Ki ’) A .i. * .ISK\ DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , .... .. Ablj- (»stale 1 gruppo CiCUa 4UU lir Leto XXXVU1. Št. 146 (11.274) TRST, petek, 16. julija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi GLEDE POGODB IN PRflCINJSKE DOKLADE Predlog FLM osnova za nastop sindikatov Intersind «ne bo izvajal učinkov» preklica sporazuma iz leta 1975 RIM — Za sindikat potekajo bržkone odločilni dnevi. V Milana se J® včeraj zaključilo zasedanje vsedržavnega sveta FLM: sindikat notarjev, najmočnejši in najvplivnejši v industriji, je odobril z veliko 'ecino enoten predlog, ki bi lahko postal odločilen glede na razpravo, kl le v teku v sindikalnem gibanju. Predlog zadeva »vozel* razmerja >»cd draginjsko doklado in delovni- nu Pogodbami: Confindustria in o-s!aa delodajalci naj začnejo takoj Pogajanja za obnovitev pogodb (mnoge so že zapadle pred sedrni-meseci, med njimi tudi za ko-'marje) in naj torej popusti pri pre-JUdicialah, v zameno bi sindikati za-ceu v svoji sredi poglobljeno razpravo o draginjski dokladi in struk-on piač jn izvecm 0 svojem pre-posvetovanje na bazi. r LM nakazuje torej vsemu sindi-ainemu gibanju pot, ki naj bi jo Prehodili vsi skupaj, da bi premo-*“l1 sedanja razhajanja, ki navse-adnje vodijo k paralizi, med CGIL ,aJPrej pogodbe in šele nato dra-Smjska doklada) ter CISL in UIL (začnimo vzporedno globalna poga-Janja). Nekateri trdijo, morebiti ne P°vsem napak, da gre za «premete-aost>> (v Milanu je nekaj desetin smdikalnih kadrov jasno izrazilo nezadovoljstvo) in da gre vsekakor a zgolj metodološki predlog. Dej-. Pa je, da so vse sindikalne organizacije izrazile soglasje glede po-'ebe po reviziji mehanizmov za o-'acunavanje draginjske doklade: esoglasja zadevajo le odgovor na Pp^ani’ «kako* in «za koliko*. CGIL na primer pristaja na od-P ayo enotne točke pri draginjski 0|dadi. ki naj bi jo nadomestili z azlično vrednostjo po kvalifikacijah, CISL se bolj zavzema za meha-‘zrne- ki naj vodijo k «družinsld P acis, (drugačna draginjska doki a' .a g'ede na skupne družinske do-°dke). V tem položaju bi torej pre-i.S ELM zares postal osnova za oinpi-omis, in v tem smislu so se udi že izrazili vplivni člani enot-e sindikalne zveze. V ponedeljek hodo najvišji voditelji CGIL. CISL ,1 UIL sestali na ožjo sejo «na vr-t)u*' ki ji bo sledil «odločUni» sesta-p tajništva enotne zveze. .‘ ozicije sindikatov je sinoči okre-P* tudi sklep izvršnega odbora In-ersinda, da «ne izvaja učinkov* ne-avnega preklica sporazuma o dra-Smjski dokladi: sedaj, vsaj kar za-eva javna podjetja, velja spet do-g°vor iz ieta 1975 Predvsem je pa Prevladalo stališče «laikov» v vrstah ^ ade: prav socialistični ministri so amreč zahtevali od sindikalne organizacije javnih podjetnikov več-i Popustljivost spričo trme Con-^Pdustrie. V tem smislu zaigra se-Spadolinijeva petstrankarska z°alicija spet na karto sporazuma .^družbenimi zastopstvi*, v prvi vr--s sindikatom. „ c®dalje bolj pa postaja jasno, da lij.ED (relativno) ločuje od te po-uive. Včeraj je na primer vodilni.0 Poslanske skupine KD odobrilo . kument o gospodarski politiki, ki Ul 2e'o kritičen do zadnjih vladnih ropov, zahteva večjo «strogost» in edvsem korenite popravke vseh l^eh.anizrnov, ki prilagajajo dohod- rp. 'hflaciji na vladno pobudo, to-l( J.ne na osnovi dogovora s sindi-V '■ ampak z zakonskim ukrepom, p P^odnjih dneh — v sredo je edviden novi vrh gospodarskih Hov'Strov ~ bomo bržkone priča vemu poglavju v prerekanju o j J.Podarski politiki: treba bo odlo-jn ! o klestenju po javnih izdatkih n: ^delati do konca meseca finanč-v ]Zak°n za leto 1983, ki bo vsebo-ih . tudi avgustovski val poviškov žetev pri družbenih storitvah. R. G. , FIRENCE — Skupščina delavcev iz\-U-ne *Nuovo Pignone*, ki pro-t_, a.-1a kompresorske posta.ie, o ka-■ 111 se pof;aja ENI s jo italijanskim izvoznikom, da priznajo tujim klientom odlog izplačil do pet let brez vsakega predhodnega dovoljenja, Italijanom, ki potujejo poslovno v tujino pa smejo banke zamenjati valuto prek postavljene meje 1.100.000 lir letno. Genovska luka znižuje tarife GENOVA — Luški svet avtonomnega konzorcija za pristanišče v Genovi bo na prihodnji seji, ki je sklicana za 28. t.m., znižal tarife za pretovarjanje razsutih tovorov, kontejnerjev, trajektnih ladij in raznega blaga, da povečajo konkurenčnost genovske luke, ki ji v zadnjih časih uhaja promet k cenej šim pristaniščem. NA SKUPNI SEJI SKUPŠČINE JUGOSLAVIJE Poročilo L Moj sov a o trenutnem mednarodnem političnem položaju Mitja Ribičič, kot predsednik CK ZKJ, član predsedstva SFRJ BEOGRAD — Delegati zveznega soočeni z eno najhujših kriz po dru-zbora ter zbora republik in pokrajin gi svetovali vojni. To je rekel zve- skupščine Jugoslavije so včeraj na prvi skupni seji sedanjega sklica razglasili, da je Mitja Ribičič kot predsednik predsedstva CK ZKJ po položaju član predsedstva SFRJ. Za tem je predsednik skupščine Jugoslavije Raif Dizdarevič, ki je vodil sejo, razglasil sedanji sestav predsedstva SFRJ. Člani predsedstva so: iz BiH Cvijetin Mijatovič, iz Makedonije Lazar Koliševski, iz Slovenije Sergej Kraigher, iz Srbije Petar Stambolič, iz Vojvodine Radovan Vlajkovič, s Kosova Fadil Hoxha, iz Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič, iz Črne gore Vidoje Zarkovič in kot predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Mitja Ribičič je po razglasitvi za člana predsedstva slovesno zaprisegel. Delegati obeli zborov so zatem poslušali uvodni govor zveznega sekretarja Lazarja Mojsova o mednarodnih razmerah in aktivnosti Jugoslavije. Sedanji neugodni razvoj mednarodnih odnosov povzroča zaskrbljenost narodov širom po svetu, ki so zni sekretar za zunanje zadeve La zar Mojsov delegatom zveznega zbora skupščine SFRJ. Lazar Mojsov je poudaril, da kriza mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov prizadeva vse, tako velike kot majhne države, posebej pa neuvrščene in dežele v razvoju. Zavedajoč se nevarnosti nadaljnje oboroževalne tekme se Jugoslavija skupaj z drugimi neuvrščenimi državami zavzema za ukrepe, ki bodo omogočili uresničitev končega cilja, to je razorožitve in s tem prispevali k zmanjševanju napetosti, je rekel Mojsov in opozoril, da se kljub težnji človeštva, da bi zagotovili prihodnost sveta, drugo posebno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi ni končalo uspešno. Ko je govoril o razmerah na Balkanu, je zvezni sekretar za zunanje zadeve poudaril, da Jugoslavija pripisuje velik pomen krepitvi dvostranskega in večstraskega sodelovanja med balkanskimi državami. V tem vidi odpiranje poti h krepitvi zaupanja, dobrososedskih od HOMEINI IZVAŽA SVOJO ISLAMSKO REVOLUCIJO V IRAK Napredovanje iranske vojske Velike izgube na obeh straneh V Teheranu zatrjujejo, da iraški vojaki bežijo z bojišča - V Bagdadu pa obratno trdijo, da so s protiofenzivo izgnali sovražnike ■ Weinberger opozarja na iransko nevarnost ŠRlas se pogaja ENI s SZ, je žal fsovala dokument, v katerem i J;?Va od vlade, naj ne popusti ‘‘Mili ovire evanju ZDA in na.i odpravi vse ža sporazum o dobavah opre 2a sibirski plinovod. foniljeiic valutne omejitve za poslovneže — Minister za zunanjo tr-p0t’1110 Capria je izdal odlok, ki nepi‘avlja marca postavljene valut-otrtejitve. Nove norme dovoljuje- TEHERAN, BAGDAD — Iranska vojska je včeraj razširila ofenzivo na iraškem ozemlju. Po poročanju teheranskega radia so se njene tankovske enote že približale na sedem kilometrov pomembnemu iraškemu industrijskemu središču Basri in začele operacijo, s katero nameravajo obkoliti in zasesti mesto. Iraški vojaki naj bi doslej nudili zelo slab odpor, približno 1.000 naj bi se jih predalo, prav toliko jih je padlo, veliko pa jih je tudi zbežalo z bojišča. Popolnuma nasprotne vesti pa so prihajale iz Bagdada, kjer je vr-1 hovno poveljstvo sporočilo, da je iraška vojska z dobro pripravljeno in uspešno protiofenzivo potisnila Irance za mejo in jim zadala hude izgube. Pobila naj bi približno 3.000 vojakov in oficirjev ter uničila 33 tankov in 43 drugih oklepnih vozil. Njena letala pa so poleg tega ves dan bombardirala gospodarske in vojaške objekte v iranskih mestih Kermanšahu, Isfahanu in Horamba-du ter iranske naftne terminale ob Arabsko - perzijskem zalivu. Bombardiranja iraških letal so v Teheranu potrdili in obtožili Iračane, da so napadli najbolj gosto naseljene predele mest in povzročili pokole med civilnim prebivalstvom. Uradni predstavnik Homeinijeve vlade je celo pozval mednarodno organizacijo Rdečega križa, naj pošlje svoje opazovalce v Iran, kjer se bodo lahko na lastne oči prepričali, da Iračani ne spoštujejo več nobenih načel vojskovanja. Obe strani sta včeraj tudi ugotavljali, da je na bojišču obležalo veliko nasprotnikovih vojakov in da se je sreča obrnila na njihovo stran. Ob vseh teh nasprotujočih si vesteh je praktično nemogoče določiti kakšen je dejanski položaj na bojišču. Po poročanju iz ZDA, ki so po začetku iranske ofenzive usmerile dobršen del svojih vojaško - obveščevalnih satelitov na to območje, so Iranci na boljšem in njihova vojska napreduje. V Washingtonu so včeraj tudi potrdili, da ne nameravajo pustiti na cedilu svojih zaveznikov ob Zalivu. Le tem bodo nudili potrebno vojaško pomoč, čeprav nameravajo ostati nevtralni glede iransko - iraškega spopada. Obrambni minister \Veinberger je včeraj označil Ho-i meinija za »popolnoma neodgovor- nega* in dejal, da bo Iran iskal nove možnosti za spopade, če bo premagal Irak. Prav to dejstvo najbolj zaskrbljuje zalivske države, ki bi v tem primeru prišle v neposredni stik z iranskimi verskimi pre-napeteži, ki nameravajo na vsak način izvoziti svojo islamsko revolucijo Iranski šiitski verski voditelji namreč prikazujejo vojno proti Iraku kot sveto vojno, s katero pomagajo sosednjemu podjarmljenemu narodu, da se osvobodi laične diktature predsednika Huseina. Končni cilj te svete vojne pa je osvoboditev vseh svetih krajev za muslimane. Eden od teh je Jeruzalem, veliko pa jih je tudi v Saudski Arabiji. Obe državi sta včeraj okrepili tudi diplomatsko dejavnost, da bi razširili politično podporo svojim vojaškim operacijam. Iranski premier Musavi je baje odpotoval v Alžirijo, iraški zunanji minister Ha-madi pa se je včeraj sešel s francoskim kolegom Cheyssonom. Številne države, med katerimi je veliko neuvrščenih, so včeraj pozvale obe strani, naj prekineta vojno in najdeta sporazumno rešitev. Še posebno aktivne so bile arabske države. Sekretar Arabske lige Klibi je pozval vse države, ki lahko vplivajo na potek dogodkov, naj napravijo vse. kar je v njihovi moči. da zaustavijo iransko agresijo na Irak, ki je pripravljen na pogajanja za mir. Klibi se je obenem izrecno obmil na Sovjetsko zvezo in ZDA. nosov in varnosti ter za to, da bi Balkan postal območje miru in sodelovanja brez jedrskega orožja. Lazar Mojsov je izjavil, da je Bližnji vzhod eno izmed območij najnevarnejše krize na svetu. Za razmere v tem delu sveta je značilna brutalna agresija Izraela na libanonsko in palestinsko ljudstvo, kar spominja na podobne postopke nacističnih armad med drugo svetovno vojno. V zvezi z ministrskim sestankom neuvrščenih držav, ki se je začel včeraj v Nikoziji, je Mojsov rekel, da bo dala jugoslovanska delegacija na tem sestanku skupaj z drugimi neuvrščenimi državami nov prispevek k akciji širjenja in krepitve mednarodne podpore in pomoči PLO in palestinskemu ljudstvu v eni najtežjih ur dolgoletnega boja za osnovne in neodtujljive pravice. Zvezni sekretar je zatem dejal, da pomeni agresija na Libanon resno opozorite ter da opozarja na nujnost, da bi našli pravične politične rešitve za krize v Aziji, na Bližnjem vzhodu, v Sredozemlju, na jugu Afrike in v Srednji Ameriki. Glede svetovne gospodarske krize in zaostrovanja razmer v mednarodnih odosih je Mojsov dejal, da to najbolj prizadeva dežele v razvoju. Položaj najmanj razvitih se nenehno slabša, družbene posledice teh razmer pa drugi izkoriščajo za pritiske, vsiljevanje vpliva in prevlado. Izhod iz teh razmer Jugoslavija vidi v graditvi novih mednarodni]) gospodarskih odnosov, predvsem prek celotnih pogajanj v okviru OZN. Države v razvoju bi morale po mnenju Mojsova hkrati okrepiti medsebojno gospodarsko sodelovanje, s čimer bi okrepile tudi svoj mednarodni položaj. Potem ko je opozoril, da so se v poslabšanih mednarodnih razmerah aktivirale sile, ki se borijo za mir, varnost in razvoj vsega človeštva, je Lazar Mojsov rekel, da je posebej spodbudno, ker se ne glede na pritiske, težave, subjektivne in objektivne probleme nenehno krepita in širita gibanje in politika neuvrščenosti. Neuvrščenost, ki je izšla iz zgodovinskega procesa e-mancipacije narodov, je poslala trajna usmeritev velike večine držav sveta. Prav sedaj, ko smo v krizi političnih in gospodarskih odnosov v svetu, je posebej nujna vsestranska dejavnost neuvrščenih držav. Neuvrščenost je edini jez nadaljnjega negativnega razvoja mednarodnih razmer. Iz tega izhaja tudi potreba po sedmi vrhunski konferenci neuvrščenih. V zvezi s tem je Lazar Mojsov izrazil prepričanje, da bi bila uspešna konferenca velik prispevek k odpravljanju sedanjih težkih razmer v svetu, (dd) NEZAPOSLENOST JE OBČUTITI TUDI V ZR NEMČIJI Nemška vlada spodbuja tuje delavce k vrnitvi v domovino Vrsta olajšav za tuje delavec, ki bi se odločili zapustiti ZRN in se vrniti domov (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Sklepi bonske vlade, s katerimi so včeraj končali sorazmerno dolgo obdobje razprave o prihodnji politiki do tujih delavcev in njihovih družin, ustrezajo v glavnem poprečju tistega, kar je bite slišati doslej. Vlada je zavrnila predloge o nekakšnih premijah za vrnitev tujih delavcev v njihove domovine, ni se mogla zediniti o predlogu ministra za delo o drastičnem administrativnem omejevanju doseljevanja otrok tujih delavcev, še enkrat se je načelno opredelila za koncept integracije, toda je sprejela nekaj ukrepov, ki naj bi povečali pripravljenost tujih delavcev za vračanje v njihove domovine Predmet najpogostejših špekulacij v zadnjem času — izplačila nekaj tisoč nemških mark kot nekakšen končni obračun ob dokončni vrnitvi — je včeraj komaj še igral vlogo, ker so medtem finančni strokovnjaki izračunali, da denarja za •»premije na vrnitev* preprosto ni kje vzeti in da bi s ponujenimi zneski komaj dosegli omembe vredno povečanje vračanja. Toda na drugi strani se gmotnim vzpodbudam niso odrekli in jih dolgoročno postavili v okvir politike, ki se odloča za tako imenovano integracijo, na koncu katere naj bi bila pridobitev državljanstva Zvezne republike Nemčije. Tuji delavci. Iti se želijo dokončno vrniti, bodo v prihodnje lahko po šestih mesecih čakanja zahtevali izplačilo prispevkov, ki so jih v Zvezni republiki vplačevali v pokojninsko zavarovanje (doslej je znašal rok čakanja dve leti). Če bi se odločili za dokončno vrnitev, bi jim načelno pri padal tudi znesek pokojnine, ki ga delodajalci po dogovoru s sindikati vplačujejo v okviru podjetij. H gmotnim vzpodbudam za vrnitev je treba navsezadnje prišteti še možnost, da bi vračajoči se delavci po polletnem roku brez finančnih izgub lahko pretrgali dolgoročne varčevalne pogodbe (na primer stanovanjske). Vlaaa si obeta,"' da bi s temi vzpodbudami število vračajočih se tujih delavcev naraslo v e-nem letu od sedanjih 20 tisoč na trideset tisoč. Po razlagi ministra za delo Westphala naj bi imeli delavci, ki bi se vrnili v domovine, IZREDNO ZASEDANJE NEUVRŠČENIH DRŽAV Na Cipru razpravljajo o izraelski agresiji k Jutri bodo sprejeli dokument, s katerim bodo obsodili Izrael NIKOZIJA — V ciprskem glavnem mestu se je sinoči začelo izredno zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav ob izraelski agresiji na Libanon in genocidu nad palestinskim ljudstvom. V govoru na otvoritvi je ciprski predsednik Kiprianu opozoril na tragični položaj, v katerem se nahaja palestinski narod in obsodil Izrael. Opozoril jc. tudi, da gibanje neuvrščenih priznava PLO kot edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva, vendar je poudaril, da zdaj to ni dovolj. Položaj zahteva takojšnjo akcijo za reševanje pravic palestinskega ljudstva in tisoče življenj, ki so ogrožena. Ciprski predsednik je rekel, da ni več časa in izrazil prepričanje, da bo to srečanje neuvrščenih prispevalo k ustavitvi agresije in rešitvi celotne krize na Bližnjem vzhodu. Zatem je opozoril na znana stališča neuvrščenih do Bližnjega vzhoda, ob koncu pa je izrekel priznanje ustanoviteljem gibanja neuvrščenih, zlasti Titu, Naserju in Makariosu. Izredno zasedanje je sicer odpri kubanski zunanji minister Mal-mierca, medtem ko sestanek vodi ciprski zunanji minister Rolan-dis. Jugoslovansko delegacijo na sestanku bo vodil zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov. Pričakujejo, da bo izredno zasedanje koordinacijskega biroja trajate do jutri, ko bodo sprejeli sklepni dokument, ki bo obsodil izraelsko agresijo in izrazil vso solidarnost s palestinskim narodom in PLO. (dd) .....................................................i* VČERAJ POPOLDNE SAMO NEKAJ STOTIN METROV OD KVESTURE V SREDIŠČU NEAPLJA PADLA POD STRELI MORILCEV P0DKVEST0R ANTONIO AMMA TURO IN NJEG0 V ŠOFER še šest mesecev čas za dokončno odločitev, oziroma v tem roku bi še lahko izkoristili pravico do vrnitve v Zvezno republiko Nemčijo. Sklepi veljajo v načelu za vse tuje delavce, ki prihajajo iz dežel zunaj Evropske gospodarske skupnosti, toda očitno je, da je imela vlada pred očmi zlasti delavce iz dežel, za katere veljajo posebni sporazumi o zaposlovanju v Zvezni republiki Nemčiji, torej za Turčijo in Portugalsko. Zanimivo je, da vse politične strukture in tisk dosledno navajajo 4,7 milijona tujcev, ■ čimer želijo verjetno vzbuditi občutek o prezasičenosti. čeprav je od te številke po statističnih podatkih treba odšteti 1,2 milijona tujcev iz dežel Evropske gospodarske skupnosti, za katere omejevalna določila ne veljajo in se lahko svobodno zaposlujejo v Zvezni republiki. Sporni predlog nekaterih zveznih dežel, zvečine tistih, kjer so na oblasti krščanski demokrati, toda za katerim je na seji vlade stal tudi socialnodemokratski minister za delo, namreč o pravici doseljevanja otrok za starši samo še do šestega leta starosti, to pot ni dobil večine, toda ostal bo v dalj časa trajajoči in na trenutke neracionalni razpravi. Argument, na katerega so se privrženci te drastične o-niejitve naslonili, je v zvezi z razširjenim splošnim mnenjem, da je znanje nemščine alfa in omega integracije v zahodnonemško družbo. Prepozno vključenje v zahodnonem-ški šolski sistem naj bi torej proizvajalo neprilagojene tujce, zmanjšate možnosti za integracijo in povečevalo število brezposelnih, čeprav je v tako postavljenih podatkih, zlasti o precejšnjem številu otrok, ki ne končajo osnovne šole, najti vrsto upoštevanja vrednih dilem, je na drugi strani tudi res, da tuji delavci praviloma ne živijo radi ločeni od svojih otrok, toda jih razmere silijo v to. Slaba in draga stanovanja, omejevalni predpisi v vrsti zahodnonemških mest (za doselitev zakonskega partnerja ali o-trok morajo imeti tuji delavci na voljo določeno stanovanjsko površino), neprivlačne razmere osamljenosti, v katerih doraščajo mnogi otroci tujcev, vse to je doslej sodite k vzrokom, da so se družine razdelile, čeprav pri tem niso opustile upanja, da bi se združile, ko bi se gmotne razmere popravile. Omejitev doseljevanja otrok na starost šest let bi povzročila številne in silne probleme, kljub temu, da bi zakonodajalec verjetno dopustil možnost posameznega reševanja posebno zapletenih problemov. Levi socialni demokrati so v uvodni razpravi opozarjali s tem v zvezi na protiustavnost takega določila, čemur se je na včerajšnji seji vlade pridružil liberalni notranji minister Baum. K zavrnitvi predloga je navsezadnje prispevalo dejstvo, da bi bila verjetno sodišča zasuta s tožbami in da bi ozračje negotovosti še močneje vplivalo na pripravljenost tujih delavcev integrirati se v zahodnonemško družbo tako, da bi pretrgali večino vezi 1 domovino. MOJCA DRČAR-MURKO Avto s trupli dr. Ammatura in njegovega šoferja (Telefoto AP) •............n..................... Reagan išče gostitelje za plo . ^ASHINGTON, BEJRUT, TEL AVIV — *meriški predsednik Reagan je v osebnem Pismu sirskemu predsedniku Asadu pozval ‘ " 'jo, naj sprejme vodstvo PLO in večji del Palestinskih gverilcev. Podobno pismo je (7agan poslal tudi saudskemu kralju Fahdu, ** ga j« zaprosil za pomoč pri prepriče-paniu arabskih držav in še posebej Sirije, nai nudijo zatočišče palestinskim borcem iz obkoljenega zahodnega Bejruta. Po poroča-Ju ameriške televizijske hiše «CBS* je Sa-ndska Arabija baje že ponudila Damasku sto milijonov dolarjev, da bi sprejel Palestince. V pričakovanju, da bo Washingto«i po. novno spravil v pogon diplomatski stroj, je včeraj v Bejrutu še naprej vladate zatišje. Prišlo je sicer do nekaj manjših spopadov, ki dokazujejo, da ostaja ozračje napeto. Izraelska vojska je v zadnjih dneh dovolila prehod v obkoljene predele mesta nekaj tovornjakom s hrano, približno tri ure na dan pa je obnovila oskrbovanje tega dela mesta s pito vodo. Vendar razmere, v katerih živi približno 500.000 civilistov, osta ja jo še naprej dramatične. ' Drugačen je baje položaj pripadnikov PLO, ki razpolagajo s precejšnjimi zalogami hrane in tudi orožja. Po poročanju libanonskega tiska bi Palestinci glede hrane lahko vztra jali v zahodnem Bejrutu še šest mesecev. Podobno naj bi veljate tudi za njihovo opremljenost z orožjem. Številna izraelska bombardiranja, ki so zahtevala veliko žrtev med civilnim prebivalstvom, so le delno zmanjšala palestinski vojaški potencial v liba nonskem glavnem mestu, Palestinci še vedno razpolagajo s približno 60 odstotkov ognjene moči, t»leg tega so se v zahodnem Bej rutu zbrali najbolj utrjeni in izkušeni palestinski borci, ki so pripravljeni se boriti do konca. To so še posebej dokazali pred ne deljskim začetkom premirja, ko so z drznimi akcijami in z natančnim topovskim obstreljevanjem uničili približno 10 izraelskih tankov in onesposobili več izraelskih vojakov. NEAPELJ — Včeraj popoldne, deset minut pred 17. uro so neznani morilci ubili na Trgu Nicola Amore, nekaj stotin metrov od neapeljske kvesture, poveljnika letečega oddelka državne policije pedkvestorja Antonia Ammatura (57 let) ter njegovega šoferja, nižjega podčastnika, 32-letnega Pasqualeja Paolo. Krvavi obračun z visokim policijskim funkcionarjem se je odigral v osrednjem delu mesta, kjer je promet izredno živ. šofer je prišel na dvorišče stavbe, kjer je stanoval funkcionar ter se potem odpeljal proti kvesturi. Kmalu potem se je moral avto (s civilno evidenčno tablico) ustaviti pred semaforjem. Tedaj sta iz avta »fiat 128» streljala vsaj dva moška (atentarji so bili verjetno štirje) na policista z brzostrelko in revolverjem. Am-maturo in Paola sta bila pri priči mrtva. Napad na policista pa se ni odvijal tako kot so upali morilci. Na njih je na.jprej začel streljati neki mestni redar, za njim pa še en policist. Napadalcem se je sicer spočetka beg posrečil, toda streljanje sta slišala dva »sokola* (skupina policistov, ki so jo ustanovili za boj proti ropom na ulicah - «scip-po». Policista sta z motorjem zasledovala napadalce ter jih skoraj dohitela. Iz svojih revolverjev sta izstrelila vse naboje na bežeči avto. Tega so malo pozneje našli v neki bližnji ulici, toda o morilcih ni bilo več sledu. Avto pa je bil precej prerešetan od strelov, a na enem od sedežev so našli krvave madeže in menda tudi okvavljeno majico. Domnevajo, da je bil eden od morilcev ranjen. V teku dveh faz streljanja so bile ranjene tri osebe: najprej neki taksist, ki se je peljal mimo s svojo ženo (ranjen v nogo: zdraviti se bo moral 30 dni) in potem še neki mladenič in neka ženska. Njune rane so le površne. Kdo so morilci? Spočetka je v krogih kvesture prevladalo mnenje, da so umor zagrešili pripadniki ka-more, toda v večernih urah so začeli upoštevati tudi možnost teroristične akcije rdečili brigad. Ob 19.50 je namreč neka ženska telefonirala na uredništvo neapeljskega lista dl mattino* ter rekla dobe- H Dr. Antonio Ammaturo sedno: »Oborožena skupina gverilske stranke metropolitanskega proletariata je napadla In ugonobila rablja Ammatura. Organizirati in širiti osvoboditev zasužnjenega proletariata (besedite je bilo precej nejasno). Preiskovalci menijo, da je sporočilo verjetnostno. Kot pa smo že dejali, so preiskovalci spočetka mislili, da je treba umor povezati s kamoro. To pa zato, ker je bil Ammaturo eden od najbolj zavzetih policijskih funkcionarjev v boju proti kamori. V policijo je stopil leta 1955. Služboval je v raznih krajih okoli Neaplja, potem je bil premeščen v Kalabrijo, kjer se je spoprijel z «n’dranghe-to». Nato je bil spet premeščen ter lani postal poveljnik letečega oddelka v Neaplju. Tu je prizadel organiziranemu kriminalu hude udarce, in sicer proti «novi kamori* in proti «novi družini*. Prav Ammaturo je s svojimi ljudmi vdrl v vilo pri Ot-tavianu, ki je last Cutola. V vili so tedaj našli sestro in sina poglavarja kamore ter še nekaj njegovih kolovodij. Ammaturo je bil poročen s tremi hčerami. Poročen je bil tudi Paola toda ni imel otrok. Izraze sožalja ministru Rognoniju so že poslali predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti in drugi. Vdor iz Hondurasa v Nikaraguo MANAGUA — Dobro oborožene in izvežbane enote, ki jih vodi Eden Pastora, poznan kot poveljnik «Ze-ro», so včeraj s honduraškega o-zemlja začele prodirati v Nikara-guo. Vest je sporočil namestnik mi nistra za notranje zadeve sandini-stične vlade Luis Carrion, ki je obenem obdolžil ZDA, da so organizirale in tudi finansirale ta napad, s katerim nameravajo zrušiti sandinistično vlado. Carrion je tudi povedal, da so protirevolucionarji že cel teden na padali obmejne nikaragujske postojanke, včeraj pa so se nato odločili za prodor. Sandinistična vlada je ob meji s Hondurasom zbrala večji del svoje vojske, da bi jih izgnala. Predstavnik ameriške vlade je na obtožbe iz Manague odgovoril, da je prišlo ob meji med Hondura-sem in Nikaraguo le do manjših prask, kar pa naj bi bilo nekaj običajnega. Spadolini obljublja «sodiščc svobodo RIM — Predsednik vlade Spadolini je včeraj skupaj z notranjim ministrom Rognonijem sprejel delegacijo Avtonomnega sindikata policije (SAP), ki je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi dogodkov v Padovi (aretacije policistov, ki so zasliševali ugrabitelje generala Dozie-ra). Predsednik vlade je potrdil smernice, ki jih je glede teh vprašanj nakazal v parlamentu notranji minister. Dodal je še, da se vlada obvezuje, da bo poskrbela za čimprejšnjo odobritev zakona, ki predvideva ustanovitev sodišča svobode (to razsodišče, naj bi presojalo o zakonitosti aretacij itd.). Glede vseh teh vprašanj obstajajo velike razlike med SALP in SIULP. Slednja policijska sindikalna organizacija je večinska (čez 40 tisoč članov), SAP pa je manjšinska (komaj 7.000). SIULP obtožuje SAP, da zahteva posebne zakone, ki naj bi urejali policijsko službo. SAP zahteva na primer, naj bi sodišče svobode razsojate v primerih policistov pred aretacijo, medtem ko bi za navadne državljane razsodba prišla šele naknadno. Spadolini je med pogovorom poudaril, da pripada zakonska pobuda parlamentu. RIM — V Švici je včeraj umrl italijanski pisatelj Giuseppe Prezzo-lini, ki je pred nekaj meseci dopolnil 100 let. Predsednik Pertini je poslal družini sožalno brzojavko. WASHINGTON - V ZDA se nadaljuje, po zaslugi Reaganove politike. gospodarska recesija, pri kateri se ie industrijska proizvodnja v zadnjem letu znižala za več kot 10 odstotkov, in sorazmerno s tem seveda tudi brezposelnost. POTEM KO JE ZAPUSTILA POHAJANJA Z LAIKI IN LPT KD začenja nov niz dvostranskih srečanj Socialisti zagovarjajo svojo avtonomijo Bodo vse zainteresirane laične in socialistične sile podprle predlog o sodelovanju samo z LpT? - KD se bo srečala s predstavniki strank deželne večine Pokrajinski svet se bo ponovno sestal v četrtek, 22., občinski pa v petek, 23. t.m. Obe skupščini bosta kot prvi točki dnevnega reda imeli izvolitev predsednika pokrajine oziroma župana, kot drugi pa izvolitev odborov. Ni pa še gotovo, da bosta obe skupščini čez teden dni lahko izpolnili te obveznosti, čeprav so dosedanja pogajanja pokazala, da se v bistvu snuje sporazum med Listo za Trst ter laičnim in socialističnim blokom z izklučitvi-jo tako KD kot komunistov. Po tem, kar so doslej pogajanja pokazala, naj bi se na občini in pokrajini izoblikovala manjšinska odbora. To možnost za sestavo novih večin bodo morali sedaj proučiti in seveda potrditi organi zainteresiranih strank. Medtem ko kaže, da se s tako rešitvijo skupno s pokrajinskim tajnikom PSI povsem strinjajo socialdemokrati in liberalci, ni moč v sedanjem trenutku tega trditi ne za republikance, še manj pa za SSk. Notranji organizmi SSk bodo v teh dneh proučili dosedanji potek razgovorov in nato zavzeli stališče do možnih rešitev, ki se napovedujejo. Te odločitve pa ne bo sprejel samo vrh stranke, ampak tudi širši organizmi. Po mnenju republikancev pa je med vsemi strankami, ki so zainteresirane na teh pogajanjih, potreben najširši sporazum. O uresničljivosti takega predloga se bodo v ponedeljek popoldne izrekli tudi člani Liste za Trst, ki se bodo zbrali na skupščini v neki mestni kinodvorani. KD je že negativno ocenila nastali položaj, ki jo izključuje iz novih večin: sama je namreč predlagala oblikovanje organskih večin s sodelovanjem z LpT ter strankami laičnega in socialističnega bloka, v kon-trapoziciji s predlogom o uravnovešenih odborih, ki ga je dala Lista za Trst. Njen predlog ni bil sprejet, zato je tudi zapustila pogajanja in v tiskovnem sporočilu ostro kritizirala možnost oblikovanja manjšinskih od borov: kritizirala je tudi po njenem mnenju nesprejemljive eventualne diskriminacije do KD ter stališča pokrajinskega tajnika PSI, ko je govoril o nepotrebni prisotnosti KD v odborih. Na te očitke so socialisti včeraj odgovorili: član pokrajinskega tajništva Carbone je v poročilu deželnim organizmom stranke med drugim dejal, da taki »razdraženi* komentarji KD gotovo ne pomagajo rešitvi tržaških problemov. KD ne more pripisati socialistom, je dejal Carbo ne, takih zaključkov pogajanj za upravljivost mesta: socialisti so se na njih predstavili, da bi izpolnili obveze z volivci z dvema predpostavkama: oblikovanje najbolj trdnih odborov na osnovi resnih, konkretnih in realističnih programov ter da ne bodo na teh pogajanjih svojih stališč podrejevali stališčem drugih strank. Minili so časi, ko socialisti niso vstopali v odbore, če ni bilo v njih tudi komunistov, je nadaljeval in izrazil željo, da bi KD ne mislila, da bo lahko sedaj pogojevala stališča PSI. Kar pa se tiče domnevnih diskriminacij je Carbone potrdil, da PSI ni postavil veta vstopu KD v odbore. Potem ko je KPI, zaradi predsodkov KD in v določeni meri tudi s strani LpT, ostaia izven igre, sta ostali le dve možnosti: oblikovanje uravnovešenih odborov, ali odborov med LpT in strankami laične demokracije. Potem ko je KD zavrnila prvo možnost, je še dejal Carbone, ni preostajalo drugega, kot razpravljati o edini možni hipotezi, ki bi preprečila sestavo manjšinskih odborov LpT. Nadaljeval je še s trditvijo, da so bili socialisti skupno z ostalimi laiki na razpolago za zunanje podpore, izključili so le možnost neposrednega sodelovanja predstavnikov PSI v odborih, v katerih bi istočasno bili tudi zastopniki KD in LpT, ker bi na tak način vloga nove socialistične stranke bila le dodatna in ne kvalificirana za napredno upravljanje. Tako je avtonomno stališče PSI, je zaklučil Carbone, ki ne kaže sovražnosti do nikogar. Posvetovanja so se vsekakor nadaljevala tudi v teku včerajšnjega dne, ko je na sedežu deželnega sveta prišlo do številnih dvostranskih in večstranskih sestankov. Pokra jinski tajnik KD Coslovich se je srečal z deželnim tajnikom stranke Braido; v popoldanskih urah pa je bila v Palmanovi vrsta dvostranskih sestankov med predstavniki deželne večine, na katerih je bil govor o tržaški politični situaciji. O njej bo jutri razpravljalo tudi deželno vodstvo Krščanske demokracije, ki je na krajevni ravni dalo pobudo za serijo sestankov med strankami deželne večine. POMEMBNO PRIZNANJE ZA NAŠE MESTO DELEGACIJA EGS ZA PREVOZE NA DELOVNEM OBISKU V TRSTU Danes si bodo izvedenci ogledali pristanišče in tovorno postajališče pri Fernetičih Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je včeraj zjutraj pričela z delom delegacija sekcije za prevoze Gospodarskega in družbenega odbora pri EGS, ki se bo še danes mu- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiivMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiit DELOVANJE DEŽELNE SKUPŠČINE NA VČERAJŠNJI SEJI V RAZPRAVI KAR ŠEST NOVIH ZAKONSKIH NORM Nanašajo se na področja zdravstva, športa, raziskovalnih dejavnosti in zaščite kulturne intovine - Vseh šest zakonov je bilo sprejetih z večino glasov - Danes razprava o življenjskih razmerah ostarelih deželanov Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval kar šest novih zakonov, ki se nanašajo na zaščito zdravja deželanov, predanih mamilom, na razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti in na gradnjo novih športnih objektov, na razvoj raziskovalnih dejavnosti zgodovinskega značaja, na zaščito kulturne imovine in na delovanje raznih organov deželne uprave. Prvi je bil na vrsti zakon o zaščiti zdravja deželanov, predanih mamilom. Gre za normo, ki jo je deželni svet izglasoval že pred časom ter ga je osrednja vlada sedaj vrnila z nekaterimi pripombami. O normi sta govorila poročevalec Vi-gini (KD) in odbornik za zdravstvo Antonini, nakar je skupščina zakon potrdila brez diskusije in z večino glasov: svetovalci DP in MSI so se vzdržali. Sledila je razprava o dveh zakonih. namenjenih razvoju športnih dejavnosti. Prvi predvideva delno kritje stroškov za gradnjo novih športnih naprav, za kar je v letos njem letu predviden deželni prispevek v višini 200 milijonov lir. drugi pa izpopolnjuje dosedanjo dežel no zakonodajo, kar zadeva razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti. O obeh normah je poročal svetovalec Brancati (KD), stališče deželnega odbora pa je obrazložil pristojni odbornik Bomben. V razpravo so posegli le štirje svetovalci, nakar gmnmi)«nfiniiiininiinniiimHiiittminiiimitninimni»iminiitimtintMHitiiHiiiminnmimitiiiiiiitiiit XX. FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE LEPOTICE IN POŠASTI AMERIŠKEGA VESOLJA Izven konkurence so sinoči vrteli Lucasov film «Electronic Labyrinth» Na Gradu Sv. Justa so sinoči predvajali dva kratka filma, švicarskega *Joke» Pierra Alaina Zol-lingerja, ki prikazuje dogodivščine vesoljca Maxa in madžarski risani film «0 utca» Istvana Kovacsa, ki pripoveduje zgodbo stare budimpeš-tanske ulice in njenih hiš. Zaradi organizacijskih težav je prišlo do spremembe v nadaljnjem programu, tako da smo namesto poljskega in bolgarskega filma gledali ameriški celovečerec rForbid den World», ki ga je režiral Alan Holzman. V bistvu gre za primerek, ki nima po kakovosti prav nič skupnega s svojimi vzori, med ka termi sta uspešnici tAlien* in *Guerre stellarh. Delo se sklicuje na idejo o nevarnosti poskusov na področju genetike: znanstveniki vesoljske baze ustvarijo novo bitje, ki je ne utegnejo nadzorovati. Pošast se mora z nečim hraniti in se zato preživlja s tem, kar je na razpolago, s člani raziskovalne skupine. Da je zgodba razburljivejša, sta v vesoljski bazi tudi pri padnici nežnega spola, plavolasa Barbara, ki ji je strašno dolgčas po tnovih obrazih» in temnolasa Tracg. Junak filma je kapetan Mike, ki ga izzivalna Barbara že takoj ob njegovem prihodu v bazo zapelje. Mike pa, ki je pravi junak, poskrbi, da se tudi Tracg potolaži ob izgubi zaročenca, ki je prva žrtev požrešnega bitja. Sledi še ne kaj krvavih pojedin, medtem ko je bedna Tracg obsojena, da skozi ves film na pol gola teka neokrog, se pogosto srečuje s pošastjo in pri tem presunljivo vrešči. Z Mikovo zmago nad krvoločnim bitjem je filma na srečo, konec. Izven konkurence so sinoči vrteli tudi film *Electronic Labgrinth (TH 1138)», ki je dospel na tržaški film ski festival, potem ko so ga prvič najavili že pred dvema letoma. Gre za diplomsko delo Georgeja Lucasa. S tem filmom si je režiser pridobil zaupanje nekaterih producentov, ki so mu omogočili, da je posnel svoj prvi dolgometražni igrani film *THX 1138 - Vuomo che fuggi dal futuro». Naj povemo še to, da je bila včeraj dopoldan na sedežu časnikarskega krožka okrogla miza, na kateri je bil govor o filmih iz ciklusa a$jiži. Obvčzno cepljenje psov v ndtau&tski obeta.' Župan občine Devin - Nabrežina obvešča, da je tudi letos v teku obvezno cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je namenjeno za pse, ki presegajo 3 mesece starosti. Brezplačno cepljenje psov poteka pri občinski klavnici v Nabrežini do 9. avgusta 1982 in sicer ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18. ure. Priporoča se nagobčnik za psa. '• Zaradi radikalnega čiščenja nlic bo danes od 14. do 17. ure prepovedano parkiranje na obeh straneh ulic Stock. SantErmacora in di Ro-iano ter na Trgu tra i Rivi. Včeraj popoldne je bila v galeriji Tržaške knjigarne otvoritev razstave primorskega akademskega kiparja Janeza Lenassija. Otvoritve so se udeležili številni gost;e. med katerimi bi posebej omenili generalnega konzula Jugoslavije v Trstu Štefana Cigoja. Goste je pozdravil Franko Vecchiet, ki je razstavo uredil, umetnika in njegovo delo pa i* predstavil umetnostni kritik Janez Mesesnel. Umetniško delo tega kiparja, ki se je rodil pred 55 leti v Opatiji in živi ter ustvarja v Piranu. je zelo obsežno in zajema spomenike, vodomete, simnozijsk® skulpture, majhno in srednjo plastiko ter scenske zasnove za slovenska gledališča. V njegovem opusu je vedno globoko razumevanje kulturnega izročila okolja, v katerem živi in dela ter opazovanje, analiziranje in zlivanje mnogih sestavin in učinkov dobrega evropskega 'n posebej sredozemskega kiparskega in arhitekturnega izročila. Razstava, ki obsega 20 kamnitih malih plastik, bo odprta do 4. avgusta. Na sliki: uradna otvoritev razstave v galeriji Tržaške knjigarne Ob smrti profesorja Theuerschuh* izreka svojcem iskreno sožalje družina Dolhar. Ob smrti dragega Ivana Theuer-schuha izreka globoko sožalje družini Maja In Mitja Bitežnik. -> Ob smrti dragega očeta, profesorja Ivana Theuerschuha izrekajo l' skreno sožalje svoji članici in prijateljici Marinki ter njenim član* Radijskega odra — Trst A. KD Kraški dom z Repentabra izre* ka Iskreno sožalje Marinki Theuerschuh - Piščanc ob bridki izgubi dragega očeta. Sekcija slovenske skupnosti - R®" pentabor izreka družini Theuerschuh in Pisani iskreno sožalje ob težld izgubi Ivana Theuerschuha. Naš ljubi zlati mož, očka, dedek in pradedek prof. IVAN THEUERSCHUH je odšel od nas, ostali smo sami. Pogreb bo jutri, v soboto, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalujoči: žena Fani, hčerke Breda, Renata in Marinka z družinami ter drugi sorodniki Trst, Gumersbach, Ljubljana, 16. julija 1982 Očka IVAN vedno nam boš nežen spomin Vnuki Marko in Suzana, Barbara ln Martin, Tamara in Romeo, Kristijana in Guldo, Lnka, Andrej in Marinka, Tomaž in Cristina. Maria Kristina, Marko in Delia ter pravnučki Trst, Videm, Nemčija, 16. julija 1982 Po dolgi bolezni nas je včeraj zapustil soustanovitelj zamejskega skavtizma, starešina naših prvih treh desetletij, profesor IVAN THEUERSCHUH Njegov lik nam bo vedno v zgled Slovenska zamejska skavtska organizacija Trst, Gorica, 16. julija 1982 Gledališča VERDI Danes ob 20.30 šesta predstava o-Perete Lea Falla »Roža iz Stam-oula». Dirigent Janos Acs, režiser j Dennati. Orkester in zbor gledališča Verdi, vodi Ennio Silvestri. Jutri na sporedu Leharjeva opereta «Kačji pastir*. Vstopnice pri blagajni gledališča uel. 62003 - 631948). Kino Arlst°n 21.30 «L’ultimo metro*. Re-žlJa Francois Truffaud. Catheri-ne Denevue, Gerard Depardieu. Kitz 17.00—19.30—22.00 «Quell'ultimo Ponte*. D. Bogarde, R. Redford. p d Zaprto za počitnice, rattacielo 17.00 «Lo squartatore di New York». Prepovedan mladini Pod 18. letom, enice Zaprto za počitnice. nazionale 16.00 «Alfa blu*. Režija gerard Damiano. Prepovedan mla-dim pod Ig. letom, urora 17/ «L’ultimo combattimen-rt0 di Chen*. vnstallo Zaprto za počitnice, moderno 17.00-19.30-21.45 »Agente Una pištola d’oro». r uodrammatico 15.00 «Femmina in-Sorda*. Prepovedan mladini pod _ letom. vapitol 16.30 «Robin Hood*. 'ttorio Veneto Zaprto za počitnice, 'gnon 16.30 «J predatori dell'arca PeHuta*. jtadio Zanrto. Lumiere Zaprto. Razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška p ■ izstavlja kipar Janez Lenassi. azstava bo trajala do 4. avgusta. _ 17. julija, bo ob 18. uri v ®~/riji Rettori Tribbio 2, na Sta-m trgu 6 otvoritev razstave kera-ičnih izdelkov slikarja Federica 'Staja. Razstavljenih bo dvajset ^novejših del tega slikarja, ki se J/rtauje po ironičnem in poetičnem P 'zvoku, ki je vedno prisoten v nje-8 vem delu. Razstavo si bo mogoče ogledati vsak dan od 17.30 do 20 lne'°b nedeljah in praznikih pa od i.'30 do 12.30. OdDrta bo do 30. ju- lija. Razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV ob 8vSca svoje člane, da bo do 31. t_ ®Usta pisarna odprta samo v ju-anJih urah od 9. do 12. vsak dan an ob sobotah. .SKD Tabor - Opčine. Knjižnica "ko Tomažič in tovariši je odprta ij^fsecu juliju ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 19.30. V avgu-u bo knjižnica zaprta. Izleti - Združenje Union Podlonjer - Sv. javlja, da bo enodnevni izlet Krk - Punat 25. julija. Vpisova-,n/TTW '"formacije v Ul. Valdirivo ., ob torkih, četrtkih in petkih ^32858 d° 19' Ure' Telefon 64459 ali Društvo slovenskih upokojencev B v Petek’ 23. julija, izlet v JJ/avo Lokve - Trnovska planota. Pisovanje danes od 10. do 11. ure Pe g ruštvenem sedežu, Ul. Cicero- ^DBA NA PIHALA «VESNA» prireja v sodelovanju s KD Vesna pRoslavo 100 letnice kriške godbe V nedeljo, 18. t.m., ob 18.30 a Klancu v Križu Vabljeni Danes, PETEK. 16. Julija S0n„ D. M. KARM. 2o.sie Vz'de ob 5.31 in zatone ob Da r~ Dolžina dneva 15.20 — Lu-zJde ob 1.41 in zatone ob 16.08. J“tri, SOBOTA, 17. julija ALEŠ Vfem ra 2-eQ ^eraj: najvišja temperatu-0b 19 stopinje, najnižja 21 stopinj, 10i4 5 Ur' 27 stopinj, zračni tlak Pa 111 b rahlo pada, veter 8 km stotJ0 jugozahodnik, vlaga 65-od-giban' nebo jasno, morje malo raz-pinjg temperatura morja 24,2 sto- Rojstva in smrti Stefa'IIJ SO SE: Paola Nardelli, uS.fatasi, Angela Di Nuzzo. stirm „ S0: 83 letna Giacomina letna \?2 letna Maria Vecchiet, 71-PoUp ar’a Cut.tin. 44 letni Renato 70 ]e^a' 80 letna Rnmilda Gobbesso, Pam- 9 Maria Coslovi. 67-letni Ber-trp L-r> fagliente, 81 letni France-Zani Utriarola, 76 letni Mario Cor- dnevna SLUŽBA LEKARN IVd a (nr| 8.30 do 20.30) I Dberdan 2. Ul T Vecellio 24 { ^Utti 19, Ul, Bonomea 93, Pro r^Odn 13 00 In od 16.00 do 20 30) an®i^avana 1, Trg Giotti (Ul. sv. NDčNA služba lekarn K. n (od 20.30 da'ie) aiwc-Tavana L Trg Giotti (Ul. sv. "taška) l, Prosek, Milje. ŠPORTNI TEDEN ŠZ GAJA od 17. do 25. julija na nogometnem igrišču na Padričah PROGRAM: Jutri, 17. 7.: ob 20.30 otvoritev, od 21. ure dalje ples Nedelja, 18. 7.: ob 9.00 orientacijski pohod, ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples Ponedeljek, 19. 7.: ob 19.00 odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples Torek, 20. 7.: ob 20.00 nogomet (štiri proti štiri) Sreda, 21. 7.: ob 20.00 bližan je Četrtek, 22. 7.: ob 20.00 nogometni finale (štiri proti štiri) Petek, 23. 7.: ob 20.00 finale bližan ja Sobota, 24. 7.: ob 21.00 nočni tek, od 21. ure dalje ples Nedelja, 25. 7.: ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 19.00 kulturni program z nastopom otrok osn. š. K. D. Kajuh in nagrajevanje, od 20.30 dalje ples Delovali bodo dobro založeni kioski - Igral bo ansambel TAIMS f Čestitke Pred dnevi je na pravni fakulteti diplomiral PAVEL SLAMIČ. Novopečenemu jezičnemu doktorju iskreno čestitajo in mu nazdravijo delovni kolegi. Danes praznuje rojstni dan ALBIN UMEK. Srečo in zdravja mn želijo vsi domači, posebno pa, ljubemu no-notu, Andrej. g LRKARNF v OKOLICI ! “'junec: tel. 228 124. Bazovica ■oJ;6165' Opčine: tel 211 (Hll, tel 225 141; Božje polje 5.1,, tel. 225 596, Nabrežina: tel Sesljan: tel. 21)9 197; Zavije: Setvena dežurna služba 1 ,,r'a služba od 21. do 8. ure . ®*Z, predpraznična od 14. do 6 ,e in praznična od 8. do 20 ' 68-441. Marto in Renata Grgiča je osrečil prvorojenček MATIJA Naši pevki čestitajo, malemu Mateju pa želijo mnogo sreče v življenju pevke in pevci KD Slovan GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi drevi ob 21. uri TRADICIONALNI KONCERT na Proseku (na trgu pred cerkvijo) Vabljeni! GALTRUCCO Trst — Trg Goldoni 1 tel. 790140 POPUSTI OD 20 DO 50% blago najboljše kakovosti - -13®.... BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tržaška kreditna banka 7 ; ■ S,-P. A. t«st - OLi6a$?FiiJzna. - . 3S? ev^e 15. 7. 1982 Ameriški dolar 1.385.— Kanadski dolar 1.060.— Švicarski frank 652.— Danska krona 160.— Norveška krona 215.— Švedska krona 223.— Holandski florint 503,- Francoski frank 199.— Belgijski frank 24.— Funt šterling 2 375.— Irski šterling 1.900,— Nemška marka 556,50 Avstrijski šiling 79,- Portugalski escudo 16.- Pezeta 12.- Jen 5.- Avstralski dolar 1.330.- Drahma 19,- Debeli dinar 24.- Srednji dinar 27,- MENJALNICA vseh tujih valut Trst glavna uvozna luka za kavo Okrog 59% vse kave, ki se v letu dni potroši v Italiji, prihaja v državo čez Trst. Od maja lanskega leta do aprila letos je Trst posredoval italijanskemu tržišču 140.000 ton tega poživila. Manjše količine kave je Italija uvozila tudi čez Genove, Turin in Neapelj. Poleg i-talijanskega tržišča oskrbuje Trst tudi del avstrijskega, nemškega, švicarskega in madžarskega tržišča. Kar zadeva nakupe kave s strani jugoslovanskih turistov, je njihova skupna količina po mnenju nekaterih opazovalcev v zadnjem letu dosegla 30.000 ton. Tabor voditeljev volčičev in veveric Slovenska zamejska skavtska organizacija bo tudi letos pripravila tabor za svoje najmlajše člane v matični domovini v Lescah pri Bledu od 3. do 13. avgusta. V ta namen so se voditelji volčičev in veveric zbrali 3. in 4. julija na dvodnevnem taboru v Gradežu. Poudarili so predvsem dejstvo, da tabor ni kolonija, ampak višek celoletnega skavtskega delovanja; pripravili so zato program za taborno življenje. ki bo slonelo predvsem na spoznavanju narave, skupinski igri ter samovzgoji. Otroci bodo imeli tako možnost, da se malo bolj osamosvojijo in se naučijo pomagati drug drugemu. Leopard ARCI - UISP prireja jutri ob 15. uri v okviru pokrajinskega festivala Unita in Dela namiznoteniški turnir za posameznike. Vpisujejo neposredno na festivalu. V nedeljo pa bo ob 19. uri v okviru iste prireditve prikaz juda v izvedbi krožka Dojo. ZAHVALA Vaški odbor za vzdrževanje Spomenika v Gabrovcu se zahvaljuje Ivani Colji za darovano zemljišče za preureditev spomenika. Marti in Renatu se je pridružil mali MATIJA Staršema čestitamo, novo-prvorojenčku pa želimo mnogo sreče in zdravja ŠZ GAJA Na tržaški fakulteti za medicino je diplomiral nogometaš GIANFRANCO ZIPPO Čestita mu ŠZ GAJA žtimitMvciinni Mali oglasi telefon (040) 7946 72 MODE VALENTINA pri Domju razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 50%. ODDAJAM na Trbižu enosobno šti-riposteljno počitniško stanovanje. Telefon (040) 830-013. OSMICO je odprl v Praprotu Bruno Kante. Toči črno in belo vino. IŠČEM knjige za 2. razred učiteljišča. Telefonirati od 17. ure dalje na štev. 22-86-46. KLEPAR in inštalater izvršuje vse vrste popravil. Telefon 040/53-032. PRODAM simco SR 1000 letnik 1976 v odličnem stanju. Telefon 040/ 55711. UNIPOL ■ zavarovalna družba • A gencija kmetijske zadruge: tvoja agencija za vsa zavarovanja. Te le fon 040/274986. KUPIM rabljen stroj za rezanje pa pirja. Telefonirati od 21. do 22. ure na št. 040/231946. PRIVATNIK proda stanovanje • Ul. Galleria: dve sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, klet, razgled na morje. Telefon 040/755862 ob urah kosila in večerje PRODAM volvo 1300 letnik 1977 z avtomatskim menjalnikom v odličnem stanju, telefon 040/211844. PRODAM fiat 126 personal letnik 1977 še nov s 33.000 km, telefon 040/211844. MOŠKI z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče žensko dobrega značaja staro okrog 50 let za skupno življenje. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Jesen». PD Slovenec in mladina lz Boršta in Zabrežca vabita 17., 18. in 19. julija na ŠAGRO V HRIBENCI Jutri, 17. t.m., ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Pomlad , , V nedeljo, 18. t.m., ob 18. uri sprevod od Ljene do Hnbence, ob 18.30 kulturni program, od 20.30 dalje ples z ansamblom Potnlad ,, _ , , V ponedeljek, 19. t.m., od 20.30 dalje ples z ansamblom Pomlad Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru RADIO - CB FOTO • VIDEO CANON * NIKON • LEICA HITACHI SONY TRST — Pasaža Fenlc# 8 • Tal. 732-897 KAKO JE Z GRADBENIŠTVOM PRI NAS S prilivom novih državnih dotacij možnost za gradnjo zadružnih stanovanj Plodno delo deželnega konzorcija stanovanjskih zadrug • V prihodnjih letih na Goriškem možnost za gradnjo nekaj sto stanovanj - Ugodni kreditni pogoji Pred nekaj dnevi smo pisali o o-krogli mizi deželnega konzorcija stanovanjskih zadrug, ki je bila v Vidmu, ob priliki izročitve ključev več kot stopetdesetim zadružnikom, stanovalcem šele zgrajenega kompleksa v videmskem predmestju Izkoristili smo priložnost ter se pogovorili s funkcionarji tega konzorcija, v kaiterem so združeni predvsem ljudje levičarskega prepričanja, socialisti in komunisti, in ki so v nekaj leth dela dosegli pomembne uspehe. Na deželni upravi uživajo zadruge včlanjene v tem konzorciju ugled in zaradi tega dobijo tudi precej denarja za stanovanjsko gradnjo, ki ni nič manjši od tistega ki gre demokristjanskim ali socialdemokratskim zadrugam. Ta konzorcij je do začetka lanskega leta že zgradil ali imel v gradnji ali v načrtu z že zagotovljenim finansiranjem nad 1.500 stanovanj na vsem deželnem ozemlju. Sorazmerno največ teh stanovanj je v Tržaški pokrajini (354 stanovanj, od teh so jih 218 izročili stanovalcem pred nekaj meseci), skoro enako število, 349 stanovanj, pa na potresnem območju. Na Goriškem so zgradili ali je še v zaključni fazi gradnje 172 stanovanj, 134 jih je v pordenonski pokrajini, ostala pa so v Spodnji Furlaniji ali v Vidmu. Kar se goriške pokrajine tiče so že zgradili ali še gradijo naslednje stanovanjske zadruge: «La Cormo-nese* je v Krminu poskrbela za 67 stanovanj. Zadruga «Lavoratoci Car-timavo», v kateri so včlanjeni predvsem delavci štivanske papirnice je poskrbela za 24 stanovanj v Tržiču, 12 v Ronkah ter še za nadaljnjih 14 v Trstu in 35 v Devinu. Zadruga »Mondooperaio* je poskrbela doslej za 76 stanovanj in sicer 30 v Ronkah, 24 v Gorici ter 22 v Fo-ljanu. Zadruga »Edilizia sociale* pa je doslej poskrbela za 15 stanovanj v Ronkah, zadruga «Grado Verdei pa za 33 stanovanj v Gradežu. V načrtu imajo nekatere teh zadrug še nadaljnje gradnje. Zadruga delavcev štivanske papirnice bi rada zgradila nadaljnih 150 stanovanj v Štarancanu. Zadruga »Mondooperaio* ima možnost zgraditi nekaj desetin stanovanj v Tržiču in približno sto stanovanj v Gorici. Te naj bi zgradila v severnem delu mesta v kraju, ki je bil za ljudske gradnje določen s splošno revizijo urbanističnega načrta. Za nadaljnje gradnje se zavzema tudi zadruga «Edilizia .sociale*, ki bo najbrž gradila, kar se Gorice tiče. v Straži-cah, poskrbela pa bo za gradnjo tudi VkakertL-dttfgem kraju pokrajine. Pozanimali smo se kakšni so pogoji za zadružno stanovanjsko gradnjo. Funkcionarji deželnega konzorcija so nam povedali, da stanejo stanovanja, ki so bila zgrajena do tega leta približno vsako 60 milijonov lir. To seveda zaradi ugodnih nizkih obresti deželne in državne pomoči. Kdor bo gradil vnaprej, oziroma kdor bo začel z gradnjo v tem ali prihodnjem letu v upanju, da jo uspešno izpelje v dveh letih, bo za približno sto kvadratnih metrov veliko stanovanje moral pora-bti že približno osemdeset milijonov. Polovico te vsote bo moral imeti sam, za drugo polovico pa bi bil na voljo denar, ki si ga je moč izposoditi po zelo ugodnih pogojih. Vzemimo najbolj enostavni primer. Kdor je imel letni dohodek do 15 milijonov lir v letu 1980 ima možnost. upoštevajoč pravila državnega zakona štev. 457 in kasnejšega deželnega zakona, dobiti posojilo v višini 36.000.000 lir z letnimi, 3,5 odstotnimi obrestmi. To je praktično »zastonj*. Tudi odplačevanje tega dolga je zelo ugodno. V prvih štirih letih bo plačal 120.000 lir me- sečno, potem pa se bo ta mesečna vsota postopoma dvigala in ob koncu dvajsetletnega posojila bo plačal približno trikratno mesečno vsoto. Seveda niso obresti enake za vse. Kdor je imel dohodek do 20 letnih milijonov bo plačal osem od sto let-nih obresti, kdor je imel dohodek do 25 milijonov pa bo plačal 11 odstotkov obresti. Možnost posojila imajo vsi odvisni delavci, ki nimajo lastnega stanovanja in tudi prosti poklici. Za te pa veljajo nekoliko drugačni in strožji pogoji. Kdor dobi posojilo plača torej le obresti, ki so zelo nizke v primerjavi s tistimi, ki jih danes zahtevajo banke zaradi inflacije. Pravzaprav dolgoročnih stanovanjskih posojil sploh ni moč dobiti. Zaradi tega so marsikdaj tudi stanovanjske zadruge v škripcih: dobijo namreč nakazilo deželne uprave, banke pa ne dajo na razpolago denarja, pa čeprav država plača razliko med prej omenjenimi nizkimi obrestmi in tistimi svobodnega tržišča. Zastopniki deželnega konzorcija pa so nam povedali, da jim je doslej, čeprav marsikdaj s težavo, vedno uspelo dobiti denar. Tako bo najbrž tudi v bodoče, saj bo na razpolago veliko denarja najnovejšega državnega stanovanjskega zakona. Ni bilo kupca na dražbi tovarn« Tee Friuli Kot smo predvideli je bila včerajšnja dražba zemljišča in tovarniških naprav podjetja Tee Friuli brezuspešna. Za izklicno ceno 8 milijard lir se ni javil nihče. Sodnik bo sedaj moral oklicati ponovno dratžbo, na kateri bo znižal vrednost strojev, stavbe in zemljišča. Povejmo. da je podjetje Sogetec, ki ima sedaj v najemu tovarno, ponudilo pred časom 3.800 000.000 lir. Kaj prodaja sodnik? Zemljišče s 42.000 kvadratnimi metri površine, tovarniške hale z nad 16.000 kv. metri površine, stroje. Podjetje Tee Friuli je zaposlovalo konec oktobra 1980, ko je prenehalo z delom, nekaj nad 400 delavcev. Od teh jih je podjetje Sogetec zaposlilo približno sto. 200 jih je še v dopolnilni blagajni, 120 pa si je našlo drugo delo. DANES V DIJAŠKEM DOMU Z lovom na Močefinza konec poletnega središča Po tritedenskem bivanju v Slovenskem poletnem središču v Gorici, se bo danes vesela druščina o-trok poslovila z zaključno prireditvijo, ki so ji dali naslov »Močefinza pripoveduje*. Čudno ima kajne? Seveda za nepoučenega bralca. Močefinza je ime nagajivi hobotnici, ki so si jo otroci letos zbrali za simbol središča. Pravzaprav so letos namenili veliko pozornosti raziskovanju in opisovanju živalskega sveta. Celoten program zaključne prireditve, ki se bo pričela ob 17. uri, bodo izpolnili gostje središča, pod vodstvom animatorjev in drugega osebja, ki je skoraj tri tedne vestno sledilo delu malčkov. Tako bomo lahko prisluhnili pevskim in glasbenim nastopom, lutkovnim prizorčkom, štafetnemu teku s konjički, pripovedovanju basni Glava v pesku, izvajanju plesa račk in še in še. Spored se bo zaključil z lovom na Močefinzo. No kaj in kdo je Močefinza, že veste! Prireditev bo v dijaškem domu, na Svetogorski ulici 84. Priporočamo udeležbo staršev in mlajših sestric in bratcev, pa tudi vseh, ki imajo radi otroke. Bralce posebej opozarjamo, da Prispevajte za DIJAŠKO MATICO OB OBJAVI IZIDOV MATURE NA LICEJU «Nobene špice, samo dobri koii» na maturi na klasičnem liceju Po nestrpnem čakanju na objavo izidov so se obrazi maturantov nasmehnili, ko so ugotovili, da so se vsi kar dobro odrezali V nedeljski številki smo poročali o zaključku matur z objavo izidov na nekaterih slovenskih srednjih šo-Alah. med katerimi je tudi licej »Primož Trubar*. Ob objavi rezultatov smo imeli priložnost, da smo se pogovorili s skupino maturantov te šole, jih povprašali za mnenje o maturi in o tem, kako so sami doživljali to preizkušnjo ter o načrtih za 'vnaprej. Maturanti so se zbrali v šoli v soboto nekaj pred 12. uro, ko je bila predridena objava izidov. Videti niso bili: bogve kaj zaskrbljeni, čeprav so bjli radovedni za odločitve izpitne komisije. Nestrpno čakanje se je nekoliko zavleklo, ker so morali dijaki v tajništvu izpolniti—Be"neka-tere obveznosti v zvezi z maturantskim izletom, izpolnitev katerih je bila predpogoj za objavo izidov. To je povzročilo nekaj mrmranja, nekateri so celo hoteli oditi, ne da bi počakali na izide, končno pa se je vse pomirilo, ko so se na oglasni deski pojavile toliko pričakovane številke: 52. 49, 54, 46, spet 52 itd. Izdelali so vsi in to z dokaj dobrimi ocenami, od najnižje 46/60, do najvišje 54/60. «Nobene špice, ampak sami solidni koli,* je duhovito komentiral eden od maturantov, ob ugotovitvi, da čeprav ni bilo posebno bleščečih posameznikov, se je celotni razred zelo dobro odrezal. S skupino maturantov smo se nato odpravili v mestno kavarno, kjer smo se ob hladni pijači pogovorili o njihovih vtisih ter Splošno o poteku mature. V živahnem razgovoru so sodelovali Katja. Alex, Damjan, Matija. Diego in Samo. «Kako ste zadovoljni s potekom mature in seveda z ocenami, ki ste jih dosegli?* se je glasilo prvo vprašanje. »Z ocenami smo seveda zadovoljni, saj smo vsi izdelali precej dobro. Na splošno lahko rečemo, da smo si take ocene tudi želeli in pričakovali, tako da ni bilo večjih presenečenj ne v negativnem ne v pozitivnem smislu.* «Kaj bi rekel o maturi? Nekaj gotovo ni v redu: izpit, ki obsega spis na dano temo in krajši prevod ter izpraševanje, ki navadno ne traja dlje kot eno ali kvečjemu poldrugo uro, gotovo ne pomaga dijaku, da bi pokazal vse svoje znanje. Komisijo sestavljajo zunanji člani, ki si največkrat lahko ustvarijo le bežen misijo povsem zadovoljni: ustni izpiti so se razvili v zanimiv pogovor, med katerim profesorji niso zahtevali samo podatkov iz šolskih programov, ampak so nam skušali pomagati s tem, da so pogovor razširili tudi na druge argumente.* «Na splošno so bili vsi zelo prijazni in pravični pri ocenjevanju. Tudi niso bili preveč pikolovski pri ocenjevanju, razen morda pri grškem prevodu: mi smo namreč bili najvecKrat lanKo ustvarijo le Dežen vajeni posvečati pozornost predvsem vtis o dijakovi zrelosti m priprav- celotnemu smislu prevoda in tekoči slovenščini, komisija pa je zahte- ljenosti.* «Morda bi bilo bolje, ko bi matura obsegala pregled vseh predmetov, čeprav bi v tem primeru profesorji ne snAelif zahtevati tako specifičnega znanja kot sedaj. Še najbolje pa bi morda bilo. ko bi enostavno odpravili maturo in bi posvetili več pozornosti delu in uspehom dijakov med šolskim letom.* «Zanima me, kako ste vi osebno doživljali maturo, kaj se vam zdi o pismenih nalogah, o ustnem delu izpitov, o komisiji.* «Slovenska naloga je bila tokrat kar v redu, čeprav je predvideni i-talijanski naslov v slovenščini zvenel nekam čudno. Vsi smo namreč izbral prvi naslov, ki je zahteval, naj na podlagi citata pisatelja Silo-neja razmišljamo o sodobnem vprašanju. kakršno je vprašanje miru.* «Da, letošnji naslov je bil precej zanimiv, čeprav so ponavadi vsi taki naslovi precej retorični in silijo dijaka, da piše ne toliko to, kar resnično misli, ampak to, kar misli, da mora napisati zato, da čim boljše izdela na maturi.* »Večkrat se to godi. ker komisija ne upošteva osebnih idej dijaka. Ta očitek delno velja tudi za letošnjo komisijo, ki ni vedno popravljala samo jezikovno - slovnične plati nalog, ampak tudi idejno - vsebinsko. Drugače pa moramo biti s ko- ■iiHiiiiniiiuiimitniiiiiiiHiiitiitiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiinHiftiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiniiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zbrali so se 50-letniki z Doberdobskega Tudi petdesetletniki iz Doberdob-ske občine niso hoteli ostajati za drugimi rodovniki in so se kar se da spodobno oddolžili stari obljubi, da bodo srečanje z Abrahamom praznovali polnoštevilno. Res jih je bilo precej. Menda je bila to najbolj številna druščina od vseh, ki so do sedaj obhajali tako slavnost v Doberdobu. Njihov slavnostni dan je potekal podobno onim prejšnjih letnikov. Po maši so položili cvetje pred spomenik padlim in na pokopališču, kjer so pokopani njihovi vrstniki. Po zakuski v domači gostilni so se z avtobusom napotili na obisk grobnice v Gonars in na o-gled Ville Manin v Passarianu. Večerjali so v Dolenjah, kjer so se ob prepevanju in dobri volji zadržali do pozne ure. Ob povratku v vas jih je pesem še zadržala na vaškem trgu. Prestop petdesetih let je edinstveni jubilej, ki ga ni zlahka doseči in še težje čezenj kreniti, zato ni čuda, če je tokrat marsikoga od slavljencev zajel jutranji svit še na cesti. vala veliko natančnost pri prevodu vsakega posameznega izraza.* «še zadnje vorašanje: kaj pa sedaj, po maturi?* Tokrat so bili maturanti manj zgovorni. Seveda bodo sedaj šli vsi na počitnice, mnogo več o svojih načrtih pa nam niso hoteli povedati. Vsi nameravajo nadaljevati s študijem, vendar razen nekaterih, niso šo dokončno sklenili, katero fakulteto bodo izbrali. Sedaj, ko so prosti študija. bodo imeli dovolj časa za premišljeno odločitev. V Ajdovščini je bil pogreb zdravnice dr. Marije Šinigoj V Ajdovščini so včeraj popoldne pospremili k zadnjemu počitku dr Marijo Šinigoj, zdravnico v delavskih ambulantah tekstilne tovarne in živilske industrije Fructal. U-mrla je 44 let stara po krajši in hudi bolezni v ljubljanskem Kliničnem centru Pogreba se je udeležilo veliko ljudi še zlasti iz Vipavske doline, saj je bila pokojnica zelo znana, prizadevna in dobra zdravnica. ■ Ji TliBHw8a Ob 20-letnici smrti sina Ivana -Karla Ferletiča darujejo oče, mama in sestra 1UU.000 lir za Dijaško matico v Gorici. smo Slovenskemu poletnemu središču v Gorici danes posvetili posebno stran v Primorskem dnevniku. Najbrž ni strupa v vinu iz Casarse Občutno škodo, ki jo je zadružna klet v Casarsi, v pordenonski pokrajini, v kateri je včlanjenih o-krog 1 500 kmetov tega območja, utrpela po vesteh, da je v nekaj sto steklenicah njenega vina strup, bodo skušali omiliti tako, da bo najbrž že danes šla iz zadružne kleti nova pošiljka ustekleničenega vina. ki bo namenjeno vsem klientom, jestvinarjem in gostincem. Baje so analitiki ugotovili, da je vino, ki se nahaja v zadružni kleti v tem trenutku zdravo in zdi se, da sta pokrajinski zdravnik in preiskovalni sodnik dala dovoljenje, da se ustekleničeno vino sme odpremiti. Zaradi varnosti pa bo podjetje najbrž prevzelo v trgovinah in gostiščih vse steklenice s svojim vinom. To bodo seveda analizirali v domačih laboratorijih. Vse kaže, da je šlo za neslano šalo (neznanec je namreč v anonimnem pismu povedal, da je v nekaj sto steklenicah vina strup), ki pa je čisto upravičeno povzročila precej preplaha v vseh tistih krajih. kjer se prodaja in pije vino iz te zadružne kleti. Gospodarska ške-da pa je ogromna, kajti težko bo prepričati kupce, da je šlo le za neslano šalo. škodo bodo kmetje iz okolice Casarse trpeli precej časa. Poletni praznik te dni v Sovodnjah V Sovodnjah bo od danes, petka, 16. julija, do nedelje, v priredbi domačega kulturnega društva, tradicionalni poletni praznik. Dane* zvečer, še pred plesom, bo zaključna tekma odbojkarskega turnirja, v katerem so se pomerila moštva štirih predelov Sovodenj. Jutri, v soboto, bo tekmovanje v briškoli, v nedeljo zvečer pa bo tekmovanje v valčku. Prireditev bo torej predvsem rekreativnega značaja. Nič čudnega, saj so v teh tednih imeli v Sovodnjah kar precej različnih prireditev, na katerih so nastopile številne kulturne skupine iz domačih ter drugih krajev. Na sovodenj-skem prazniku bedo seveda odprti kioski z dobro pijačo in jedačo. Koncerti V upati ji v Kužacu (Rosazzo) v videmski pokrajini, bo v okviru poletnih koncertov v cerkvah in gradovih jutri, 17. julija, ob 21. url koncert znanega rimskega zbora Cappella musicale «Santa Cecilia*, ki ga vodi Gilberto Pressacco. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr- (I urica CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 «11 pianeta del terrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Bagnat« d'amore». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Toro sca-tenato*. R. De Niro. PRINCIPE 18.00-22.00 »Fico d'In-dia*. ,\uva Gorico in okoliiHi SOČA 18.00—20.00 »Lepotec Pasqua-lino*. Italijanska črna drama. SVOBODA 18.00-20.00 »Ledeni pekel*. Ameriška grozljivka. 22.00 «Resnične zgodbe - 7. del*. Nemški sexy film. DESKLE 19.30 «Pet puščic Robin Hooda*. Ameriški mladinski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go- žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. j rici dežurna lekarna Municipalizza-Toti, tel. 72-701. | ta, Ul. S. Michele, tel. 85-136. Po dolgi bolezni nas je dne 14. 7. 1982 zapustil naš dragi MARY FERLAT Žalostno vest sporočajo: žena, hči, mama, brata z družinama in drugo sorodstvo Rolle, Rupa, Opčine, 16. julija 1982 ^ 16. 7. 1962 16. 7. 1982 Ob dvajsetletnici smrti ljubljenega IVANA-KARLA FERLETIČA se ga z ljubeznijo spominjajo oče, mati in sestra z družino Njegovemu spominu se klanjaj* tudi soletniki 1937 iz občine Doberdob. Tržič, Doberdob, 16. julija 1982 Pisana druščina otrok, od Benečije do morja p Mervič otroci s Laškega Skupina otrok iz Ronk na slovenskem poletnem središču 1982 Mi smo letos prvič v poletnem središču in se tu med vami prav prijetno počutimo. Družba je vesela, hrana dobra in vreme nam je naklonjeno. V Gorico se vozimo s šolskim avtobusom. Prihaja nas 15 in smo občani kar 4 občin z Laškega: Štarancana, Tržiča, Ronk in Zagraja. Smo otroci iz slovenskega vrtca, šolarji iz Romjana in Doberdoba, pa tudi dijaki slovenskih in italijanskih nižjih srednjih šol. Najbolje, da se vara vsak posebej predstavi in pove nekaj o sebi: začnimo pri najmlajših, ki V poletnem središču P slovenskem dijaškem domu v Gorici je bilo od konca junija zares živo, celo živahnejše kot v mesecih rednega šol-ikega pouka. Poletno središče, letos so ga organizirali ze petič, zares odgovarja svoiemu namenu, žal bo danes prijetnega bivanja in učenja ob igri in razvedrilu konec, kajti poletno središče se z današnjim dnem konča. Ob tej priložnosti bo ixrpol-dne v dijaškem domu zaključna prireditev in gosti središča, mladi iz vseh krajev, od Benečije pa do morja, in tu velja posebej poudariti pomen, da so letos prvič gosti tudi ‘otroci iz Tržiškega območja, bodo prikazali, česa so se med bivanjem naučili. Vabilo na prireditev velja vsekakor v prvi vrsti staršem ter bratcem m sestram, namenjeno pa je tudi vsem, ki jim je pri srcu rast in razvoj najmlaiših. Pričetek prireditve bo ob 17. uri. Prav ob današnji zaključni prireditvi namenjamo posebno stran tašega dnevnika najmlajšim. Prepuščamo pni besedo, da neposredno ( morda tudi v ne-Kolilto okornih izrazih) povedo tvoje rtise, se predstavijo, opišejo razpoloženje med bivanjem v središču, ki je letos i-melo kot simbol hobotnico «lWo-čefinzo», ki jo tudi predstavljamo na naši strani. Letos so torej mladi pretežni del pozornosti namenili spoznavanju živalskega sveta, predvsem pa tistih domačih živali, kamor sodijo preprosti kuže in poredne muce. Živali nam predstavljam na svojevrsten in neposreden način. Udeleženci Letošnjega poletnega središča se bodo prav ao tovo še dolgo spominjali Moče finze m vseh dogodivščin, ki so jim bili priča ali so jih neposredno doživeli v teh dneh. Da bi stvar ne šla tako hitro v pozabo, pa smo skušali urediti tudi s tole stranjo v našem dnevniku. Sicer pa naj velja, tako kakor lani in že nekaj let doslej: Na svidenje prihodnje leto! nam bodo zapeli nekaj pesmic. Se imenujem Ivan Pahor, stanujem v Ronkah, hodim v vrtec v Rom jan. Se imenujem Tanja Tonzar. stanujem v Selcah in obiskujem vrtec v Romjanu. Sedaj pa učenci osnovne šole Rom jan in Doberdob: Erika, Martin, Donatello. Mirjan, Vanja, Nikolaj, Lučano. Tereza in Tanja prihajata iz Zagraja in obiskujeta italijansko šolo. * * * Eden od zaselkov v občini Ron-ke je Romjan. Število prebivalcev se suče okoli 3800 oseb in so predvsem zaposleni v tržiških tovarnah npr. v ladjedelnici, v podje tju Detroit, Meteor itd. Slednja ima svoj sedež prav v Romjanu. Nekaj družin se še bavi z vinogradništvom. V vasi sta dve cerkvi, ena od katerih je iz leta 1500. Med vaščane štejemo tudi profesorja Silvia Dominija, ki je napisal več knjig o zgodovini vasi. Nekatere od teh so napisane tudi v nare čju. Profesor Domini zelo skrbi za ohranitev kulturnega bogastva. Po zadn jem potresu so staro cerkev restavrirali in med delom odkrili freske iz leta 1100. Andrej Tomšič — ROMJAN ¥ V ¥ Imenujem se Vanja. Imam deset let. Sem se rodil v Gorici in stanujem v Ronkah. Obiskujem šolo v Doberdobu in sicer 4. razred. Moja učiteljica se imenuje Lutman Natalija Grauner. Sedaj o-biskujem Poletni center. Tukaj je zelo lejjp, V^olj_juseja.-4akp, priden, ker dobim dosti podpisov. Tri tedne od tega sem si zlomil roko in jo imam v mavcu. Letos bom šel v 5. razred, ker sem izdelal razred. Vanja Tonzar — RONKE * * * Imenujem se Nikolaj Devetak. Star sem deset let in sem obiskoval 4. razred osnovne šole v Doberdobu. Učila me je učiteljica Lutman Natalija, ki me bo še učila prihodnje leto. Rodil sem se 11. januarja 1972 v Šempetru v Jugoslaviji. Stanujem v štaranca-nu, v ulici S. Giorgio. To leto prvič obiskujem Poletni center v Gorici. Prihajam z avtobusom. V Štarancanu govorim slovensko s starši in z bratom. Moj brat pa obiskuje osnovno šolo v Romjanu. Nikolaj Devetak — ŠTARANCAN m m ¥ Jaz se imenujem Tamara Pahor. Stanujem v Tržiču v ul. San Polo. Obiskovala sem 1. razred srednje šole Ivan Trinko. V razredu nas je bilo 22, od katerih je bilo 5 zavrnjenih. Rodila sem se v Tržiču in sem stara 12 let. Imam enega brata, ki bo obiskoval 4. gimnazijo. Imenuje se Igor in ima 14 let. V poletni center pridem s šola-busom in sem prvič tukaj. Spoznala sem veliko otrok in prijateljic. V šolabusu nas je 15. Nekateri znajo zelo malo govoriti slovensko. Tamara Pahor - TRŽIČ m 0 m Jaz stanujem v Tržiču. Se i-menujem Scrazzalo Donatella. Sem obiskovala 2. razred osnovne šole v Romjanu. Moja mama je Slovenka, zato sem šla v slovensko šolo. Učila nas je učiteljica Sonja Pahor. Z nami so bile tudi tri učenke prvega razreda. Jaz sem zadovoljna, ker sem se dosti naučila v slovenski šoli. Scrazzolo Donatella — TRŽIČ ‘ * * # -tanujem v Selcah. Moja hiša je lepa. Jaz se imenujem Erika. Jaz bom šla p 2. razred osnovne šole v Romjanu. Erika Ambrosic — SELCE * * * Moje ime je Lučano. Stanujem v Selcah v ulici Fornaci 99. Imam deset let. Hodim v poletni center. Tu je zelo lepo, ker malo pišemo. Hodim v šolo v Doberdob. Letos sem končal četrti razred. Imam dve sestri: Erika obiskuje slovensko šolo in Loreta slovenski vrtec v Romjanu. Lučano Ambrosic — SELCE * * * Jaz se imenujem Martin Devetak. Imam 7 let. Sem obiskoval drugi razred osnovne šole v Romjanu. Sedaj obiskujem slovensko poletno središče v Gorici. Sem rojen v Gorici, stanujem pa v Štarancanu. V šolo se vozim z šolskim avtobusom. Z mano gre tudi brat in vsi tisti, ki obiskujejo slovensko šolo v Doberdobu. Martin Devetak — ŠTARANCAN Živali... živali... in spet živali Ali veste, katere živali imamo na dvorišču našega poletnega središča? Če ne veste, preberite naslednje: V poletnem središču imamo mnogo živali: kitajsko ribico, ki vedno plava. Kokoško, ki kokodaka. Znesla je že dve jajci. Jaz bi rada, da bi bile vse živali spuščene. Kobilica, ki jo je prinesla Laura Hvalič, je umrla. Želvica je zelena in vedno plava po vodi. Jaz imam zelo rada živali, zato mislim, da se vse živali počutijo dobro v poletnem središču. Še boljše bi bilo, če bi bile proste. Sabrina Martinuč — Gorica PURANI Mi poznamo purana kot domačo žival. Vendar puran ni bil vedno domača žival. Divje purane so lovili že Indijanci v Ameriki. Azteki so bili pridni lovci puranov. Lovili so jih ter jih zaprli v posebne celice, da so se polagoma udomačili. Divji purani so bolj vitki kakor udomačeni. Nekatere vrste puranov tehtajo do 18 kilogramov. Samica znese od 10 do 12 rumenili jajc, ki tehtajo po 75 gramov. Po 28 dneh se zvalijo pu-rančki. Samica jih varuje, dokler ne odrastejo in sami skrbijo za hrano. Gabrijel Sfiligoj — Pevma NAŠE PRIJATELJICE Jaz nimam živali. Stric Silvan ima vola. Moja babica ima kokoši. Ptički pridejo h kokošim in jim pojejo zrnje. Moj stric in teta i-mata psa Murija. Muri je črne barve, je velik in hud. Je zelo dober čuvaj. Zelo rad ima meso in kosti. Vsi ga imamo radi. Stric Pepe ima kanarčka, ki zelo lepo poje. Katja Sfiligoj — Pevma PRI DEDU Moj dedek ima 17 ovac. Vse so bele. Ena ovca ima dva mladiča. Eden izmed kozličev nam zmeraj sledi. Moj dedek ji mora dati bi-beron, ker mama ovca ima premalo mleka. Dvakrat na leto jih ostrižemo. Ovce, ki imajo mladiče, so v posebnem prostoru. Moj ded ima tudi prašiča, je rdečkaste barve, če ga le malo popraskaš, se močno razjezi in kruli. Jaz imam rada živali. Magali Mieottis — Benečija METULJČKI Metuljčki so lepi. Letajo po travnikih. V Poletnem središču sedim pri mižj, ki se imenuje »Pisani metuljčki*. Naša učiteljica se i-menuie Vida. Matija Marassi — Števerjan ŽELVA Doma imam želvo. Imenuje se Salatina. Oklep ima črn, zelen in rjav. Podarila mi jo je neka gospa. Oče je napravil za želvo tudi ogrado. V njej se moja želva igra, je in pije. Rada bi prinesla želvo v poletno središče a je še majhna, zato mora biti doma. MAČKA Doma imam tudi mačka Muca. On je ves črn. Mama ga imenuje naš maček požeruh, to zato, ker je vedno lačen mesa in rib. Katja Lutman — Štandrež MOJ PES Doma imamo psa. Imenuje se Tomi in je star 3 leta. Spodaj je svetlo rjav, zgoraj pa črn in sivkast. Ko teče, je zelo hiter. Zelo je ljubosumen na hrčke, ker misli, da imamo radi samo njih. Ko se vrnem iz poletnega središča. ga moram peljati na dvorišče. Pred enim letom nam je ušel. Našla ga je nona, medtem ko smo ga mi iskali po mestu. Ko smo prišli domov, se je skril pod mizo, ker se je bal očeta. Laura Hvalič — Gorica MOJA MUCA Jaz imam doma muco z imenom Mojca. Je ljubka, ampak zelo nagajiva. Vedno, ko hočem piti mleko, ga ni več, ker mi muca vse popije. V prihodnje jo bom moral naučiti, da mi ne bo več pila mleka. Muco imamo radi, ker nam lovi miši. Simon Lutman — Gorica Na svetu je veliko mačk. Z nekaterimi se lahko igramo, tem pravimo domače mačke. Poznamo tudi divje mačke. O tem nam bo povedal Aleks. Jaz nimam mačice, ampak jih ima moja teta. Ima tri mačice, vse tri so sive in bele barve. Jaz grem zelo rad k moji teti. ker se igram z mačicami. Skačemo po travi in se igramo z žogico. Vse tri mačice so majhne. S temi mačkami se lahko igramo, ker so domače. Poleg domačih mačk pa imamo še divie. To so risi. Risi živijo v Afriki in so zelo hudi. Z njimi se ne moremo igrati tako kot z domačimi mačkami. Če hočemo risa videti, nam ni treba iti v Afriko, ker ga lahko vidimo tudi v živalskem vrtu. Ko bomo šli na izlet v Lignano. ga bomo tam videli. Aleks Pintar — Gorica IZLET V ŽIVALSKI VRT Zjutraj smo odšli iz poletnega središča ob 9. uri. Vozili smo se Zares številna družina Smo IliSiBSKIP Skupinska slika slovenskega poletnega središča 1982 v Gorici Obiski... obiski... obiski... obiski V četrtek nas je obiskal pisatelj Ivan Bizjak. Ivan Bizjak piše knjige, v katerih otroci spoznavajo svoje okolje. Tako je ta pisatelj napisal knjigo Pred domačim pragom in Slikanico o človeku. Prebrali vam bomo nekaj odlomkov, ki smo jih dobili v njegovih delih. Izmed mnogih zanimivosti smo izbrali slike o živalih. Sabina, Majda in Laura GORICA Spoštovani tovariš Janez Bitenc! Otroci slovenskega poletnega središča v Gorici smo vašega obiska zelo veseli. Ko smo zvedeli za vaš prihod, smo se spraševali, katere pesmi nam boste zaigrali. Danes smo zvedeli veliko lepih in zanimivih stvari o vašem delu. Z željo, da napišete za vse slovenske otroke še veliko, veliko pesmi, se vam zahvaljujemo s pesmijo Veverička, ki jo bomo zapeli pod vodstvom animatorja Anteka. Danes zaključna prireditev v Slovenskem poletnem središču 1982 DNEVNI RED: MOČEFINZA PRIPOVEDUJE Vabljeni — ne bo vam žal! Pričetek ob 17. uri v prostorih Dijaškega doma v Gorici, Svetogorska 84.. Tudi vam se zahvaljujemo, predraga tovarišica Irena Kovačič, ki ste nam podarila prijetno urico igric. Zahvalimo se tudi tovarišici Bla-žkovi, ki je poskrbela za to srečanje in pripomogla, da smo tudi mi spoznali tovariše iz Ljubljane. Otroci Slovenskega poletnega središča Stric Janez: Včeraj je prišel k nam stric Janez iz Ljubljane. Povedal nam je pravljci o »Gumbku* in o »Klobučku*. Nato smo zapeli pesmico. Najbolj mi je ugajala pravljica o »Gumbku*. Stric Janez je pripo vedoval zelo lepo in vsi smo bili veseli. Na koncu smo vsi skupaj zapeli pesmico o veverici. Maksi Šuligoj — GORICA Teta Irena: Prišla je tudi teta Irena. Povedala nam je mnogo ugank, katere smo reševali z veseljem. Vsi smo se zelo zabavali. Teta Irena je bila simpatična in dobra. Vanja Černič — VRH DNEVNE NOVICE IZ SREDIŠČA NESREČA Danes se je v našem živalskem vrtu zgodila nesreča. Iz še neznanih razlogov je kobilica poginila. Morda ni več zdržala v kletki. Druge živalice se pa dobro počutijo. KITAJSKA RIBA Imamo kitajsko ribo z velikanskimi očmi in s tremi repi. Kokoška vedno kokodaka. Imamo lepo zeleno želvico. Tudi polža sta v našem središču. Vse vabimo, da prinesete še kako drugo živalico za naš živalski vrt. VREMENSKA NAPOVED Danes je vreme sončno. V okolici je malo megle. Ponoči je bila nevihta, zato še ni prav vroče. Upajmo da bo sonce naprej vztra jalo. HRČKI V torek smo nesli domov hrčke, in tri dni potem je hrčkinja skotila 5 malih hrčkov. Ko smo opazili, da je skotila, sva jaz in oče šla v trgovino po novo kletko. V novo kletko smo dali hrčka, ker je metal mladiče iz hišice. Laura - GORICA Stran sta uredila VLADO KI.EMŠE in IGOR KOMEL v sodelovanju z mentorji In animatorji poletnega središča približno eno uro. Ko smo prišli v Lignano. smo najprej pojedli malico. Potem smo si šli ogledat živalski vrt. Najprej smo videli ptičke. Bilo jih je vseh vrst. Videli smo tudi leve, opice, kače, medvede, želve, konje in koze. Bile so tam tudi druge živali. Meni so bili všeč medvedki. Ko smo že videli vse živali, smo si kupili še vsak en spominček. Nato smo odšli domov. ' Jeni je bil izlet zelo všeč. Ingrid Pintar — Gorica ZAJČKI Doma imam deset majhnih zajčkov. trije so beli in sedem je rumenih. Moji zajčki so lepi. Najraje imam bele. Večkrat jih nahranim sama. Mogoče bom prinesla nekaj zajčkov v poletno središče. Miriam Tonsig — Ronke RDEČE RIBICE Jaz imam doma 5 rdečih ribic, ki sem jih dobil v Luna parku, ko je bil v Gorici sejem sv. Andreja. Čez en mesec mi je umrla ena izmed njih. čez en teden mi je umrla še ena, drugi dan pa je še tretja skočila iz vazice. Ostali sta mi še dve, za katere sem zelo pridno skrbel. Oni dan sta mi še ti dve poginili. Zdaj nimam nobene živalice. Marko Tomšič — Gorica PISANI METULJČKI Naše omizje se imenuje Pisani metuljčki. Naša učiteljica se imenuje Vida. Njena pomočnica pa Damjana. Pri mizi sedijo otroci prvega in drugega razreda. Danes smo imeli na obisku pisatelja Ivana Bizjaka in teto Vido Blažko. Stric Ivan nam je pripovedoval pravljice in uganke. Daroval nam je lepe knjige. Demis Lisci — Gorica MOJE ŽIVALI Moj pes je volčje pasme in se imenuje Jack. Jaz sem imela dve mački, ena se je klicala Lili. druga pa Muri. Moia nona ima psa, ki se imenuje Miki. Moj pes je črn in je hudoben. Moja mačka, ki se imenuje Lili. je poginila, tudi mačka Muri 'e poginila. Nataša Bizaj — Gorica MOJ PTIČEK BEVČEK Moj ptiček se imenuje Bevček. Imam ga v kletki. Vsak dan mu mama pripravi kosilo: solato, zrnje in jabolko. Ko je vesel, se kopa in skače s palice na palico. Steno Scarabot — Gorica RIKI IN fCSKT Na Oslavju, pri teti Nedi živita dva psička: Floki-in Riki.'jesta kosti in pasto. Riki ima pasjo hišico, Floki pa ne. Floki me vedno uboga. Oha sta lepa in mlada. Rada se igrata. Ko sta jezna, tudi lajata in grizeta. Sanja Ferlan — Gorica MAČKA Izmed vseh živali imam najraje mačko. Poznam več vrst mačk: perzijsko, divjo, sijamsko in domačo. Mačka je lepa. ker ima mehko dlako. Donatella Scrazzolo — Ronke Gosti poktnega središča Erika Ambrosic. Fcderica Bello, Majda Bratina. Mila Bratina, Nataša Bizaj, Mitja Bizaj, Franko Baradel, Tanja Bertogna, Mitja Čevdek, Vanja Černič, Nataša Černič. Marko Čavdek, Matejka De Rocco, Ri-cardo Di Bert, Erika Di Bert, Viljena Devetak. Nikolaj Devetak, Martin Devetak. Sanja Ferlan, Mirko Ferlan, Marko Gus, Laura Hvalič. David Hvalič, Lara Kovic. Sara Komavli, Luca Komavli, Katja Lutman, Simon Lutman, Manuela Lo Russo, Tiziana Lo Russo, Fran-cesco Lo Russo. Denis Lisci, Diana Mulič, Susy Mulič, Robert Mucci, Matija Marassi. Sabina Martinuč. Valentina Martinuč, Magali Mieottis. Kristjan Pahor, Dejan Pečenko, Aleks Pavšič. Kristina Petejan, Saša Primožič, Aleksander Pribile, Martina Pirih. Igor Palior, Tamara Pahor. Ingrid Pintar, Aleks Pintar, Dimitri Pintar. Ivan Palior. Eleonora Qualizza, Emil Quinzi, Aleksander Duin zi, Adriano Stanzani, Steno Ška rabot, Sandro Škarabot, Fabijan Sfiligoj. Katja Sfiligoj, Gabrijel Sfiligoj. Marko Sošol, Silvan Skok, .Suzana Skok, Donatella Scarazzolo, Alessandro Searpa, Maksi Šuligoj, Marko Tomšič, Elizabeta Tomšič, Miriam Tonsig, Andrej Tonsig, Igor Toma sini, Ilarija Tomasini, Urredana Tomšič, Marko Tomšič, Tanja Tonzar, Vanja Tonzar. Tereza Vescovi, Katjuša Zotti. Roland Zotti, Lučano Ambrosič, Nata ša Bazzani, Marko Lutman. Animatorji in drugo osebje Oskar Beccia. Silvan Bevčar. Mija Češčut, Vida Čotar, Franka Jarc, Sonja Klanjšček. Ed mund Košuta, Robert Košuta, Damjana Kobal, Antek Klančič, Edes Korošec, Emanuela Leban, Sonja Pahor, Tatjana Petrav čič, David Sošol, Sten Vilar. Lilijana Semolič, Lidija Bensa, Anica Bregant, Milojka Hvalič, Marčeta Kocjančič, Marta Mu lič, Ena Mieottis. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 TV dnevnik - Danes v parlamentu 17.00 Glasba in zanimivosti 17.05 Tam stcry - Risanke 17.50 Strah v New Yorku - 5. in zadnja epizoda 18.30 Prosti kotiček 19.10 Tarzan 18.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV dnevnik 20.40 Tam - Tam 21.30 La notte dei diavoli - film 23.00 TV dnevnik Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Dvojno življenje Henryja Phyfa 16.30 Šola in vzgoja - Luna park 17.00 Popoldanski program - Mednarodni baletni festival 17.40 TV za otroke Risanke: Čarovnica Bia 18.30 Dnevnik 2 - Šport - Iz parlamenta 18.50 La Duchessa di Duke Street Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 79, Park Avenue, 2. nadalj. 21.35 Dogodki in problemi naših dni 22.25 Obisk na domu - TV film 22.50 Bravo 82 - najboljši evrop ski nogometni igralec 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.20 Mystfest 82 19.50 Sto italijanskih mest 20.10 Pogovor v angleščini 20.40 XXV. festival dveh svetov 21.30 Dnevnik 3 21.55 Španski glasovi v melodramah 22.45 Mavrica: Gino Coppede JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.05 Poročila 19.10 Radenci 82 19.30 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Strah vlada svetu Nadaljevanka v treh delih je nastala po romanu Corra-da Alvara. opisuje pa teror neke imaginarne totalitaristične družbe, ki se oblikuje po »revoluciji* v neki neimenovani državi; vanjo se vračajo povratniki in privrženci nove ureditve. Med temi je tudi inženih Roberto Dale, poln zanosa in navdu- . šenja. Po sprejemu na železniški postaji takoj odide v svoj projektivni biro in začne z delom na «obnovi države*. Pričenjajo z ruše-d<0imm starega nvtaV šoda doleti tudi neko rene-(1sa#vm,palačo,;>^gr ..menijo, da bo nov plavalni bazen, postavljen na istem mestu, bolj koristil novi družbi. V novem času nastaja tudi nova umetnost, saj menijo, da stara ni več potrebna, kot tudi vsi luksuzni predmeti, «ki ljudi samo kvarijo*. V glavnih vlogah nastopata Ugo Pagliai in Laura Belli 22.05 Ne prezrite 22.20 španske operne zvezde Španska televizija je pred nekaj leti posnela serijo o-pernili, glasbeno - dokumentarnih oddaj s skupnim naslovom Španske operne zvezde. Nekaj teh oddaj smo že videli, v poletnih mesecih pa bomo nadaljevali s predstavitvijo znamenitih svetovno znanih opernih umetnikov Španije. Ljubitelje operne umetnosti bodo gotovo pritegnile oddaje v portretni obliki, ki so jih posneli v različnih opernih gledališčih sveta: v veronski areni, v Operi Dallas civic, Deutsche-opera Berlin, Hamburgiscbe Straatsoper, Metropolitan, National Theatre Mannheim. Opera de Montecarlo, tokijski Operi, rimski Operi, milanski Scali, nacionalni Operi v Parizu in drugih znanih gledališčih. Spoznali bomo Terezo Berganza, Mon-serrat Caballe, Jaime Ara-gall, Vincente Sardinero, Angeles Gulin. Pedro Lavin-gen, Pilar Lorengar, Alfredo Kraus. Prva oddaja z umetnico Terezo Berganza nam predstavlja odlomke iz Bi-zetove opere Carmen, Rossinijeve Pepelke, Rossinijevega Seviljskega brivca in Mozartove opere La Clemen-za di Tito 23.15 Spremljajmo sodelujmo 23.25 Nočni kino: Poslikani človek Kot literarna osnova za film Poslikani človek je služila zgodba pisatelja znanstveno-fantastičnih deli Brandbu-ryja. Filmska zgodba se do_ gaja nekje v Ameriki. Mlad fant na svojem potepanju sreča čudnega neznanca, kr je po telesu ves tetoviran z različnimi prizori in barvami. Čeprav je neznanec precej skrivnosten, fantu le u-spe razvozljati ozadje samega tetoviranja in tudi posamezni prizori na neznan; čevem telesu začno dobivati prave zgodbe. Zanimivost t£; ga filma je prav v njegovi skrivnostnosti Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji «Odprta meja* tudi naslednje vesti: TRST — Zasedanje EGS o prevozih GORICA — Težave Krajevne zdravstvene enote TRST — Razprava o političnem položaju na Festivalu komunističnega tiska TRST — Razstava Lenassi v galeriji TK 18.00 TVD - Vesti 18.05 Obzorja 18.30 TV šola 19.00 Rezervirano za najmlajše 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 TVD - Stičišč" 20.30 Princ in plesalka - čelov, film 22.25 TVD - Danes 22.35 Film - ponovitev ob koncu Odprta meja TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro juiro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Pavle Zidar: »Sveta Barbara* - 5. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfonični koncert na ploščah; 11.30 Opoldtnski zbornik: Literar-ni listi: 12.00 Pesniške pogodbe in usode: 13.2C Iz studia neposredno. Oddajo vodi Miran Košuta; 16.00 Klasični album; 17.11 Razširjeni obzornik: Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi: 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.00. 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestita in e-kotiomska propaganda; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na val’ Radia Kopei -Glasba, objave; 13.15 Kinospored; 13.30 Reportaža, zanimivosti; 15.10 16.00 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pesmi in plesi naših narodov; 15.55 Ekonomska propaganda; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Glas bena medigra - objave: 17.40 Piknik ob oncu tedra; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 Dnev-'lik; 9.30. '0.30, 11.30, 12 30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro' 8.15 Ho roskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Knjiga v izložbi; 9.32 Luciauovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 19.32 Intermezo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kirn. svet mladih; 12.. Na pivi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; '4.33 Super klasifika; 15.3' Vrtiljak jugoslc vanskih motivov; 16.15 Istra v pe smi in plesu: 17.00 Kultura in ljudje; 17.15 La vera iomagna; 17.32 Crash; 18.30 Petkov koncert: 20.00 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00. 8.00. 0.00. 12.00. L.Ov. 14.0(1, 17.00. 19.00 Poročila: 6.10, 7.15 in 8.40 Glasbena kombinacija: 6.50 Včera; v -arlarrentu: 9.00 in Ui.OT Ladio anch’io; 11.00 Zvočn. hiš ; 11.34 Vojvoda in tolovaj, 11. na dalj.; 12.03 Ulica Asiago Tenda 13.15 Master; 14.28 Italija v pr1, jetnih trenutkih: 15.02 Glasben) dokumentarec: 16 0< II Paginone -Poletje: 17.3^ Mast jr under 1“; Čudoviti glas Bernarda De Mura: 15.30 Gl<'-"trotter; 19’’ Drag® glasba: 19.30 Radio 1 - jazz: 20.00 Radijska drama: 30 Vrtiljak- 21.00 Nagrajenci mednarodne 'a te! movanja za violino; 22.15 jeta Ella Fitzgeral' in ay Char le ; 22.30 'vtoradio flaslr, 22.50 Danes v - rlamentu. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.„0, 10.00, 11.*» 12.31, 13.30. 15 17 T50- 19.30 Pc-očil;; r (19 - 8.00 Dnevi: 9. Vh.jn.i ... V. 15.. '.J' • koncu poje rr.sambel Gruppo 21 9.32 in 10.13 Novi luna po italijah sluh običaji! ..11.32 Otok, ki bi Sa H'o treba nr ’* in 14.00 D® želni progrrmi; '.4" Hit parade-13.41 Sound - Track, glasba in k1 no: lr C 'trera: 15.12 Legr Tristana in Tzolde; 16.32 in 17-°" Gospo in gospodje, prijetno polo1 je!; 19 5( Tret’P odda ir, posveč' na Toscaniniju: 22 20 Pavlam-'11 tarna panorama; 22.40 Znane me lodije. LJUBLJANA 6.00. 7.00, ■.DO. 10 . 11.00. 12 13.00, I5.e t Poi čila: 6-2 Rekreaci ": 7.10 in 45 Pr< informacije; 7.. Vremenska na poved: 7.50 Jobro jutro, otrod P.00 Jutrai., I - - 8.25 Iz -F šii. sporedov: 8.30 1 adiom r" poti; 9 05 Za šolarje: 9.35 Gla® bena pravljica; 9.45 Naši ume*' niki miad.m poslušanem: 10.05 L glasbo v dober dan; 0.35 Turi stični a potki za naše goste iz ,u. jine; 10.05 Rezervirano za...; 12 Ali poznate,..: / 35 S p nrijo P Jugoslaviji; 13 10 Iz glasbene tri dicije jugoslc vanskih narodov ^ narodnosti: '3.30 Kmetij/k' nas*’® V: 13.40 Pihalne godbe, 14.00 K naših krajev; 'A 2<' Obvestila zabavna glas1'«; 14.30 Pri ^ va-n...; ‘4.50 Človek in zdrav je; 15.05 allica z r^dbo: 15. Naši poslušalci čestitajo; 15-, Dogodki in odmevi; 16.39 apot z„ turiste; 16.50 R-»dio danes, dio jutri; 17 00 Vrtilk,k; IB.iHl Stu dio h 18.; 19.00 Pojemo in g«1? mo; 19.30 S knjižnega trga; 19 Minute a EP; 20.35 ” alrk liOC otroci: 20.' Vsa zc "'i bo z n<' mi zapela; Of Uganite, pa vab' zaigramo; 22F5 Oddan o morju > ’ ■vmrorščakih; 23.15 Informa'1' oddaja; 23 Iz naših s -oredov 23.2" R ’’ poslušali; 00.9 Lirični utrinki; 00.10 F»tkov glaS beni mozai' ŠPORT ŠPORT ŠPORT kolesarstvo 12. ETAPA «TOURA» BERNARD HINAULT NE POPUŠČA Rumena majica je še vedno njegova, včerajšnja etapa Kellyju - Gore so že zahtevale prve «žrtve» ■ ~ Dvanajsta etapa «Toura» le Pripadla Ircu Seanu KeUyju, Hi Pa ie ohranil rumeno majico, trva pirenejska etapa je že opra- v *■; ■ "j' - ■ Bernard Hinault hud izbor med tekmovalci. Že iarWvem vzP°nu ie začel zaosta-c '.drugouvrščeni s skupne lestvi-‘'■izozemec Knetemann, poleg nje-Pa so začeli plačevati davek °li utrujenosti še Battaglin, Ber-^audeau, Willems, De Wolf m dru-• Bo dveh zahtevnih vzponih na 01 du Soulor in Aubisque se je na Pustu proti Pauu združila skupina j2 kolesarjev, ki so začeli diktirati redno oster tempo vožnje. V tej ^uoini je bil tudi Hinault (ki je u obema vzponoma aktivno po-Sel v zasledovanje ubežnikovi. Pa bilo nekaterih izmed tistih, ki " -udi računali na visoko uvrstitev, • 0tvS0 Laurent, Criquellion, Simon n se nekateri; ti so imeli štiri mi nU e zaostanka. V skupini je bil tudi 6e°c*a, ni pa bilo Battaglina, ki je a sredini proge, kc ie postala vož la zelo hitra, zelo zaostal in to kar .a dvanajst minut. V zadnjem na f.11 se je prebil v ospredje najbolj-. 'Printer «Toura» Kelly, ki je tud' 'dagal, medtem ko se Hinault ni “Sebno trudil za boljšo uvrstitev, ede na to, da je njegov naskok skupni lestvici že tak, da mu '"e-i zadostuje že dober nadzor , ad dogodki na progi. Čeprav do jPPcnega cilja ni ravno biizu, pa 00 današnji etapi Hinaultu zelo ,z sleči rumeno majico. i ifstvica 12. etape: *■ Kcllj’ (Irs.), ki je prevozil 249 kui dolgo progo od FJeurencea do Paua v 6.55'47”, s p.h. 35,932 • km na uro. ■ Anderson (Avstral.) 4 Van Der Velde (Niz.) r' Nulens (Bel.) j Vallet (Fr.) 1 ,/■ Le.iarreta (Šp.) »' "innen (Niz.) 0 °eccia (It.) 10 (Fr.) mlmann (Nor.) in nato še osem drugih kolesarjev, med katerimi bili tudi Hinault (11.), Breu, Kuiper, Fernandez. Zoetemelk in drugi. Naslednjo skupino je pri Vedel na cilj Danec Andersen z Zaostankom 3 53”. 1 ^upna lestvica: 2 Hinault (Fr.) Anderson (Avstral.) 4 “Uetemelk (Niz.) 5 va!!et (Fr-) 6 WC, y Grs.) i :;dlems (Bel.) „an Der Velde (Niz.) Kuip -eeWs (Bel.) 9 '■ "inann (Nor.) lo' nlper (Niz.) Al. Beccia 67 A- Chinetti (It.) (Tt.) * A. ................. G- Battaglin'*(It.) 52 4RT9" po 2’n3” 4'2fi” 5'43" 6'10" 6'24” 6’34” 7’24” 7'26” 7’31" 14’34” 26’22" 2650" 'adinej za SP in se pripravlja za posamezne na stope. TENIS Turnir v Baastadu BAASTAD — V finalu mednarodnega zenskega turnirja v Baastadu sta se uvrstili Švedinja San-din in 15-letna Bolgarka Malejeva. Prva je v polfinalu premagala svojo rojakinjo Olsson s 6:4 in 7:5, druga pa Švedinjo Jexell s 6:4 in 7 proti 5. Simmondsova izpadla MONTE CARLO — V osmini finala mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Monte Carlu .je Američanka Bonder izločila Italijanko Simmonds s 6:2 in 6:1. Pokal De Galea MAR LANSKE LAŽNE - V odločilnem kvalifikacijskem srečanju za vstop v finalni del teniškega pokala «De Galea* vodi Čoškoslovaška proti Švedski z 2:1. Pokal Soisbault za SZ LE TOUQUET — Sovjetska zve'7'' .je osvojila finalni del pokala «A Soisbault* Premagala je Ang' 3:0. Na tem tekmovanju lahko i.. stopajo le igralke pod 21. letom starosti. KOŠARKA NA TURNIRJU SV. LOVRENCA La Bora prepričljivo osvojila 1. mesto V finalu je La Bora, za katero je igrala Jadranova peterka, odpravila Coior Arte ■ Marko Ban najboljši strelec turnirja Poraz Barazzuttija ZELL AM SEE — Američan Giam-malva je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Zeli am Seeju izločil Italijana Barazzuttija z 0:6, 6:4, 6:3. Izpadel je tudi Italijan Claudio Panatta, katerega je izločil Čehoslo vak Šmid s 6:4 in 6:2. JADRANJE '--ki od Zadra one Šest jadralcev na deskah iz ljubljanskega kluba Veter je po 30 urah in več kot 200 kilometrov dolgi poti srečno pristalo v Zadru, kamor so dopotovali iz Ancone. Gorazd Stražišar, Trtimir Štiglic, Tomaž Kunaver, Lado Kurent, Marko Poljanšek in Gregor Garbajs so jadrali na domačih deskah: trije na proizvodih velenjskega Veplasa, trije pa ljutomerskega Imgrada. La Bora — Coior Arte 86:77 LA BORA: Vremec, Ban 34 (14:17), K. Starc 5 (1:2), Gulič 2 (2:6), Žerjal 9 (1:2), Kraus 12 (2:6), Rauber 6, I. Starc 2, Brežec 16 (2:3), D. Starc. V finalnem srečanju košarkarskega turnirja sv. Lovrenca v Škednju je sinoči La Bora. katere barve so branili jadranovci, zasluženo premagala Coior Arte in tako osvojila prvo mesto. V prvem polčasu sicer jadranovci niso najbolje začeli, zato pa so v nadaljevanju odločno prevzeli vodstvo, tako da njihov končni uspeh ni bil več v dvomu. Tokrat je bil Marko Ban dobesedno neustavljiv, dosegel je kar 34 košev in bil nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo. Pa tudi vsa ekipa se je srčno borila, izkazali pa so se tudi mladi igralci (Rauber, Gulič, Vremec). Omeniti moramo, da je La Boro za to priložnost okrepil Sežančan Brežec, ker je zaradi šolskih obveznosti (mature) manjkal Dane v. Pri peterki Coior Arte je zlasti zadovoljil Tonut, ki je dosegel tudi 21 točk. Besedo pa zasluži tudi izredno občinstvo, ki je do kraja napolnilo vsak kotiček, tako da je bilo res težko dobiti mesto ob pravokotniku. Na svetovnem sabljašftčht prvenstvu v Rimu.i-kjer. se je to tekmovanje šele dobro začelo, v otvoritvenih naskokih ni prišlo do večjih presenečenj. Dobro so se v moškem floretu doslej odrezali tudi Italijani, saj se je vseh pet uvrstilo v kolo neposrednega izločanja, ki bo na sporedu danes. Na sliki: prizor iz prvih kvalifikacijskih bojev (Telefoto AP) Za najboljšega strelca turnirja je bil proglašen Marko Ban, ki je v štirih tekmah dosegel 101 točko. Za najuspešnejšega izvajalca prostih metov pa je bil Ban na drugem mestu za Fabbricatore.jem, nekoliko nepričakovano (saj ni veliko pokazal) pa je bil za najboljšega igralca proglašen Oeser. NOGOMET Izžrebali skupine evropskega mladinskega prvenstva in «under 16» ZiiRlCH — Dan po žrebanju parov v evropskih nogometnih pokalih so v Ziirichu izžrebali tudi skupine za evropsko mladinsko prvenstvo in prvenstvo tunder 16». Srečanja mladinskega prvenstva morajo odigrati do 4. aprila 1983 (tako prvo kot povratno tekmo), finalni del pa bo v Angliji od 13. do 22. maja prihodnjega leta. Skupine mladinskega EP so takole sestavljene: SKUPINA 1: Irska in Islandija; SKUPINA 2: Severna Irska. Wales in Škotska: SKUPINA 3: Švedska in Danska: SKUPINA 4: Finska in Norveška; SKUPINA 5: Sovjetska zveza in Poljska: SKUPINA 6: Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija: SKUPINA 7: Belgija in Luksemburg; SKUPINA 8: Francija in Portugalska; SKUPINA 9: Nizozemska in Španija: SKUPINA 10: Zahodna Nemčija in Švica; SKUPINA 11: Italija in Malta; SKUPINA 12: Ciper in Romunija; SKUPINA 13: Avstrija, Madžarska in Jugoslavija; SKUPINA 14: Bolgarija in Albanija; SKUPINA 15: Grčija ir. Turčija. Skupine za evropsko prvenstvo «under 16» pa bodo takole sestavljene : SKUPINA 1: Islandija, Anglija in Škotska: SKUPINA 2: Norveška, Švedska, Vzhodna Nemčiia in Zahodna Nemčija; SKUPINA 3: Poljska. Sovjetska zveza in Finska; SKUPINA 4: Luksemburg, Nizo- zemska, Danska in Švica; SKUPINA 5: Malta. Italija in Avstrija. SKUPINA 6: Španija, Portugalska, Belgija in Francija; SKUPINA 7: Grčija, Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška; SKUPINA 8: Turčija. Bolgarija in Madžarska. KOŠARKA Pokal Američanom CISTERNINO — Ameriška peterka Braciere Ali Starš je osvojila 13. mednarodni košarkarski turnir v Cisterninu, V zadnjem v(čeru_ so Američani premagali sovjetsko vojaško reprezentanco s 110:96 Tretje mesto .je osvojila Češko- slovaška. ki .je premagala italijansko vojaško reprezentanco s tesnim izidom 74:71. PLAVANJE Podvig invalida MESSINA — Italijanski invalid Armando Mage (brez desne noge) je preplaval Messinski preliv v o-beh smereh v 2.10’51". ROKOBORBA Maenza iz.očen LEIPZIG — Na evropskem mladinskem rokoborbskem prvenstvu grško rimskega sloga v Leipzigu je v 4. krogu Bolgar Čenov (v kategoriji 48 kg) premagal Italijana Maenzo. Čenov se je tako uvrstil v finale, kjer bo njegov nasprotnik zahodni Nemec Scherer. ŠD SOKOL - NABREŽINA priredi društveni praznik v soboto, 17., in v nedeljo, 18. t.m., na Sokolovem igrišču. Jadranova peterka, ki je nastopala pod imenom La Bora, je na košarkarskem turnirju Sv, Lovrenca sinoči osvojila prvo mesto, medtem ko je bila na tem turnirju lani druga (tedaj je igrala pod imenom Arte Regalo) \ ■ilIllllIlIllUilliiHniiiiitliiiiiiiiiiiiiiiifiiliitiiiiiiitiutiiiitllllllllllUlllllltllllUllllllllllfllllHlIMIIIItlllllliliiimniiillIllilIllllllllllllIllIllIllllliniltlllllllltllllllllIttflll KOLESARSTVO V NEDELJO S STARTOM V BAZOVICI Vsi najboljši cikloamaterji iz Trsta, Veneta in Furlanije za 6. trofejo «Agraria Močilnik» Dirko prireja lonjerski kolesarski klub «Adria» - Proga bo merila 15 km Kolesarski klub Adria iz Lonjerja prireja v nedeljo tradicionalno kolesarsko dirko na kronometer za šesto trofejo «Agraria Močilnik* Na 15 km dolgi stezi od Bazovice do Opčin in nazaj se bodo pomerili najboljši cikloamaterji iz Trsta, Furlanije in Veneta ter nekateri tekmo valci iz Slovenije. Zanimanje za dirko je veliko, saj so bile vse dosedanje izvedbe več kot zadovoljivo obiskane in na visoki kakovostni ravni. Tudi tokrat se ne bi smela izneveriti predvidevanja o kvalitetnih nastopih. Start dirke bo ob 10. uri za mlaj še kategorije, ob 11. uri pa za starejše. V predvideni ostri konkurenci imajo dobre j/g)ede, da posežejo po najvišjih mestih tudi lonjerski vozači z Doljakom na čelu, ki po odličnih nastopih v zadnjih časih na ..... ............................. NA VČERA1ŠNJI TISKOVNI KONFERENCI NA SEDEŽU TRIESTINE ATLETIKA Na troboju v Benetkah Dvojna zmaga Italije Metalec kladiva Urlando v odlični formi t^^NCE _ v Firencah in Pe skif' trenutno zbranih 37 mladin državnih kolesarskih repre BENETKE — Mednarodni atletski troboj v Benetkah se .je zaključil z dvojno zmago Italije nad Kanado (128:93) in Japonsko (136:77). Ka nada je premagala Japonsko s 116 proti 95. Najpomembnejši rezupltat drugega in zadnjega dne tekmovanja .je dosegel italijanski kladivar Ur lando. ki je svoje orodje (po novih normah težje od prejšnjega) zalučal 77,9(1 m daieč. kar je le malo slab še od njegovega rekorda, ki ga je dosegel z lažjim kladivom. Na tekmovanju so dosegli še ne kaj drugih dobrih, vendar ne ravno blestečih lezultatov Zmagovalci posameznih disciplin so bili ti: kladivo: Urlando (It.) 77.90 m 400 m ovire: Nagao (Jap.) 49"82 200 m: Shrape (Kan.) 20"92 18 ki se bodo udeleževale od sk 0 25 juijia svetovnega mladin le3aSa Prvenstva. Več sto mladih ko flev v teh dneh vneto trenira "‘"•a............................................................................................................................................. 800 m: Hoogewerf (Kan.) 1’48”64 3.000 m zapreke: Duhaime (Kan.) 8’34"24 5.000 m: Antibo (It.) !3'48"44 kopje: Babits (Kan.) 79,16 m višina: Ottey (Kan.) 2,24 m daljina: Usui (Jap.) 7.83 m hoja 10 km: Mataioli (It.) 4104”65 110 m ovire: McKoy (Kan.) 13"86 100 m:Pavoni (It. > 10”46 1.500 m: Patrignani (It.) 3’43"17 disk: Marchino (It.) 60,54 m krogla: Montelatici (It.) 19,95 m palica: Barella (It.) 5,40 m troskok: Ueta (Jap.) 16,40 m 10.000 m: Ortis in De Madonna (oba It.) 29'04"91 400 m: Zuliani (It.) 46"27 4 X 100 m: Italija 39’T9 4 X 400 m: Kanada 3’05”33 Skupno ie na tem tekmovanju na stopilo 120 atletov. Tržaški tretjeligaš pred novo sezono Včeraj .je bila na sedežu IViestine tiskovna konferenca, na kateri so viditelji tržaškega tretieligaša poda li obračun letošnjega «sejma» nogometašev, ki se je pravkar zaključil in programe za prihodnjo sezono Triestina se je, kot zgleda, precej ojačila z nakupom nekaterih igral cev, ki so bili do mnenju glavnega ravnatelja Piedimonteja med najboljšimi, ki so bih v prodaji. Kot je znano, bodo prihodnje leto igra li pri Triestini vratar Genovese (prej Brindisi), branilec Trevisan (Reggina). vezni igralec Tolfo (Ve-nezia), Ruffini (Giulianova). Pa sciullo (Palermo) in Pedrazzini (Sambenedettese). Omenimo, da sta Pedrazzini in Pasciullo člana držav ne reprezentance «under 21». Vse igralce je Triestina vzela v solastništvo. razen Tolfa, ki ga je dokončno odkupila. Kot je znano, ie Triestini uspelo dokončno odkupiti tudi De Falca, ki je bil prejšnjo !v'0tociklizem VELIKA NAGRADA JUGOSLAVIJE h Grobničkem polju rušijo rekorde proge V nedeljo bodo nastopili vsi trenutno najboljši motociklisti sveta - Veliko zanimanje ljubiteljev motociklizma Hičk — V nedeljo bo na Grob po'ju nac* Heko 32. medna-hiotooiklistično tekmovanje, »«1 Vije; Javno za Veliko nagrado Jugosla- v to Prireditev vlada doma in otga”u izredno zanimanje, saj so slaij i'nalorj' samo v inozemstvo potov'0, "M vstopnic. Iz tujine so na (štir. (a ' kar šest čarlerskih poletov U Alf ,.'z Nizozemske in po eden tu ■ ? ter Zah. Nemčije), trtno Pelja11 s|i<'ne agencije pa bodo pri %uSjP navijače tudi z vlaki in av-T i apraJiv^Dake prenose dirke bodo skih -!. nePosredno v osmih evrop A^ih ameriških državah in v hajai.a 'ji (nekatere dirke bodo preboj, Ponekod le delno), obenem pa radiu tekmovanje prenašali tudi po ve p lp to v kar 11 državah. Prija Ptihajgj^avoikov tiska pa še vedno bij i, na Grobničkem polju bo os Vis ;,a ed štirinajstih, ki veljajo le-ledu vAvet°vno prvenstvo. Na spo- “eHo štirje tekmovalni razredi in sicer 50 ccm, 125 ccm, 250 ccm in 500 ccm. Ne bo pa na sporedu kategorije 350 kubičnih strojev, kajti te kategorije prihodnje leto ne bo več na sporedu svetovnega prvenstva. uradno pa jo bodo črtali na letošnjem septembrskem kongresu mednarodne motociklistične zveze v Opntiji. V vsaki kategoriji se bo lahke po skusnih voženj, v petek in soboto, udeležilo 44 dirkačev, 36 najboljših pa se bo nato uvrstilo na nedeljsko tekmovanje za točke. V Grobniku se bodo zbrali letos trenutno vsi najboljši dirkači sveta. precej pa jih je že prišlo po tek movanjih na Nizozemskem in v Belgiji. V teh dneh že preskušajo pro go, seveda neuradno, in na njej dosegajo s svojimi vozili naravnost ne verjetne čase. Zrušili so že vrsto rekordov proge; teli, kajpak, uradno ne bodo priznali, vendar pa prav ti rezultati napovedujejo, da bo ne deljsko tekmovanje izredno spekta kularno in »divje*. Glavno zanimanje ljubiteljev mo tociklizma vlada, seveda, predvsem za nastopa v kategoriji 500 kubičnih motorjev, kjer je v teku izredno o-ster boj za naslov svetovnega prvaka med Uncinijem, Robertsom in Spencerjem, povsem izločeni iz tega boja pa trenutno niso niti Shee-ne, Crosby in Lucchinelli. Za Italijane pa bo zanimiv tudi nastop v kategoriji 125 ccm. Tu za sledujeta Lazzarini in Bianchi odličnega Nieta, ki tekmuje na italijanskem garelliju. Vstopnice za to prireditev bodo imele take cene: v petek — 100 dinarjev, v soboto — 150 dinarjev in v nedelio — 250 dinarjev ATLETIKA Scott je v formi LAUSANNE — Američan Ste v e Scott je postavil letošnji najboljši rezultat na svetu v teku na 1500 m s časom 3'32”33. NOGOMET Težave z Edinhom RIO DE JANEIRO - Vodstvo brazilskega nogometnega kluba Flu-minense je odločilo, da svojega igralca Edinha ne bo prepustilo Udi nese ju. Edinho .je pogodbo za prestop že podpisal. Z vprašanjem tega prestopa se zdaj ukvarja pravni urad Fluminenseia RIO DE JANEIRO — Brazilski klub Atletico Mineiro ne bo dovolil svojemu nogometašu Cerezu, da bi (letos, 7. avgusta) igral v reprezentanci sveta, ker ga istega dne potrebuje na svojem gostovanju v Italiji. Izziv «azzurrom» RIO DE JANEIRO - Brazilski državni nogometni prvak Flamen-go bo predlagal italijanski reprezentanci, da bi se obe moštvi v kratkem srečali. Magnl pri Bologni BOLOGNA — Enajsterico Bologne bo v novi sezoni treniral 42-letni Alfredo Magni, ki je takoj izjavil, da si je kot cilj zastavil povratek moštva v prvo italijansko ligo. sezono v solastništvu s Gesetio. Poleg teh igralcev razpolaga društvo še z nekaterimi drugimi, ki so se po enoletnem posojilu ali solastništvu spet vrnili v Trst. Coletta, Mariani, Giglio in Prevedini, ki zaradi poškodbe lani ni odigral nobene tekme. Kot zgleda namerava društvo zadržati le Mariani.ja in Prevedinija, ostalim pa bo skušalo poskrbeti drugo «delovno mesto*. Med temi, ki prihodnjo sezono ne bodo več pri tržaškem tretjeligašu omenimo Mitrija, ki bo igral pri Monzi in Dota. Vsekakor bo Triesti-na( ki razpolaga trenutno s 23 igral ci, znižala to število tako, da bo člansko vrsto sestavljalo največ 17 igralcev. Kot je izjavil glavni direktor Piedimonte bodo tisti, ki se bodo obotavljali nri podpisu Dogod be, izključeni iz članske vrste. Trener Triestine Buffoni je izja vil, da je zadovoljen s sestavo nove ekipe in io je označil ža kvalitetno moštvo, ki se bo skušalo do konca boriti za napredovanje, čeprav so se tud* nekatere druge ekipe zelo ojačile. Vodstvo Triestine je objavilo cene abonmajev in listkov. Cene so precej višje od tistih, ki so bile v veljavi v prejšnji sezoni. Triestina bo začela s pripravami 21. t.m. Trenirala bo, kot običajno, na bazovskem igrišču Predvidoma bo igrala prvo tekmo 4. ali 5. avgu sta na stadionu Pino Grezar s svojo mladinsko ekipo, 7. avgusta bo odigrala prijateljsko tekmo s Pro Go-rizio v Gorici, 15. avgusta pa bo na sporedu prijateljska tekma s Porde-nonom v Fontanafreddi. Nato pa se bo začel uradni del sezone z državnim pokalom. Pri tem tekmovanju je letos novost saj se bodo ekipe, ki so se lansko leto bolje uvrstile v C-l lici, pomerile z ekipami A in B lig». (I P.) NA DRŽAVNEM TURNIRJU PRVOKATEGORNIKOV Egon Pfrtot najboljši Pred kratkim se je v Caorlah za ključil mednarodni šahovski festival, katerega se je udeležilo preko 400 .šahistov iz vse Evrope. Mojstrski turnir .je osvojil jugoslovanski mednarodni mojster Barlov pred Rajkovičem, Vaissomanom, Klaričem in vrsto močnih šahistov, med katerimi so izstopali tudi nekateri jugoslovanski velemojstri. Na moj- strskem turnirju se je goriški ša-hist Pino Lakovič uvrstil v zlato sredino lestvice s 4 točkami na 8 razpoložljivih. Turnir prvokategornikov je osvojil Jugoslovan Nesič, turnir drugih državnih kategorij pa je zasluženo osvojil Egon Pertot iz Barkovelj, ki je prepričljivo prehitel vso konkurenco. Oddal je le pol točke drugouvrščenemu Pavloviču in četrtouvr-ščenemu Seichelu, vse ostale šahi-ste pa je premagal. S to presenetljivo zmago je osvojil prvo državno kategorijo, tako da mu do mojstrskega naslova manjkata le dve «stopnički». Omenili bi še, da je turnir tretjekategornikov osvojil Borgo iz Pordenona, polbrzopotezni turnir «open» pa je osvojil Jugoslovan Ljubisavljevič. Na tem turnirju je med drugimi nastopil tudi italijanski mednarodni moister madžarskega porekla Bela Toth. D. J. dirkah v Furlaniji in v Venetu meri na prva mesta v svoji kategoriji. Poleg njega pa bosta nastopila še Macarol in Poropat v kategoriji starejših tekmovalcev. Omenimo še, da je bil Doljak v nedeljo v Coneglianu tretji v hudi konkurenci, potem ko so ga zasledovalci ujeli nekaj kilometrov pred ciljem, ko je imel' že poldrugo minuto naskoka. Na žalost pa nima za naslovov evropskih prvakov: 7 za mladince in 4 za naraščajnike. Italijanska reprezentanca se udeležuje prvenstva s 14 tekmovalkami in tekmovalci. ATLETIKA Tisoč prijavljenih RIM — V torek in sredo bo v Rimu italijansko državno atletsko prvensvto. Prijavilo se je več kot tisoč -tekmovalcev in tekmovalk iz vse države. Na sporedu bo 38 disciplin: 22 moških in 16 ženskih. športni Ribolov FIRENCE — Letošnje svetovno društveno prvenstvo v športnem ribolovu bo v Firencah, in sicer ob reki Arno. Uradna otvoritev bo 29. t.m. Udeležili se ga bodo predstavniki iz sedemnajstih držav, sedem več kot lani. in sicer: Francija, Španija, Češkoslovaška, Italija. San Marino, Švica, Anglija, ZDA, švedska. Portugalska, Madžarska. Luksemburg, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska, Avstrija ir Jugoslavija. BALINANJE Na balinarskem prvenstvu je ekipa Opčin z 2:0 (13:5, 13:2) premagala Ga jo. OBVESTILA m Ivo Doljak seboj ekipe, ki bi ga lahko branila v takih trenutkih pred napadi številčno močnejših klubov. R. Pečar NAMIZNI TENIS EP za mladince Od danes do 26. julija bo v av strijskem mestu Hollabrunn evropsko mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Skupno bodo podelili enajst te • v • Orientacijski pohod ŠZ Gaja Pravilnik: 1. zbirališče na nogometnem igrišču na Padričah v nedeljo, 18. t.m., ob 9. uri; Z. prijava ekip uro pred začetkom odhoda; 3. ekipa je lahko sestavljena od treh do petih tekmovalcev; 4. vpisnina 1.500 lir na osebo; 5. podrobnejši pravilnik in vsa dniga pojasnila bodo zainteresirani lahko dobili pred startom; 6. prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju. ODBOR Prizadevni Doberdobci marljivo pripravljajo stopnišče za občinstvo ob prenovljenem doberdobskem pravokotnika (Foto Karel Ferletič) Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica. Drevored 24 maggio 1 Tel, (0481) 83382 (85723) Nuročnmo Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din. za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietia mesečno 120,00. letno 1200.00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 16. julija 1982 Zo SFRJ Ztro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE Letošnja žetev znak stabilizacije ? Letošnjo žetev pšenice spremljajo neverjetno optimistični toni. Ne zaradi tega, ker naj bi bila letošja žetev rekordna, pač pa zato, ker žetvena opravila tečejo dokaj nemoteno. To je po svoje presenetljivo, kajti še slab mesec pred žetvijo je bilo slišati veliko zaskrbljenih glasov: da manjka rezervnih delov irnda zaradi tega precej kme tijske mehanizacije ne bo uporabne za žetev, da še ni zagotovljen denar za odkup pšenice, da so cene pšenice prenizke in da kmetje zaradi tega ne bodo prodali toliko pšenice, kot bi jo lahko, pač pa jo bodo uporabili za krmo, saj je cenejši tak način krmljenja živine kot pa, če bi za krmo kupovali močna krmila, da so se na letošnjo žetev temeljito pripravili tudi prekupče valci, ki so doslej odkupovali pšenico po višjih cenah, kot so bile uradno določene za odkup in to pšenico zaradi pomanjkanja prodali še po višjih cenah kot so jo odkupili, da je spomladan ska suša preveč prizadela razvoj pšenice in da bo zaradi tega pridelek manjši. Takih ugotovitev in negodovanj je bilo še več. Toda vsa talca namigovanja na pomanjkljivosti in objektivne težave je bilo treba v Jugoslaviji vedno sprejemati s precej rezerve, kajti marsikje so s povsem določenim namenom težave močno napihnili, kajti to zna biti marsikdaj koristno. Na primer: rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo zares primanjkuje, toda težave je .treba čimbolj napihniti in z njimi seznaniti celotno Ju goslavijo, kajti na ta način je bil že vnaprej pokazan za morebitno slabo opravljeno delo pri žetvi, hkrati pa je bil to tudi močan pritisk na vlado, da je sama skušala poskrbeti za uvoz na domestnih delov, pa čeprav je seveda preskrba z rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo neposredna naloga tiste trgovine, ki se ukvarja s prodajo kmetijske mehanizacije. Zakon namreč jasno določa, da trgovina ne sme prodajati kme tijskih strojev, če zanje nima tudi nadomestnih delov. Toda trgovini je to kaj malo mar (inšpektorjem, ki spremljajo prodajo, pa tudi), kajti zaradi velikega povpraševanja tahko trgovci prodajo vsak stroj, ne glede na to, ali imajo zanj tudi rezervne dele ali ne. Lahko bi torej rekli, da je imelo iskayije po manjkljivosti povsem določen namen: čim več takih pomanjkljivosti je kdo naštel, tem lažje je opravičil morebitno slabo žetev. Najlepši dokaz za to je predlansko spravilo koruze, čeprav jesensko vreme ni bilo izrazito slabo — lepega vremena je bilo jeseni za spravilo koruze dovolj — so se spravitvena dela zaradi malomarnosti in agodnosli toliko zavlekla, da jih je končno po vsem ohromilo jesensko deževje in so koruzo pobirali marsikje se pozimi, marsikje pa je niso niti potrgali, ampak so njive preorali, zaradi česar je bil pridelek precej manjši in naslednje leto je bilo treba koruzo uvoziti. Zdi se, da se je letos prav pri odnosu do dela marsikaj vendarle spremenilo. Verjelno prav zaradi lega tečejo žetvena opravila letos bolj tekoče kot prejšnja leta. Kaj se je spremenilo? Lahko bi rekli, da je letos prvo žetveno potezo potegnila zvezna vlada. Nenavadno zgodaj, že mesec dni pred žetvijo, je določila odkupne cene za pšenico. V normalnih okoliščinah seveda to ne bi smelo bili nič nenavadnega, toda za Jugoslavijo je to pomembna sprememba, kajti vedno so doslej določali ceno pšenice šele po žetvi, zaradi česar je bil odkup pšenice negotov, kajti kmet ni hotel takoj prodati pšenice, ker je čakal na ugodnejše cene. Letos tako odku pujejo pšenico po 12 dinarjev za kilogram, kmet pa dobi za vsak kilogram prodane pšenice vsaj še dinar premije. Cena pšenice je tako na jugoslovanskem trgu precej višja kot na svetov nih trgih (preračunano po uradnih tečajih jo na primer v Italiji prodajajo po 9 dinarjev), toda tolikšna cena naj bi spodbudila odkup. Odkup pa je prav zdaj najvažnejši, kajti, če bi uspelo odkupiti več kot polovico vse pridelane pšenice, Jugoslaviji skorajda ne bi bilo treba uvažati te poljščine. Če pa bi se znebili uvoza pšenice, bi bilo to zelo dobrodošlo za jugoslovansko devizno plačilno bilanco, saj bi na primer namesto pšenice lahko uvozili nafto, ki je na jugoslovanskem trgu tako močno primanjkuje. Zdi se, da je zvezna vlada s to potezo dosegla svoj namen. Prva poročila namreč kažejo, da odkup pšenice teče zelo dobro in če bo šlo tako naprej, bodo odkupili celo več kot je bilo načrtovano. Predvideno pa je, da naj bi letos odkupili 2,7 milijona ton pšenice, kar je nelcaj več kot polovica vsega pridelka. To pa bo pomemben napredek, kajti lani so odkupili samo 2,2 milijona ton pšenice, leta 1979 celo samo 1,7 milijona ton (zato pa je bil takrat uvoz pšenice zelo velik), samo leta 1977, ko je bil pridelek rekorden, so odkupili toliko pšenice, kot naj bi je letos, vendar je takrat odkup 2,7 milijona ton pšenice predstavljal komaj 49 odstotkov celotnega pridelka pšenice. Bistveno za letošnji odkup je tudi to. da imajo banke dovolj denarja za plačevanje pšenice. Prav to pa je najbolj značilen primer, kako se dajo s splošno zavzetostjo odpravljati še nedavno skorajda nerešljive težave. Lani namreč nikakor niso uspeli zbrati dovolj denarja za odkup pridelkov (povsem enako pa je bilo tudi v prejšnjih letih), letos, ko vse banke mnogo bolj tožijo o hudi nelikvidnosti (pomanjkanju denarja) kot prejšnja leta, pa je denarja za odkup pšenice dovolj. Zvezna vlada pa je določila višje odkupne cene za pšenico še zaradi nečesa. Doslej so odkupovali pšenico in koruzo po skoraj enakih odkupnih cenah. Prišlo je celo do čudnega cenovnega neskladja, ko je bila odkupna cena za koruzo višja kot pa za pšenico. To je močno zmanjšalo zanimanje za pridelovanje pšenice, zato so nekaj zadnjih letih pridelali v Jugoslaviji le nekaj več kot 4 milijone ton pšenice, čeprav se je pred leti pridelek že vrtel okoli 5 milijonov ton (n čez. Vzpostavljanje pravih razmerij (pravo razmerje pa je takrat, kadar je cena za pšenico večja kot pa za koruzo), naj bi vneslo tudi prava razmerja v pridelovanje. Tr pa seveda pomeni, da vlada ne bi smela bistveno povečati odkupne cene za letošnji pridelek koruze. Vendar pa nastane pri tem težava: tudi koruze je treba odkupiti več. kajti če bi odkupili dovolj koruze, je ne bi bilo treba uvažati. Odkup pa spet lahko najbolj pospešijo le ugodne cene. Seveda pa ima tako lovljenje odkupa s cenami tudi svojo slabo stran. Višje odkupne cene namreč mučno podpihujejo draginjo. Že ko so dvignili odkupne cene, je bilo jasno, da bo treba kmalu podražiti moko in nato še vse izdelke iz moke. Zato podražitev moke za 35 odstotkov, za katero se je zvezna vlada odločila v teh dneh, ne preseneča, jasno pa je. da bodo te podražitve močno povečale življenjske stroške in tudi inflacijo. Zmanjšanje življenjskih stroškov in zmanjšanje inflacije pa sta poleg izvoza in čimvečjega pridelka dve glavni nalogi gospodarske politike v letošnjem letu. Lahko bi torej rekli, da je zvezni gospodarski politiki letos bolj pomemben čimvečji odkup pridelkov, kot pa to, kolikšna bo inflacija. To je po svoje tudi razumljivo, kajti v obdobju, ko si zaradi zmnih težav pri odplačevanju dolgov ni mogoče privoščiti uvoza pšenice in koruze, je treba iskati rešitve tam, kjer jih je najti najlažje. Takšna pot pa je skrb za čimvečji pridelek. To pa zna biti ugodno tudi za zniževanje inflacije, kajti velik pridelek (ali vsaj sorazmerno dobra žetev) lahko umirja tista vrenja, ki jih povzroča inflacija, s tem pa tudi zavira inflacijo. Res pa je, da za povečevanje pridelka še zdaleč ni storjenega toliko, kot bi v Jugoslaviji lahko storili. Pridelek pšenice na hektar (torej hektarski donos) je v Jugoslaviji še vedno sorazmerno skromen: od 3 do največ 7 ton pšenice na hektar, pri čemer je povprečni pridelek 3,3 tone na hektar. To pa je manj, kot dosežejo v sosed njih državah. Če bi izboljšali rodnost, bi lahko na manj površinah pridelali vsaj 6 milijonov ton pšenice (zdaj je bilo s pšenico zasejanih 1,75 milijona hektarov njiv), kar nam je doslej uspelo samo ob rekordni žetvi leta 1974. Vendarle pa bi lahko vsaj toliko pridelali tudi, če bi posejali vse zapuščene njive. Ob tem pa je tudi povsem jasno, kai bo mcrrala biti glavna naloga kmetijske politike že prihodnje, pa tudi v naslednjih letih. JOŽE PETROVČIČ Tržnica v zahodnem Bejrutu Nekaterim podjetnim libanonskim trgovcem je le nspelo, da so z najrazličnejšimi svoje stojnice, vendar cene so se kar podeseterile mahinacijami založili (Telefoto AP) Spadolinijevo poročilo o delovanju varnostnih služb Teroristična nevarnost še vedno grozi Italiji Potreba po vzporednem boju proti mafiji in komori RIM — Predsednik vlade Spado-lini je včeraj predložil parlamentu polletno poročilo (od 22. septembra do 22. maja) o delovanju italijanskih varnostnih služb. Terorizem — pravi Spadolini v poročilu, je sicer izoliran v okviru političnega in družbenega tkiva. «toda bilo bi neodgovorno, če bi samo za hip pozabili na teroristično nevarnost. Res je, da so prišle na dan razlike in nasprotja v notranjosti terorističnih organizacij, toda ne smemo podcenjevati možnosti, da bo prišlo do bučnih akcij teh organizacij, da bi dokazale, da so še vedno žive in življenjske. Boj proti terorizmu pa mora spremljati tudi boj proti navadnemu kriminalu ter še posebej proti organiziranemu kriminalu kot SPOPAD MED OBEMA UTEGNE POVZROČITI ŠIRŠO KRIZO V AFRIŠKEM ROGU 0AE paziva Somalijo in Etiopijo k premirju Somalijska vlada obtožuje Kubo, Libijo, SZ in NDR, da vodijo invazijo proti njej (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Vtem ko s somalijsko-etiopske meje poročajo o nadaljnjih spopadih za obmejne kraje, je si- noči kenijski voditelj Daniel Arap Moi, sedanji predsednik Organizacije afriške enotnosti (OAE), pozval obe deželi, naj nemudoma vzpostavita premirje, ter ju opozoril, da bi zdajšnje razmere lahko pahnile celotno območje Afriškega roga «v vojno s katastrofalnimi posledicami*. Za takojšnje premirje se je zavzel tudi Pakistan, medtem ko je Egipt pozval Etiopijo, naj umakne vse svoje sile s somalijskega ozemlja. V Adis Abebi so sicer pred tem označili trditve Mogadiša, da so napad izvedle redne etiopske sile, za «klic. z mrliške postelje* Barrejeve vlade, ki da je izgubila popolno nadzorstvo nad notranjimi razmerami. Kot trdijo v Adis Abebi. gre za notranjo somalijsko zadevo, to je za spopad med vladno vojsko in pripadniki tako imenovane »demokratične fronte za rešitev Somalije*. SDSF. Toda po ocenah iz neodvisnih virov je napad izvedlo kakih 6.000 do 9.000 mož, zvečine rednih etiop skih vojakov, ki razpolagajo tudi z oklepniki in topništvom, medtem ko naj bi bilo upornikov le peščica. Somalijski veleposlanik v Keniji Mohamud pa je izjavil, da vodijo celotno invazijo na somalijsko ozemlje vojaški svetovalci iz NDR. Kube, ZSSR. Libije in Južnega Jemena. češ da ima vlada v Mogadišu za to konkretne dokaze. Med drugim so Somalijci bojda sestrelili mig - 23 sovjetske izdelave s kubanskim pilotom. Po trditvah veleposlanika predstavlja ta invazija uresničevanje trojnega pakta, ki so ga Libija, Južni Jemen in Etiopija sklenili lani v Adenu. za kar naj bi Libijci zagotovili vso finančno pomoč. Somalija je že zaprosila za vojaško pomoč ZDA, s katero je predlani sklenila sporazum o vojaškem sodelovanju, računa pa najbrž tudi na pomoč Egipta, ki jo je že doslej oskrboval z orožjem. Somalija je namreč ena izmed treh članic arabske lige, ki ni pretrgala stikov z Egiptom, ko se je ta začel sporazumevati z Izraelom. Sinoči so poročali o obnovljenih spopadih na etiopsko - somalijskem obmejnem območju in kot vse kaže. so Somalijci izgubili dva kraja v okrožju Mudug v osrednjem delu dežele, Galdogob in Balanbal, ki ju zdaj nadzorujejo pripradniki fronte SDSF. Somalijski radio je tudi po vočal o novem bombnem napadu e tiopskih migov na pokrajinsko sre dišče Galcaio. Predsednik Moi je pozval obe de želi, naj spoštujeta odločitve OAE, ki zadevajo etiopsko - somalijski spor, toda somalijski veleposlanik v Nairobiju je poudaril, da njegova vlada ne priznava teh odločitev, po katerih je pokrajina Ogaden sestavni del Etiopije. Prosomalijska fronta v Ogadenu je med deževno dobo v juniju in juliju sprožila ofenzivo, med katero je. kot trdi njen voditelj, šejk Adan, pobila večje število e-tiopskih in kubanskih vojakov, in kot kaže, so sedanji obmejni spopadi ravno odgovor na to ofenzivo. Somalija se namreč ni odpovedala nadaljnji pomoči gverilcem v Ogadenu. Sedanji spopadi so potemtakem v prvi vrsti posledica nerazrešenega ozemeljskega spora, zavoljo katerega sta se obe deželi v letih 1977-1978 vojaško spopadli, kar je tudi pripeljalo do večje vojaške navzočnosti obeh supersil na sprtih straneh. Hkrati pa se zdi. da je Etiopija izrabila notranja nasprotja v sami Somaliji, ki so se zaostrila po vojaškem porazu v vojni za Ogaden. Ko je aprila 1978 prišlo v Mogadišu do spodletelega državnega udara, so se njegovi udeleženci iz močnega klana «midžertejn» iz osrednje Somalije, ki je v preteklosti dajal deželi največ voditeljev, zatekli v E-tiopijo in se pridružili «fronti za re- šitev Somalije*. Pripadniki te fronte so v preteklih letih izvajali sabotaže in podtikali bombe največ v osrednji Somaliji, pa tudi v samem Mogadišu, tako da je bila vlada predlani celo primorana vpeljati izredno stanje. TIT DOBRŠEK sta mafija in kamora, ki se pojavljata s koreninami, ki so skupne terorizmu. V prvem delu poročila Spadolini poudarja veliko vlogo, ki jo je °‘ digrala policija pri osvoboditvi £e' nerala Doziera, med drugim tu® zato. ker je prevladovalo mnenje, da je nemogoče prodreti v trdnjavo terorizma. Zgodilo pa se je, da je varnostna služba utegnila pridobiti številne informacije, ki so pomagale pri poznavanju tega pojava. Spadolini še poudarja, da je boj proti terorizmu potekal v okviru U" stavne zakonitosti. Nato pa pravi, v zvezi s kesanjem nekaterih teroristov, da je to dokaz terorističnega bankrota. Ko govori o levičarskih terorističnih organizacijah, predsednik vlade poudarja, da je SISDE prispeval a aretaciji stotin teroristov in njibO' vih pomagačev. V nadaljevanju Spadolini pravi, da «Delavska avtonomia* (Autono-mia operaia) predstavlja veliko nevarnost za državno varnost, ker je tvomica «oborožene stranke*. Desničarski terorizem pa je bolj pojav določenih ambientov, ni P0-vezan z družbenim tkivom ter se navdihuje pri grobih ideologijah. ; nadaljevanju poročila se razčlenjajo dejavnosti raznih služb: CESIS, Sl SDI in SEMI. Te službe delujejo na področju varnostne, vohunske n) protivohunske službe v notranjosti in zunaj države. Na koncu se omenja še industrijsko vohunstvo v *' taliji. ................„.............................MIHIH........................IHIlliMMIIIIMI...........................................................................................»"."»"IH...........»......................................................... PRIMORSKE VESTI Alojz Tomazin je izumil «človek, ne jezi se» za slepe Igro je izumil že pred tremi leti, sedaj pa jo je začel izdelovati v mali seriji GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Sede legale in Roma - Direzione Centrale in Trieste Capitale sociale Lire 100.000.000.000 int. versato IZPLAČILO DIVIDENDE 1981 IN PODELITEV DELNIC «ALLEANZA» Obveščamo cenjene delničarje, da s ponedeljkom, 19. t.m., kot določeno na rednem občnem zboru dne 26. junija 1982, bomo poskrbeli za: — izplačilo dividende za delnico; poslovno dobo 1981 v višini bruto 1.100 lir za vsako podelitev ene delnice «Alleanza Assicurazioni« zo vsakih 50 delnic «Assi-curazioni Generali* v posesti; tako podeljene delnice se bodo lahko koristile s 1.1.1982 in bodo imele pravico do brezplačne podelitve ene delnice «Alleanza Assicurazioni« za vsako skupino štirih delnic v posesti, ki jo je odobrila družba. Kotacija donosne pravice 10. septembra vključno. se bo pričela na borzah 19. julija in bo trajala do Operacije, podvržene kuponu na predujem, bodo izvršene z odrezkom 13. kupona delniških certifikatov in izdajo bonov, ki bodo predstavljali pravico upravljanja. Na osnovi davčnega normativa pri prijavi dohodkov delničarjev (mod. Rad 2) bo navedena vrednost podelitve «Alleanza» določena na osnovi vrednotenja te delnice v bilanci družbe «Generali» (odgovarja Lit. 490.229) in bo podvržena odtegljajem, ki jih predvideva zakon. Delničarji bodo morali pri prijavi dohodkov navesti namesto omenjene vrednosti, v smislu člena št. 27 D.P.R. št. 600/73, kotacijo delnice «Alleanza», ki jo bodo povzeli iz borznih tečajev z dne 19. t.m. Vedno v sorazmerju s to zadnjo vrednostjo se bodo upoštevale olajšave pri obdavčitvi, kjer bo to potrebno. Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Že pred tremi leti je poklicni konstruktor — izumitelj Alojz Tomazin iz Bertokov pri Kopru roč no izdelal prve primerke »človeka, ne jezi se*. Kvadratna plastična plošča, na njej v krogu narejene luknje, po štiri figurice za vsako od štirih izhodiščnih polj ter mala. kot konzervna škatlica velika in na enem mestu z za debelino prste veliko luknjo odprta »ruleta* (namesto kocke); to je «človek, ne jezi se» za slepe in slabovidne. «Ruleta» seveda ropoče, ko se vrti, tako da igralci slišijo, da je tisti, ki je na vrsti, res »vrgel kocko*. Odtisnjene pikice na ruleti pa je povsem preprosto prešteti. Vse skupaj je obarvano z -živimi barvami, kajti to ni igra, namenjena samo slepim, še kako prav lahko pride vztrajnežetn, ki se igri ne odpovedo na plaži, kjer piha veter in podira figuric'*, na barki, na morju, povsod pač, kjer s »prava* igro ni najbolj prijetno in vse drugo bolj jezi kot igra sama. Igro je Tomazin prvič pokazal na reškem sejmu obrti 1979. leta, vendar so jo tam prezrli, malodane omalovažujoče gledali na njegov izdelek. Povsem drugačne pa so bile reakcije na svetovni razstavi inovacij v Parizu leta 1980. Takrat so mu z inštituta za asociacije dejali, da je njegov proizvod zanimiv in da bi ga v Franciji lahko prodajal. Nič manjši ni bil uspeh na mednarodni razstavi v Niimbergu. Za igro so se zanimali Avstrijci. Nemci, Španci in drugi. Predstavniki hannovrske trgovine, v kateri prodajajo izključno rekvizite za slepe, so hoteli kar naročiti določeno količino igrač. Toda Tako je videti Tomazinov« igro »človek, ne jezi se» za slepe ni šlo. Tomazin je le kazal, kaj ima, kaj bi lahko delali. Proizvajalca ni imel. Vse je ostajalo le pri dogovorih. Pa ne, ker bi proizvajalci ne zaslužili s tem proizvodom. Nihče se namreč ni ojunačil, da bi izdelal orodje za proizvodnjo te igrače. To je najdražje. In po treh letih je Tomazin skupaj s prijateljem, odličnim orodjarjem Renatom Glavičem izdelal orodje. Če bi ga naročil, bi ga gotovo stalo orodje okrog milijon din, s prijateljevo pomočjo ga je naredil dosti Ceneje. Orodje .je bilo torej nared in pred kratkim so v pozdu »Plastika Doro* v Izoli izdelali prvih sto iger. Zdaj so jili prevzeli predstaniki Zveze društev slepili v Sloveniji, pričakujejo, da jih bodo kmalu naročili v drugih republikah in seveda naročila pričakujejo tudi iz tujine. Kot namreč ocenjujejo slepi, ki so doslej imeli v rokah Tomazinov izdelek, se le ta znatno razlikuje od vseh podobnih, ki so jih doslej v Jugoslavijo uvažali. Ob koncu pa za ilustracijo še primerjava cen. Tomazinov, trenutno maloserijski izdelek, stane 600 din. pred petimi leti uvožene podobne igre pa so stale po 700 din. Možnosti za plasman Tomazino-vega izdelka so velike, saj je zanimanje za ta izdelek precejšnje, svoje pa povedo tudi številke. V Sloveniji je v organizacijo slepih in slabovidnih včlanjenih 2400 ljudi, letno jih od 100 do 150 izgubi vid, v Jugoslaviji pa .je trenutno nad 23 tisoč slepih in slabovidnih. Slovenska zveza slepih in slabovidnih se je odločila, da bodo pri proizvajalcu naročili dodatno še 200 ali 500 iger »človek, ne jezi se*. Le te naj bi prihodnji mesec poslali so rodnim organizacijam v Bangladešu v Indiji, (dg) Alojz Tomazin iz Bertokov (desno) je prve primerke svoje igre izročil predstavniku zveze društev slepih Jožetu Zupancu (levo) KOPER — »Alojzu Tomazinu je treba izreči veliko priznanje in hkrati zahvalo za njegov trud. Je eden redkih inovatorjev, katerih delo obeležuje tudi humanitarnost. Pri njegovih, kot pri večini invalidom namenjenih pripomočkih, je zaslužek gotovo postranska zadeva. To moramo ceniti. Sama raziskava ali pa iznajdba, namenjena invalidom. je vedno draga. Pa tudi končni denarni učinek večinoma ni tak kot si bi večina proizvajalcev, izumiteljev želela,* je včeraj dopoldan, ko je prevzel 100 iger »človek, ne jezi se*, prirejenih za slepe, dejal Jože Zupanc, predsednik IO V vsakem primeru si družba pridržuje pravico, da obvesti svoje delničarje do aprila 1983 o dejanski vrednosti, ki jo bo treba prijaviti zaradi obdavčitve dohodka tekočega leta. Ustrezne operacije se bodo izvajale na sedežu družbe v Trstu, na direkcijah v Benetkah in Milanu, pri pooblaščenem uradu v Rimu ali pri naslednjih pooblaščenih blagajnah: • v Italiji: Banca Agricola Milanese; Banca Antoniana di Padova e Trieste; Banca Cattolica del Veneto; Banca Commerciale Italiana; Banca Credito Agrario Sresciano; Banca d'America e di Italia; Banca del Friuli; Banca del Monte di Bologna e Ravenna; Banca di Legnano; Banca Na-zionale dell’Agricoltura; Banca Nazionale del Lavoro: Banca Piccolo Credito Valtellinese; Banca Popolare di Bergamo; Banca Popolare di Bologna e Ferrara: Banca Popolare di Lecco; Banca Popolare di Milano; Banca Popolare di Novara; Banca Popolare di Padova, Treviso e Rovigo; Banca Popolare di Pordenone; Banca Popolare di Sondrio; Banca Popolare di Vicenza; Banca Provinciale Lombarda; Banca S. Paolo — Brescia; Banca C. Steinhauslin & C.; Banca Toscana; Banco Ambrosiano; Banco di Chiavari e della Riviera Ligure; Banco di Napoli; Banco di Roma; Banco di Santo Spirito; Banco di Sardegna; Banco di Sicllia; Banco Lariano; Cassa di Rispar-mio di Genova e Imperia; Cassa di Risparmio di Padova e Rovigo: Cassa di Risparmio di Roma; Cassa di Risparmio di Torino; Cassa di Risparmio di Trieste; Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone; Cassa di Risparmio di Venezia; Cassa di Risparmio di Verona, Vicenza e Belluno; Cassa di Risparmio di Bologna; Credito Bergamasco; Credito Commerciale; Credito Italiano; Credito Lombardo; Credito Romagnolo; Credito Varesino; Creditvvest; Fratelli Ceriana S.p.A. Banca; Istituto Bancario Italiano; Istituto Bancario San Paolo di Torino; Istituto Centrale di Banche e Banchieri; Itabanca - Societa Italiana di Credito; Monte dei Paschi di Siena; • v tujini: Creditanstalt — Bankverein, Dunaj; Banque Bruxelles Lambert, Bruselj; Banque de Neuflize, Schlumberger, Matlet, Pariz; Banque Rothschild. Pariz; Lazard Frčres & Cie, Pariz; Ber-liner Handels- und Frankfurter Bank, Frankfurt na Maini; Hambros Bank Ltd.. London; Samuel Montagu & Co. Ltd., London; Kredietbank S. A. luxemburgeoise, Luksemburg; Amsterdam —' Rotterdam Bank N. V„ Amsterdam; Pierson, Heldring & Pierson, Amsterdam; Citibank N. A„ New York; Morgan Guaranty Trust Company of New York, New York; The Chase Manhattan Bank N. A„ New York; Credit Sulsse, Zurich; Societš de Banque Suisse, Zurich; Union de Bon-ques? Suisses, Zurich; ter morebitne druge banke, ki poslujejo s pooblaščenimi italijanskimi bankami v smislu zakona. Trst, 15. julija 1982 ASSICURAZIONI GENERALI S.p.A. S.p.A. cosstituita url 1831 a Trieste • Reg. Soc.: Roma 258/21 - Trieste 98 • Impresa autorizzata alLesercizio delte assicurazioni a norma deli’articolo 65 del R DL 29 aprile 1923, n. 966.