•UP7BT , •• • Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driar\ Velja mi odo lMoM..a....MN Za pol leta................. .$3.00 Za New York celo leto____. $7.00 Za inozemstvo odo leto.....$7.00 GILAS NARODI List slovenskih delavcev v Ameriki. Bm Itffiit Slovenian Dally I fa the United States. « Issued every day except Sunday* . and legal Holiday* BT 76,000 Headers. TELEFON: 2876 COETEJUVT. NO. 30. — ŠTEV. 30. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903,** the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Kirch 3, 1879. TELEFON: 4687 GORTLANDT. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 5, 1921. — SOBOTA, 5. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XBX. — LETNIK XXIX. IRSKI MORNARJI V AKCIJI IRCI TRDE. DA JE NJIHOVA MORNARICA POTOPILA ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN. — NADALJEVANJE IRSKE GUERILA VOJNE PROTI ANGLEŽEM. New York, N\ T. 4 februarja. — "The Sinn Feiner". tdkaj-•:uja irska publikacija, pravi, da je bilo pogreznenje angrleške sub-marinke K. 5, ki je bila potopljena dne 20. januarja in z njo vred 50 i«iož njtue posadke, nekaj izvanrednega ter da tvori to zmagovit čin za pomorsko silo irske republike. Na naslovni strani prejtomenjene irske publikacije je videti z velikimi črkami natisnjeno: "Irci so potopili angleški podmorski «"oln' \ V nekem odstavku tozadevnega članka, je rečeno: "lr>ka je zadala svoj prvi udarec angleški mornaiici. Dne 20. jčinnarja je brodarila neka irska bojna ladja v vodovju v bližini mesta. kjer je bil lansko leto zasežen od Angležev irski nadškof Man-nix. Tam je moštvo irske bojne ladje ugledalo angleško submarinko K 5 ter jo brez obotavljanja potopilo." Podmorski čoln 5 je bil pogreznjen nekako sto mil od kopnega. Vsa popadka se je s čolnom vred potopila. Dublin. Irska, 4. februarja. — Sedaj se je pričela preiskava proti povzročiteljem irskega napadu na vojaško policijo v Buratiji. Poročila naznanjajo, da je bila neka hiša v Buratiji do tal požgana tri da je tudi Mestno hišo v Rosearberry doletela enaka usoda. Nadalje naznanjajo današnja poročila z Irskega tudi o nekem «li uirein spopadu, pri katerem je imela vojaška policija velike izgu-l Med Dromken in New Palas, okraj Limerick. sta bila napadena dva vojaška avtomobila, na katerih se je nahajata vojaška policija. Ln avtomobil je srečno ušel zasedam, za katerimi so bili skri+i napadalci, na drugi avtomobil pa se je vsul a toča krogeL Devet policistov j« bilo ubitih in dva ranjena. V Balganu sta bila ubita dva policista, Eden od teh je umrl v bolnici. Ob priliki nekega nadaljnega spopada, ki se je doigral pri Bal-linghasie, okraj Cork, sta bila ustreljena dva kostablerja, eden pa nevarno ranjen. V mwtu Limerlc straži policija vse mostove, ki vodijo preko Shannon reke v elarski okraj in nobenemu ni dovoljeno pasiranje mostov. Neki nepoznani, težko oboroženi možje, so požgali hišo nekega angleškega uradnika v bližini Listowel-Wells. Oz tej priliki je bilo uničene tudi mnogo mrve in slame, v skupni vrednosti $30.000. Neki major Angleike tajne službe je bil včeraj nevarno ranjen v neki restavraciji tekom obeda, in sicer od nekega može., ki je'sedel pri d m pri mizi, nasproti njem«. Ko je neznanec po zavrženem o-bedu vstal, je potegnil iz suknje revolver ter ustrelil na majorja. Po izvršenem dejanju se je obrnil, si zapel suknjo ter počasi odšel iz restavracije, prav kot da se ni nič pripetilo. Ostalih gostov se je polastila panika, ki je trajala, dokler ni dospela policija. Majorja so odpeljali v bolnico. MESARSTVO V SOVJETNI RUSIJI. SLOVENKA NAPRAVILA SLAM NIK ZA MRS. HARDING. Kodanj, Dansko, 4. februarja. Soglasno z zadnjimi poročili iz HcUringforsa m ustrelili v zadnji polo\ ici meseca decembra v Mo- Te dni se je mudila v New Yor-kn Mrs. Harding, soproga bodočega predsednika Združenih držav. Sem je prišla nakupovat o- skvi 4-samo" 118 oeeb Ir.rici meseca januarja so jih ustrelili 347. Usmrčeni so bili več-jidel politični zločinci DESET MRTVIH V BOJIH NA Dublin, Irska, 3. januarja. — V sled zavratnega napada na neki policijski oddelek v Ballinalee, v bližini tukajšnjega mesta, so našli štirjel jjudje tvojo smrt. Dva izmeti ranjenih sta umrla včeraj zvečer. Posameznosti najada niso ie objavljene, vendar pa je znano, da sta bila pognana v zrak dva motorr.a vozova od mine, ki se je nahajala na deželni cesti. To je baje prvikrat, ko so se uporniki posluiili takih metod. Včeraj zvečer so bili napadeni . V prvi po-]bleko, čevlje in druge potrebščina so iih ne» Umevno je, da je obiskala največje trgovine, pri tem je pa slučajno zapazila v izložbi tvrdke "Llord & Taylor" krasen slamnik, ki ji je silno ugajal ter ga je hotela na vsak način imeti. Ravnatelj firme je telefoniral v tovarno in dobro uro kasneje je imela bodoča "First Lady" deželen slamnik po svoji volji in okusu. Slamnik je napravila spretna slovenska šivalka, Miss Ivanka Šubelj, dobro znana v slovenskih naprednih krogih. tukaj trije avtomobili, v katerih so ee nahajali policisti in vrženih jo bilo par bomb. Uradniki so vračali ogenj in dva civilista sta bil: ranjena. Neki policist v civilu, ki je vozil s svojim kolesom skozi Trinity, je bil ustreljen. Angleški vojaki pripravljeni na hišno preiskavo nekega irskega voditelja. TESNO ZBU2«NJE MED POLJSKO IN RUMUNSKO Namen zveze je boj proti boljše-vikom. — Anglija se zavzema za mir, — pravi poročilo iz Moskve. V NEMČIJI SE JE EX-CESAR KORLIČEK BATI REVOLUCIJE! V UL06I UZMOVIČA V Nemčiji bo izbruhnila strašna Bivši avstrijski cesar noče izročiti revolucija, co ne bodo zavezniki kronskih draguljev, ki popustili. niso nje- gova last. VELIKA NAPETOST V ANGLIJI NEZAPOSLENOST DELA VLADI LLOYD GE0R6EA NAJVEČJE PREGLAVICE. — SKRČENJE DELAVSKIH PLAČ BO SE POSLABŠALO POLOŽAJ. _ I*e težji pa je postal položaj vsled splošno razširjenega poročila, da razmišljajo sedaj delodajalci o združeni akciji, koje namen je splosno skrčenje plač Zastopniki organiziranega dela izjavljajo da delavci kaj takega nikakor ne bodo trpeli. Dejanski je delo že ugotovilo svoje pogoje, ki obstajajo v glavnem v tem, da mora vlada nuditi pomoč v denarju za vse nezaposlene delavce, ki so voljni delati, ki pa ne morejo dobiti dela. Organizirano delavstvo zahteva tudi zopetno obnovljen je trgovine z Rusijo ter državami centralne Evrope, kajti le na ta naein bi se pomagalo angleški trgovini zopet na noge. Dosedaj so bili voditelji delavcev, ki se drže ustave, v stanu kontrolirati organizirane delavce, čeprav vedno bolj narašča gibanje za direktno akcijo, potom katere naj bi se izvedlo na vlado primeren pritisk. Slaba stran direktne akcije pa je ta, da bo le še na-dalje ohromila vse panoge industrije ter vrgla na cesto še nadaljne tisoče delavcev, ki so sedaj še vedno zaposleni. Eden izmed pretečih razvojev problema nezaposlenosti je za-plenjenje številnih hiš od strani bivših vojakov za tovariše, ki so brez strehe. V Londonu so nezaposleni pred kratkim zaplenili neko malo knjižnico in le po dolgem boju s policijo se je posrečilo vreči jih ven. WILSON JE ZAČEL MOTATI. PARNIK "PRESIDENT SON" PRIDRŽAN. Washington, D. C.f 4. febr. .— Iz bivšega stanovanja predsednika Wilsona v Trenton, N. J. so pripeljali sem tri velike kare pohištva ter ga spravili v hh*>, ka- WIL- Parnik "President Wilson", ki je dospel v torek iz Trsta, je v karanteni. Med potniki tretjega razreda so zasledili en slučaj tifu- Pariz, Francija, 4. februarja. Poljska in Rumunska se pogajata glede obrambne zveze, ki naj bi vključevala ne le vojaški dogovor, temveč tudi ekonomske in trgovske točke. V tem smislu se je i&razil danes napram poročevalcem Ass. Press knez Sapieha, poljski minister za zunanje zadeve. — O pogodbi, — je rekel, — se pogajamo sedaj ter upam, da bo sklenjena definitivno, ko bom šel v Bukarešto po zaključenju svojega obiska v Parizu. Pogodba bo imela za temelj ne le skupno nevarnost, ki preti obema deželama od strani boljševikov, temveč tudi druge točke skupnega interesa. (V zadnjem času so pričela prihajati v svet poročila, da groma-dijo boljševiki velike sile na poljski in rumunski meji in da se pripravljajo na spomladno ofenzivo proti obema deželama. Zveza se o-brača proti tej nevarnosti.) Sklenitev francosko-poljske tr-gdvske zveze je namen sedanjega govske zveze je namen sedanjega nanje zadeve v tukajšnjem mestu. V tem smislu se je izrazil danes knez Sapieha napram številnim časnikarskim poročevalcem. Razmišljalo se je tudi o eventualnosti vojaške konvencije, a v tem oziru ni prišlo do nikakega pozitivnega rezultata tekom konferenc, ki so se vršile med predsednikom Pil-sudskijem poljske republike ter uradniki francoske republike. List Jonrnal pravi, da je rekel general Solnokovski, poljski vojni minister, naslednje: —. Mir bo sklenjen z rttskimi boljševiki ob prvi najboljši priliki, mogoče tekom naslednjega tedna, a mir je le iluzoričen in boljševiiks nevarnost obstaja še naprej, ee ne bomo pripravlejni upirati 6e jih ob vsaki najmanjši •riffld. SMRT SLAVNEGA NEMŠKEGA PESNIKA. Anglija, 4. februarja. V Berlinu je. umrl slavni nemški pesnik Kari Hauptmann, star 63 let. Pokojnik je bil brat nemškega pesnika Berharta Hauptmanna. PREDNO SE ODLOČITE sa svojo dratrao twMiwftf ali prijatelja naročiti večni listek, ali poslati denar t domovino, da si g» potnik sam kupi, pilite najpr-vo sa tosadevna pojasnila na ne — — —a "Ž — m rsnesijTve man nin Mim, HMMfttftsMEl tero je predsednik pred Kratkim sa. Na parniku je vsega skupaj kupil od Henrya p. Fairbanksa. j 1400 potnikov. Med njimi je gotovo tudi velik-> Slovencev in vsled PREHOGARJI ZA LEWISA. tega priporočamo rojakom, ki ča- „ ---kajo s tem parnikom svoje znan- Indianpaolis, Ind., 4. februarja, ce iz domovine, naj toliko časa po-Pri zadnjih volitvah je bil zopet, trpe, da bo karantena odpravije-izvoljen tajnikom United Mine j na. To se bo zgodilo v nekaj dneh. Workers of America John L. j Lev?is in sicer z večino 66,730 gla- PETDESET sov. Njegov tekmec je bil Robert H. Harlin. 23 VOJAKOV USMRČENIH ČILE. Valparaiso, Chile, -£ febr__V soKtarnih napravah San Grigorio je prišlo do vročega spopada med »delavci in vojaki Triindvajset vojakov je bilo usmrčenih. Mrtev je tudi ravnatelj Daniel Jones. Rerlin, Nemčija, 4. februarja. Nemčija je sklenila vdeležiti se konference, tikajoče se vojne odškodnine, ki se bo pričela dne 2S. februarja v Londonu, da bo na ta način Nemčija v stanu predložiti svoje predloge glede plačevanja vc-jne odškodnine. Tako se je izvedelo danes iz poloficijelnega vira. Kljub poročilom iz Londona jn Pariza, da se bodo zavezniki upirali vsakemu predlogu, kojega namen bi bil skrčiti določeno odškodninsko svoto v znesku 2 226.000,000,000 ali dvesto in šest in dvajset tisoč milijonov mark v zlatih markah, so nemški indu-j strijalni izvedenci zaposleni s tem, ;da izdelujejo potrebne protipred-jlcge. Dr. Simons, nemški minister : za zunanje zadeve, je rekel, da bo .Nemčija priznala te predloge kot ledini temelj za bodočo rešitev celega vprašanja. Nekateri prejšnji člani nemškega kabineta so izjavili, da bodo (predložili nemški zastopniki na konferenci v Londonu razširjena jir» poobsezena priporočila, ki so bila namenjena za konferenco v Spa, katerih pa se tam ni predlo- Ižilo iz tega aLi onega vzroka. Državni p od tajnik Bergmann, nemški komisar v Parizu, ki se je vrnil v Berlin, je z nemškimi in-. dustrijalnimi izvedenci zaposlen s tem, da razširi in podobi predloge ki so bili stavljeni na konferenci v Spa. Ker je semkaj dospelo poročilo, da bo ekonomska konferenca, ki naj bi §e pričela naslednji ponedeljek v Bruselju, od-godena na poznejši čas, imajo Nemci dosti časa posvetiti vso svojo 'pozornost predlogom, katere se bo predložilo konferenci v Londonu. Delavski min. Henrik Brauns je izdal svarilo, da bo izbruhnila v Nemčiji splošna revolucija, če bodo zavezniki vstrajali pri tem, da mora plačati Nemčija vojno odškodnino v znesku, katerega se je sklenilo na pariški konferenci. Brauns je rekel naslednje: — Zavezniki igrajo v roke komunistov. Izčrpani od vojne kot smo ter obdani od ekstremistov, b? ne mogli nuditi prjmernega odpora proti vedno naraščajoči nezaposlenosti. Brez vsakega dvoma je, da bo izvozni davek dvanajstih odstotkov na vse blago, izvedeno iz Nemčije, pomnožil nezaposlenost, ki je že danes prevelika. Nezaposlenosti dveh milijonov ljudi v Združenih državah se mogoče ne občuti tako močno, a vse naie rezerve so izčrpane. Nezaposlenost predstavlja glavno oroi- London, Anglija. 4. februarja. Dunajski poročevalec tukajšnjega Daily News sporoča naslednje: — Kaj je z avstrijskimi kronskimi dragulji? Na to zanimivo vprašanje se je odgovorilo na zadnji seji finančne ga oddelka avstrijske narodne skupščine. Dne 1. novembra, dvanajst dni pred proglasitvijo republike, je dobil grof I^opold Berehtold, prejšnji avstro-ogrski minister za zunanje zadeve, na povelje cesarja Korlička, od ravnatelja cesarske zakladnice veliko število dragocenih draguljev. (Ta gospoda se je torej se vnaprej polastila narodne lasti, ne lastnine nemških Avstrijcev, temveč lastnine vseh narodov, ki so prej živeli v okvirju avstro-ogrske monarhije.) Te kronske juvele ali dragulje so nato spravili v Švico. -t- Soglasno z mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena z zavezniki, ni smatrati kronskih juvel za privatno lastnino kaj?erja, temveč za last države. Prejšnja avstrijska vlaada je sklenila vložiti pri švicarskih oblasti tožbo proti prejšnjemu avstrijskemu cesarju, da izroči avstrijski vladi dragulje, vključno florentinske deman-te, katere zahteva Italija zase na temelju mirovne pogodbe. — Pravni zastopnik avstrijske vlade je predlagal prejšnjemu av- je komunistov. Cene živil so poskočile za deset ali enajst krat. dočim zaslužijo delavci le sest ali sedemkrat več kot preje. Vsak poskus, da se izvede pogoje, kot se jih je diktiralo v Parizu, bi neizogibno dovedel do revolucije. Semkaj so dospela poročila, da ji opaziti na nemško-belgijski seji vojaške priprave. Na razpolago je brtje dosti vlakov, pripravljenih, da oddrdrajo vsaki trenutek in vsa ta znamenja kažejo, da se zavezniki pripravljajo na na-daljno zasedenje nemškega ozemlja v slučaju, da bi Nemčija ne hotela sprejeti zahtev, katere so stavili zavezniki na svoji pariiki kon ferenci. Prejšnji kancelar Sheidemann, voditelj večinskih socijalistov, se je izrazil napram zastopnikom International News Service, da bodo dovedli pogoji zaveznikov glede odškodnine do nadaljne Vojne. Med drugim je rekel: — Državniki, ki so odgovorni za te sklepe, ho pokazali, da so nesposobni razumeti probleme mednarodnega značaja ter jih refiti in pokazali so tudi, da Jih vodijo izključno le obciri lokalne politike. ARETIRANIH V M K HI ft KI ZAROTI. Mexico City, Mehika, 4. febr. Vec kot petdeset Članov neke vo-V jaške zarote je bilo aretiranih v | tukajšnjem mestn potem ko se je razkrilo ponarejenja in popače-nja važnih dokumentov v vojnem ministrstvu. List Excelsior trdi, da je bilo ponarejenih najmanj deset tisoč aktov in rac una v vojnega depart-menta. strijskemu cesarju, naj se predloži . celo stvar razsodišču. To je prejšnji cesar odklonil, vendar pa jc dal svojo besedo, da ne bo prodal draguljev, dokler ne bo redno sodišče odločilo, koga last da so. Važno za potnike. Vsled odloka jugoslovanske vlade morajo podaniki Jugoslavije, ako so namenjen? potovati v stari kraj, za dobavo potnega lina predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali krstni Kst, delavsko ali vojefico knjižico ali domovnico. Bres kake take listine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. v Kdor je tedaj t bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino s seboj; ako je pa nima, naj piie županstvu one občine, v katero je pristojen, po domovnico (domovinski Kst). Ta odlok sicer sedaj še ni v veljavi, toda v drugi polovici februarja se ga bo gotovo že vpoite-ralo : FRANK Mim STATE BANK •t Oosttndt St, York DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Včeraj smo računali za p ožilja tve italjanskih lir po sledečih cenah • 50 lir 100 lir 300 Ur 500 lir 1000 lir $ 2.40 I 4J2Q $12.00 $20.00 $39.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar dospe v roke. Denar nam je poslati .najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft _ _ PRANK SAKSER STATE RANK 82 Cortlandt St., New York 1. m Ju v ^ HJttBHlD AND MfMWWBP TOPER FPBT mj ATOWmP CT TBM ACT OF OOOTM ^ WT. TOIIM AT THK POW OfTCT OF MEW YOEX. H. Y. gy OWig M1 K. B. B&fMM, F, M. Premislite dobro, komu hosts vročili denar za poslati v stari kraj afi pa za vožnje listke. Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak sknia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in sakot tii bankirji rastejo povsod, kakor gobe po-dežju. V teh časih m stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa p reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; wita bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vpraianje. Naie denarne poiiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na nov) način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in sense ljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po de* dečih cenah s 800 kron .... $2 40 lfiOO kron .... $ 7.75 400 krat .... $3.20 5,000 kron____$38.50 500 kron .... t4-00 10,000 kron____$76.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja ee večkrat nepričake vano; is tega razloga nam ni mogoče podati nstenfne eene vnaprej. Hi računamo po ceni istega dne, ko nam podani denar dospe v reka. ' ^ v-Jj nem )epedBli najbolj fe deaestle Monej Order, aH pe PRAKK SAX&ZR STATE RANK 82 Oertlandt St* Mew York * Si ■* ■ ■■ l!Ui » i . ~ QfcAS NARODA, 5. FEBR. 1921 Slovenske novice. | tega nočejo verjeti, ker obirajo ljudi. tako strahovito, J^>t vprej-. »njih časih splošne draginje. 1 Chishahn, Minn. • Ker se je naveličal človeške i družbe, je šel rojak Rudolf Čam- t pa kot. 4 * prostovoljec" na oni svet iskat buljite tovanšije. Omenjeni si je pognal kroglo v sence 24. januarja na "Balkan" farmi. Kot pravi poročilo, je omenjeni rojak We* l^pkega nam znanega , vzroka sklenil .storiti samomor. ■ Njegova dva tovariša, hoteča pre-i prečiti nesrečo, sta vsak od ene i strani hitela k njemu, toda, pred-no sta mogla dospeti. je poč jI t j strel in napravil konec "trubla". i V staro domovino sta odpoto-i;vala 2o. jan. iz Cilkaholma gg. Anton Baraga in Alojzij Komidar, [ oba na Notranjsko. Z odhodom i rojaka Komidarja smo izgubili iz .'naše srede najboljšega dramatika Iter izobraženega mladeniča, ki je j bil vsepovsod priljubljen s svojim t zdravilu in domačim humorjem. Težko ga bomo poigrešali. ! J Naši ubogi rojaki, kateri so fyili • zasačeni f>o indijanskih mejačth, 1 sedaj čakajo, kako obsodbo bo iz-[' rekla porota v Duluthu. Baje so4 j tako zaposleni, da že eni po dva , I tedna čakajo na izid. In vsega te-L ga je kriv neki Milan Pakiž, ki /je tožil oziroma izdajal rojake L kot indijanski vohun. Toda roka 'pravice ga je zadela, ker je sam | kršil postave s prtnlajaujem mun-! šajna. Sedaj sedi v špehkamrici. i (i las Naroda j«' pisal o nekaki iz-jdaji in "judežu.*' brez inicna. To-.,da kdor izdaja svoje rojake, naj' [ SH ga objavi v listih spolnim ime- .!n oni. Omenjeni Pakiž se j.- v an-Jgleških uredništvih predstavljal :'k<»t vodja Slovencev na Mesabaj _! JLange., \ .J The Hanna Ore Mining Com-t j)any je odtrgala svojim delav-ijeeai 35 "odstotkov plače. Zadnje - ti, da bi sem hodil za delom. i •' Ely, Minn. Dne 15). januarja je bila poko-pana Marija Pluth, >^proga roja-; ka Marka Plut ha nd. Mlada žena je bolehala na porodnih posledi-' Jcah nekoliko dni t<*r zaspala za' ..vedno. Soprogu zapušča novoro-j Ijenčka. Ta žalosten slučaj je eelo! j.naselbino iznenadil, ker je bila J žena vedno zdrava in čvrsta. Bila1 ^ je članiea društva Slovenec J. S. elK. J., rojena v Ely ter hčerka g. | Ivana Govžeta. Pogreba se je vde-Uežilo obilo sorodnikov in prijate-l ajljev, med njimi oče Marko Plut-h iz Jolieta, brat Alojzij Plutli iz _ i 'hieage. Štefan Corda iz Miclii-Rana, Frank C, o v/a- iz Chisholma, a Minn., John Matkovič iz Virginia, . Minn., ter Jos. Oblak iz Soudana, Minn. Pogreba se je vdeležil tudi r. glavni odbor JSK.J. Nekaj slučaj-e nega je, da se je glavni odbor že v tretje vdeležil pogreba, ko je r. dospel v Ely na revizijo knjig, in .. sicer s<* je vdeležil pogreba za po-e ko j no Mrs. Kocjan. Ano Lušnik h'in Marijo Pluth; vse tri članice L-j JSKJ." Žalujočemu soprogu in so-i-j rudnikom izrekamo naše globoko ►Jsožalje. J I>ne 2*2. januarja je bil poko-;. pan Ilija But a rac. Hrvat, rodom o i z Primorja. Ubit je bil od elek-a'tričnega toka v Zenith rudniku, a V stari domovini zapušča vdovo in enega sina v starosti petnaj- - stih let. Drnštvo 'Sokol", katerega član je bil ranjki Butarac, ■i mu je priredilo dostojen pogreb. 0 a L& S sile, HI. Dne 2. januarja se je vršil pogret* John Kobivška. doma iz vasi Pretenš št. 5, far a Peče pri Dom-i- Žalah. Bil je član društva sv. Dru-L- zine št. 3 D&D. Gotovo si pokojni i- še tega mislil ni, da bo njegovo >- truplo trodinejo in počivajo v sime-g riški prsti; gotovo ni pričakoval »- te žalostne ločitve, da bi ne videl a. več svoje ljubljene žene, sina in hčer^. ki so v stari domovini, ali r- usoda božja, ko so človeku sešte-o te ure, pretrga nit življenja in a srce ne bije-več. K. p. v m.! k. * L ^ (Hevelsad, Ohio. i- Dramatično društvo *4 talija7' >- (odsek Slovenskega Doma v Ool-a linwoodu) priredi v nedeljo 13. febr. v prostorih Slovenskega Do-i- na ToiiwaniiBivo borko "Detefe ri ti v" v «tir4i dejanjih. P Rojak* Ostanek m Bok«* 190S • K- m. «t.» sta začela z novim pod- Peter Zgaga I>ednik mi je pokazal dopi* iz \Varren, Q|do. Kai dopis, ,e«lo knjigo mi je pokazal, sto strani ni: drobno pisanih. Sodeč po okorni pisavi je vzela dopisniku najmanj pet taeseeev, da je spravil skupaj svoj "umotvor". Dopis ne bo objavljen, ker ni na vseh stotih straneh niti ene vrstice, vredne objave. * * * ' Največja napaka dopisnikov so brezpotrebne besede. — Rojak v Warren, Ohio, je napisal nad sto strani nepotrebnih besed. Drugi dopisniki so v tem oziru malo bolj skromni, vendar pa niso popolni. * * * Namesto, da bi zapisali"Ker že dolgo časa nisem videl dopisa iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic", rajši sporočite. kaj se je včeraj pripetilo v naselbini. * * * Namesto, da bi pisali: Sedaj pa kcnČam to svoje pisanje, in prosim. urednika, da bi ta dopis ne itmal v uredniški koš. in pozdravljam vse Slovence in Slovenke, vse cvetke in cvetlice itd." — napišite rajši, kaj se je danes zgodilo v naselbini. Vsi, ki bodo čitali vaš dopis, bode imeli res nekaj od njega in bodo res kaj izvedeli iz vaše naselbine. • * * Z besedami "Pozdravim vse svoje prijatelje" je ravno toliko 'povedano kot če bi napisali: Pozdravim svojega brata Antona, njegovo ženo, njegovo mater, nje-vo olroke, mojega bordingbasa, bordingbasico, vse nrijatelje in znance, vse, ki so mi šli na roko in vse, ki so me spremili na kolodvor. 1 . I Vidite, če kaj takega napišete, stavim, da ste katerega izpustili. In izpuščeni se bo jezil na vas. Izraz "vse prijatelje" je pa vseobsegajoč. iugnHimmnHka jjg^J« KatnL Srhturta , Ustanovljena 1. 1898 ^KS&eV Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, ACXNN. i «.• FRANK SKRABEC, 4822 Washington St., Denv*. Golo. Porotni Odbor. LEONARD SLABODN1K, Box 490, : Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 176, BI. Diamond. Wash. FRANK ZORICH. 6127 St Clalr At*» Cleveland, O. Združevalni Odbor. i VALENTIN PIRC. 31» Meadow At* Rockdale, Joliet. JU. i PAULINE ERMENC, 639 — 3rd St« La Salle, 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa At6* Pueblo, Colo. ANTON CELARC. 706 Market Sti Waukegan, 111. Jednotino uradno glasilo: "G LAH NARODA". Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 983j EL 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 100, Pearl Ave.,Loraln, O. Tajnik: ' JOSEPH PISHLER, Ely,' Mian. Blagajnik: GEO. L. B ROŽIC H, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, «24 N. 2nd Ave, W. Do-luth, Mlnn. j Vrborni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Oblo St., N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni Odbor. MAX KERŽIŠNIK, Box 872, Bock Springs, Wyo. MOHOR MLADIČ. 2603 So. Lawndale Ave., Chicago, I1L Vse stvari, tik k j oče se uradnih radev kakor tudi denarne pofiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoča vsem Jugoslovanom »■ obilen pristop. Kdor želi pokati dan te organizacije, naj ne aglasl tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev i novih društev se pa obrnL. fe na gl. tajnika Novo druStvo se lahko v stanovi z 8. Člani ali članicami. "GLAS NARODA" ■WPIUM MTLVI ■fviBo rPiuijgroci dodati risi« m pi^limm d the C—nmM— and A«*mm «r Above Offtatavw m Cortkmnrn j»iit »a Ma_— BAHPOA / (Valaa af MaPtejto)^ ^^ ^^UiiTVtirnrjpiiaiiaM kna iSrStoDt!^grortaa^^a^a^SSTt^ mH- Joliet, DL | Rojak Frank Martineie, 816 N. Bluff St., je v petek 21. januarja > poskusil ia\TŠiti samomor. Skočil je v Fox reko, nekoliko milj juž^ no od bližnjega mesta - Aurora. Splezal je na visok most in skočil < v hladne valove. Neki očividee je /.»levo naznanil polieiji, ki je do-v»-sjala v čokiu, ko se je rojak rabilo potapljal. Izvlekli so ga iz ledene reke v čoln in potem odve-slali h kraju. Ko se je Martiiičič zavedi, jili je zmerjal, rekoč: "Ljudje bi se morali brigati za svoje posle!" Nato so ga odvedli v aurorski policijski stan. Takoj so zadevo naznanili jolietski policiji. ki je poslala po Martinčiča v Auroro in ga ga privedla na1 ujesrov dom. Drugi dan je izjavil; pred ženo in otroci, da se bo Šel spet utopiti. Proti večeru je po-J >kusil natihoma uiti iz hiše, a so mu odhod pravočasno preprečili. Zoj^t jra je dobila policija v ro-l jkc. N&to je rekel policistu: 4*Ka-| jkor hitro bom prost, se zakadim v kanal." Poslali so ga v okrajno ječo. V sredo 26. jan. je bil spo-J znan .slaboumnim in poslan v| uniolx>]iiieo a- Kasikakee, 111. — F. Martinčič je bil hudo opečen pred več leti. ko je njegova "ljubeznji-j va" sa je Martmčič dobro poznan kot skrben in priden delavec. Upaj-! moT da se mu razmere zjasnijo in, tla bo spet tako zdrav in priden' kakor je bil vedru> prej. 21. januar j<» bil dokaj nezgo-j den dan 'za znanega K Scott eesti. sta se zazdela sumljiva policiji. ki ju j<» vstavila iii povpraše-j . vala. kaj in kam nosita tako poln, , jerbas. Konečno sta pojasnila, da i . nosita ''perilo*' v hi&o štev. 915, Scott Si., kjer je imel znani Krie-ger pred kratkim pivnietie 24. januarja sta bila poročena v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. AntiHi Semrajc in gdč. Antonija Žerovec. oba iz Rockdale. — Dne 2ii. jan. sla si obljubila dosmrtno zvestobo pred oltarjem t sv. Jožefa v slov. t-erkvi g. Jo«. J. : N eman ič in gdč. Anna ^molič. Že-1 niu je drugi šin našega veljaka g. Antona Xemanica, a nevesta pa je ( hčerka g. Antona Smoliča, 1*302 Highland Ave. Tovariš je bil g. Jos. Sekola, a tovarišica pa nevestina sestra Jennie. Ženitovanje se je vršila na domu nevestinih ' staršev ob prisotnosti obeh dni- - žin. Na večer sta se podala novo-" poročenca na ženitovanjsko poto-1 vanje skozi Chicago proti Oleve- > landu in Xe\v Yoi4cu. — Dne 156. jan. pa so sklenili dosmrtno zvezo . I tudi v slovenski cerkvi sv. Jožefa _ g. Louis Kerkoč in gdč. Angela i Cigoj iz Rockdale ter g. Jos. Reset ič in gdč. Agnes Kovačič. — , Bilo srečno na mnoga leta! j Vile Rojenice so se oglasile pri ? družini g. Luka Grošelj na 620 i ihfrth Broadway ter v spomin ^ pustile krepko hčerko. Živela! ^ MvelHb. Milk«, Tudi v naši Sibiriji se je pričelo združevanje po postavi sedmega zakramenta. V sloven-p ski cerkvi sv. Družine sta se po-" roeila John Klunder in Frances c Rents. Na domu sta obhajala poroko po pravoslavnem obredu Mike Medic in Mrs. Klobučar. Dr. Červenv, šolski zobozdrav- > n ik, je preiskal zobe vsem šolo e obiskujočim otrokom. Vsi tisti, ki - imajo slabe zobe, so dobili obve-i stilo, .naj si -dajo iste popraviti. . Vsied priporočila ' superaitenden-. ta Vorhees-a bo revnejfišn otrokom dr. Červenv izviail popravila brttspUeno. Sliši se, da bodo pri Oliver Mim-' ing Co, pričeli stric« čM tri i četrtine ali le maaj prej1 vrednosti. Vondar 4r*o>vei * Poročilo iz Indije: Ker je neki indijski voditelj protestiral proti angleški strahovladi, so ga angleški policisti aretirali ter ga hoteli odvesti v glavno mesto. Da se prepreči njejrov odhod, je lejrlo v«*e sto njesrovih pristašev na tir vlaka, ki gra je imel odpeljati. Policija je s strojnimi puškami streljala na tiru ležeče. ♦ V neki naselbini so rojaki pretl-st^vjjali igro:: "Neumna zaljubljenca". Vse je bilo dobro, samo v naslovu je bila ena beseda preveč. V besedi zaljubljenec je namreč vse povedano. To je ravno tako kot ee bi kdo rekel: "Mokr* voda". * * * * Denar sicer ni vse, pač je pa devetindevetdeset odstotkov vsega. — Proti brezposelnosti je edino zdravilo; delo. * . * Za en dolar dobite lahko sto centov, za en cent deset japonskih jenov, za en jen sto južno-ameri-škib reisov, xa en reis pa .tisoč ogrskih kron. * • * OdUrok do ust ni daleč, samo škoda, da je med rokami in pijačo tako velika razdalja. Francoska poslanska zbornica je precej hladno sprejela ministrskega predsednika Brianda. Francozi se najbrže ne morejo ogreti z milijardami, katere ima* jo samo na papiiju. Glas iz Koroške. Avstrija ye prevzela upravo. Zopet smo sužny. Pa vse nekVko drugače s«- živimo aedaj kot aqpo h«- p«*! staro Avstrijo. Nismo več Licko boječi; samozavestni i»uio. Plebiscitni boj nas je vzdramil in utrdil m i*» je Kile na »»vetu, da bi nam vzela nmu l^nUtiten do Jugoslavije. Neiučurje aeveoa ta jako ;ezi: napadajo i:.. ,, dajejo nam različna iiaena, a nič ne pomaga. Jugoslavija nam je pri srcu. v« kar nas *pouunja na njo, je ie vedno "lune". Ju gosto vanski drvar je 44 naš", — pa /cl^radi ga imajo neinčurjt — jugoslovanski vojaki in orožniki so ' un '. Nekateri se jezijo, dru*i »e sranvijejo, da M) bili judeži. r>pozuali t»mo se popolnoma. Ileimatijratovei, \olk-^verovei sedajo h koritu. Konjski knp*i m meietarji pa se du-Kijo in preklinjajo, ker nimajo več ' ksefta" Avstrijski orožniki vedno saUiarijo in se juko zanimajo za zavedne Slovence. Obetajo %s«m Ue\eU nebfMS. — a kdo jim veruje J Jako težko »tališče imajo učitelji, ki so ie ostali tukaj in so morali prositi za sprejem v avstrijsko službo. Deželni šolski svet v Celovcu ne reši njih pro&enj, pač pa že imenuje na njihova mesta mlade, neizkušene učitelje — volksverovee. NoYoimenovani načelniki krajnih šolskih svetov, seveda zaupniki "ileimatsrata", prega-i.jajo slovenske učitelje iz stanovanj. Po zanesljivih informacijah nobeden slovenski učitelj, — če bo .-ploh kateri aprrjet — ne ostane na »vojen stalnem mestu; nastavljeni bodo po najbolj nrtnčurskih občinah, kjer jih bodo že primerno priporočali Heimatrati"'. Kdo jfb bo ščitil T Kje bodo našli podpora in pomoči Zelo pogrešaoao slovenskih listov, j »osebno žal nam je za "Korošca', ki je nam tako po domače ošteval nemčurjr. V Celovcu je začel izhajati pod komando ' Ileimatsrata" nov list ' Koroška domovina'', kot naslednik zloglasnega lista "Koroška Korošcem". — Žemlje in belega krulia ne vidimo več. Splošno vs* Slovenci trdno upamo in tudi javno govorimo, da pnjje *e Jugodslavija nazaj. Mogoče ^e imel nemški orožnik prav, ko je reket: " Ko bo pela kukavica, nas ne bo več tukaj —" Bomo tega si želimo. ' * Fantastična zahteva. ' Nova poročila, ki prihajajo preko morja, naznanjajo, da se An-trlija in Francija vdajata blaženemu uimnju. Na svojo stran hočeta pridobiti Zilružene države, Vi naj bi odločile, da mora plačati Nemčija skoro šestdeset bilijonov v zlatu. ^ Francoski in angleški državniki delajo račun brez krčmarja. če mislijo, da se bodo zavzele Združene države za program, ki bi oiie--aopočil Nemčiji kupovati od nas fclajro, katerega imamo v zalogi Ser nam ocemopoeil dobivati <»d Nemčije blago, katerega mi nimamo vlzalogi. j i ^H Ameriški narod ne im> pripisal nobene listine, ki zahteva od Nemčije ksko mlškoogodbe -n ameriški narod je potrdil ta senatni odlok. nikdar v zgodovini Ameriki ni Uil tako tcme^.to obsojen kak čin kot je bil čin pre.l^cdnika Wilsona. "Mi smo doftcfrli. za kar smo se borili. Nesušku moč na miorju je uničetia. N«*m.ške-^a kajzerja in neiii-Akih kobort ni več. V Nemčiji je v stan o vJ jena demokracija. In če 1)0 ta demokracija kdaj sinuogiavljeua, jo bodo sunioglaviji naši bivši zavezniki. Z Nemčijo bomo sklenili mi svoj lastni mir. Naša želja je. da se Nemčija čimprej dvigne svojih razvalin. Ko* člani velike človeške družine, no<'emo v,»vb ii Š4 sUlea»et mi!i- .ionskega nartnla zakletega v suženjstvo. ----\ Krejči, ki sta že oba okrog 70 let stara, ničesar vedela, kako je prišlo. da je bil plin odprt. Polieija bo skušala najti osebo, ki je po-klieala po telefonu, kajti misli se, 'da je nekdo izven Krejčijeve hiše neopazen prišel v stanovanje, 'odprl plin in odšel, nakar ga j«i !pričela peči vest in je obvestil policijo. | Alfred RibieVi. s-tar 1!» let. je l»il uslužbence The Merchants Savings & Ranking Pomp., 4-110 Woodland Ave. Lani v juniju ga je 1-car nekeyra dne zmanjkalo in. ž njim vreil -t^>400. Vs«; iskanje je ilo zaman. V pondeljek pozfial je tatvino, ker — kot je izjavil —• ga je vest tako hudo pekla, da se je moral javiti in izpovedati. I Kar bol na kislina v pitni vodi. Preiskava je dognala, da se nahaja v pitni vodi Olevelamla. O., mnogo karbolne kisline. Ta kislina prihaja iz tovaren kakor so American Steel & AVire C"o. Sirer kisline ni toliko, da bi bila nevarna zdravju, vendar bo mestna zbornica zahtevala preiskavo in odpravo karbolne kisline i/, pitne i vode. Amerika hrani madžarske otroke. Petdeset tisoč madžarskih < Vok ho dobivalo dnevno hrano v Ru-< 1 impešti s pomočjo ameriških uii-1 1 od a rov. Ameriški darovi že se0 frankov. — To jo : zelo malo. če se pomisli; da so po-nudili ameriškemu predsedniku [Wilsonu^ 150 tisoč dolarjev za eu .'članek. — Seveda pa moramo na /drugi strani pomisliti, da j<* Wilson rešil svet. dočim ni mocjel jPoncare nikdar trditi kaj takega ;o sebi. ____ _________ ki sta potrdila, da sta vino mešala z barvo in barvala hišo. Toda sodniku to ni šlo v glavo. Dejal je: "Slišal sem že. da ljudje pijejo varniš namesto žganja, da kadijo travo namesto tobaka, slišal sem. da gosi kokodakajo in petelini rigajo, toda da bi se hiša barvala s pravim pristnim vinom, Poga mi. tega še ni bilo! 200 dolarjev kazni!" Zvezna prisilna delavnica v fantonu. kamor pošiljajo kotli«"-karje. je tako prenapolnjena, da nima za nikogar prostora ve<". Zato je moralo IG obsojenih koUi*'-karjev 29. jan. v mestne zapore v Warrensville. i . ! { En i>oln železniški voz ž«ranja, I ki je bil na potu iz Buffalo, N'. Y.. v Cleveland, je bil zaplenjen od zveznih agentov na Lehigh Valley železnici. V vozu je bilo 400 ( zabojev žganja, vsak zaboj je^ imel 12 steklenic. Žganje je bilo: vredno nad pol miljona dolarjev, t Nekdo je ^dal skrivnost proljibi-L cijskim agentom. Ker je mož prrozil njenim ob-i iskovalcem s puško, toži Mrs. Živ-. ko Sijačič na raz:>oroko. Sam Damzoski je prišel 29. jan. . na -policijsko postajo in prinesel . s s»*lw>j neke »vrste stroj. Povedal je navzočemu ]H»lieistu. da sta dan poprej prišla k njemu dva lepo oblečena gospoda, ki sta mu skrivnostno zaupala, da lahko čez noč postane bogat. Ona «}va hočeta šf enega tovariša, ki je pripravljen založiti $1000 za nakup ' stroja, ki bo delal eno- in dvodo-larske bankovce. On je bil s pred-■ logom zadovoljen, dal jima .4;10<)0 > in za varnost dobil škatljo. kate-' re pa. kakor sta nui rekla, ne srne odpreti do drugega dne. Ko pride določeni čas, odpre škatljo ter ne t najde v njej nič drugega kot nekaj časopisnih izrezkov. Policist si je ogledal stvar in dognal, da je to navaden "pleh". Poljak pa je pripovedoval, da ni resnica, * kajti pred njegovimi očmi sta moža. ki sta mu prodala siroj. delala v njem denar. Rekla sta mu: Do-) bro sitresite stroj vsako uro, po-l tem pa pustite dva dni v miru in - odprite ter vzemite denar ven. In > dasi je Damzoski tresel, da je bil rdeč kot rak in čakaL da so ga noge bolele, pa ni prišel noben > denar ven. Prišel je torej prositi policijo, da poišče lopova, ki sta mu prodala stroj. Oh, Bog, je še dosti bedastih ljudi na tem svetu! Dne 30. jan, okrog 3. ure zju-1 traj je prišlo na policijo potom - telefona poročilo, da prenaša nekdo iz hiše 9919 Sophia Ave. ne- Ekaj v zunaj čakajoči avtomobil. Policija je seveda takoj mislila* da se je kdo ,j>oslužil zgodnje ju-. tranje ure za vožnjo pijače, in ne-j mudoma je oddrdral policijski voz na lice mesta. Toda okrog do-k tične hiše je bilo vso mirno, nika-. kega avtomobila nikjer, v hiši pa . tema. Ali policist -Walton FSfe je I vseenošel k vratom in potrkal. Te-. daj se odpro vrata na steza j in v r policaja je puhnil val plina. Pu-. stivši, da se plin nekoliko razka-. di, so policaji vstopili v hišo, kjer - so našli Mr. in Mrs. Krejči ffieča ' v postelji. Po precejšnjem trudu „ se jim je posrečilo zbuditi ju ter - ju peljati ven na zrak, kjer sta i prišla k zavesti. Prona&lo se je. s I da jo bila plinova peč za gretje , odprta, dočim nista Mr. in Mrs. Smeh. Smeh je začimba življenja. Potrebujemo ga, da preženemo žalosti naših dni. Smeh je večkrat vreden miljon dolarjev, in med značilnmi nasveti, ki nam jih je dal Elbrt Hubbart. je eden najbolj dragocenih naslednji: "Smej se! Smej se! Smejemo se pa larh-lo le v slučaju, če našega humorja ue ovira bolan želodec. Ravno vsledtga pa potrebujemo Trinerjevo Grenko Vino, pripravno zdravilo, ki popolno izčisti želodec ter pa ohrani Čistega. Pomaga prebavi, poostri tek ter prispeva k normalnemu delovanju telesa. Vas lekarnar ali prodajalec zdravil ima vsa Trincr-jeva zdravila v zalogi. Ker se v ^sedanjem času večkrat grlo vname. vam priporočamo Trinerjev Antiputrin. najbolj uspežno sredstvo za grgranje, če je pravilno razredčeno (en del Trinerjevega [Antinutrina in štiri dele crorke vode) vam bo hitro pomagalo, — JoseiVh Triner Company. Chiea-po. 111. (Newyorski zastopnik: :U0 K. 71 Street.) —Adv, jetjem, namreC z barvanjem in papiranjem hiš. Bilo je v soboto 29. januarja na mestni sodniji. Prod sodnikom 8a-wiekim »toji naš brat Hrvat Peter Grgurič. Policist poleg njega je pričal, da je dobil vino v njegovi slaščičarni na 2537 St. Clair Ave. 44Res je, gospod sodnik*"*, je dejal Grgurič, " vino sem imel doma, toda ne za pijačo, ob, nikakor ne! Hišo sem barval i njim." Sodnik je skoro padel s stola. "Kaj?" vpraša, "z vinom sto barvali hifto!" "Tako je", odvrne Grgurič. In kot v doka« svoje trditve je ftrtpeljal dva barvarja, t Norvaik« obla«i so prišle na slad načrtu, glasom katerega bi se i«uAo zažgati važ lesenih predmestij v Kristijauiji, nakar bi so Id a t-ski sovjetn proglasili proletarsko diktaturo in se polastili vladnih poslopij, pošte ter tslegraffc. Zarota se je pravočasno odkril« in one-wytfjla. ▼ Vanj* «o zaplenili 30,000 kilogramov komunistične *«ri-tacijKke literature, ki je dospela na ribiških ladjah is Mu rmana. - J' * • # I , AeJ. * V Jam polu in Mogilevn Podoljskem se je tik rumunske meje rbrml podoljaki odred tretje interpacijonald z agitacijskim birojem i« v<4itr4jj AvalnMtovjrta _______.. . . . „ • . - - -- - Warden Lawes glede značka ziocince? On trdi, da Sing Sing vedno isti, ▼ vojni ali mira m enačaj ni ixprenuqnfl iaaa prihoda prohibicije. GLAS^NASOPA, 5. FEBRJjjgl v Čudna pravda« Prišel je pred več* leti na pustni kot kovaško Madro, trese se late »tasta M&di. Major Lewis E. Lawes. varden jrtnišniee Sing Sing nam priča, da nima niti vojna, niti ekonomske zadrege in tudi ne prohibieija nobenega izdatnega tipKva na »itevilo in značaj ljudi, ki izvršujejo zl<**ine ter pridejo raditega v ječo. Major Law<*s je »pdaj varden jetnišniee več kot en« leto. a pridno je prišel tjakaj, je bil varden newvorskega občin*kegj, reformatorija v New Hampton ter se je zanimal za zločinee in reformno delo eelo svoje življenje. On pravi, da »•e ve, kaj dovaja ljudi do tega, da vrse zločine.. On je mnenja, da tega nihče ne ve, — niti otii. ki irqftejejo zločine. Ker pa so ne ljudje v zadnjem času navadili razlagati vsako sivar z vojno, je vprašal poročevalec vardena T-.a\resa. če nI res. da h* je iztm leta 1917 izpremenil tako značaj kot s* je>zpremenilo šte->i!o zločincev in da prihaja v ječo sedaj veliko več izobraženih mož kot jih je prihajalo preje. Mogoča je sličnosf. ki obstaja na dnevih obiska v £ing Singu med tem zavodom in Peto Ave., v New Yorku, dovedla ljudi do mi-■1». da so le Š4- dobrovzgojeni in razvajeni mladiči, ki prihajajo v ječe \ današnjih dneh. Resniea je, da je na take dni videti v okolici Sing singa nešteto avtomobilov, s katerimi so se pripeljali sorodniki in >"ianei jetnikov. Pri vsakem vlaku, ki pride takega dne na postajo < »fining, čaka nešteto taxicabov in drugih avtomobilov, ki čakajo »ia powetnike. Večinoma so ženske, ki prihajajo na obisk, po najno-vejii modi oblečene ženske, v.se v dragih kožuhih in z velikimi zavoji. v katerih nosijo darila. Površni opazovalec bo prišel na podlagi v-ega tega brez dvoma do prepričanja, da je vojna izpremenila značaj ter družabno stališče jetnikov. Varden Lawes pa je vse to zanikal ter izjavil, da ni dovedla vojna do nikake izpremenibe v tem oziru in da tega ne more storiti tudi nobena druga stvar. Tekom leta. ki se je končalo dne 31. decembra 1920, je bilo sprejetih v Sintr Sinir 1055 zločirn-ev. Med temi jih je bilo 902 belih, 151 črncev in dva Kitaj«*«. Izšolani ljudje niso bili ravno sijajno zastopani v tej družbi. Bilo je 94 navadnih delavcev ali dninarjev, 53 strojnikov, 53 šoferjev, 61 krojačev, 14 tesarjev in večje število drugih rokodelcev. Ilazven par mehanikov, godbenikov, mornarjev, mesarjev. kn: harjev in pekov sta prišla v ječo dva zdravnika, dva odvetHika in dva inženirja. Čeprav so vsi ti možje navedli svoj posel kot zgoraj omenjeno, je skoro tretiua teh postopala v času, ko so bili aretirani, dočim so bili ostali zaposleni, stalno ali pa zr-casno. Kadi uboja je bPo poslanih v ječo 2G jetnikov, 1(52 radi uloma in 76 radi roparskih napadov. V eeli družbi je bilo le malo pristnih A merikawev, kajti C97 je bilo tukaj rojenih, a več motna od inozemskih starišev, dočim je bilo ?,P»0 nadaljnih rojenih izven Zdri^enih d ržav. * ( Med morilci pr* »eklega leta jih "je bilo dv.kjset obsojenih na smrt, a varden je rekel glede te točke: — Seveda nismo vseh usmrtili. Glede te zadeve ne morem spoznati. da bi predstavljala smrtna kazen kdaj kako strašilo proti izvrševanju zločinov. Komaj je- najti človeka, ki bi umrl na električnem stoleu. če je le malo inteligenten ter ima na strani sposobnega zagovornika. Ponavadi umrejo na stolu ubogi reveži, ki si ne znajo pomagati in za katere se nihče ne zanima. Čeprav pa je vaider Lawes prepričan, da nima niti mnrtna kazen. ne vojna, lakota in kuga in tudi ne prohibicija nobenega upliva na število in značaj ljudi, ki romajo vsako leto v ječo, na*1 aljnje vendar s svojimi prizadevanji, ki se tičejo reforme in pouka kaznjencev. O Mutual Welffare League, katero je ustanovil njegov predhodnik Thomas 0»d>orne, jc rekel <- svojem zadnjem poročilu na državnega jetniške^a superintend en ta : — Lipa posluje zadovoljivo in z ozirom na normalnega jetnika si m prepričan, da bo z gotovimi omejftvami storila več kot katerakoli drutra stvar, da se vrne jetniku čut spoštovanja do samega sebe, ki je tako potreben pri vsakem reformnem delu. Med drugimi sivarmi so delegati Lipe. ki vodijo samovlado jetnikov, zaposleni ter se jim ne dovoli posvečati svojega časa jetniški politiki, kot se je zpfwlilo to pod nekaterimi drugimi vardeni. Tudi šolsko delo v jet-iiišnici dobro napreduje. Varden. ki je očividno mnenja, da je delo r.ajboljša protiutež proti kriminalnim navadam, je izjavil glede jetniške industrije naslednje: — Industrije kažejo najboljše stanje izza njih obstoja, čeprav je še dosti prostora za bodoči napredek. Mr. John Joyce, superintendent industrij, kaže veliko uspešno«! in nadaljna izboljšanja niso le mogoča, temveč gotova. V nekem poročilu iz Sing Singa za leto, ki se je ravno končalo, pa je opaziti melanholičen ton. Najbolj značilno pri tem pa je. da prihaja to poročilo od Rev. Cashina, dolgoletnega kaplana v jetnišni-ci. V svojem poročilu pravi, da vlada sesdaj med ljudmi v jetnišniei, in prhv posebno med rovodošlimi velika bitezbrižnost z ozirom na verske zadeve. On je mnenja, je treba nekaj storiti v tem oziru in priporoča zgraditev napele, da se verska služba ne bo vrnila v istem :avditoriju, kjer se vprjzarjajo gledališke in atlctične predstave. Brez ozira na izvajanja očeta Cashina pa je varden Lawes mnenja, da je Sing Sing danes prav tak kot je bil pred dvajsetimi ali desetimi leti. — Pred dvajsetimi leti je bilo tukaj 1200 jetnikov. — je rekel, — in pred desetimi jih je bilo 1722. Izza onega časa pa je bil de»o-liran blok s 300 celicami in sedaj nimamo več navade zapirati po dva jetnika v eno celico. — Vsled tega znaša prebivalstvo Sing Singa povprečno 1100 ljudi, a treba je pogosto premestiti jetnike v -druge celice, če loče-ino o«tati pri teh številk&h. Operacijski stroški so znašali v fiskalnem letu, ki -se je končalo dne 30. junija, nekaj nad $420.000, kar predstavlja n$kaj nad en dolar na dan za vsakega jetnika. Hrana stane nekoliko več kot 29 centov na dan in obleka približno devet centov. — Ali podjetniki še tako zlobni in nasilni kot so bili poprej? — To ni vprašanje, ki bi se dalo spraviti s sveta z enostavnim Da ati Ne Človeška narava je približno taka tekočem letu, kot je bila v pre-teklenf in kot bo v.bodočem. Mogoče se bom primerno izrazil, če re čem naslednje: — Če pričakujete, da se bo jetnik obnašal kot gorila, vas gotovo ne bo ra^čaral. če se pa na drugi Ftrani pričakuje o«n« besede v beležnlco in Jih veiicrat ponovite.1 V nekaj mesecih boste Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine denary. Jesenkl In zimski večeri so kot nalait za učenje. Vsaka slovenska hiša bi morala Imeti ta be. eedvijak. Naročite ga na sledeči naslov: Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO. Cena besednjaku Je (5. — I stota m lahko naroČite za $1.25 Zorm a nove pesmi, ki vam bodo ugajale. MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street Pittsburgh, Pa. M Ozdravi kilo kot sem jo jaz r r Star kapitan je ozdravil svojo lastn k«lo. potem ko so mu zdravniki rekii: "Pustite se operirati ali pa bodete umrli." Njegovo zdravilo >x knjiga se poille zastonj. Kapitan Colt;n?s Je vosU po morJT mnogo let. Slednjič je dobil dvojno k 11 In ni moral samo ostati na aubein. t«m-» veC Je moral biti vefi let v prateijl. Poskusil je zdravnika za r lravnlkom m pas sa pasom. Pa ni Imel uspeh*. elc-U-njifi mu Je bilo re«"eno. da se more pod vreči nevarni operaciji, ail pa mor* a mreti. Napravil n'i ne tega. ne er.ega temveč se Je sam ozdravil. "Molje Id i ene, nI treba ae rezati in na potrebujete naaa". Kapitan Collinss je prouCil sam svoje telo ln slednjič *e ;snafiel način, po katerem Je postal zdrav, močan ln srečen človek. Vsakiio se more pos'uiiti tega načina ki. Čisto priprost, lahek, zanesljiv 1 brez svroSkov. Vsakdo b kilo bi mora Imeti Collingsovo knjigo, ki mu pove, ka ko se mor« ozdraviti, kako se more vaaK ko poslu^iti načina v vsojem stanovanj brez kake teiavt. Knjiga in zdravila se pošljejo ZASTONJ. Vse se pošlje vsake mu. kdor izpolni dolenji kupon, kalere ga izpolni in odpoilji takoj. KUPON ZA KNJIGO O KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO. Capt- \V. A. Colllngs (Inc.) Box 34 K. Watertown. N. Y Prosim pošljite ml Vafte BREZPLAČNO zdravilo-proti kili ter knjigo brez kake obveznosti od moje stranL Ime .................................. Naslov .............................. Dr« Rtchterjev Močan družinski liniment Pain-Expeller uporabljajo že več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svettt. Za revmatične, bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpalike, prenapetje miSic, za hitro o d p o m o č zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vara ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite, vse drugo kot nadomestek in po-naredbo. F. AD. RICH1ER & CO.. 3rd Art. & 3Sth St., BreoUya, Mew Terk Johnstown - okolica, pozor. I^epa prilika za fante iu može ki žele imeti lepo in dobro obleko. naj* pridejo k meni in ltoda sigurni, da IkkIo najbolje postreže-ni. Imam nove in najbolje vzorre j»osebiio za so»ianjo sjKimladuo sezono. Za vsa dela jamčim, da Im vsaki i»ostrežen in z mojim delom zadovoljen. Delam pa najnovejšem kroju; material za podlago je prve vrste. V obilni poset se priporoča ua j topi i je FLČRIAN WIRANT MERCHANT T Al LOK Cleaning, Pressing and Repairing 67 IRON STREET, (City PHONE 2708-.J> JOHNsTOWN, PA. tesarjev sa kemični les. Plača je dva dolarja od corda. Plača je vsaka dva tedna* Nova kempa. Prvovrstna hrana za en dolar na dan. Boarding kempo upravlja .Anton ftosan. Seka se stoječi les. ^ Ravna zemlja brez gričev. \ CHARCOAL IRON GO. OF AMERICA, ' NEWBERRY, MICHIGAN. sk i slot pšenice je dobil kmel _ j)red vojno do deset dohrili waje, . ! sedaj d<#bi titiri, in sicer veliko jj 'slabše kakovosti kot prej. ■ Enako trpi kmet'zaradi visokih delavskih plač. Ženica, ki je dobila preje 1 krono, dobi sedaj 20 (do 30 kron na dan .Hlapci imajo do 6000 kron letaio, obleko in j sploh vso oskrbo. Res, kmet živi sedaj kot v paradižu! Končno -pa še eno vprašanje! j Kdo pa plačuje trošarino, indi-Jrektne davke in druge 'pristojbine! Trgovec ali industrijski podjetnik? Nikakor ne! Vse te davke plačuje masa, pljuje jih ljudstvo, večino v ljudstvu pa tvori kmet. I Treba pa je, da osvetlimo še eno stvar, ki jo posebno bedne delavske in uradniške rodbine i najbolj čutijo. Pred prazniki so (zelo poskočile eeaae na jajea, mle-jko, maslo in perutnino na inest-(nih trgih. Kaj mi&tite, da je to .zakrivil kmet in imel od tega do- i biček kmet! Tista jajca so se ku-jpovaia že pred meseci po deželi j in enako tudi drugi omenjeni pri- ^ (delki. <51avni dobiček je spravil • mestni špekulant-prekupeevalec.' Veliko pa so krivi tega tudi premožnejši sloji sami. Ti so ponujali . kmetom dvakrat, trikrat večje cene. kakor jih je zahteval, samo da j so brie njih shrambe polne najboljših stvari. Kolikrat pa se xgo- ► di, da nima kmet od poviška eene • niti vinarja, ker je brezvestna deld^ spravil« dobiček lepo v svoj ► žep, gospoda pa je še naprej pla-l česala fwmek kljub temu, da je vedela o nepravičnem povišku. Sicer pa bi meščani tudi lahko malo človeško mislili. Tako slabo kot fcmet ne živi danes nihče. Samo ■ - poglejte, kaj je na njegovi mizi, - kolikrat na teden ima on meso in i kaj je na mizah meščanov! Pri-. merjajte pa ostalo življenje, J njegov in vaš dom, njegovo težko ; in vaše wfabwo delo j 7 Ni kmet tisti, ld dela draginj*, e temveč rani špsflrmlanti, banke, e velika podjetja, ki izsesavajo delo iti zaSltufek vaek. Nikdar se ne zgodi, da bi kmet sam od sebe po-9wi ee«e srojjm izdelkom, temveč vselej stori to šele. tpdaj, ko , ' sporna t mest«, da m z izkopih- i kom svojega blaga ne more ku-piti tega, kar potreVujš. Vselej se j povišajo cene najprej v mestu in 1 i pirtim Me na deželi, o Zmtm bodite pravični proti kme-a tu in ne obtožujte ga, kajti samo h mm dela tafee, k§Mpr pred vojno, ; o samo on je tisti dpbri državljan, k ki « svojim jmojem omogoča, da D fee fivS v Jugoslaviji tako, kakor daleč na okoli ne. .T ^ \ , 0 Ženska so isnska. Kot smo čitali, so ženice psrot-j 1 nice pred kratkim jokale, ko m v SnstUa nJwodan aek^m Naseka 'i - . Kmet: '4 Kakšen fižol ?" v Vse je molčalo. Tedaj zopet kmet: "To je ven- ' dar kuhan fižol! — In gospod sod-' nik in gospod advokat, povejtaj mi, ali bo zraste* vz tega kuhane-' • ga fižola nov fižol* — In. ali bo ta kuhan fižol pomnožil svoj sa- š dež tisočero in tisoeerokrat, če ga* ■ položimo v zemljo in ves voz gno-1 1 ja nalovimo na njega t — Odgo-' vorite, modri sodnik in tožitelj in i • advokat: ali je to mogoče!" J Vse je ostalo tiho. Nato zopet nadaljuje kmet: . '*Kakor ni mogoče, da bi se zaplo-1 l dil iz kuhanega fižola nov fižol, t. ravno t ako je nemogoče, da bi se i iz kuhanih jaje, ki jih je dal to-i iitelj obtožencu, še kdaj izvalili i piščanci-in se pomnoževala kurja » zalega na stotisoeerokratno vred-' » nost!" - -| Ker protidokazov in ugovorov ) ni -bilo, je sodnik zlatarja oprostil i in tožitelj je odšel s svojim advo-1 - k at o m osramočenim srcem domov* - s poboljškom, da je moral pcgria-l i čati vse sodnijske stroške. Kmet-j zagovornik pa je zavihtil zopet1 ) »voj bič in odpeljal gnoj na svojo^ i njivo poln ponosa in si svest, da1 - je tudi kmet vst varjen za kaj viš- - jega. f Nii dobrega se mm ne efacta. ; Letošnje poletje bo vroče, iz-vanredno, soparno in spremljano s pogostimi nevihtami, v splošnem pa ae bo padlo dosti de^ja, tako da letina farmerjem ne "bo kaj »spela. To je mnenje raznih oseb, ki se razumejo na vreme. Dnem zagovarjanje sleOmot*. $33.520 so morale oblasti države Okie plačati lanske leto odvetnikom, ki so zagovarjali take zlo-i čincf. kateri niso imeli lastnih l sredstev, da ki najeli odvetnika. , STANOVANJE ZA ODDATI, obstoječe iz treh sob in kuhinje v '! dragem nadstropju. Vee se izv« " pri: Joseph Qacojk, 191 Devoc ' Btimet, Brooklyn, N. Y. ] <3x : fWwanje iz staragi kraja I' M mm .mm Vsem onim, ki so nas vprašal: Z T^ fc^**.**^ , Itch progi, katere penSM vozij< e iz Trsta, tem potom ja\ ono, di k se sedat mtfmL kkšam »Tijejijii wm» i ni listki po tej progi iz Trsta d< i meh ktsjmv ^toženih dr^sr. Cm na \z Trsta do New YoAa - in $8 naselniškega davka. Kdor želi poslati kak veni li . stek ▼ stan In}, naj se* eferae* si I jm taae^evna navodila na znane tvrdko i^FBAHK BAEBEB 8TATE BAH1 ^dtlndt VMP Vazk Odvetnik je naraeunal nad sto i tisočakov, katere bi moral plačati bogat zlatar. To sta se smejala la-komijeia ter še na ta račun izpraznila poličke z najboljšim vinom. Gospod zlatar dobi zares po advokatu račun za jajea. Silno se je prestrašil velikanske svote! Sam pri sebi je mislil, da sedaj postane zopet berač, kajti takšne svote vendar ne more plačati. Vzel je revolver ter odšel ves obupan iz mesta proti nekemu gozdu. Tu jta sreča kmet, in ko ta zapazi, da se je mislil gospod ustreliti, ga hitro prime za roko, m nffca-me revolver in zavpije: Bo- ga. kaj mislite storiti!!" Nato mu je zlatar vso zgodbo od jajc povedal in da mu tedaj ne preostaja droge««, kak*r da se usmrti in to tem bolj. ker noče , noben odvetnik prevzeti njegove pravde. *4Gospod, nič ae mar*jte^' ed-, govori kmet. "Vaša*f>raFda je poštena ter nora in bo Ambcm izpadla za vas. Ja® priprost kmet vas bom zagovarjal m eieer s popolnim porazom tmesramnega .tožite-k Ija in njegovega odvetnika Sporočite mi daa vaše sodhijake ob-" ravnave. naslov vam tukaj povem* in prišel bom pravočamo k sod-1 ni jI Z Bogom ; 1 Uboga zlatar se zares ptrtolafl: gleda za odločnim kmetom ter#se | končno vrne denev napolnjen m sladkim upanjem — Ko izve dan rasprave, sporoči kieti in ga { prosi tedaj za zagovortiika. Usod ep ol ni dan napočL V sod-' nijski čakalnici so že vsi povab-' 1 jene i: gostilničar, njegov odvet-\ nik in obinfienee -r-. toda kmeta r zagovornika ni! — Ura In je devet.' Sodnik pokliči k obravnavi. Prišel je pred več leti na pustni^ torek neki reven x>opot3nk v gostilno *ter prosil za šest jajc in kruha, ker je bil silno lačen. Gospodinja mu jih skuha in popot* nik jih slastno poje z velikim ko- -som kruha. Gospodinja mu še pri-£iese na zahtevo polič vina, ki se' mu je šele prav prileglo k tečni! južini. Ob neopaženem trenutku j pa smukne na piano in izgine, saj' ni imel niti vinarja v žepu, da bi' zamogel plačati "ceho". Da se je skopi gostilničar s. svojo obilno krčmarico še nekaj dni jezil po tem dogodku zaradi velike izgube, je umevno. Bil je zopet pustni torek. Lepa kočija se vstavi pred to gostilno * in iz nje stopi elegantni gospod. Gostilničar ga "prijazno pozdravi, si niele roki, ga pelje v sobo ter' mu od kaže pač po svojem razumu j najlepši prostor za takega nena-J vadnega odličnega, gosta. Gospodi si naroči seveda dobre južine. Medtem pa se pogovarja s krc-marjem o tem in onem Pri drugi mizi v kotu je pa sedel neki drugij gospod in je poslušal. Ko se novi gost pokrepea z okusno jedjo, tudi debelih krapov mu je prinesla gospodinja, začne prarviti gostilničarju sledeče: 4'Vi se bodete gotovo še spominjali. kako vas je ravno pred desetimi leti na pustni dan opeharil neki reven popotnik za šest jajc ter kruh in vino. Vidite, jaz sem tisti! Takrat nisem imel niti vinarja v žepu. toda posrečilo se mi je, da sem postal premožen mož in sedaj prihajam, da vam pla-<"am svoj dolg. Koliko sem vam dolžan!" V tem hipu pokliče gospod tam v teotu gostilničarja k sebi in mu zapove na ušesa, da ne ssoe nič zahtevati danes, ampak naj reče, da mu bo račun že poslal v mesto. Gospod gost s tem predlogom dolgo ni bil zadovoljen, končno pa vendar pritrdi in reče gostilničarju, da mu naj račun pošlje ali pa osebno prinese na njegovo stanovanje. Kmalu potem se gospod zopet odpelja s kočijo. Sedaj se v sede kremar k svojemu znanemu gostu, ki je bil odvetnik (advokat). In ta mu reče: "Jaz poznam dobro tega gospoda. Bogat je in trgovec z zlatnino in z juveli. Ta mož bo morat jajca dobro plačati in midva bova imela oba masten dobiček. Jaz mu bom v vašem imenu napisal račun, m sieer: Šest jaje je takrat veljalo toliko; iz tistih jaje bi se izvalilo toliko in toliko pisk iti petelinč-kov; tpiške bi zopet znesle toliko in toliko jajc in i« tistih jajc bi prišel zopet novi kurji zarod. Pomislite, koliko dobička bi vi napravili z jajci in kokoši v teku deset let!" j kot kovaško kladvo, trese se na1 vsem životu, obupuje. Še se po-skuža ojunačiti z zadnjo zbrano močjo ter prosi sodnika za nekaj trenutkov potrpljenja, ker še pride njegov zagovornik. Sodnik se ga usmili ia počakajo vsi ter . medtem gledajo pri oknih v lep pomladanski dan. j Kar pripelje kmet z zavihanimi 'rokavi in z bičem v roki velik voz j gnoja in pa. vrh napo bi jen <žakel j. Zidarju so oči veselja zablesteie, in v par trenutkih je bU kmet-xagovoniik v dvorani. Veliko smeha je bilo, predno se je zamo-gla obravnava pričeti. Tedaj se začne odločilna bitka. Sodbiik slovesno prečita težko obtožbo in zagovornik gostilničarja .potrjuje resnieo obtožbo. t4Xo. obtoženec, imate-K proti j tej vaši obtožbi kaj odgovarja-jti?" vpraša sodnik. Nato se oglasi kmet s povzdig-njeno roko: 44Jaz sem tukaj, da (zagovarjam tega pošt enega go-jspoda trgovca, ki- je popolnoma j nedolžen. Prosim, potrpite nekoliko; takoj prinesem dokaz resničnosti o svoji izpovedi!" Kmet skoči hitro skozi vrata. — Kljub resnemu sodnijskemu značaju je nastal medtem velik krohot;'le zlatar-je bil rumen strahu. kakor je rumeno njegovo zlato. Že je zagovornik zopet nazaj in položi poln žakelj pred sodnika in ga odveze. Sedaj vpraša kmet-za govor nik sodnika in druge navzoče: "No, povejte mi, modrijani, kaj je v tem žaklju?" Vsi enoglasno odgovore: "Fi- "Kmetijski last'* piae:, Dannadari ' eilamo v Različnih meščanskih listih, kako je pravzaprav kmet kriv *vmm draginje, ker, kako se pravi, tako "oderuško" draži svoje pridelke in povzroča s tem povišanje cen vsem drugim izdelkom. Ne enemu teh kričačev pa ne pade niti v glavo, da bi svoje trditve vsaj malce dokazal. Zato hočemo mi na kratko osvetliti vso neresnico, ki se skriva za temi obtožbami kmeta. Glavni zaslužek našega kmeta sta les in živinoreja.^Les se prodaja danes, ee vpoštevamo seveda vrednost današnjega denarja, ceneje kot leta 1912. Les se torej ni podražil kljub temu, da je lesna trgovina z bog nezadostnih prometnih razmer sihio slabe. Goveje nteso je stalo pred vojno na ljubljanskem trgu malo manj kot dve kroni kilogram, danes pa stane okroglo 20 kron: Cena je narasti a torej okroglo -desetkrat. Sedaj pa vprašamo: kateri industrijski izdelek se je podražil samo desetkrat ? In vendar bodo ponavljali meščanski listi, kako dobro živi kmet. Še bolj kričavo sliko kmetskega trpljenja dobimo, če pregledujemo predvojne in sedanje eene industrijskih izdelkov, osobito tiste, ki jih kmet -potrebuje. Kilogram bencina je veljal v predvojnem času 24 do 30 vinarjev. sedaj velja 40 kron. Pred vojno je dobil kmet za kilogram žive I t eže 5 do 6 kilogramom železa, sedaj ne dobi za kilogram žive teže niti enega kilograma železa. Ako si boče nabaviti danes kmet gospodarski stroj, tedaj ga ne dobi niti zm mi> lpnih volnv Za mptt*r- GLAS NARODA, 5. FEBUL 1921 VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ 20 (Nadaljevanje.) — Žalibofr, nama manjka prednje straže v ta namen. Ali ne ime-i.ujejo tako one čet, ki preiskujejo gozdove, moj dragi Pompeet — Seveda, — je odvinil starec čemerio. — Zakaj ni šel z nama ta vražji RichonT Poslala bi ga kot prednjo stražo, dočim bi midva predstavlja glavno silo. — No, Pomepe, za kaj se bova odločila T Ali ostaneva v mesečini ali pa preva v senco t — Hočeva iti v senco, gospod Vicomte. Mislim, da je to še vedno bolj pametno. — Torej v senco. — Ne, moj dragi Pompee. To ti prisegam. Ne imeli bi prav. če bi vas bilo, kajti jaz sem tukaj in čujem. Vi razumete, če bi bil tudi sam. bi se prokleto malo brigal za to. Star vojak "»e ne boji niti Boga. niti hudiča. Vas pa je prav tako težko straži ti kot zaklad. L&tercgra imam za svojim hrbtom in ta dvojna (»dgovornost me plaši. Ah, kaj pa je ona temna senca tam spodaj? V tem slučaju se premika. — O tem ni dvoma, — je rekel Vieomte. Kako dobro je korakati v temi. Mi vidimo sovražnika, a on ne vidi. Ali se vam ne zdi kot da nosi ta nesrečnež mušketo T — I tu, a ta človek j«* sam, d cm" i m sva tukaj dva. — Nič ne stori, le skloniva s*-.To je taka navada. Vzdržati lio-čt-va ogenj z nosom na sedlu. — Saj vendar vidiš, da ne strelja, Pompee! — On ne strelja? — je vprašal hlapec ter se dvignil v sedlu. — iJobro, brvz dvoma *e je zbal ter se ustrašil n-išega odločnega nastopa. Ha, boji se. Pustite mene govoriti z njim ter govorite za menoj, a dvignite svoj glas.. Senca je vedno bolj prodirala naprej. — Halo, prijatelj, kdo ste? Senca je obstala z vsemi znaki velikega strahu. — Kričite vendar, — je rekel Pompee. — Tega ni treba, — je odvrnil Vicomte. — Ta revež je užil še dosti strahu. — Kaj, boji se? — je rekel Pompee ter jahal naprej, s karabin-ko v roki. — Milost, milost, gospod, — je rekel človek ter padel na kolena. — Jaz sem ubog trgovec ter nisem že osem dni prodal nobenega i obca. Nobenega centa nimam v žepu. — Izvej. prijatelj moj, — je rekel Pompee veličastno, — da ni-s.ao mi nikaki roparji, temveč vojaki, ki potujejo ponoči, ker se ne boje nobene stvari. Le pojdite mirno naprej svojo pot. vi ste prosti. — Tukaj, prijatelj moj, — je rekel nežnejši glas Vicomta, — t tikaj je pol pištole, da vas odškoduje za strah, ki ste ga užili in z Bogom. Vicomte je podal ubogemu vragu pol pištole in trgovec se je takoj odstranil, zahvaljujoč se nebesom, da se je sestal s takimi ljudmi. — Zelo slabo ste storili, gospod Vicomte, zelo slabo, — je rekel Pompee, potem ko sta napravila nekako dvajset korakov. — Slabo? Zakaj T — S tem, da ste dali temu človeku pol pištole. Ponoči ne sme človek nikdar priznati, da ima denar pri sebi. Ali ni strahopetec takoj zakričal, da nima nobenega denarja pri sebi? — To je res, — je odvrnil Vicomte smehljaje, — a to je bil strahopetec, kot pravite vi, dočim smo mi vojniki, ki se ničesar ne boje. — Med strahom in nezaupanjem, gospod Vieomte, je prav tako velika razlika kot med strahom in previdnostjo. Ponavljam pa še enkrat, da je neprevidno pokazati tujcu na cesti, da ima človek denar. — In če jc ta neznance sam in brez vsakega orožja? — Mogoče je član oborožene tolpe. Mogoče je špijon, katerega so poslali naprej, da preišče teren. Lahko se vrne s celo tolpo roparjev in kaj nja opraviva midva, ki sva sami, proti celi tolpi? Vicomte je spoznal v tem slučaju upravičenost očitanja ter molčal in na tak način sta dospela oba na breg majhne reke Saye pri Saint-Genes. Nobenega mostu pa ni bilo in treba je bilo prebroditi reko. Pompee je spravil tedaj na dan zelo učeno teorijo, kako treba prebroditi reke, ki pa je obstajala konečno le v tem, da je ^eba priti preko reke skozi vodo, če ni narazpolago nobenega mostu. Na srečo pa voda ni bila globoka in to je služilo Vicomtu v dokaz, da niso stvari tako strašne kot ponavadi izgledajo ponoči. Vicomte je v resnici pričel pomirjati se in razventega je moral I-ribližno v eni uri napočiti dan, ko sta se oba jezdeca naenkrat ustavila, ko sta prišla do gozda, ki obdaja Marsas. Slišala sta namreč za seboj čisto razločno galopiranje večjega števila konj. Istočasno sta pričela oba konja dvigati glave in eden njih je zare^getal — V tem slučaju, — je ^ekel Pompee s tresočim se glasom ter prinjel konja Vicomta za uzdo, — vsaj v tem slučaju boste prepustili celo stvar izkušrnostin starega vojaka. Jaz slišim oddelek ljudi na konjih. Zasledujejo nas. To je tolpa vašega dozdevnega trgovca. To sem vam povedal, vi neprevidni Človek. Nikakega napačnega poguma. Rešiva svoje življenje in denar. Beg je pogosto edino sredstvo, ki vodi k zmagi.., — Dobro, pa beživa, Pompee,^— je r-kkel Vicomte, ki se je tresel po celem životu. Pompee je sunil svojega konja, ki je bil izvrsten dirkač in oba konja sta skočHa naprej kot blisk. — To dirkanje je trajalo nekako pol ure. Mesto da bi pridobila na razdalji, se je zdelo obema beguncema, da se vedno bolj bližajo nosprotniki ali zasledovalci. Naenkrat pa je bilo čuti iz sredine teme glas, ki je zvenel usode-polno v tej nočni tišini. Ta glas je imel za posledico, da so se pričeli jeziti lasje na sivi glavi Pompee-ja. — Stojte, vpijejo, — je mrmral. — Stojte! — Ali naj se ustaviva? — je vprašal Vicomte. — Ravno nasprotno. Podvojiva naglico, če le mogoče. Naprej, naprej 1 — Vedno bližje prihajajo, ali čujetc? — je rekel Pompee. — Seveda čujem. " * * ^ — Le naprej, naprej! Najmanj trideset jih je, — je zastokal Pompee. Zopet kličejo. Izgubljena sva. — Jahajva, dokler ne počepajo konj;, — je rekel Vieomte, ki *e je tresel po celem životu. 9 Hripavost, segačenje v grlu m mnogo in različnih bolesti ▼sled prehlada in vnetji bronehtalnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da ae izogne resnim sitnostim in komplikacijam. Severov. Balzam Proti '(preje Severov balzam za pljuča) bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe posledice prehlada, pomagal kaši ju, ublažil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali odiastle. Imejte ga pri roki v vaši omari za zdravila, pripravljenega za prihajajoče zimske mesece. Po vseh lekarnah. V dvojnih merah: 25c in 50c. Scrajcf novi slovenski Alamanab za 1921 jeisfcL Dobite iztis našega novega Almanaha od svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte zanj. če ga o« dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno in priložite za 2c pošt. W. F. SEVERA CO, IOWA Iščem MARIJO MABOLT. Pred možitvijo se je pisala Mcstek. Doma je iz vasi Selo, fara Rob pri Velikih Laščah. V Ameriko ŽKHITNA PONUDBA | ODDAM Želim se seznaniti s Slovenko v stanovanje in hrano ženski pod starosti od 35 do 45 let, naj bo de-1ugodnimi pogoji, posebno taki, ki kle ali vdova, samo da je poštena,bi čUvala otroke: Javite se pri: Mr?. Rose Martinčič, 344 E. 55. je prišla pred kakimi 10 leti in pridnih rok. ker jaz sem na bivala nekje v državi Ohio. Rad j farmi, obsegajoči 40 akrov. sem bi govoril ž njo o stvareh njenega doma v starem kraju. Rojake prosim, če ve kdo za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa če sama čita ta oglas, naj se sama javi. — Anton Zgonc, 7922 Crumb Ave., Cleveland, Ohio. (3-7—2) < sam, vdovec, star 40 let. Katera resno misli, naj mi piše in pismu priloži sliko. — John Raniovsh. P. O. Box 39. A\"illard, Wis. _L(5-J—2) Street, New York. N. (4-7—2) Y. BUznikova Pratika wssi ** iwssi msj vt sssa — Vicomte. Vicomte — je klical gjas. — Stoj, ti stari šuft! — To je eden, ki naju pozna. To je eden. ki ve, da prinašava denar gospej princcsinji. To je človek, ki ve, da smo v zaroti. Nataknili nas bodo na kolo pri živem-telesu. — Stojte, stojte, — je kričal glas. — Vpijejo, da naj naju ustavijo. — je rekel Pompee. —^Cjo-tovo imajo spredaj ljudi. Odrezana sva. — Kaj pa, če bi skočila na stran na polje ter pustila zasledovalce mimo? — To je dobra misel, — je rekel Pompee. — Naprej. Oba jezdeca sta izpodbodla konja ter se obrnila na levo. Konj Vicomta je skočil spretno voden, preko jarka. Bolj nerodni konj Pompee-ja pa je vzel prekratek zalet. Zmanjkalo mu je zemlje pod nogami in padel je s svojim jezdecem vred. Ubogi hlapec je zakričal od strahu. - NAZNANILO. Rojakom Iz New Torka in okolice. ki ne utegnejo med tednov priti v naš urad, naznanjamo, da je rt asa pisarna odprta vsako ne* deljo od 9. do 12. ure dopoldne Frank Sakser State Bank. SLOVENSKO - AMKMKAN8KI KOLEDAR ta leto 1921. Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za 40 CENTOV (■ poštnino vred) (Dalje prihodnjič.) R&d bi izvedel, kje se nahajata IŠČEM dva brata JOŽEF in KAROL dobro kuharico v dobri hiši, kjer KNAUS, oba doma iz Ribnice, se drži vedno potrebno pomoč za vas Otavice. Prosim, da se mi ostala dela. Prav blizu mesta. javita. — Andrew Prijatelj Vprašajte pri: D. G. Derv, 381 — (vulgo Papež), 67 E. 51. St., 4tli Ave., New York, N. Y. So. St., Murray. Utah. (5-7—2) (5-8—2) John Uljan, Zabiče 35, pred kratkim časom sem bil v Kane, Pa., zdaj pa sem se zgubil in ne vem, kje sem. Rad bi izvedel, kje se nahajam, zato prosim cenjene rojaake, če kdo zame ve, naj mi pove, za kar mu bom hvaležen. John Uljan, Box 164, Pittsfield, Pa. SANTA L MIDY Varajte m j Bsve*|v~fc Ozdravi katar l mehurja in od-* strani vse ▼ 24 urah. ___v VmkmpUmU (Mioj) Varajte m pontredb. Rad bi izvedel, kje se nahaja JOHN REBULA. Zadnjikrat sva bila skupaj v Clarksburgu, - "\V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti ali ga pa opozoriti, da se mi sam javi. — Jacob Čerin.djkjs: 280. Morgan-town, W. (5-7—2) Pošljite ga sorodnikom m prijateljem v Jugoslavijo. Cena sa Jugoslavijo lata. Cena je 15 centov. Posebno isdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja. Kdor jo hoče imeti naj poš.je takoj poštne fnamke in natančen naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt SV, New York, N. T. 610« St. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jih dobi ▼ C"«i podružnici; NAZNANILO IN PRIPOROČILO. KRETANJE PARNI KOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJS t NEW VORKA. Rojakom v Johnstownu in oko lici naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, k5 je pooblaščen pobirati naročnine bl "Glas Naroda". Rc;akom A L Vsebuje povesti, članke razprave, ^ toplo priporo6amo in ^ ^ QUd. _ potopise, salo itd. — Krasne dike.:^ naj mu ^^ v vgeh ^^ «*>j..nn ALBANIA PRES. WILSON SOFIA LAPLAND RYNDAM SAN GIUSTO ADRIATIC FINLAND LEOPOLDI NA FRANCE N. AMSTERDAM CALABRIA AQU it an iA LA SAVOIE canopic FINLAND ROTTERDAM LA LORRAINE saxonia KROONLAND ROCHAM beau R. MATOIKA IMPERATOR ZEELAND -A TOURAINE SRETIC COLUMBIA FRANCE OLYMPIC RYNDAM ALBANIA ARGENTINA AQUITAN IA N. AMSTERDAM PRES. WILSON LA SAVOIE I BELVEDERE LORRAINE V zalogi ga ima le iztisov; ie par sto Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK €38 Pen kit. Pitofavgfc, F«. na roko. { Upravništvo "Glas Naroda". 8 febr. — Cherbourg 8 febr. — Tr*t 10 febr. — Trst 12 febr. — Cherbourg 12 febr. — Boulogne 15 febr. — Trrt 1« febr. — Cherbourg 19 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havr 17 febr. — Havr« 19 fet»r. — Boulogne *4 febr. — Trrt 26 febr. — Cherbourg 26 febr. — Havr« 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havr« 5 marca — Cherbourg 5 marca — Cherboura 8 marca — Havr« 8 marca — Genoa 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg j 12 marca — Havre 15 marca — Genoa 16. marca — Trrt 17 marca — Havrs 19 marca — Cherbourg 19 marca — Boulogne 19 marca — Cherbourg 19 marca — Trrt 22 marca — Cherbourg 26 marca — Bouloqn« 26 marca — Trat 26 marca — Havre 2 aprila — Trrt 2 aprila — Havre cen za vozne I let k« in vsa drug« obrnit« mm na tvrdko. FRANK SAKSER m coftandt at.. New York Dr. Koler Je naj-starejši slovenski zdravnik Specialist v Pittsburzbu, ki ima. 24-l«no prakso v zdravljenju vseh moSkih bolezni. olezn Zast Miiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniiiiiiiimii importirane brinje ve jagode < Najboljše vrste Vreča 130 funtov SLS— K naročilu prilotlte Money Order. MATH. PEZDIR Bex 772, City Hall Ste. New Yarfc, N. I. fatmtttmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimtti vi zdravi • Klasovi tem 606. ki ga je iaumel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ail mehurčke po telesu, v gTlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in iz£istil vam bom kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen naleze. Vse moške bolezni zdravim po o-fcraj&ani metodi. Kakor hitro opazite da vam preneliuje zdravje, ne Čakajte. temveč pridite in jaz vam ga bom *opet povrnil. Hyroafilo all vodno kilo ozdravim 'v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim s gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine o-tekline srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času fa ni potrebno ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam le iz starega kraja, zato vas lažje edravim. ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 9.. do S. Ob nedeljah od » do 2. LLOYD SABAUDO 3 State Stre* N«. Y-*k Prihodnji odpluti« li N. T. parni* fta 2 vijaka re O' ITALIIA — 26. Tebr. REGINA D* ITALIA — 23. marca Izdajajo mm direktni vozni listki «• ml davnih meat t JojroeiavtfL Brezplačno vino potnikom t. nvrta Veliki parnik "8AN GIUSTO" (Cosulieh proga) (prej nemiiki parnik "Furst Bismarck") odpluje 15. februarja v Trst. "Cena: III. razred $120.00, II. razred $180.00 z vojno takso vred. Za vsa tozadevna pojasnila sft rRATOnSAKSEE STATE BAHK' C0"MMIE M»ERALE TRAHSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE French Line Cosulieh črta (fllUM) 1 PRES. WILSON — 8. feoruarja 8. S. "SOFIA" — 10. februarja S. S. "SAN GIUSTO" — 15. feh. listkov. Izdanih sa m I Ja v Juaoalavljl In Srbiji. ugodnosti prvsss. i ss In tvstjsoa rasrsda. Pstnlkt trstjsga rssrstfa 4m brapMno vino. PHELPS BROTHERS. & 00. imiiimmmmiimimm^^ FRANCE .... chicago ____ LA SAVOIE leopoldi na 17 februarja 19. februarja 26. februarja ... 1. marca NARAVNOST DO HAMBURGA. NIAGARA .................. 15 marca NEW YORK - VIGO - HAVRE. ROUSSILLON ............ 8. februarja Direktna tslcxnlika zveza Iz Partes » vae glavna točke Jugoslavije. Hitri pazniki a itlrlml In dvema vijakoma. Poaeben zastopnik Jugoslovanske vlade K« pričakal potnike ob prihodu nailh par* nlkov v Havru ter jih točno odpremII. kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoeke črte eo transpertlrall tekom vojne na tisoče Čehoalovatklh vojakov brez vse neorlllks. Z« ftlfkarte In cene vpraftajte v DRU2BINI PISARNI, 19 Sfcti St, M.Y. G. ali pa pri lokalnih aaantlh. NAZNANILO Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, New York Vsa kupčija se vrsi kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a' ne več privatna. Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah. Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne poši|ja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase: Frank Sakser State Bank Zft varstvo kupčije jm polno vplačan* srota $150,600.00 in sicer: Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000. Za Frank Sakser State Bank FRANK SAKSER, predsednik \___'* . '. _ . ' ......*----- —* -r«- _ * RED STAR LINE DIREKTNA SLUŽBA NEW YORK - HAMBURG Najbolj pripravna pot na Cehoslovaško. VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA. S. S. POLAND 9. februarja S. S. GOTHLAND 5. marca Prevaia se samo potnike tretjega razreda. Veliko prostora za letanje. Velika svetla, dobro ventllirana Jedilnica na promenadnem krovu. Udob. nI zaprti proetorl z dvema, itlrlml ali iestimi posteljiml reserviranl. Vprašajte pri kompanijskl pisarni 9 BROADWAY, NEW YORK all pri lokalnem agentu. ŽENSKA VOJNA. Zgodortauki roman. — Francoski spisal Aleksander Dnmas. Za "Glas Naroda" priredil a. P. DOCTOR LORENZQ BDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZD KAVNI H IjL F} iP EC IJ AL 1ST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa j^ŽA Moja stroka je sdrarljenje akntnik in hwmWnih Mesni Jas sad is sdravim nad 28 1st ter imam skuinjs v vseli boleznih in ka( mam slovensko, sato vas morem popolnoma rasa meti in sposna ti vašo belssen, da vas ozdravim in vrnem mo6. in sdravje. Sko« si 83 let eon pridobil posebno skninjo pri osdr^vljsnjn molkit bolezni Zato ms morete poDolnoma zanesti n^ mane, moja skrl pa je, da vsa popolnoma esdravim. Me odlsis jte, ampak pridih eimpraje. ' Jm biswii ininmiiii krt. ■■iSli Is lie. m Mm, »si—i v art* MmM to.,^bplsBlne v kaS^sburji rmnm. IMm bolezni, o^ehglnrt. Mani braSii m mi v >1 »SMlIilf. «1» In NUdU S. «r» ijairtl «e a. MesUetb V ftartcim Iti m Hi In Htsfn ure Ijvtnu S. E. • ar* rvefler OS niWJili p. S. a ure pipoMns. PS POiVI NB ZDRAVIM. PRIDETE OČESNO. NB POZABITE 1MB IN NASLOV. Dr. L0RENZ M4 Pena Ats. PITTSBURGH, Pk. WsfcHil^Sim' aSr.wilkl rsMjo Mna^te n* rezuiejo. Jas xmrm hrnSka ZASTAVE VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., GONEMAUGH, PA