se preden so pričeli z obravnavo posameznih točk sporeda, je Culot pojasnil, da so izdali milijon lir v prid poplavljen-
cem.
To vprašanje pa je med svetovalci večine povzročilo nov predlog, jn sicer ta, naj bi italijanska vlada priskočila z gmotnimi sredstvi na pomoč številnim »julijskim beguncem«, ki so morali iz političnih razlogov zapustiti svojo zemljo in kj sedaj živijo v pomanjkanju. Popolnoma se strinjamo s tem, da se istrski begunci nahajajo v dokaj slabem gmotnem položaju. Istega prepričanja so tudj sami italijanski listi, ki so pred časom objavili obširne razprave o neznosnem življenju beguncev predvsem v raznih italijanskih begunskih taboriščih. Ce pa je to dejstvo in za to imamo številne dokaze, potem se vprašajmo, kdo je povzročitelj tega zla. Ali ni to predvsem demokristjenska vlada in vsa njena propaganda naj se italijansko prebivalstvo Iz k Jugoslaviji priključenih, krajev izseli v Italijo, kjer jih bo čakalo samo dobro.
Prpdlcg o pomoči istrskim beguncem je naletel na ugoden odmev in to prav gotovo samo zaradi dejstva, ker so istrski begunci «žrtve» sedanjih političnih razmer. Ko so svetovalci večine sprejeli ta predlog pa niti malo niso Domislili, da biva v Gorici tudi veliko število brezposelnih, katerih življenje ni nič boliše ali pa še celo slabše od beguncev, kajti njim so oblestj zgradile udobna stanovanja in jim nudile precejšnje
denarne podpore. Trumi brezposelnih ljudi, navadno družin-' skih mož, pa oblasti doslej še niso dale niti počenega groša. Poleg tega v večini . primerov njihove družine bivajo v vlažnih kleteh ali na podstrešjih, ker nimajo denarja, da bi plačevale boljše stanovanje.
V bistvu gre torej v Obeh primerih za čisto socialno vpra-sanje, pri katerem bi oblasti ne smele biti pristranske in gleda-l nJL ene ®'cozi politična očala, druge pa sploh zanemarjati, kot d® bi rie bili člami iste državne skupnosti. Zato smo mnenja, da če bo pokrajinska uprava pri rimski vladi izposlovala denarne podpore za begunce, da morajo to prav tako storiti za brezposelne, ker je njihov življenjski položaj še bolj brezupen.
Odbornik Gaspardis je pričel s prvo točko sporeda, in sicer s citanjem poročila o protaču-nu za leto 1952. Na podlagi njegovih besed je razvidno, da bodri znašali dehodki 831.500.000
JpA-1	je	všteta tudi
doklada 184.500.000 Ut. ki jo ie pokrajinski odbor zahteval pri državi, da krije proračunski primanjkljaj. Tudi izdatki znašajo 831.500.000 lir.	na
Proračun za leto 1952 bo imel torej za 184.500.000 lir primanjkljaja in ie za 300.000 Ur večji od primanjkljaja v lan-skem letnem proračunu.
V nadaljnjem se je pričel razgovor o primanjkljaju Pokrajinski odbor nj navedel točnih poročil o kritju primanjkljaja, niti ni pojasnil, kako so nadomestili lanski proračunski primanjkljaj. Mnenja pa so, da bodo rva podlagj zakonskega osrjutka št. 1853, ki ga je že odobrila finančna in senatorska parlamentarna kombija podaljšali tudi za leto 1952 zakon št. 575 od 30. julija 1950. ki določa 7 milijard lir za izpopolnitev , občinskih in pokrajinskih primanjkljajev v proračunskem letu 1951
Naša pokrajina je dobila v 1949 letu 117 milijonov, 1950 le-
ta pa 80 milijonov, predvidevajo, da bo za leto 1051 dobila 100 milijonov lir. Pooblaščeno ministrstvo še ni poslalo točnej-ših poročil.
Tatovi na delu za praznike
Za praznike so se tatovi domenili, da ne bodo stradali, zato so se pred dnevi v pozni noči vtihotapili na neko dvorišče v Pevmi, last Petra Bresciani-ja. Brez vsakega truda so prišli v vežo stanovanja. Tu so poleg dobr0 zalitega zajca pobrali še avtomobilsko kolo, sesalko in plahto. Z obilnim plenom so jo neznan; tatovi popihali iz hiše. Naslednjega jutra je moral Bresciani na žalost ugotoviti, da so mu čez noč1 neznani tatovi odnesli iz veže ves vre; den material. Tatvino je mož nemudoma prijavil orožnikom, ki so začeli s preiskavo.
Padec na mokri cesti
Včeraj zjutraj se je 55-letni Pellizon Guido iz Ul. Formica 14 namenil s svojini nečakom 4-letnim Jurijem k sorodnikom k Rdeči hiši. Odpeljala sta se s kolesom. Vozila sta počasi in previdno, ker je bita cesta mokra. Toda nekaj pred hišo sorodnikov je Pellizon zdrsnil in Padel na tila ter s seboj po vlekel še malega nečaka. Pri padcu se je deček malo rabil levo oko, medtem ko si je njegov stric prizadel manjše poškodbe po celem obrazu. Rešilni avto Zelenega križa ju je pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jima nudili prvo pomoč.
Seznami na vpogled
Goriški župan sporoča, da si lahko interesenti na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi št. 8. I. v petih dneh, jn sicer od 27. decembra dalje ogledajo sledeče sezname: glavni seznam občinskega davka za leto 1952 in dopolnilni seznam 1. vrste družinskega davka za leto 1952 in za leta 1950 in 1951.
Interesenti si lahko ogledajo zgoraj omenjene sezname v uradnih urah.
prežvekovanjem svoje gume izpuščajo po pogledu na kako lepo telo. nežnega spola vklik začudenja in občudovanja. Jasno je, da si tam podjetno dekle kaj kmalu najde družbo jn svojega prijatelja, ki je pripravljen s Coco Colo, s che-wing gumem in s paketi cigaret poplačati svojo spremljevalko za »izgubljeni« čas. Francozinji sta takoj razumeli, kako je z zadevo in kmalu sta se znašli sredi vrveža v neki plesni dvorani. Policija ju seveda ni pustila pri miru, temveč ju je stalno zasledovala. Nekega dne ju je tudi aretirala, ven dar ju je takoj izpustila, ker se nista ničesar pregrešili proti postavam.
Kljub temu pa je policija stalno zasledovala obe tujki. Ena izmed teh je nekega dne odpotovala, medtem ko je Bourdon ostala še vedno v našem mestu. Kaže, da se je dobro počutila in hkrati dobro zaslužila.
Toda policija, ki je bolj premetena kot sto podobnih Francozinj, ji je neke noči postavila past v hotelu samem. Pozno ponoči je Francozinja stopila z dvigala in hotela iti v sobo, toda glej, policija ji je stopila pred nos in zahtevah tudi zase vstop. Zastonj je bilo njeno upiranje, mešano s takimi psovkami, da- bi se zgražali tudi najbolj csomi in kletvin vajeni marseillski pristaniški delavci, kajti policija je vdrla v njeno svetišče in začela brskati .po kotih in omarah. Ta preiskava se je končala kaj uspešno, kajti presenečeni Francozinji so našli v žepu 5 «scripsov», to je denar, ki ga smejo uporabljati samo ameriški vojaki in glej čudo, jZ omare je stopil napol... nag mladenič, ki bi ga po kosih obleke sodeč, ki jih je imel še na sebi, imeli za vojaka.
Jasno je, da je policija podjetno Francozinjo, kj ni hotela samo opazovati, temveč tudi uživati lepote našega mesta, prijavila sedišču, ki jo je obso-
dilo na 7
mesecev zapora in na
plačilo 3.000 Ur globe, vendar za sedaj samo pogojno v upanju da bo tujka zapustila naše
mesto.
Predsednik Fabrio, tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, obramba odv. Buda.
S tujo preprogo mimo policije
Službujočemu stražniku pred glavnim sedežem policije na Trgu Dalmazia se je kaj čudno zdelo, ko je včeraj zjutraj okoli 6.30 videl žensko, kj je s težavo prenašala veliko preprogo. Mož postave je ženo, 47-letno Marijo Puzzonio por. De-rota iz Ul. F. Severo 63 ustavil in jo vprašal, odkod ima preprogo Zena je brez premišlja-nja odgovori^, da jo je našla na pločniku pred nočnim lokalom »Kit-Kat« na Trgu Liberta in si -jo seveda prisvojila. Telefonsko so poklicali enega izmed natakarjev, ki je predmet spoznal in si ga seveda odnesel. s seboj, medtem ko so ženo zaprli v korone j skih zaporih in jo ovadili sodišču.
Komaj nekaj dni nas loči od dneva, ko bi morali biti odpuščeni vej uslužbencf odseka za ekonomska dela, in vendar ni še nobenega uradnega poročila, kakšne so spremembe, kj jih je pred časom omenila ZVU. Vemo le to, dla bo Odsek za e-konemska dela še nadalje obstajal ter da. je bila določena vseta 445 milijonov lir za nje-
govo šestmesečno delovanje, etajai seveda nerešeno vprašanje, koliko delavcev in uradnikov bo cdlsek lahko zaposlil sedaj, ko je bila vsota za njegovo vzdrževanje precej znižana in pico kakšnimi delovnimi pogoji bodo uslužbenci ponovno sprejet; na delo.
Odsek za ekonomska dela je bil dri sedat zelo aktiven, saj je zaposlil nad' 800 delavcev in okrog 60 uradnikov. V načrtu ie bilo. da bo še deloval, dokler ne bodo izvedeni vsi načrti, pri katerih so bili zaposleni njegovi uslužbenci,. Nenadoma so pa prejleli najprej vsi uradhiki, nato pa še delavci obvestilo, dia bodo 31. dec. odi puščeni z dela. Razumljivo je, da je ta novica zelo razburila vse prizadete, ki s° heteli zvedet; za vzroke tej nenadnj odločitvi. Dolgo časa Zavezniška vojaška upiava sploh ni dola nobenega pojasnila; pred časom pa je izjavila, da namerava uvesti nekatere spremembe, ni pa seveda povedala, kakšne naj bi bile te spremembe. Delavci so z nestrpnostjo čakal; še nadaljnjih pojasnil, ki jih pa do sedaj še ni bilo.
Po posredovanju sindikalnih organizacij ter po intervenciji prizadetih delavcev, je ZVU izjavila, da bodo občina in sindikalne organizacije predhodno obveščene o spremembah, ki jih namerava uvest; za odsek za> ekonomska dela;
Ker je bila vsota, namenjena ediseku za: ekonomska dela precej znižana, sklepajo delavci z vso upravičenostjo, dia bodo tudi plače, s katerimi hi bil; ponovno sprejeti, precej nižje.
Ker so med delavci, ki so zaposleni pri odlseku za ekonomska dela, povečini družinski poglavarji, bi bilo treba vso
stvar rešiti prej, preden bi potekel rfck, po katerem bodri vsi omenjen odpuščeni z dela. Zato bi bilo čas, da ZVU končno obvesti zainteresirane sindikalne predstavnike in občino o svojem načrtu glede predvidenih sprememb ter da skupno z njimi prouči ter reši položaj v korist prizadetih uslužbencev.
V SOBOTO, 29. DEC. 1951
ob 20.30 V AVDITORIJU gostujejo člani Društva dramskih umetnikov FLRJ (člani narodnih gledališč iz Ljubljane in Beograda) z dramo v dveh dejanjih
V AGONIJI
Spisal: Miroslav Krleža Režiser: inž. arh. Bojan Stupica
OSEBE:
Baron Lenbaeh - Stane Sever; Laura, baronica Lenbachova, rojena Warroniggova, njegova žena - Sava Severjeva; dr. Ivan, plemeniti Križovec - Vladimir Skrbinšek; Grofica Madeleine Petrovna, manikirka, ruska emigrantka - Marija Nablocka.
Vabila so na razpolago samo v Ul. sv. Frančiška 20 (v veži tiskarne) odi danes dalje vsak dan od 9.-13. in od 17.-19. ure.
Vrsta pred javnim prenočiščem
Nezgodi na delu
Malo po 10. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 43-letnega Celesta Serga iz Ul. Lazzaretto Vecchio, ki so ga moralj zaradi zloma pete desne noge sprejeti na ortopedskem cddelku. Mož je namreč med delom v pristanišču, da bi se izognil tovoru na žerjavu, skočil s tovornika, pri čemer si je poškodoval nogo. Okreval bo v 30 dneh.
* * *
Komaj deset minut kasneje pa so morali v bolnici nuditi prvo pomoč 44-letnemu Antonu Ažmanu iz Ul. Vigneti 17, kateremu je še 23. t. m. med delom v ILVA padlo na nogo nekaj opek, ki so mu poškodovale 2 prsta leve noge. Mož bo moral kakih 10 dni počivati.
Ženske med seboj
iSe -pred poldnem so s policijskim avtom pripeljali v Lojnico 22-letno Leonildo Monte-mezzo z Lorajerske ceste, ki so ji obvezali rano na čelu in prstu desne roke. Ranjenka, ki bo okrevala verjetno v 8 ali 10 dneh, je izjavila, da 'jo je med prepirom v stanovanju pretepla njena 21-letna sestra Adriana.
* * *
Popoldne pa je morala policija odpeljati v bolnico tudi Marijo Coselli por. Bensi iz Ul. delle Campanelle 201, ki je izjavila, da jo je med prepirom s Frančiško Svab por. Marke-žič, stanujočo jstetam, slednja udarila z vrčem po glavi. Zeni 'o samo obvezali rano na desni strani glave in jo odposlali domov, kjer se bo moraja sama kakih 8 dni zdraviti.
. Ena izmed slik tržaškega življenja je1 tudi tai ki jo objavi ljamo in prikazuje skupino ljudi, ki potrpežljivo čakajo pred javnim prenočiščem v Ul. Gaspare Gozzi, da bj bili sprejeti. Gre v večini primerov za ljudi, ki nimajo svojega lastnega stanovanja in ki so primorani, zaradi težkih gmotnih razmer jskati v omenjenih zavri-dih prenočišče.
Čeprav j«! v Trstu še nekaj takih prenočišč, je vendar najbolj poznano in obiskano prenočišče v Ul. Gaspare Gozzi. kjer lahko prenoči vsako noč precejšnje šfevito Ijrudi. Pred leti je bito to prenočišče zelo slabo, zdaj pa je ZVU nakazala vsoto, s katero so bile nar kupitjene nove postelje in posteljnina-.
V omenjeno prenočišče imajo dostop prizadeti le zvečer ter ga morajo zapustiti v zgodnjih jutranjih urah. Nekaterim obiskovalcem takšen urnik morda zadostuje, večina bi s; želela. da- bi imela mirno zavetje tudi po dnevu, posebno k» je med njimi mnogo brezposelnih in starih ljudi, k,; ne vedo, kaj bi če;z dan počeli ter se' morajo do večera potikati po ulicah.
Zato bi bilo treba že končno rešiti tudj vprašanje javnih o-grevališč, v katerih b; lahko ti reveži prebili nekaj ur na toplem in varnem in tam po-užilj skromno kosilo, fci ga deli občinska dobrodelna ustanova.
Gledališče Verdi
Tretja predstava Menottijeve opere »Konzul«, ki bi marala biti včeraj, je bila zaradi bolezni nekaterih nastopajočih prenešena na nedeljo zvečer. Predstava bo prav tako za abonma «B» in »C«. Kupljene vstopnice veljajo za nedeljska predstavo.
Danes zjutraj se prične pri gledališki blagajni predprodaja vstopnic za premiero Donizettijeve opere «Do-n Pasquale», za abonente reda «A» in «C». Predstava bo jutri ob 20.30.	.
Opero dirigira Umberto Ber* rettoni, režira Mariano Stabile, zborovodja je Adolfo Fa-nfam-V glavnih vlogah nastopajo Fernando Corena, Mariano Stabile, Alda Noni in Cesare Ve-letti.
OF
Izvršni odbor OF za III. o* kraj ima svojo redno sejo v pe* tek 28. dec. ob 20. uri v Ul. Malino a Vento 158.
OBVESTILO
Slovenski srednješolci borno priredili ((Silvestrovanje« v prostorih ((Dijaškega doma«-Vabila dobite vsak dan od 27/ dec. dalje od 17130 do 19. ure Vi Dijaški sobi. Ul. Roma 15/11. _ VESELI IN VEDRI V NOVO LETO !
hite m čita}to
Pii motiki dneonihl
DAROVI IN PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob P°’
kojnemu Antonu Martelancu daruje Mara dr. Sosičeva 10.009 lir Dijaški Matici.
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Občni zbor Zgodovinskega društva jugoslovanske cone STO v Kopru
V nedeljo je bil v dvorani Mestnega ljudskega odbora v Kopru občni zbor Zgodovinskega društva jugoslovanske cone STO. Poleg domačih članov so bili ng občnem zboru navzoči tudi delegati zgodovinarjev iz Slovenije, tov. dr. Baš Franc, član Sveta za znanost in kulturo Ljudske republike Slovenije in profesor Hain Jože, član zgodovinskega društva, iz Trsta prof, Zorko Jelinčič za odsek za kulturo in prosveto in dr. Škerl za Slovensko narodno in študijsko knjižnico, iz Bu-jskega pa profesor Pero O-brenovič.
Poročilo o delovanju Zgodovinskega društva v preteklem letu je podal predsednik tov. Vilhar Srečko. Zgodovinsko društvo obstaja komaj dobro leto in je razdeljeno po narodnosti na tri sekcije; ,ma 40 članov. Slovenska sekcija je proučevala zgodovinsko problematiko Istre in Trsta. O tem je priredila šest predavani in 25 referatov. Zgodovinarji te sekcije so organizirali učiteljstvo za zbiranje narodnega blaga.-Člani slovenske sekcije so letos objavili okoli 6Q člankov in razprav, podobno delo sta vršili tudi Italijanska in hrva-tska sekcija.
Člani so na tem občnem zboru sklenili, da bodo v prihodnjem letu poskrbeli, da bodo boljše zaščiteni zgodovinski in drugi spomeniki, in da bodo posvetil; več dela arheološkemu raziskovanju v Istrskem okrožju. Zbirali bodo snov iz narodnoosvobodilne borbe, se zavzeli za zaščito spomenikov iz te dobe, da se opremijo z napisi važnejše točke iz časov borbe jn izdelajo fotografije.
Bil je izvoljen nov petčlanski odbor, katerega sestavljajo; Vilhar Srečko, Borisi Giuseppe. Mondo Sergio, Obrenovič Pero in Cah Ivan-Iskra.
Nov način strojenja ribiških mrež
V okrajnem ribiškem podjetju «Sardela» v Novem gradu so
napravili poizkus strojenja ri- ( družni dom, kj ga gradijo, bo
biških mrež — plivaric — (sac-caleva) z zmesjo 50 odstotkov karbolineja in 50 odstotkov destiliranega katrana. Ta način strojenja je pokazal odlične u-spehe. Prednost takega strojenja je tudi v tem, da mreže dalj časa trajajo, kot če so strojene po prejšnjem načinu v smrekovem lubju. Prednost je tudi v tem. da traja tako strojenje za več let, medtem ko je bilo po prejšnjem načinu potrebno strojiti mreže vsakih deset dni. Tudi. stroški so veliko manjši, ker je za strojenje enega kilograma mreže dovolj samo eden in pol kilograma katransko-karbolinske mešanice. Po starem načinu pa stane eno samo strojenje 3000 dinarjev. Ribiči lahko sami napravijo račun, koliko se prištedi. Prednost takega .strojenja je tudi ta, da takih mrež ne napadajo razni škodljivci, kadar so shranjene v skladiščih in se jih izogibljejo tudi škodljivci v vodi.
Ni pa priporočljivo tako strojenje za manjše mreže.
Lastniki ribiških mrež lahko brez skrbi preizkušajo ta novi način strojenja, ker se bodo prepričali, da je koristen, praktičen in hiter.
Boršt, Giem in Labor dobili elektriko
21. decembra je po 6 mesecih dela zagorela električna luč na sedežu Krajevnega ljudskega odbora, v zadrugi in šoli. To je bil dan, ki si ga bo ljudstvo vasi Boršt. Glem in Labor za vedno zapomnilo. Te tri vasi so bile še v času nekdanje Avstrije in nato Italije popolnoma pozabljene to odmaknjene od sveta. Niso imele niti prave dovozne ceste, tako da se je ves promet razvijal na hrbtih osličkov.
Vse tri vasi se danes lepo razvijajo Leta 1949 sp zgradili novo poslopje za sedež Krajevnega ljudskega odbora večinoma s prostovoljnim delom, popravili so cesto, ki pelje od križišča nad Babiči in jo razš:riti, da lahko vozijo po njej tudi težki tovorni avtomobili, pred dobrim mesecem so imeli otvoritev nove šole v Laborju, za-
imel v pritličju dvorano za prireditve, prostor za poslovalnico kmečke zadruge, gostilno to skladišče, V nadstropju pa bo stanovanje za eno družino in razni uradi. Zadružni dom je dograjen že do prvega nadstropja.
V enem mesecu bp zagorela luč v vseh treh vaseh. Okoli 120 družin bo tako prišlo do električne razsvetljave. Vse jame za postavitev drogov so ljudje skopali s prostovoljnim delom. Delalo je 140 ljudi, ki so napravili skupno 1220 prostovoljnih ur. Vse glavne linije in stranske med vasmi je okoli pet kilometrov.
Ta dan so ljudje teh treh vasi dostojno proslavili Ker je sovpadal v dni proslav 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade, je bila proslava še boli občutena. Na kulturni prireditvi. ki je bila zvečer, je nastopil domači pevski zbor pod vodstvom Jožete Benčiča Tovariš učitelj je govoril o pome-?Uj «' .f’ros'ave se ie udeležil tudij tajnik okrajnega ljudskega odbora tovariš Kozlovič, ki Je spregovoril o razvoju ljud-ske oblasti. Po kulturni pre<1-stavi je tajnik krajevnega LO povabil na pogostitev vse delavce. ki so pomagali pri napeljavi, pevskj zbor, predstavnike okrajnega LO in učiteljstvo m. k.
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je mirno v Gospodu premi* nula 25. dec. naša draga so" proga, mati itd.
ANA BIRSA
Pogreb nepozabne pokojnic* bo danes, v četrtek 27. dec. ob 15. uri iz mrtvašnice mestu* bolnice, Ul. Pieta.
Stanislav soprog, Flavi® sim. Pina in Danica ses,rI' svaki in ostalo sorodstvi
Trst 26. decembra 1951.
A A H V A L ci ...Za vse izraze sožalja, ki Jih prejeli ob smrti našega to pozabnega soproga, očela. £ ca m svaka, gospoda
Albina Furlana
učitelja na Opčinah, se vsei<> prisrčno zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo -e, vsem, kj so ga spremili na govi poslednji poti.
Žalujoči «^Ja,
Namesto posebnega ofjVipsl. Opčine-Repentabor 24-1
Trgovsko poslovanje v novem letu
Trgovski, in industrijska podjetja Istrskega okrožja bodo s 1. januarjem 1952 začela sklepati pogodbe z jugoslovanskimi podjetji za dobavo reprodukcijskega blaga in materiala za široko potrošnjo jn za vse proizvode. ki so v prosti prodaji. Vsi dogovori bodo na podlagi ekonomskih cen, ki bodo določene deloma orijentacijsko, deloma pa se bodo formirale prosto t>n dogovoru. Podjetja bodo sklepala pogodbe neposredno ah pa preko agencije Koper v Ljubljani In njenega predstavništva v Zagrebu.
Ta sprememba v distribuciji materiala pomeni popoln0 sprostitev razpolaganja z blagom in dokončni prehod na komercialni način trgovanja.
AOEX iZLEll
DVODNEVNI IZLET 11. in 12. januarja 3
II moioiiun
ENODNEVNI IZLETI 12. Januarja l®52
V
RUiemDerK
florohero
Podgrad
ODrovo
Vpisovanje od 24. decembra do 3. januarja.
IZLETA V
Ajdovščino in Mo
ki bi morala biti od 23 do 26. decembra 1951, sta prenešena zaradi nepredvidenih ovir na 30. d*-cembra 1951. in 1- januam Ja 1952.
Diplomacija nasilja
Vlade Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav so uvedle v diplomatskem občevanju z Juqos avijo jezik aqresije, kakršen je v mednarodnih odnosih med drugimi vladami danes nepoznan
II z govora Milovana D ji lasa v OZNI
V govoru, ki ga je imel Milovan Djilas v specialnem političnem odboru Organizacije Združenih narodov v Parizu in ki je y vsem svetu izzval ne-le veliko zanimanje, temveč zaradi svoje stvarnosti in dokumentiranosti tudi splošno odobrava, nje, je pokazal tudi na grožnje uradnega značaja in onemogočanje normalnega diplomatskega občevanja, ki jih proti Jugoslaviji izvaja vlada ZSSR in vlade vzhodnoevropskih držav. Djilas navaja, da izražajo vsi najvišji državni in vojaški voditelji omenjenih držav kot predstavniki v javnih in Uradnih) izjavah skrajno sovraštvo, mržnjo, grožnje in žalitve proti jugoslovanski vladi. Omenja članek Molotova V »Pravdi«, kjer bivši zunanji minister že 1. 1949 grozi s strmoglavljenjem jugoslovanske vlade. Podobno grožnjo je ponovil Mo. lotov v Varšavi 22. julija 1951, Vorcšilov v Budimpešti 23. avgusta 1951 im Sckolovski v Sofiji 9. septembra 1951. Djilas nato nadaljuje:
Posebna in zlasti resna oblika političnega pritiska na Jugoslavijo je diplomatska korespondenca sovjetske vlade 'n ostalih vlad sovjetskega bloka z jugoslovansko vlado. Tako je treba ugotoviti, da so Jugoslaviji poslani diplomatski dokumenti teh vlad po vsebini in po obliki, po jeziku in P° tonu csamjjen primer v zgodovini diplomatskih odnosov sploh. Ta diplomatska korespondenca, ki 5e postala golo sredstvo političnega pritiska, vsebuje ultimativne in ponižujoče zahteve, odkrite grožnje, žalitve, obrekovanje in psovke. Vse to gre tako daleč, da v svojih notah namenoma maličijo uradne nazive moje domovine, njenih organov in ustanov.
Sovjetska vlada je v neki no. ti opravičevala takšen, ten in, jezik z dozdevnim reakcionarnim, značajem. jugoslovanskega režima. Ne bom. se spuščal v oceno te neresnične trditve, ker je mnenje o kakem režimu Predvsem stvar znanstvenosti in objektivnosti v ocenjevanju. Rad pa bi poudaril, da sovjetska vlada takšnega jezika nikoli ni uporabljala v diplomatskem občevanju n. pr. proti nacističnemu režimu v Nemčiji in fašističnemu režimu v Italiji. Čeprav je bil značaj teh režimov očiten slehernemu ob j ek. livnemu človeku ne glede na to. ah ve kaj o sociologiji ali ne.
Takšen način -diplomatske korespondence, ki ga je uveljavila vlada Sovjetske zveze, sc povzele v svojih odnosih do Jugoslavije tudi vlade drugih vzhodnoevropskih dežel.
Odveč je dokazovati, da ta korespondenca dokazuje ne le, ua v takšnih pogojih jugoslovanski vladi doslej ni bilo mogoče urediti, s temi vladami no-benega, prav nobenega, niti najmanjšega sperrega vprašanja po običajnih diplomatskih poteh, marveč nasprotno, da je bila tem vladam diplomatska korespondenca samo pripomoček za zaostritev odnosov z Ju. goslavijo ter za čedalje hujši in očitnejši pritisk nanjo.
JUGOSLOVANSKIM PREDSTAVNIKOM JE ONEMOGOČENO OBČEVATI S SVOJO VLADO
Diplomatski predstavnik ne hiore svobodno opravljati svoje funkcije, če mu ne dovolijo osebno ter po diplomatski pošti kurirjih vzdrževati stikov z nlegovo vlado.
Veleposlanika FLRJ v Bukarešti Radoša Juvanoviča, ki naj bi prišel poročat v Beograd, so zadrževali v Romuniji malone Pol meseca, ker mu romunsko ministrstvo' za zunanje zadeve kljub mnogim- intervencijam ®d 4. do 17. februarja 1950 ni hotelo dat; vizuma.
Se hujši je bil primer jugo-^ '•'•‘U-kega odpravnika poslov na Madžarskem Dinka Denov-skega ki je bil dva meseca, od 5. aprila do 5 junija 1951, dejansko konfiniran, ker mu madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve kljub mnogim interven. cijam, in protestom rvi dalo do-Voljenja za odhod-
Albanske poštne oblasti so jugoslovanskemu poslaništvu v Tirani večkrat onemogočile tektonsko zvezo Z Jugoslavijo. Tako n. pr. pošta v Tirani kljub vztrajni zahtevi poslaništva nj dala telefonske zveze k Jugoslavijo cele tri dni 25., 26^ 27. maja 1950.
“o poročilu veleposlaništva v Pragi z d,n,e 4. februarja 1950 “od konca oktobra 1949 velepo-sJantštvo in trgovinsko odposlanstvo FLRJ v Pragi ter generalni konzulat v Bratislavi ne nobenih listov in Pou nc,-, poill;k iz Jugoslavije, nai m n- Slikam, poslanim
ua.s.m Predstavništvom iz Ce-
ikoslovaske se pozna da so jih nasilno odpirali«
V sistem šikaniranja jugoslo vanskih diplomatskih uslužbencev ter otezkočanja dela jugoslovanskim diplomatskim p.,.|d »tavništvom sodi tudi kršitev nedotakljivosti diplomatske po
Dne 20. julija 1948 je bila v Varšavi nasilno zaplenjena diplomatska pošta, ki je bilp v diplomatskem avtomobilu ju. goslovanskega veleposlaništva. Zpplentlj so jo trije civilisti, ki so se legitimirali kot policijski , Zaplenjene POšte veleposlaništvu nikoli niso vrnili.
NAPAD! NA JUGOSLOVANSKE DIPLOMATSKE predstavnike
JJS'*/0**’ pravo ščiti diplo-zonii 'kcijo z absolutno ka. ma( , "nuniteto članov diplo-torl-i 'Caaa * r;*. dolžnost teri-Dreri^,^ uaVe j'1, da zaščiti iih „	! Prpd napadi tret-
da rti ^ f' Je to edini način,
la«ti teaU fxlvisn‘ °d ob.
A teritoah0 držav ka.
len, prebivajo.
Dne 28. maja 1949 ob 21 uri Gotvvaldovem bulvarju v napadli jugoslovuniskega
■JVzula Nauma Nakova. Napadi ao pretepali konzula in
ga oropali raznih osebnih stvari. V trenutku napada je prišel mimo šef protokola bolgarskega ministrstva za zunanje zadeve g- Hristo Boev, ki je sicer poznal konzula Nakova. pp ne le ni preprečil napada, marveč je napadalcem, celo rekel, j,a j ga odženo v zapor, ker «takšni spadajo tja«.
Dne 13. decembra 1950 so oboroženi vojaki bolgarske vojske napadli na cesti proti Sofiji avtomobil jugoslovanskega veleposlaništva, v katerem je sedel tajnik veleposlaništva Branko Milanovič, ki je potoval kot diplomatski kurir in nosil s seboj diplomatsko pošto.
Dne 20. aprila 1951 ob 13. uri so trije ljudje naoadli tajnika veleposlaništva FLRJ v Moskvi Miloša Maletiča. in sicer v trenutku, ko je odhajal iz uprave za usluge diplomatskemu zboru v ministrstvu za zunanje zadeve Sovjetske zveze, kjer je obl, skal namestnika načelnika te uprave g, Filatova. Eden, izmed nap,ad.alcev je skušal z grožnjo in silo odpeljati tajnika Male-tiča s seboj.
V deželah sovjetskega bloka so poslopja jugoslovanskih diplomatskih predstavništev pod stalno blokado policijskih or-gpnov, ki z avtomobili dežura-jo pred jugoslovanskimi poslaništvi. Policijski organi izzivajoče in grobo zalezujejo jugoslovanske diplomatske uslužbence, jih spremljajo in brez sleherne potrebe legitimirajo.
Albanske obmejne oblasti so prepovedale jugoslovanskim diplomatom voziti se V Jugoslavijo z avtomobilom. Avtomobil zadržujejo pri karavli. 1 km od meje, diplomate pa silijo, da pod stražo in s prtljago v rokah hodijo peš po planinski poti od karavle do meje.
O številnosti in raznovrstnosti vseh diskriminacijskih ukrepov, ki jih uporabljajo oblasti teh dežel proti jugoslovanskim, diplomatom, priča nad 130' protestnih not. ki jih je morala jugoslovanska vlada poslati vladam teh dežel. Kljub vsem naporom jugoslovanske vlade Pa se odnos do jugoslovanskih uslužbencev v teh deželah hi zboljšal.
Tudi nedotakljivosti stanovanj diplomatov ne spoštujejo.
V nasprotju s pravilom o nedotakljivosti stanovanj diplomatov so orgaria albanske policije 20. februarja 1949 ponoči nasilno vdrli v stanovanje tiskovnega svetovalca jugoslovanskega poslaništva y Tirani Janka Havlička,
Dne 8. decembra 1949 je Ministrstvo .za notranje zadeve Demokratične republike Nemčije z aktom sporočilo jugoslovanski vojni misiji, da ji odreka nadaljnje bivanje na ozemlju vzhodnega dela Berli-np. Istega dne ob 24 so nemški policijski organ, blokirali stanovanja članov vojne misije, neki policaj pa je nasilno vdrl v stanovanje šefa vojne misije in, s tremi policaji odnesel nekaterp^ njegove osebne stvari- Drugi dan, 9. decembra, je policija množično zasedla stanovanja članov misije, preprečila sleherni stik med njimi in celo prerezala telefonske zveze. Sefu vojne misije so sporočili, dp mora do 17. decembra 1949 izprazniti vs*e prostore ter stanovanja misije in njenih članov. Nato je folks-poUcija ob pomoči kriminalne policije preiskala stanovanja in onemogočila članom misije, da bi vzeli iz njih svoje osebne stvari. Vršilec dolžnosti šefa misije podpolkovnik Sib’F novič je v tej zvezi poslal 12. decembra 1949 protestno pismo predsedniku sovjetske kontrolne komisije generalu V. J. Cujkovu, toda le-ta na pismo nikoli ni odgovoril.
OTE2KOCANJE FIZIČNE EKSISTENCE
V Vzhodni Evropi so uvedli v diplomatskih odnosih novost, da teritorialna država otežkočp celo fizično eksistenco diplomatskih predstavnikov, s tem da jim onemogoča osnovno prehrano, zdravljenje in obrtniške usluge. Tako so te dežele razumele cambriški reglement o dolžnosti terito« rialne države, da nudi ' diplomatu vso zaščito in da mu olajša življenje. V tem oziru zadostuje navesti nekaj drastičnih primerov:
Oktobra 1948 so članom jugoslovanskega poslaništva v Tirani vzeli živilske nakaznice, 22. novembra 1948 pa albanske oblasti niso dovolile, da bi prenesli čez albansko^ jugoslovansko mejo živila, ki jih je Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ poslalo jugoslovanskemu poslaništvu v Tirani, da bi zagotovilo prehrano uslužbencev, oropanih možnosti preskrbovanja. Poljske oblasti so 3. februarja 1951 tudi vzele uslužbencem FLRJ v Varšavi živilske nakaznice.
V Albaniji in, Bolgariji je obrtnikom prepovedano delati za jugoslovanska diplomatska predstavništva. V tem oziru gredo tako daleč, da bolnim članom	jugoslovanskih predstavništev odrekajo celo zdravniško pomoč.
Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva v So-r * ji je 28. marca 1950 ustno* Protestiral pri pomočniku ministra z® zunanje zadeve Bolgarije g. Kamenovu, da bolgarske	oblasti prepovedujejo
nuditi zdravniško pomoč ženi uslužbenca veleposlaništva Ar senijeviča; hkrati je protestiral, da so obrtnikom: tapetnii-ku Partajotu Savovu, frizerju Krumu	Vrbanovu, delavcema
elektrotehničnega podjetja Mar kovu in Todoru Gutovu, šivilji Antonovi itd. prepovedali delati zp jugoslovansko veleposlaništvo in njegove uslužbence.
Med	drugimi ovirami pri
opravljanju poslov so vlada Sovjetske zveze in vlade ostalih vzhodnoevropskih držav onemogočile jugoslovanskim predstavnikom občevati z državljani njihove države.
ČE SI KDO ŽELI DOKUMENTOV...
r	J	C.	S	mi.
m	-"2-	('v.
YJ /
Ko je bila na Stadionu razstava ob desetletnici OF, smo v našem listu opozorili na zanimiv dokument, kako so neki novinarji v Ljubljani prosili italijanskega okupatorja, da bi smeli nositi orožje. Nekateri od teh gospodov se sedaj sprehajajo po Trstu, so celo zelo aktivni, govorijo, pišejo in u-stvarjajo pri ljudeh, ki jih ne poznajo, videz .normalnih, mogoče celo zelo dostojnih ljudi.
Tedaj nismo niti navedli imen. pa kljub temu se je kdo čutil zelo prizadet. V »Katoliškem glasu« ie namreč izšel dolg čla. nek, kj hoče tud; nekaj govoriti o nekem dokumentu z lastnoročnim podpisom ... Na koncu pa pravi, da bodo z dokumenti »postregli vsakokrat, kadar se bo «Primorski dnevnik« spet spravil na kako dokazovanje...«
((Primorskemu dnevniku« se res ni treba spravljati na doka. zevanje. O lem so že izšle cele knjige in nam ni treba drugega kot _ črpati iz njih-. (Pa vendar se še najde marsikaj, kar še ni objavljeno v knjigah pa mogoče še bo. Sicer so pa letniki . časopisov, ki so jih novinarji, ki so Italijane prosili za orožje, pisali in izdajali. Vam tli že teh dokumentov dovolj?)
Ker nam je pa že prišla po'1 roke knjiga Frančka. Sajeta ((Belogardizem«, kjer .ie objavljeno ne>Ko »simpatično« pismo, srno- pač sklenili, da ga objavimo. Pismo je pisal bivši ljub. ljamski škof Rožman takratnemu (1.	1944) ’ uredlniku ((Slo-
venskega doma« Mirku Javorniku. Mirko Javornik piše se. dai članke s takim; naslovi:
Današnje poslanstvo slovenskega razumnika (v »Taboru 1951»), Mirko Javornik, kj je sedaj v Trstu ((osebnost«, bo dejal, da je pač pismo škofovo in ne njegovo. Toda škof je prav dobro vedel, kaj je bil tedaj Mirko Javornik in čemu lizane po vsem Balkanu cd Al- A on; »Povedal Vam bom odpiše prav njemu, zla-sti šp ker bani je čez Crno poro. Herce- krito, kaj jaz mislim o MVAC. odgovarja na prejšnje Javor- govino, Dalmacijo in Bosno in Nisem Slovenec, a tako gte-nikovo pismo	do SQ v tem bo^u 2(?;o izvez. dam na Slovence in njihov
Tako-l« poroča 7 u)arcs 1944 ban;. Nato sem pripomnil: «No, boj:	MVAC nam Italijanom
gospod skef prijatelju Javor- potem bostp pač tudi v naši mnogo pomaga (imel sem vtis.
M* Vaše pismo z dne 6. t.	*	napravili	konec	s	*?..'.«*** reči; *ncs Italijane
k-, ^y/n; /'«»*/	,	vtSS—	.	g,
*eu i-e, ■ >« —
m izjavljam' da nimam n obe-	Odgovoril	je:
nega pomisleka, da sP besede *»*, ne borne«. Na moje zacu-gen. R uggera objavijo v obli- d en je je nadaljeval: «Moji v o- (Kipravni>) ki, kakor jo navajate. Bilo je laki ne morejo iti zdaj na zi-na tako■	mo v gozdove. Vsak ima samo
Jeseni 1942 (zdi se mi, da za- eno-edejo s seboj in s tem. ne četkem novembra ali ob kon- m°re na prostem prenočevati, m oktobra) se prišel prea- Sicer se pa partizanov po postavit aeneral Ruggero, komnn- zdovih sploh ne da uničili.»
ščiti«), a med, vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli
dant divizije alpinskih lovcev (era narte rosse) ki ie prišla tedaj v Ljubljano. Pripovedoval je, kako so preganjali par-
 ___________
Izjava se rrti zdi za nas prav tako porazna kakor za Italijane, Boste pač presodili, v kolikor jo morete uporabiti. Pozdrav in blagoslov! — Gre-Na to sem mu rekel: «Priča- Sk>nr' Rožman, l. r.» koval sem, da boste s pompč- Alj ni to pismo za Javorni-jo MVAC vendarle upostavlli ka prav tako porazno kakor popolno varnost v pokrajini», za škofa ...
GLAS IZ LJUBLJANE 0 “RAZGLEDIH,
«Slovenski poročevalec» objavlja članek (23. dec.) z naslovom «Književnost v tržaški literarni reviji ,Razglediv letu 1951, pod katerim je podpisom M. R. V začetku avtor očita, da se o «Razgledih» preveč molči. Nato pravi:
Zakaj je v Trstu potrebna literarna revijp? Ali je izdajanje take revije odvišno tratenje in cepljenje sil? ((Razgledi« s svojim šestletnim izhajanjem manifestirajo pristnost slovenske literature v Trstu, samobitnost in: kulturno rast tržaških Slovencev, kj se ne izražajo samo na področju upodabljajoče umetnosti, temveč tudi v književnosti. Trst — mesto cb morju z mešanim italijansko - slovenskimi prebivalstvom in posebno problemati-kor tržaška pokrajina ir« ljudje, pcln; .specifične barvitosti in vitalnosti, so vir inspiracije slovenskim pisateljem, in- slikarjem, ki žive v temi. ckolju in st prizadevajo,-da t-i mu dali umetniški izraz. Zraven tega se pogoji za rast kulture na tem prehodu — Tržaškem o-zemlju •— zgodovinsko in sociološko v mnogočem, ločijo >d pogojev, v katerih se razvija sodobna slovenska kultura. Na. silna ločitev primorskih Slovencev od drugih Slovencev v dob; fašistične okupacije in nato naslonitev slovenskih tržaških umetniških hotenj na progresivna italijanska, zahodna umetniška stremljenja sta zapustila tej umetnosti posebno oznako, neko svojstv-enost.
Tako je umetniška generacija, ki danes vodi med tržaškimi Slovenci (v slikarstvu Lojze Spacal, y literaturi Boris Pahcr), sprejela vase bolj kot katera koli slovenska umetni, ška generacija, elemente futurizma. kubizma, ekspresionizma. ((abstraktna« in «m.agična» prizadevanja v slikarstvu ir, književnosti. Zato občutimo ob branju tržaških leposlovnih del in ob gledanju tržaških slik zahodni stil, dih ali razpoloženje, k; nam v taki razsežnosti niso znani iz slovenske umetnosti dvajsetih in. tridesetih let tega
stoletja, temveč so se v Trstu dalje razvijali ir« si bolj ini bolj iskali novega izraza, kakršen ie neznan, vendar ne nasproten drugi, slovenski. umetnosti. .
S tegd stališča smemo gledati na dela nekaterih tržaških umetnikov, zlasti tistih osebno, sti., ki so vse svoje življenje imele neposreden stik s slovfn. sko tradicijo in umetniškimi tokovi evropskega zahoda in ki tudi danes znajo poiskati progresivna zrna V evropski umet. nosti.
Najznačilnejša so dela Borisa Pahorja, ki objavlja v letošnjih ((Razgledih« drugi del ((Prevratne jeseni«. To je doslej njegov najdaljši tekst. Prvi del je izšel v reviji že predlansko leto ir« ga je letos ponatisnil France Bevk v zbirki proze «Narod se je uprl«, ki je izšla ob desetletnici* slovenskega ljudskega upora. Gre za študenta Rudija, pobeglega italijanskega vojaka, in njegov od-hed v partizane; godi se v prevratni jeseni, septembra 1943. Rudi, ki skeči z vlaka in se skrije v kcntovels-kih paštnih in vinogradih, pride v vas in doživi v tem: velikem času nekaj majhnih stvari, vendar pa mu gre tudi za veliko odločitev. Pisatelj plastično označi Vido, ki se je že na pol odtrgala od slovenskega rodu, nun-ca Mihca, ki živi iz izkušenj prejšnjih dni, Majdo, malo Do. raco im vrsto drugih oseb, U-snešno je uporabil precej pro-vincializmov, ki mu omogočajo realnejši dialog in ostrejšo karakterizacijo, kakršne srno bili doslej vajeni pri njem, barvito je prikazal pokrajino, vinograde, zlasti slikovit je prizor ob trgatvi. Zgodba sama je enostavna, zgodi se kaj malo, nič nenavadnega, nič nepričakovanega. zato nas tudi zaključek ne bo presenetil. V povesti je mnogo avtobiografskih prvin kakor v vsem dosedanjem. Pahorjevem: delu. Je pa tu nekaj novih elementov — javljali so 'se sicer že v njegovih zadnjih stvareh, a sedaj so bolj poudarjeni — lahko bi rekli, da je zaradi njih napisana ta povest: ozrazito optimističen odnos do
Kulturno zasužnjevanje
Ob vsesplošnem pritisku in gonji se morajo v vzhodnoevropskih državah vpisovati v »društva za kulturno sodelovanje s SZ“ naročati ruske liste, kupovati ruske knjige? vse to pa ne daje tistih uspehov, ki si jih rusifikatorji želijo
Sovjetska imperialistična epo-(itiiVa sc praktično ne uveljavlja samo v gospodarskem izkoriščanju podrejenih vzhodnoevropskih držav:	temveč	tudi
v n jihovem družbeno-političnem in kulturnem zasužnjevanju, ki se da primerjati samo z brutalnim' hitlerjevskim ekspanzionizmom:. Najvažnejše orodje te sovjetske politike so v omenjenih državah gotovo zveze ali društva za tako imenovano kulturno sodelovanje odnosno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. Novejši razvoj dogodkov v državah sovjetskega bloka odkriva celo dejstvo, dia so te organizacije ne le formalno, temveč tudi dejansko zamenjale in prevzele vlogo čisto političnih gibanj; kot monopolizirane politične organizacije tudi vse bolj odprto postavljajo na dnevni red svoji dve osnovni in edini programski točki:	hlapčevsko
verno popularizacijo to mdstifi-kacijo vsega, bar je sovjetsko, n pa pospešeno rusifikacijo.
Čeprav je bila resolucija In-
VVilliam O. Douglas, član Vrhovnega sodišča ZDA najde še čas, da piše knjige. Njegovo najnovejše delo je: »Človek in planine«. V njem izraža svoje misli o velikem ta blagodejnem vplivu, ki ga ima narava na človeka.
fcrrrtbiroja neposredno- proti KPJ in juge slovanskemu ljudstvu sploh, je njena Objava pomenila tudi alarmni signal za vse satelitske režime, in sicer v onem smislu, da je .treba klečeplazenje pred Mcskvo še fcelj popularizirati, odnosno da je treba nujno izvesti kampanjo za organizacijsko ;n politično okrepitev vseh ustanov in organizacij Sovjetske zveze in ki so dotlej slabotne bclj životarile kakor pa aktivno in uspešno izvrševale svoje določene rusif ibatorske naloge. O delu teh organizacij so tako kmalu po začetku tofermbirojske o-fenzive proti Jugoslaviji posebej razpravljal; in sprejemali zadevne »zaupne« resolucije centralni komiteji informibiroj-skito partij (primer z direktiv-no vendar v celoti neobjavljeno resolucijo Politbiroja Partije madžarskega delovnega ljudstva itdD; le-ti so na sektor »izpopolnjevanja« tako imenovanih prijateljskih zvez s Sovjetsko zvezo nemudoma premestili tudi številen kader profesionalnih aktivistov. Državni organi pa so spet z druge strani takoj dali tem organizacijam na razpolago finančna sredstva, zgradbe, odhosno elitne društvene prostore itd. 'itd.
O vsesplošnem pritisku in gonji za vpisovanje v proso-vjetske organizacije posameznih vzhodnoevropskih držav priča dejstvo, da je število tako imenovanega članstva naraslo prav v obdobju po 1948. letu, to se pravi, potem ko so informbirojske agenture držav sovjetskega bloka še vidneje in na vsak korak začele manifestirati brezmejno poslušnost moskovskim oblastnežem. Društvo poljsko-sovjetskega prijateljstva je na primer 1945. leta štelo po uradnih podatkih komaj 10.000 članov, 1946. leta 56.990, v prvi polovici tega leta pa je doseglo kar število 4,331.997 članov. Tako imenova. no Društvo za zbližanje Romunije s Sovjetsko zvezo (ARLUS) je v poslednjih štirih letih »naraslo« na blizu 5,000.0000 čla-
nov, tako da baje cbsega kar eboli 30% vsega romunskega prebivalstva... članstvo Zveze češkoslovaško-sovjetskega prijateljstva se. je v enoletnem razdobju povečalo od 1,750.000 na 2,750.000 vtem ko šteje Društvo nemško - sovjetskega prijateljstva v Vzhodni Nemčiji baje 2,400.000 članov, madžarsko - sovjetsko društvo blizu 900.000 in Zveza bclgarsko-so-vj.etskih društev 1,542.000 članov.
Za popularizacije Sovjetske zveze in njenega «modre:ga» vodstva so informbirojska vodstva teh organizacij v deželah sovjetskega bloga sprožila pravcato' ofenzivo najrazličnejših predavanj, filmskih predstav, razstav iti}!. Poseben rekord y bučnem reklamiranju Sovjetske zveze je dosegla gotovo Poljska z okoli 350.000 predavanji in prireditvami v preteklem letu. Vsako društvo oziroma vsaka organizacija za ((prijateljstvo« s Sovjetsko zveza izdaja tudi vež svojih glasil in revij, ki običajno izhajajo v največjih nakladah to v najbolj luksuzni opremi, s številnimi reprodukcijami in večbarvnimi prilogami sovjetskih slikarskih del. Na Madžarskem izhaja n. pr. tedensko glasilo madžarsko-sovjetskega društva »Uj vila g«. (Novi svet) v večji nakladi kakor vsi drugi politič. ni in drugi madžarski tedniki, posebej pa še mesečna revija »Sovjetska kultura* ;n vrsta najrazličnejšega periodičnega tiska o Sovjetski zvezi. Za ilustracijo demagoških podvigov pr; izdajanju tega propagandnega tiska j® treba posebej navesti primer z nemškim glasilom), ki so mu tamkajšnji in-farmbirojci vzdeli naslov «Frie-denspost« (Pošta miru), v podnaslovu pa oznako ((tednik za vsakogar«. V omenjenem časopisju se navadno objavljajo prevodi ruskih samohvalospe-vov s posameznih področij družbenega življenja, deloma Pa tudi hvalospevi domačih informacijskih avtorjev o ((pomoči« sovjetskih izkušenj to na-
Občevanje z jugoslovanskimi državljani onemogočajo s policijsko blokado jugoslovanskih predstavništev ter z legitimiranjem ta preganjanjem ljudi, ki prihajajo na predstavništva prosit za zaščito svojih koristi.
JUGOSLOVANSKE DIPLOMAtE IZGANJAJO Višek grdega ravnanja a jugoslovanskimi diplomati je piraksa izgonov.
Vlade dežel sovjetskega bloka so v treh letih m pol izgnale 148 jugoslovanskih diplomatskih in drugih uslužbencev. Izganjale so jih t,ako posamič kot v večjih skupinah po deset to več hkrati, tako da so ostajala jugoslovanska predstavništva nenadoma brez slehernega diplomatskega u-službenca to da so Se znašla v položaju, da sploh ne more-jc opravljati svojih poslov. Vlade držav sovjetskega blo-
ka go odrekle gostoljubje I Djerdja«. Bolgaska vlada je z
trem, v teh deželah akreditiranim jugoslovanskim veleposlanikom.
Vlada Sovjetske zveze je v svojj noti z dne 25. oktobra 1949 obtožila jugoslovanskega veleposlanika y Moskvi Karla Mrazoviča, da se je »ukvarjal a vohunstvom in razbijaško dejavnostjo proti Sovjetski zvezi«, ter je na temelju tega obrekovanja izjavila, da »smatra zaradi tega nadaljnje bivanje Mrazoviča v	Sovjetski
zvezd za nemogoče«.
Češkoslovaška vlada je izjavila z noto 4. oktobra 1949, da »ima veleposlanika FLRJ na Češkoslovaškem V-	Marijana
Stilinoviča za nezaželenega ta da zahteva njegov odpoklic«.
Bolgarska vlada v noti z dr,e 17. januarja 1950 izjavlja, «da nepotrebno, da bi še nadalje smatra vlada LR Bolgarije za posloval na veleposlaništvu v Sofiji veleposlanik	g, Josip
isto noto zahtevala, naj še dva jugoslovanska diplomatska uf službenea «takoj zapustita o-zemilje LR Bolgarije«.
Sovjetska vlada je pičel mesec po izgonu veleposlanika Mrazoviča z noto dne 16. novembra 1949 pod enako lažno obtožbo izgnala \z Sovjetske zveze tudi jugoslovanskega odpravnika poslov Lazarja Lati-novica.
Po mednarodnem pravu je prva dolžnost države, ki sprejme diplomatske predstavnike druge države, da jim izkazuje časti ter jim, prizna imuniteto in privilegije, ker se po diplomatskem pravu smatra, da brez uživanja teh pravic diplomati sploh ne morejo neovirano opravljati svojih poslov.
Čeprav uradna sovjetska doktrina sprejema ta pravila, jih praksa sovjetske vlade še preveč prepričljivo zanika.
svetov ter o tako imenovani sovjetski graditvi komunizma. To pa še ni vse. Omenjene organizacije zasipajo namreč domači knjižni trg še z različnimi drugimi publikacijami in s knjigam; — prevedi ruskih del. Romunsko - sovjetsko društvo ARLUS ima v Romuniji n. pr. tudi največjo knjižno založbo «Cartea rusa« (Ruska knjiga). Podobna situacija je v tem pogledu tudi y drugih vzhodnoevropskih dčželah pod sovjetsko dominacijo z izjemo Bclga. rije, kjer informbirojei enostavno kar množično uvažajo originalne ruske publikacije, k; jih potem prodajajo dvakrat ceneje kakcr bolgarske knjige. Uradne bolgarske statistike celo priznavajo, da je že vsaka tretja prodana knjiga ruska. Razen tega' prirejajo bolgarski informbirojei fudi pravcate gonje za ((naročanje« ruskih revij (letos so tako ((zbrali 120 tisoč naročnikov).
Nad tretjino programov radijskih oddaj v sovjetskih satelitskih državah sestavljajo prav tako originalna oziroma prevedena sovjetska dela, sovjetska duhovna okupacija filmskih repertoarje v je podobna, v Sofijo, Budimpešto itd. pa prihajajo v novejšem času «oplojevat» kulturo celo ruski gledališki režiserji in drugi »strokovnjaki».
Posebno poglavje kolonizatorske dejavnosti proscvjetskih zvez oziroma društev kakor tudi drugih državnih in partijskih ustanov pa je gotovo silovita kampanja za učenje ruskega jezika, k; je po oceni madžarskega partijskega glasila «Szabad nep» «eden najbolj bogatih, najbolj razvitih in naj-popolnejših ježkov na svetu«. Razen obveznega učenja ruskega jezika v osnovnih in srednjih šolah je po uradnih podatkih v prvi polovici tega leta delovalo na Poljskem 9645 tečajev ruskega jezika, v Romuniji oboli 5000, prav toliko tečajev je predvidenih to leto tu. di v Bolgariji. Na Madžarskem kljub pritisku «rr.ncžičnost» teh tečajev ni tolikšna, kakcr recimo v Romuniji, v Ceškoslo. vaški pa se na veliko žalost jnfdrmibirojoev — opaža v tem pogledu celo nazadovanje. Tako je na primer v Češkoslovaški od šolskega leta, 1949-50 db 1950-51 število obiskovalcev ruskih tečajev padlo za celih 50 tisoč. Infcrmbirojcj so zaman poskušali število obiskovalcev ruskih tečajev v podrejenih državah dvigniti na najrazličnejše načine, po partijski in državni liniji, s prirejanji v okviru knjižnic, prosvetnih društev itd1., itd. Zaman so ponekod celo poskušali z organiziranjem cenenih flmskih predstav svojih filmov z originalno rusko sinhronizacijo in brez spremnega besedila v prevodu.
Rusifikacijo javnega življenja izvajajo v državah sovjetskega bloka tudi po tako imenovani čisto znanstven; liniji, s pomočjo posebnih ((znanstve-
nih« institutov. V Romuniji delujeta dva 'tako imenovana instituta z dobršnim številom sovjetskih profesorjev: romunsko-sevjetski znanstven; institut in pa institut za’ rusko književnost in jiezik; poslednji ima celo 4 filiale in to na univerzah v Klužu, Temišvaiu itn. Na Poljškem je s tako imenovano pomočjo sovjetskih strokovnjakov* osnovan Znanstveni institut o Sovjetsk; zvezi, v Češkoslovaški Institut češko-slov.-sovjetskega prijateljstva s sedežem v Pragi, na Madžarskem pa Univerzitetni ruski institut, ki ga vodi sovjetski državljan P- Krajevskij in na katerem ruski profesorji (v ruščini seveda) predavajo celo o — madžarski književnosti; le-ti tastitut; se po številu z netna-la muko zbranih slušateljev in tud; sicer (po programih itd.) postavljajo tako rekoč v vrsto samostojnih univerz, ki «skrbe» za kader bodečih rusifikatorjev ta ki s svojim profesorskim zborom usmerjajo učenje ruskega jezika po vsej državi. Niso redki primeri, da se ruski predmetni profesorji pojavljajo tudi izven teh institutov, na drugih univerzah oziroma fakultetah.
Takšna je. v kratkih potezah sovjetska okupacija javnega “življenja vzhcdno-evropskih držav, okupacija, ki jo informbi-rojski apologeti jn dogmatiki reklamirajo kot «bratško pomoč« v graditvi novega, socialističnega itd.« družbenega reda.
P. S.
življenja, vesela borbenost slovenskega človeka v uporu, pokrajinska slikovitost, skrbno označevanje oseb. nad ljudmi to pejsaži je, razlite mnogo sončne svetlobe, sem to tia prehaja pisatelj s žanristiko. Način Pahorjevega pisanja se še vedno močno razlikuje od vseh slovenskih sodobnih pisateljev, vendar se Pahor že v mnogo-čein približuje stvarnejšemu jn realistične jšemu obravnavanju snovi. Artizem in manira se umikata, duhovite asociacije in drzni skoki so redkejši, drobljenja zgodbe ie manj. Kljub napredovanju pa je zgodba mnogokrat nestrnjena, povezanosti ir« doslednosti je premalo, včasih* je dolgovezna in natlačena z nepomembnostmi. Ako jo bo pisatelj predelal, izpustil vse, kar se mu bt> zdelo odveč, ko bo imel razgled nad ce_ loto, nekatere momente bolj poudaril in izdelal,. kaki prizor bolj zgostil, bo to zelo prijetna knjiga, kakršnih malo premore naša sodobna proza.
Drugi pisatelj ((Razgledov«, Alojz Rebula, je tem, letu malo pisal. «Utrži, Adam« je poetično ir« spretno napisana zgodba o Adamu, ki najde tudi izraz za ((preproste stvari«, zvezde. Značilno zanj je, da mu je že nekaj tekstov obtičalo nedovršenih. Tudi letos je objavil pdlomek ((Zemlja brez blagoslova«, ki bi ga res bilo treba dovršiti. Ko bo dokončan,
utegne podati zelo učinkovita sliko (Jaših obmorskih kratkih ljudi, posebno železničarjev i* okolice Nabrežine, po prvi sve«. tovni vojni. Tekst hoče biti vsaj pc> naslovu nekako nasprotje Hamsunbvemu »Blago slovu zemlje«. 2e v tem. odlomku zažive pred nami tri osebel Martin, Silvester to Lazar; razmere v vasi so epično ini lakonično označene, posebno učinkovito je uporabljeno razširjanje obzorja pri železničarjih.
Vladimir Bartol je v tem letu prispeval črtico «Li.pa pred stih, ro cerkvico«, v kateri je pove. zal spomin iz otroških let s sedanjostjo, jn ((Janičarjevo izpoved«. Slednja govori o slovenskem, fantu Miheliču, ki £0 gsc v fašističnem vzgajališču spremenili V Micheluzzija to mu skušali spačiti značaj. Ta del njegovega življenja opisuje pisatelj na dolgo in široko, včasih na novinarski način. Njegovega poznejšega razvoja pa se dotika preveč z vrha in rta zahaja v globino, da bi lahko vzeli to stvar za uspelo literarno izpoved. Precej moti psihološka neverjetnost: zakaj se partizani, ki poslušajo, nikdar ne vmešajo, ko vendar nekateri stavki kar izzivajo, da bi takoj odgovorili nanje. Stvar je vsekakor 'zanimiva, vendar je v njej vse preveč »resničnega do. godka«, snovi, ki ni umetniško izdelana.
Za novoletno jelko
KONKONEL: Ferluga Danilo lir 700, Oblak Santina 150. Ferluga Vida 200, Pcžar Branko 100, Ferluga Dušan 100, Pi-ščanc Divina 100, Ferluga Gra-ciela 100. Mikenci M lena 100, Ferluga Neva 100, Cck Liljana 100, Černe Albin 200, Una-šič Bruna lir 1000.
1. OKRAJ - ROJAN:
Cesar Pierma lir 200, Kcpa-čin Ida 100, Lauri Gabrijela 100, gtarc Marija 200, Lisjak Marija 100, Geimek Marija 200, Germani Gentile 200. Fabjan Pavla 100, Ferluga Josipi-na 100, Cijak Angela 150, Pi-ščanc Ana 150, Cesar Helena 100, Cesar Helena 100, Cesar Marija 100, Grizon Albin 100, Mlač Savonja 200 Okretič A. 5Q, Vatta T. 150, Kravcs Milly 150, Vatta M.. 50. Godrnk A. 100, Gomezel L. 300, Sosič K. 100, Menegh'eli P. 150, Bertoc-chi S. 100, Giuseppe 100. Kre-sevič A. 350, Pirjevec T. 200. Strgar Bruno 300, Pavlič Zmaga 200, Rože R. 1-000, Rapotec
E. 400, Novak I. 500, Sirca A.
200... Mczejti P. 200, Erlak. M. 200. Končan' E. 100. Bele Z. 100, Zubin Peter 100, Pirc B. 110. N.N. 200, Pirc S 150. Danieli 100, N.N. 400, Zupan S. 627. Gombač A. 627. Gombač
F. 100, Mrakovčič N. 1.000, .Meden Z. 200, Delfar Z. 200. Bole 500, Guarini lir 300.
GRETA: Černigoj E. lir 50, Pavletič F. 100, N-N. 100, Ru-dež G. 100, Beacco Fani 100, Malič M. 800, Sturm ing. J. 300. Pipan M. 150. Vlah G. 150, Pertot D. 100, Kompare .300, Jamšek M, 300, Poljak 50, Maraš 250, Hrovat M 100, Pregare 100, Fajt Vera 100 Justin 200, I.C.ET. 1.000. Bucik R. 1 r 500.
BARKOVLJE: Pertot M 500, Buljan D. 300, Cok S. 400, Ferluga A 300. Svagelj S. 500 Milič M. 100, Milič F. 100, Martelanc D. 500, Žnideršič O. 200, Martelanc L. 500, Jagodic V. 200, Cck D. 100. Š arec S. 700. Brecelj; M. 100, Sferca M. 200, Rupel M. 100, Brus A. 50, Antončič J. 50, Sverci M, 100, Godnič D lir 100.
CENTER: N-N. 1.000 Pipan L 200, T. 3.000, Stoka 200, Pep. ka 100, Mašera dr. S. 640. Kaluža 300, Bevk E. 200, Seme-nich M. 200, Umek S. 250 Greje R. 100, Lovrič J 200, Turina dr Vi. 100, Geržina B. 100 N. N. 100, Kariž 2.000, Grgič K. 500, Gandolfi L. 300, Gandol L. 50. Petkovšek A. 1.000 Uma-ri 100, Ukmar 100, Umarj 100, Cuk A. 100, Ukmar 150, Ukmar 50, Ukmar 100, Ukmar 100, Ukmar, 100, Ukmar 100, N.N]
20.000, N.N. 5.000, Kmečka zveza 500, dr. Panjek A. 500. Dujc F 500, Gelivšček A. 1.000 Gre-govič 500. S.G.Z. 1.000, Debenjak lir 300.
IH. OKRAJ
Rener Josip lir 100, Luin 200, Kobal Franc 500, Pavš č Franc 100. Fišer Josip 100, Ki-
kolj Karel 1.000, Prelog Franc 300, Volpi Ivanka 200, Veljak Avguštin 300, Venanzio Angelo 300. Riibarič Franc 500, N.N. 500, IRED 2.000, Mahnič Elizabeta 300. Cunja Frančiška 100. Babič Mila 200, Širok Ivanka 200. Jerman 300. Desco 350, Jančar Ivanka 100. Verk Marija 300, Trampuž Marija 200, Ba'b:č Štefanija 300, Salvi Maria 500, Gaspardes 200, O-strouška Pavla 100, Pcropat Francka 100. MczeVč Albert 100, Papo Karla 100, Dobrila Josipina 100. Potočnik K. 150,
SPORED OBDARITEV za novoletno jelko
Podporno društvo (Glavni odbor za novoletno jelko) obvešča, da bodo obdaritve otrok v naslednjih krajih ob dnevih in uri:
27. 12. 51 Trebče ob 15 uri; Padrice ob 19 uri; Gropada cb 17 uri.
28. 12 51 Vel. Repen ob 15 uri; Opčine ob 17 uri; Bazor vica ob 15 uri; Grcčana ob 17 uri; Bcljunec ob 19 uri; Škofije ob 19 uri; Sv. Jakob ob 17 uri (Sv. Jakob, Pončana, Magdalena).
29. 12. 51 Barkovlje ob 14 uri; Prebeneg cb 17 uri; Mač-kovlje ob 19 uri; Devin ob 15 uri; Vižovlje cb 17 uri; Ma-vhinje ob 19 uri; Plavje cb 17 uri; Kclcnkcvec cb 15 uri; Rccol, Tomažič, Fcraggi ob ir uri.
30. 12. 51 Rcjan, Greta Center 1, Belvedec in Skorklja cb 15 uri v Avditoriju. Sv. Ivan, Sv. Alojz, VOM, Center II, Sv. Vid, Sv, Just in Sko-ljet cb 17 uri v. Avditoriju; Ricmanje ob 15 uri; Donijo ob 17 uri; Stramar ob 10 uri; Gabrovka ob 14 uri; Salež ob 15.30 uri; Lcnjer ob 10 uri; Sempclaj cb 15 uti; Sv. Križ ob 15 uri; Nabrežina ob 15 uri.
Taučar H. 100, Kuferšin Marija. 200. Prelog Josip 500, Siško-vič Josjpina 100, Ginori Vlasta 250, Sedmak Primež 250, B:’žič Ana 200, Grižon Katarina 100, Ludvik Marija 200, Viktorija 200. prijatelji v počastitev spomina pok. Medveda Josipa 3.200, Travazin 200, Zafred 100, Tenet Katarina 200, Fučkar Pina 200, Možina Karlo 300. Višnjevic Jolanda 100, Cominotto Carla 50, Job Mercedes 100, Ceme Štefanija 100, Mozetič Štefanija 100, Avian Fani 100, Brundula Franc 150.
Iz Disneyevega filma vAUce * čudežni deželi*, ki ca sedaj kažejo * Trstu,
STRAN 4
I ir> I" 1 i p Naše ozemlje bo š« nadalje v V f\ r A/S r obmožiu vremenske motnje, ki » I \ L / H L jo povzročajo fronte hladnega zraka, ki krožijo okoli depresije nad Tirenskim morjem. Vreme bo oblačno s krajši-mi padavinami. Temperatura brez bistvenih spre-' memib. Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo tempe-raturo 11 stopinj, najnižjo pa 7.4 stopinj.
ŠPORTNA POROČILA
27. DECEMBRA 1951
'ianfe
' l    ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
ii-ilSČIiii
PRVEM DNEVU FINALNEGA DVOBOJA ZA DAVISOV POKAL 1-1
Seixas gladko odpravil Rosa Schrocder izgubil proti Scdgmanu
srnmmmm - mm	Muiiiiinininimiiiiuj	>	mmmm	*	n*	,	i,	■■	a	*»,
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jus. cone Trsta: 13.45:
Skladbe za harmoniko. 18.00:
Igrajo godbe na pihala. —
T^ti *— Tri2,0!	giasbu-	23-00:	Operni
f™;*'	5: Vaicki iz operet. 18.00: Sim-
131<W»	"odeče in črno«. — S Ic veni ja:
fe v e,I° Kraj'n0- 16-00: Popoldan, »ki simfonični koncert. 18.00: Lahka glasba.
• SIDNBV. Ž«. Z žrsbc&jem I in mehki igri zmagal z rezultatov za finalno tekmo Davi- tatom 6-4. sovega pokala se je končala
živčna vojna, ki je razburila duhove vsega teniškega sveta.
Kot prva naj bi po tem žrebu nastopila Seixas ter Rose. A-merikanci so dejali, da so dali v moštvo Seixasa zaradi njegovih poslednjih zmag nad Sedg-manom in Rošem dočim so izpustih Traberta zaradi njegove razubnjivosti.
Po prvi tekmi kaže, da ameriški strokovnjaki niso pogreši, li, Victor Seixas je premagal Mervyna Ro$a v treh samih setih na stadionu Vfhite C.ty, ki je bil poln do neverjetnosti. Ze uredi avgusta so razprodali 15.000 sedežev, katerih cena je narastla do danes na zavidljive vsote. Finale Davisovega pokala igrajo na tem igrišču prvič v zgodovini tenisa.
Rose se je branil zelo dobro, posebno v tretjem, setu, a ni mogel ničesar proti boljšemu Seixasu. Amerikanec je igral hladnokrvno, njegov tenis je brez dvoma popolnejši kot njegovega mlajšega nasprotnika. Oba sta igrala prvič v moštvu neslutbinega svetovnega prvenstva.
Seixas je zmagal prvi set v 17 minutah, drugega v 21. minuti, najhuja boiba pa je bila v zadnjem-tretjem setu, ko sta igrala vsak po dvakrat osvojila nasf^rotnikov servis.
V drugem dvoboju med Tedom Schroederjem ter Frankom Sedgmancm se ni zgodilo to, kar so Amerikamci upali. Ted se je uklonil trenutno najboljšemu igralcu sveta, a se je boril z običajno požrtvovalnostjo in osvojil celo en set. Igra Stdgmana je bila briljantna. Pošiljal je svojega nasprotnika iz kota v kot in odnehal nekoliko v svojem agresivnem napadu le v tretjem setu, katerega je dobil Amenkanec.
V petem g emu prvega seta je Sedgman osvojil nasprotnikov a£rvts prav tako tudi v sedmem, nakar je vodil s 5-2. Ted si je nato priboril Amerikaneev servis, znižal na 5-4; več ni mogel. Z veliko avtoriteto je v 10. gemu Sedgman zmagal svoj servis ter obenem set s 6-4.
V drugem sstu je Sedgman bil zdaleč boljši in osvojil dva nasprotnikova servisa, ne da bi si Ted priboril eno samo žogo. Schoroeder je igral bolje v tretjem setu in po dosti nezanimivi
Sedgman je v zadnjem setu zopet začel z vso močjo; bil je absolutni dominator. Zadnji ge-m je spravil vse prisotne na noge. Schroeder je serviral, a ga je nasprotnik vedno znova Preigral. Amerikanec se je zavedat šele pri match-žogi. Štirikrat je rešil neverjetne situacije. Sele pri peti žogi je Sedgman izenačil stanje prvega dne-va na 1-1.
Rezultati:	Seixas-Roso	6-3
6-4,	g-7; Sedgman-Schroeder
6-4, 6-3, 4-6, 6-4.
3:2
5:0
5:0
Petdeset let
Davis Cupa
1900. Boston:
ZDA — Vel. Britanija 3:0
1901. n so igrali.
1902. New York:
ZDA — Vel. Britanija 3:2
1903. Boston:
Vel. Britanija — ZDA 4:1 |*1904. VVimbledon:
Vel. Britanija—Belgija 5:0
1905. W;mb!edon:
Vel. Britanija — ZDA 5:0
1906. VVimbledon:
Vel. Britanija — ZDA 5:0
1907. VVimbledon:
Avstralija—Vel. Brit. 3:2
1908. Melbourne:
Avstralija — ZDA
1909. Sydney:
Avstralija — ZDA
1910. niso igrali.
1911. Christchurch:
Avstralija — ZDA
1912. Melbourne:
Vel. Brit. — Avstralija 3:2
1913. VVimbledon:
ZDA — Vel. Britanija 3:2
1914. New York:
Avstralija — ZDA 3’:2
1915.—1918. niso igrali.
1919. Sydney:
Avstralija — Vel. Brit. 3:2
1920. Auckland:
ZDA — Avstralija
1921. New York:
ZDA — Japonska
1922. New York:
ZDA — Avstralija
1923. New Ycrk:
ZDA — Avstralija
1924. Phtlade!iph'a:
ZDA — Avstralija
1925. Philadelphia:
ZDA — Francija
1926. Philadelphia:
ZDA — Francija
1927. Philadelphia:
Francija — ZDA
1928. Pariz:
Franclja — ZDA
1929. Pariz:
Francija — ZDA
1930. Pariz:
Francija — ZDA
1931. Pariz:
Francija — Vel. Brit. 3:2
1932. Pariz:	.
Francija — ZDA 3:2
1933. Pariz:
Vel. Brit. — Francija 3:2
1934. VVimbledon:
Vel. Britanija — ZDA 3:2
1935. VVimbledon:
Vel. Britanija — ZDA 3:2
1936. VVimbledon:
Vel. Brit. — Avstralija 3:2
1937. VVimbledon:
ZDA — Vel. Britanija 4:1
1938. Philadelphia:
ZDA — Avstralija
1939. Philadelphia:
Avstralija — ZDA
1940.—1945: niso igrali.
1946. Melbourne:
ZDA — Avstralija
1947. New Ycrk:
ZDA — Avstralija
1948. New York:
ZDA — Avstralija
1949. New Ycrk:
ZDA — Avstralija
1950. Fcrest Hills:
Avstralija — ZDA
4:1 Jugoslovanski padalci
v V. Britaniji
BEOGRAD, 26. -— Britanska federacija je povabila jugoslovanske padalce, da bi nastopili na mednarodnem padalskem tekmovnjy, ki bo prihodnje leto v Veliki Britaniji. Jugoslovanska zveza bo verjetno poslala tja Janka Lutovca, svetovnega rekorderja v številu skokov v času 24 ur ter Vukčeviča, ki je na prvem svetovnem padalskem šampionatu na Bledu zavzel drugo mesto. Jugoslovanski padalci so prav tako dobili vabilo, naj bi spomladi nastopili na državnem italijanskem prvenstvu.
* * $
TEST, 26. — Z «Orient eks-pressom« je danes potovala sko. zi Trst košarkarska ekipa Crve-ne zvezde, ki bo 28. t. m. na-| stopila na božičnem turnirju v 4:11 San Remu.
3:2
3:2
5:0
4:1
5:0
4:1
X-: •	-	•
JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI V INOZEMSTVI]
Zmage Hajduka, Lokomotive Partizana in C. zvezde
Dinamo je preletel ekvator * Sarajevo včeraj ni igralo
BEOGRAD, 26. — Iz Časa-blance, poročajo, da je na drugi tekmi svoje turneje Lokomotiva iz Zagreba premagala maroškega nogometnega prvaka Vidad Atletic z rezultatom 3:1. V prvi tekmi je Lokomotiva porazila reprezentanco maroške nogometne lige s 4:0.
Partizan, je zmagal proti C.T. Koeln z 2:1 (1:0). Lepo in zanimivo tekmo je gledalo 15.000 gledalcev. V Duesseldorfu je splitski Hajduk premagal domačo Fortuno s 4:3.
Jugoslovani so imeli torej danes več* sreče na svoji drugi tekmi, saj vemo, da je na prvem srečanju turneje v Essenu Rot-weiss visoko premagal Hajduka s 4:1.
Na gostovanju po Belgiji je Crvena zvezda iz Beograda na prvi tekmi premagala Ander-necht z 2:1.
Medtem sporočajo, da so nogometaši Dinama preleteli ekvator.
Sedgman je igral včeraj kot v najboljših dneh. Neben amaterski igralec sveta mu trenutno ni ’ ~r. Bc F’ f"1< zadosti močan, da bo prevagal tehtnico v kr rist Avstralije? Odgovor nam
bo dal že današnji dan.
Istrski pripadniki JA
igre jo dober nogomet
Ob priliki desete obletnice ustanovitve Jugoslovanske Ijud-
5:0
5:0
4:1
4:1
5:0
5:0
4:1
3:2
4:1
3:2
BAhlG-LISTA AMhRIŠKB BOHSARSHl, Zl/EZt
Pomanjktivos! varnosin h napiav; krtva nesreče v Wesl Franklurtu? j
NEW VORK, 26. — Predsednik rudarskega sindikata ZDA John Lewis je prepričan, da je strašne nesreče v rudnika West t Frankfurt krivo zanemarjanje I varnostnih predpisov in po-manjljivost varnostnih naprav, da pade torej vsa odgovornost za katastrofo na lastnike rudnika. Pravijo, da namerava Lewis
ZADNJA		POROČILA			
KRALJ]	PARU	[K	N	AMEJ	KAVA
spremenil	ti egi]	}t01	rsl	ko pol	itiko?
smrt 119 rudarjev.
oo stavko. V nesreči je našlo
Dva znana zagovornika sporazuma z Anglijo sta bila imenovana za načelnika kraljevega kabineta in za kraljevega svetovalca za zunanje zadeve - Presenečenje v vladnih krogih in študemske demonstracije * Govorice o možnosti novih pogajanj
Božični incidenti na področju Sueškega prekopa
kralj Faruk, izbral prav ta tre-1 ti Božičkovi legendi; pariški nutek. da je imenoval novega nadškof Feltin je dejal, da «ta
Joe Louis kljub letom še vedno na površju
Eisenhower ni več
«noje!egantoejši mož ZDA»
NEW YORK, 26. — Predsednica ameriškega ženskega zavoda je danes sporočila rezultate glasovanja o najeieganinej-šem možu Am;*ike. Glasovalo ie več kot 100.000 žena. Po tem glasovroju general Eisen-hower ni več' «najelegantnejši mož ZDA»; pravico eto tega visokega naslova je izgubil, ker je spet oblekel uniformo.
Prvenstvo poveljnika SHAPE je prevzel senator Henry Ca-bot Lodge, ki je bil proalašen tudi za «moža idealne elegance«, medtem ko so udeleženke glasovanja podelile naslov ((moža neoporečne elegance* zuna-njemu ministru Achesonu zaradi njegovega Kgospcskega vedenja«. General Mac Arthur pa je bil proglašen za «moža tradicionalne eleaance«, Tak0 sta se oba najhujša sovražnika — Mac Arthur in Acheson — znašla na vrhu ameriške elegance — vsaj v očeh ameriških žena.
WASHINGTON, 26. — Ameri. ška boksarska federacija (NBA) je objavila včeraj lestvico najboljših boksarjev in logičnih pretendentov na naslove posameznih kategorij. NBA je vključila v> svojo isto tudi Joa Louisa, ker je «dal nenavaden prispevek k boksarski umetnosti«. Lestvica prvakov in logičnih konkurentov, uvrščenih po njihovi pomembnpsti:
Težka kategor ja: Jersey Joe Walcott, Joe Louis, Rocky Gra-ziano, Ezzard Charles. Clarence Henry.
Sredin )ete 5ka:	Joe Maxim,
Harry Matthevvs, Harold John. son, Archie Moore.
Srednfa: Ray Robinson, Ran-do'ph Turpin.
Srednjelahka:
Charles Humez.
Kid Ggvilan,
Lahka: Jmmy Carter, Luther Rawlmgs, Virgii Akins, Paddy Demarco.	y
Peresna: Sandy Saddler, Wil-lie Pep, Roy Ankarah.
Petelinja: Vic Tovvell, Jimmv Carruthers, Peter Keenan, Jean Sneyers.	1
Mušja: Dado Marino, Yoship Shorai.
MADRID, 26. — River Pl at e je na svoji nogometni turneii Po Evropi jgral neodločeno pro ti Atleticu iz Madrida. Rezultat je bil 3:3. Jutri dopoldan bodo odpotovali argentinski nogometaši z letalom v Rim •
BOGOTA, 26. — Zaradi iz* tirjenja vlaka na progi Cali-Buenaventura na tihomorski o-je 1Q oseb zgubilo življenje, 13 pa je bilo ranjenih.
  '■'■■■■■'■»iiumiiiiiiiiiiniuiiuiiliIiiiniii,M„„llllllll|||||
Rasistični umor v ZDA
NEW YORK, 26.	—	Harry
Moore, eden izmed vodilnih članov NAACP (družba za napredek barvastih ras) je bil ubit včeraj zvečer v svoji hiši v Mimsu (Florida). «Neznanci» so, podtaknili peklenski stroj v pritličje hiše. Moore je med prevozom v bolnico umri. Oblasti so uvedle preiskavo.
Moore, ki je bil zamorskega rodu, je postal žrtev epajstega dinamitskega napada proti Židom in zamorcem, ki se dogajajo v Floridi od letošnjega junija. Vendar dosedanji atentati niso zahtevali smrtnih žrt^v. V bližini Mimsa je mesto Eustis, kjer je nedavno neki šerif z re. volverjem enega zamorca ubil in hudo ranil drugega. Sodišče je šerifa oprostilo.	,
KAIRO. 26. — Medtem ko se nadaljujejo demonstracije v Kairu in Aleksandriji in po včerajšnjih incidentih na področju Sueškega prekopa je kralj Faruk nenadoma posegel v po litično življenje. Imer.ovaije dveh osebnostih, ki sta znani kot prijatelja Angl-žev, na visoka mesta na kraljevskem dvoru daje misliti, da hoče kralj na lastno pest obrniti krmilo egiptovske politike. Obenem so se razširile tudi govorice o možnosti novih tajnih pogajani med Anglijo in Egiptom.
Kralj Faruk je imenoval Ha. feza Afifj pašo za načelnika kraljevega kabineta, dosedanjega veleposlanika v Lcndonu Amr pašo pa za kraljevega svetovalca za zunanje zadeve: Te službe doslej v Egiptu ni bilo
Tudi Hafez Afifi je bil svoj-čas poslanik v Londonu in sicer od leta 1930 do 1934 in od 1936 do 1938. Bi) je član delegacije. ki je leta 1936 sestavila pogodbo, ki jo je egiptovska vlada zdaj odpovedala. Leta 1946 pa je z Bevinom sestavil besedilo pogodbe o umiku angleških čet s podlročia Sueškega prekopa. Ta posodba je bila podpisana, ne pa tudi ratificirana, Afifi je po poklicu zdravnik; bil je med ustanovitelji waidistične stranke; nato pa jo je zapustil in pomagal ustanoviti liberalr-o-u^vno stranko. V zadnjem času je večkrat kritiziral stališče wafdistične vlade do Anglije.
Poročajo, da je bila vlada presenečena ob Afifijevem imenovanju. Po egiptovski tradiciji ima načelnilj kraljevega kabineta velik vpliv na politično življenje. Njegova naloga je zveza med kraljem in vlado. On tudi predlaga kralju poročUa o notranji in zunanji politiki ylade in oosreduje vladi kraljeva navodila. Mesto n°čelnika kraljevega kabineta je bilo dve leti nezasedeno in v političnih krogih poudarjajo zlasti, da je
načelnika in da je obenem postavil na to mesto enega izmed podpisnikov egiptovske pogodbe iz leta 1936. 25. avgusta je Afifi povzročil pravi škandal, ker je javno izjavil, da pcgcd-b& iz leta 1936 «ni bila nobena katastrofa«.
Presenečenje se je še podvojilo, ko je bil 24 ur kasneje egiptovski veleposlanik v Londonu Amr paša imenovan za kraljevega svetovalca za zunanje zadeve. Tudi Amr paša je zagovornik mirnega sporazuma z Anglijo.
Obe imenovanji sta povzročili danes živahne demonstracije študentov.
Božič je prinesel na področju Sueškega prekopa nove incidente. Posebno ponoči je bilo slišati skoraj stalno streljanje. Najhujši incident je bil ob napadu egitpovskih podtalnih borcev na vodovodne čistilne naprave blizu Sueza. Ranjenih je bilo sedem angleških vojakov, od teh dva nudo. Poročilo egiptovskega notranjega ministrstva pravi, da je eksplozija močne mine poškodovala cisterno in cevi. Poročilo dodaja, da egiptovski podtalni oddelki niso imeli izgub.
Poveljnik angleških čet v Egiptu general Erskine je danes izdal poročilo, v katerem pravi, da ((nameravajo udarne skupine mladih prostovoljcev zapustiti Kairo, očitno z dovoljenjem egiptovske vlade, da bi napadle angleške čete.
«Bitka za Božička*
v Franciji
PARIZ, 26. — v Franciji se z vso zagrizenostjo nadaljuje bitka za Božička«. Kot znano, so francoski visoki cerkveni dostojanstveniki nastopili pia.
legenda, ki izvira iz mračnih saških gozdov, pj:či krščanski pomen bežiča«. Tudi pesnik in dramatik Maurice Rostand je zatrdil, da je ((treba odpraviti Božička in vrniti božični noči čistost in veličanstvenost, ki izhaja iz Kristusovega rojstva«. Znani odvetnik in poslanec Mo-ro-Giafferi pa je dejal, da so ti nastop; ((idiotski«. Anonimen oče je pislal listu «Figaro» pismo, v katerem pravi, da veljajo za Bojjjčka Voltairove besede o bogu: «če ga ne bi bilo, bi si ga bilo treba izmisliti«, i
Trdovratni samomorilec
LOS ANGELES. 26. — Petdesetletnemu Homerju Hayde-nu se je končno po petdnevnih brezuspešnih poiskusih posrečilo narediti samomor. V petek sl je. dvajsetkrat prerezal žilo na zapestju, vendar je bila zdravniška pomoč pravočasno na mestu. V nedeljo se je vrgel proti drvečemu avtomobilu, dcv segel pa je samo to, da g& je službujoči policaj oštel. Včeraj je poskušal ponoviti jsto g tramvajem, vendar je vozač v pravem času zavrl. Zato je poskušal tekati sem in tja čez zelo prometno križišče, vendar so ga s silo odstranili. Včeraj ponoči pa si je spet prerezal žile, skočil s tretjega nadstropja in umrl.
ske armade je bilo nogometno prvenstvo Istrskega okrožja odloženo. Vsa najboljša istrska moštva so igrala v nedeljo z reprezentancami garnizonov JA.
Najvažnejše srečanje je bilo v Kopru in pri Sv. Luciji. V Kopru je domači Partizan igral neodločeno, čeprav je vodil po prvem delu z 2:0.
Pri Sv. Luciji so vojaki imeli še težjo nalogo. Proti Piranu so vojaki pokazali dobro igro.
Garnizon JA iz Buj je zasluženo premagal domače moštvo, ki tudi igra v prvenstvu Istrskega okrožja.
V Umagu je bila borba napeta od začetka do konca. Moči na igrišču so bile izenačene, kar je povzročilo, da je tudi re. zultat ostal izenačen.
Vojaki so v vseh tekmah igrali dobro. Ne bi bilo zato slabo, če bi lokalna moštva to izkoristila in vključila v svoj sestav tudi vojake. S tem bi samo ojačila svoje enajstorice in prispevala h kvalitetnemu dvigu našega nogometnega prvenstva.
REZULTATI: v Kopru: Garnizon JA iz Kopra - Partizan 2:2; v Sv. Luciji: Garnizon JA Iz Portoroža - Piran 3:4; v Bujah: Garnizon JA iz Buj - Buje 1:0; v Umagu: Garnizon JA iz Umaga . Umag 1:1.
PNS
Originalen predlog senatorja Cobeya
WAŠHINGTON, 26. — Republikanski senator Cobey je predlagal, naj se spet uvede kazen bičanja in sicer za državne uradnike, Ki zlorabijo svoj službeni položaj. Senator je zatrdil, da bo predložil svoj predlog kongresu.
NOVOLETNA POSLANICA PO RADIU :
Helsinki pričakujejo
olimpijske tekmovalce
HELSINKI, 26. — General Martola, direktor bližnjih olimpijskih iger je govoril ob no* vem letu po radiu in med drugim izjavil, da so vse številne pptežkoče v glavnem zadovoljivo odpravljene.
((Helsinki, mesto 400,000 prebivalcev — je dejal — ne more poskrbeti in pozabavati števil nih obiskovalcev, kot bi to lah. ko naredilo milijonsko mesto: poleg tega oddaljena Finska nima zadostnih prevoznih in oddajnih zvez s svetom. Kljub te. mu pa verjamemo, da bomo lahko nudili tekmovalcem ideal' ne pogoje za borbo v našem prosvetljenem severu. Stadioni in olimpijske vas; že čakajo: prav tako tudi Športni duh, tako globoko vcepljen našemu narodu, da ga obiskovalci dolgo ne bodo pozabili.
Športniki vsega sveta, bodite pozdravljeni julija v Helsinkih na igrah prijateljstva, na teh poštenih borbah, kjer bo zmaga nad samim seboj največja zmaga.
KINO
V THSTl Rossetti, 16.30: «Yvojme Franotr zlnja«, J. Mc Crea, S. VVlnterS. Excelsior. 15,30:	«Kim»,	Errol
Flynn in Dean Stockel Nazicnale. 16.00: ((Štirje'v enem jeepu«, V. Lindfots, R. Mecker. enice. 16.00: «Guliverjeva potoi vanjas.
FUMramrnatico. 16.00: «PolkovniK iioiiister», Cooper, R. Roman. Arcobaleno. 15.00; <(Alice v ču-dežni de2eH» od Walta Disneya, Astra Rojan, 16.30: ((Gospodičnej ne ozirajte se po mornarjih«, D. Lambar in B. Hope. Alabarda, 16.00: ((Predstraža iz-gubljenih mož«, Gregory Peck. Armonia, 15.30: Rangoonovi sokoli*, Y. Wayne, A. Lee.
Ariston. 16.00: ((Puščavski orel»1 Y. De Carlo in R. Green. Aurora. 15.00: «PomIsd v soncu«* J. Mac Donald, L. Nolan. Garibaldi. 15.00: «Ladja brez imena«, Don Ameche, D. Andrevvs. Ideale. 16.00: «Zadnji Mohikanec« J. Hale, B Crabbe.
Impero. 15.20: «Lepa je ljubezen«, David Nives, Vera Ellen, Italia. 16.00: ((Nedokončan ples«, M. 0’Brien in Cyd Charisse. Kino ob morju. 15.30: «CudeS v Milanu« delo V. de Sica. Moderno. 16.00: «Toto šejk«. Savona. 15.00: «Gusarka», Yvon* ne De Carlo.
Viale. 16.00: «Gianni in Pinotto proti nevidnemu človeku«. Vittorio Venelo. 16.00: «Za vedno boš moja«. Ester VVilliams. Azzurro. 16.00: «Roparji», R. Ca-meron In I. Masse.i Belvedere. 16.00: ((Poulične popevke«, Luciano Taioli.
Marconi. 16.00: «Gianmi in Pinotto med kovvboji«.
Massimo. 16.00:	«2;ivel Robin
Hood«, j. Derek.
Novo Cine. 16.00: «Ognjena stre-* lica«, B. Lancaster.
Odeon. 16.00: »Pravici je za do* ščeno«.
Radio. 16.00: »Maršalova ljubljen-ka», L. Parks, m. Chapman. Vittona. 16.00: «Cudežen studei ne1«*, G. Cooper.
Naprošamo vsa oblastva, da ga na svojem področju poiščejo In vprašajo: Kako je, ali je že kaj nabral, in Ce je kaj nabral, naj tisto pošlje občini, ker le-ta namerava že letošnjo pomlad začeti zidanje. In potem bom poslal tudi oglas v liste, lejte, takole: ,Ta in ta pooblaščenec Iz vasi Rovcev za zidanje cerkve v taisti vasi se naproša, da se ('im prej z%la. sl v svoji vasi zaradi nekega deflr^vora’. Je prav tako?»
«Prav, prav*.
In so tako storili in je minilo Se kakšnega pol leta, ampak ljudje se bili v zmoti, ko so pričakovali od ob-lastev odgovor-
V tem je nekdo prinesel novico, da je Sredoje v sosednjem okrožju, niti poldrugi dan hoje od ondod.
Zbrali so se kmetje in sklenili, da se ne bodo prav nič več zanašali na pl^memi lov, marveč bodo priredili pravi pogon, in če treba se bližnje vasi na pomoč.
' Napravili so tudi načrt.
'Sredoje je zdaj v mestecu R Od tod se lahko umakne tja gor v tretje okrožje,
ali pa bo še kak dan ostal v tem in tem o-krožju. Tedaj, Luka in VI-doje Stokič pojdeta naravnost v okrožno mesto. M los Paunovič in Rado je Siji vic udarita v gornjo plat, da ga prestrežeta, ako bi se umak. nih v tretje okrožje. A Ra-ka Zažin in neki Paun Lazarevič jo ubereta v dolnjo plat, da mu prestrežeta pot, ako bi se nemara ponižal v drugo okrožje.
In so se možje lepo opravili, vzeli so tudi hrane za nekoliko dni, se poslovili od otrok m krenili na pogon.
VI.
V mestecu R. Je vse vznemirjeno, vse živčno, vse razburjeno. Galanterist gazda Mileta Je prodal vse lasnice, kolikor Jih je imel na skladišču; se prava sreča, da Jih Je bilo kaj. Gospodltoa Sav. ka, «diplomlrana šivilja*, ki ima modni salon tik Tomove mesarije, se je v treh dneh vbodla Sest in Stiride-setkrat in Je vselej pristavila: «Ali se bo bahala ta in ta 1»
Občinski sluge od davi vlačijo v Aksentijevo kavar-
V angleških vojaških kantinah m področju Sueškega prekopa je bilo vse egiptovsko osebje zamenjano g Angležinjami, članicami ženski ji prostovoljnih odredov 1,1,11,11,11..............................................................    i.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMWiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiw»tiiiiiiiiiiiiWHiwiiiiiiMiiwwHiiiiiHinwiiiiii»nilMilililliiiiiiilililiiiiwiiliiiiiiiwiiniiMii«uiimmHiiiiiimiroiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii|l,lllllll|||||||[|[|[[||([||))[||[[[[||[||llll|iiH>w
n° prazne pivske sode in
RADIO
J CUOSL.OV ANSKE C O X K T K S T A
ČETRTEK, 27. decembra 1951
Poročila ob 7.00, 13.30, 19.30, 23.05. 7,15 Jutranja glasba 13.45 Skladbe za harmoniko. 14.00 Igra-jo znana orkestri. 14.30 Od vCe* raj do danes. 14.35 Poje sopra* nistka Vida Jagodic, 18.00 Igrajo godbe na pihala. 19.00 Slovenske narodne pojeta sopranistka Franja Senegačnik in baritonist Tone Kozlevčar. 23.10 Glasba za lahko noč,
1 UST IJU
7.30 Jutranja glasba. 11.30 Lai.-ki orkestri. 12.00 Novi svet 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Pevski duet in harmonika. 13.20 Veseli ritmi. 13.40 Popoldanski koncert. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Glas Amerike. 18.15 Glasbeno predavanje. 18.45 Zabavna glasba. 19.00 Slovenščina za Slovence. 19.20 Komorna glasba. 20.00 Klavirski koncert prof, Mirce Sancinove.
20.20 Glasbena medigra 20.30 Okno v svet. 20.45 Lahka ’ glasba.
21.00 Radijski oder — Vincent Bennett:	Nagoni; nato večerni ples. 23.00 Operni dueti. 23,32 Večerni motivi,
THST I.
7.45 Jutranja glasba. 11.30 Mo; derni ritmi — orkester Ferrari
12.00 2enska oddaja. 12.15 Iz slavnih simfonij. 13.30 Ritmični orkester Franco Russo 14.15 ValcKi iz operet. 14.30 Poje Catherine Sauvage. 17.45 Glas Margherite Carosio. 18.00 Simfonična «ra-Wolff_ Italijanska serenada; Beethoven, Koncert št. 5 v Es-duru; Smetana, Iz čeških gajev In lok.
19.15 Pesmi. 20.30 Brahms, Ljube., zenski valček. 20.58 Rdeče in črno. 22.00 Radijski roman: »Veliko deževje«. 22.30 Lahka glasba 22.45 Glasba z onstran Oceana. 23.00 Nočni Harlem.
NLOTESUa
12.00 Pevci, ki smo jih nekoč radi poslušali. 13.00 Gospodinji*1 nasveti. 13.10 Iz Koroške v Krajino (pester spored slovensKiH narodnih pesmi). 14,10 Konceri , * *lasba- 15.30 2eleli st« " rnn!!? ? if* 16-°° Popoldanski sim-ionicnl Koncert. 17.10 Umetne in pesir,i. 18.00 Lahka g1??'
HnKIt u (<O,Cn0 V Svet»- i'H0 ^
ljubitelje operne glasbe. 19.15 hanr-ondko igra Avgust Stank -
20.15 Josef Haydn v življenju1«
'i- ,21.00 Za vsakogar nek3-1-
22.15 In 22.45 Zaplešimo!
deske.
Na Aksentljevi kavarni plapola zastava, okna so od Prta na stežaj, dvorano sma-ij°. Tri odbornice, tri gospodične, ki imajo obleke že skrojene, so stopile po trgovinah in domovih prodajat vstopnice ln moledujejo po-leg vstopnine tudi za pro-stovoljne prispevke. Trije odborniki, se pravi, trije o-krajnl praktikanti, kf so za danes dobili dopust ln se lotili posla aranžerjev, se sunejo v sobaričinl sobi, zavi-rolcave- napravili lz
rdečega, belega in modrega papirja, da bodo okrasili dvorano. Izposodili so si tudi preprogo gospe Naste; nadalje so si Izposodili dva fotelja iz okrajne pisarne pa razno okrasje gazde Milete vse, vse Je bilo storjeno! da bo nocojšnja veselica taka, kakršne ?e ni bilo
In tudi dopis, ki so ga bili poslali v liste, opisuje da so za to veselico v teku’ posebne priprave in da odbor pričakuje, da ne bo noben meščan opustil priložnosti ko se bo lepo razvedril in
MOJA
BRANISLAV NUŠIČ
as.
<-Hftam fruetetju £uhe v lioucnh
podprl človekoljubni namen, zaradi katerega veselico prirejajo.
Veselico pa pripravljajo v prid zidanju cerkve svetega Lukeža v vasi Rovcih na razvalinah cerkve kralja Milutina. V glavnem odboru sc najuglednejši meš’ani in meščanke, v priredlteljskem odboru pa. so sami mladeniči in gospodične.
Spored je zelo zanimiv in bo zatrdno pritegnil mnogo gostov. Spored Je takle:
1. Predsednik odbora pozdravi goste.
2- Zmaj: «Trije hajduki*, dekiamlra gospod Milan Ne-*ic. krojač.
3. O dojenju in prehrani otročičev, govori gospod Ljuba Ilič, učitelj.
4. «Brez tebe, draga, ne moremo... poje gramofon, katereya je za to priložnost prostovoljno dal na razpola-Ko gospod Suhanka, tukajšnji lekarnar.
5. «Zidanje Skadra na Bo-janb, poje ob guslah gospod Sredoje Vicentijevič, odposlanec rovske občine v narodni nošnM.
6. Koračnico švicarske gar. de igra orkester iz gramofona.
Nato se razvije ples po po-sebnem plesnem sporedu. V odmoru bodo krofi, v enem izmed njih je pol zlatnika
Med odmorom bo goste zabaval gramofon z raznimi pesmimi, razveseljeval pa bo goste tudi znani tukajšnji šaljivec krojač Mika, ki
ga je odbor v ta namen posebej naprosil.
O, kje bi si mogli želeti lepši spored! Pa so ga tudi lepo opravili. Dvorana je bila nabita, lepo okradena s papirnatimi verigami; z lestenca sredi dvorane so sne. li tančico, v katero je vselej zavit, in se je vse kar bleščalo. Na enem in drugem fotelju o krajni kapetan in pop Steva, potem lepo po vrsti vsi; nobeden ni Izostal.
In spored se je obnesel, da bolje ni moglo biti; o dveh ali treh majhnih neprijetnostih ni da bi govoril. Najprej se je povzpel na oder gazda Arsa, predsednik odbora. Izpil je na dušek do dna ča$o vode, ki je stala na govorniški mizi, se odkašljal
in pričel svoj lepi govor. Ne bi mogli reči, da se ga je do. cela dobro naučil na izust, ker Je mnogo reči zamešal, vendar Je povedal tisto, kar je hotel povedati. Tako se je, postavim, na nekem mestu zataknil pri besedi «za-dužbina», ponovil jo je kakih desetkrat, se oznojil in ohladil kakih petkrat, naposled pa je rekel tole: «Te-melj, ki ga je treba... se pravi... postaviti na zadužbini... hočem reči, zadužbina, ki jo Je treba postaviti na temelju.... pravzaprav... kako bi rekel... temelj, kj ga je treba pozidati na temelju zaradi zadužblne...*
Naposled se je ob burnem odobravanju priklonil.
Pri drugi točki se je primerila neka malenkost, ki pa nikokar ni pokvarila duha in razpoloženja gostov. Krojač Milan je prav lepo stopil na oder in se vljudno priklonil, toda namah je tako zbesnel in začel vpiti in otepati z rokami, da bi človeka požrl živi strah. In ko je udaril z nogo ob tla pri besedah: «Hahaha, baba moja!*., je nastala med občinstvom zmešnjava in so
morali napraviti kratek odmor, da sta dve gospe odvedli ženo praktikanta Si. me v garderobo. Kot predstavnik oblasti Je vstal tudi okrajni kapetan m stopil za njimi pa se je brž spet nasmejan vrnil.
Vsi so ga vprašali: «Kaj je, kaj ae Je zgodilo?*
je ravnoud?no rekel kapetan in sedel v svoj naslanjač, «porodila je. Kaj le hodi v takem stanju na veselico!*
Bliskovito je Sla ta novica med občinstvom, nasmejali so se, ukresali dva, tri dovtipe na Simin račun, in ko se je krojač Milan medtem zadosti spočil, je se sllovlte-je nadaljeval deklamacijo.
Gospod učitelj Ljuba je zelo lepo govoril in kar je hvale vredno: Izbral je bil sila koristno snov, ker je treba naiSo mladino že zarana poučiti, kako se doje otroci.
Pri četrti točki je najprej nekaj zaječalo, nato je pričelo praskati, kakor bi drva žagal, in naposled je začel gramofon peti z nekakžmim čudnim glasom: »Brez tebe.
draga, ne morem...*	}
bila pesem prt kraju,	L
razvnelo burno ploskanj® so mnogi pristopili k le*»i nar ju Suhankl in mu “ tali.
O peti točki ne tn<>re^}0 reči, da bi se bila dobro o • nesla. Gospod Sredoje je ° opravljen v lepo, pisano rodno nošnjo. Lepo Jf k0 stopil in se priklonil je uglaševal gusle, Je dal po občinstvu; zdajci mu je oko obviselo na vh dvorano, potem ves snn ni umaknil P", odondod. Cim je bil P
UUUilUUU. V.1U1 JO - -	,
gledal.	tekla
tem Je kajpada PeseibU D0. kakor že. Vprav Je ®** po
covlčev in Dele Grujico,
dokler se niedfmi «Od me* ključil z besedam u «Od me
ne pesem
frneTvzrok. da se je "zmedel
Laltl tam pri vratih bliz'1 hiaeajne sta se pribila k Pe' m jn potrpežljivo čakala nf Konec sporeda Luka i° v doje Stoklč.
od boga vam Saj pa Je tudi
GlBvm urednik BRANKO BAHIC. - Od«, urednik STANISLAV R LNKO - URBDNISTVO ULICA MONTirrruT .. . "...	'	'	----
ln 94 #38 - Poltnl predal 902 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St 73-18 — oc« »ii - S' 11 n®<1- ~ rel*f°n *tev 7S-38 — Cene o*Iasov. Za vsak mm vllme v Slrlnl 1 stolpes: trgovski 80. flnančno-uDravni 100 o-smHnii'. on ,,	830	12 1,1 ot) 18 . 18 — Tel.
* stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod - Podruž • Gorica Ul S Pelllco i-ll tm iiS-r	FLfU: za vs»k mrr, Slrlne 1
________________________ ‘	•	1	<1-	lei.	11-32. Koper, Ul. Battlsti 301 a-I. Tei. 70
NAROČNINA: Cona A. mesečna 350. četrtletna «00, polletna 1700, celoletni 3200 lir. Cona K Irred I, mesečno 190 din.	,)!vwl	6> mesečno 130 din.
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržagkega tiska. Trst 11.8374. — 2« Jugoslavijo: Agencij* demokratičnega Inozemskega tiska Ljubljana TyrSeva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-00332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - T