KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 13. kos. V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1932. Letnik III. VSEBINA: 160. Zakon o zadrugah državnih uslužbencev. 161. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem civilne hiše Nj. Vel. kralja, glavne kontrole, državnega sveta in pisarne kraljevskih redov. 162. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za prosveto. 163 Podaljšava začasnega trgovinskega aranžmana z Rumunijo. Uredbe osrednje vlade. 160. Na osnovi zakona o zadrugah državnih uslužbencev z dne 3. novembra 1931. (ki je razglasen v »Službenih novinah« št. 263—LXXXII z dne 10. novembra 1931. in ki je tega dne stopil v moč), s katerim se je uredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. decembra 1920. z njenimi izpremembami in dopolnitvami, predpisanimi z uredbo z dne 12. maja 1928., izdano na osnovi pooblastitve v finančnem zakonu za leto 1928./ 1929., potrdila kot zakon, kolikor s tem zakonom ni izpremenjena ali dopolnjena (§ 1.), in v smislu pooblastitve iz § 28. tega zakona objavljam v urejeni izdaji: „Zakon o zadrugah državnih uslužbencev.* A. Nabavljalne zadruge. I. Obče odredbe. Clen 1. Državni uslužbenci in vse osebje, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih ali ki prejema podporo ali pokojnino iz državne blagajne, smejo po odredbah tega zakona osnovati nabavljalne zadruge državnih Uslužbencev. Člani teh zadrug smejo biti tudi rodbine državnih uslužbencev (vdove in otroci), neglede na to ali prejemajo od države pokojnino, podporo, invalidnino ali ne. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 0. februarja 1932., št. 27/XI/71, 164. Popravek k zakonu o gozdih. 165. Razglas — navodila za čiščenje in razkuževanje hlevov, staj in predmetov, ki so prišli v dotiko z bolnimi ali sumljivimi živalmi ob živalskih kužnih boleznih, in za neškodljivo odpravljanje živalskih trupel. 166. Objave o pobiranju občinskih trošarin v litu 1932. To velja tudi za banovinske uslužbence in drugo osebje banovin. Vsaka tu omenjena oseba sme biti član samo ene take zadruge, razen uslužbencev, ki žive ločeno od rodbine (žena in otroci) in ki smejo biti člani tako v kraju, kjer službujejo ali delajo, kakor tudi v kraju, kjer biva njih rodbina. Člen 2. Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev so četvere: 1. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje živil«, ki jim je namen, oskrbovati svoje zadružnike z živili in z ostalimi predmeti za njih osebno in hišno potrebo. Zadruge oddajajo zadružnikom živila in drugo blago za gotovino, brezobrestno na upanje pa po sklepu upravnega odbora proti pismeni osebni zavezi zadružnikovi ali na podstavi pismenega osebnega poroštva dveh zadružnikov ali na podstavi prostovoljno postavljene prepovedi na prejemke. Natančnejše odredbe o oddajanju na upanje predpiše Zveza ; posebnim pravilnikom. Samo izjemoma, to je, kadar je izvestnega blaga v zadružnem skladišču več, nego zadružniki povprašujejo po njem, sme upravni odbor to in tako blago oddajati drugim zadrugam, pa tudi nezadružnikom. 2. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje stanovanj«, ki jim je namen, oskrbovati svoje zadružnike s higienskimi stanovanji. 3. »Zadruge državnih uslužbencev za nabavljanje kredita«, ki jim je namen, preskrbovati svojim zadružnikom poceni kredit. 4. »Proizvajalne (čebelarske, perutninarske in pod.) zadruge državnih uslužbencev«, ki jim je namen, pospeševati proizvodnjo svojih članov. V tem zakonu se imenujejo samo zaradi kratkoče prve zadruge »nabavljalne«, druge »stanovanjske«, tretje »kreditne« iu četrte »proizvajalne«. Clan Zveze sme biti tudi častniška zadruga v Beogradu, in sicer s pravili, ki jih odobri minister za vojsko in mornarico Člen 3. V enem kraju se sine ustanoviti po tem zakonu samo ena nabavljalna zadruga iste vrste; poleg te sme poslovati samo še ena nabavljalna zadruga osebja državnih železnic, če sprejema v svoje članstvo tudi osebje s prog zunaj sedeža zadruge in če Zveza dovoli njeno ustanovitev. Vsaka nabavljalna zadruga po prvem odstavku člena 2. sme ustanoviti na svojem sedežu več prodajalnic; z dovolitvijo Zveze pa sme ustanoviti prodajalnice tudi v drugih krajih, kjer ni nabavljal ne zadruge (izvzemši prodajalnico nabavljalne zadruge osebja državnih železnic). Člen 4. Nabavljalna zadruga se ustanavlja z deleži in z omejeno zavezo zadružnikov. Delež ne sme biti manjši od 100 dinarjev. Ob pristopu k zadrugi se mora vplačati najmanj desetina deleža, ostanek pa v devetih prihodnjih mesecih s po eno desetino na mesec. Nevplačani ostanek deleža se izterja po točki 7. člena 56. S pravili se lahko določi, da smejo imeti poedini zadružniki tudi več deležev. Deleži, odnosno vplačila na račun deležev, se ne smejo izplačevati zadružniku niti jemati v zastavo, dokler traja članstvo v zadrugi. Deleži se glase na ime ter se ne smejo prenašati na drugo osebo. Znesek, do katerega jamči vsak zadružnik za obveznosti nabavljalne zadruge, ne sme biti manjši od zadružnega deleža; za obveznosti nabavljalne zadruge proti Zvezi pa jamčijo njeni člani najmanj s petkratnim zneskom svojih deležev, če ni določeno z zadružnimi pravili večje jamstvo. Glede ustanavljanja in poslovanja vseh vrst zadrug predpiše upravni odbor Zveze poseben pravilnik. Člen 5. Zadruge smejo pobirati kot vpisnino od svojih članov največ do 5 dinarjev od člana. Druge pristojbine za vpis se ne smejo jemati. Člen 6. Vsaka zadruga mora imeti rezervni sklad, ki se ne sme uporabljati za nič drugega nego za pokrivanje izgube pri poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokončanih. Če bi zadruga prestala, se mora njen preostali rezervni sklad izročiti »Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« (»Savezu nabavljačkih zadruga državnih službenika«), ki ga čuva in pomnožuje z obrestmi, če pa se osnuje v istem kraju istovetna zadruga, ga izroči tej zadrugi za njen rezervni sklad. Če se v desetih letih ne ustanovi taka zadruga, preide rezervni sklad v last Zveze za pomnožitev njenega rezervnega sklad«. Člen 7. Prebitek, ki se pokaže potem, ko je občni zbor ob koncu poslovnega leta odobril bilanco, se razdeli tako-le; 1. Odstotek, ki se določi s pravili za rezervni sklad, ne sme biti pri nabavljalnih in kreditnih zadrugah manjši od 30%, pri stanovanjskih zadrugah pa ne manjši oi 50%. Če doseže rezervni sklad nabavljalne zadruge znesek 1000 dinarjev na zadružnika, se sme ta odstotek znižati do 10%, vendar se mora tedaj zvišati odstotek po točki 6. vsaj za 10%; pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah se ta odstotek ne sme znižati. 2. Odstotek, ki se določi s pravili za pokojninski sklad uslužbencev zadruge (najmanj 1%); za zadružne uslužbence smejo zadruge v sporazumu z Zvezo ustanoviti pri Zvezi skupen pokojninski sklad, ki se opravlja po posebnem pravilniku, ki ga predpiše upravni odbor Zveze. 3. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrade upravnemu in nadzorstvenemu odboru (največ do 5%). 4. Odstotek, ki se določi s pravili za nagrado zadruž.-nim uslužbencem (največ do 5%). 5. Odstotek, ki se določi pri kreditnih in stanovaj-skih zadrugah s pravili za sklad za dvomljive terjatve. 6. Odstotek, ki se s pravili določi: a) za razne splošne kulturne in humanitarne namene (vsaj 1%) in b) za razne gospodarske, prosvetne in humanitarne namene v korist članov zadruge (vsaj 2%). 7. Pri zadrugah za nabavljanje živil se vrne, če občni zbor tako sklene, ostanek zadružnikom sorazmerno z nabavami, izvršenimi pri zadrugi, če so svoj delež popolnoma vplačali, dotlej pa se pripiše vplačanemu delu deleža. 8. Pri kreditnih zadrugah se smejo od ostanka odobriti obresti na deleže zadružnikov, če občni zbor tako sklene, največ v višini eskomptne mere Narodne banke, vendar ne več kot 5%. Zadruge za nabavljanje živil in stanovanj nikakor ne smejo odobriti obresti na deleže zadružnikov. 9. Pri stanovanjskih in kreditnih zadrugah se uporabi ostanek za povečanje sklada za dvomljive terjatve in za druge sklade s socialno-humanitarnim namenom v smislu sklepa občnega zbora. Za isti namen se uporabi ostanek dobička pri kreditnih zadrugah in zadrugah za nabavljanje živil, če ne odobri občni zbor razdelitve ostanka po točki 7., odnosno po točki 8., ali če je še ostanka tudi po tej razdelitvi po točkah 7. in 8. II. Ustanovitev zadruge. Člen 8. Ustanavljanje zadruge se sme pričeti, če se v ta namen združi najmanj deset oseb iz člena 1. tega zakona. Člen 9. I Za ustanovitev zadruge ni treba nikakršne pred* mdne dovolitve. Vsaka zadruga mora imeti svoja pravila, ki morajo obsegati: 1. firmo in sedež zadruge; 2. predmet poslovanja; 3. pogoje za sprejemanje zadružnikov in določbe • pres tanku članstva; 4. določbe o tem, koliko in kdaj mora vsak zadružnik prispevati k zadrugi kot svoj delež in kako jamčijo zadružniki za obveznosti zadruge; 5. določbe o sestavi in pregledu bilance (letnega računa) in o razdelitvi dobička; 6. določbe o sklicu in področju občnega zbora; 7. določbe o tem, koliko zadružnikov je treba za polnoveljavno sklepanje na občnih zborih; 8. določbe o volitvi in obnovitvi upravnega in nadzornega odbora, kakšne so njiju pravice in dolžnosti, kako se nadzira njiju poslovanje, kako se nastavljajo j uslužbenci zadruge; 9. kako se objavljajo sklepi zadruge. Člen 10. Čim se zadruga ustanovi, mora njen upravni odbor pristojnemu sodišču prve stopnje (trgovinskemu sodišču) : podati prijavo, da se zadruga vpiše v zadružni ali, kjer takega ni, v trgovinski register. Tej prijavi je treba priložiti: 1. pravila zadruge, ki jih podpiše vsaj deset zadružnikov, v dveh izvodih; 2. prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora. , Pri tej priliki se morajo člani upravnega odbora svojeročno podpisati pred sodiščem ali mu poslati svoje podpise, overovljene po pristojnem oblastvu. Člen 11. Sodišče mora izdati odlok o vpisu zadruge v register in ga priobčiti ustanoviteljem zadruge najkesneje v treh dneh od dne, ko so mu bila pravila predložena. Ko sodišče pravila odobri, overovi en izvod, označi na njem, da je zadruga vpisana v register, in ga vrne upravnemu odboru. Druge listine ostanejo pri sodišču. Člen 12. Sodišče objavi v >Službenih novinalK, da je zadruga vpisana v register. V tej objavi se morajo označiti: 1. firma in sedež zadruge; 2. predmet poslovanja; 3. višina deležev in odgovornosti; 4. ime predsednikovo in imena članov upravnega odbora; 5. kako se objavljajo sklepi zadruge. Člen 13. Zadruga obstoji pravno šele potem, ko je pri sodišču vpisana v zadružni (trgovinski) register. Člen 14. Ko sodišče pravila potrdi, mora vsakdo, ki pristopi k zadrugi, podati pismeno izjavo. Če je oseba nepismena, mora podati izjavo pred zastopniki zadruge vpričo dveh pismenih grajano v. Pri zadrugi se mora voditi seznamek vseh zadružnikov, ki je vsakomur na vpogled. V seznamku se mora označiti: dan sprejema v zadrugo, število podpisanih deležev, dan, ko je članstvo prestalo. Za dolg zadruge Zvezi jamčijo tudi tisti zadružniki, od katerih zadruga iz katerihkoli razlogov nima pismene izjave (pristopnice) v smislu tega člena, če so vplačali vpisnino in delež, če teh pismenih izjav (pristopnic) ni, odgovarjajo za to člani upravnega odbora materialno neomejeno. Člen 15. Zadruge smejo izpremeniti svoja pravila samo v mejah tega zakona in po predhodnem pristanku upravnega odbora Zveze. Vsaka izprememba pravil se mora prijaviti zaradi vpisa v register. Tej prijavi je priložiti dva prepisa sklepa o izpremembi pravil. Sodišče overovi en prepis, označi na njem, da je izprememba vpisana v register, in ga vrne upravnemu odboru. Druge listine ostanejo pri sodišču. Sodišče objavlja te izpremembe in dopolnitve v .»Službenih novinah« samo, če se z njimi izpreminjajo odredbe člena 12. tega zakona. Noben sklep o izpremembah in dopolnitvah pravil nima pravne veljavnosti, dokler se ne vpiše v register. Vsaka izprememba članov upravnega odbora se mora prijaviti sodišču radi vpisa v register. Člen 16. Kdor pristopi kot zadružnik k zadrugi, jamči tudi za njene prejšnje obveznosti III. Organi zadruge. Člen 17. Vsaka zadruga mora imeti svoj upravni in nadzorstveni odbor. Člani obeh teh odborov morajo biti zadružniki. Člen 18. Upravni odbor sestoji iz najmanj treh članov, ki jih izvoli občni zbor izmed zadružnikov. Predstavlja in polnoveljavno zastopa zadrugo pri sodišču in zunaj sodišča. Če bi se število članov upravnega odbora zmanjšalo tako, da ne bi mogel sklepati, mora nadzorstveni odbor sklicati občni zbor, ki popolni izpraznjena mesta, in sicer najpozneje v desetih dneh. Člen 19. Občni zbor zadružnikov ima pravico vsak čas zamenjati člane upravnega in nadzorstvenega odbora. Za tak sklep je treba navzočnosti najmanj polovice vseh zadružnikov, za sklep pa morajo glasovati tri četrtine navzočnih zadružnikov. Člen 20. Upravni odbor podpisuje zadrugo tako, kakor je to določeno v pravilih. Člen 21. Za legitimiranje upravnega odbora zadošča zapisnik • o občnem zboru. Člen 22. Upravni odbor sme samo toliko zavezovati zadrugo, kolikor je za to pooblaščen po pravilih in sklepih občnega zbora. Ker pa s svojim podpisom polnoveljavno zaveže zadrugo, je le ta proti drugim osebam zavezana tudi, če upravni odbor meje svoje pravice glede zavezovanja zadruge prekorači. Clen 23. 'Upravni odbor mora skrbeti za pravilno voditev poslovnih knjig, ki so zadrugi potrebne. Knjige potrjuje nadzorstveni odbor. Upravni odbor objavi najpozneje v enem mesecu po zboru bilanco za minulo poslovno leto, število zadružnikov, kolikor jih je bilo ob začetku tega leta, število zadružnikov, ki so med letom pristopili k zadrugi in ki so izstopili iz nje, bili izključeni ali umrli, število zadružnikov, kolikor jih je bilo ob koncu istega leta, kakor tudi celokupno število podpisanih in vplačanih deležev vseh zadružnikov. Clen 24. V imenu zadruge prisega oni član uprave ali uslužbenec zadruge, ki je v imenu zadruge sklenil posel, zaradi katerega je spor. Člen 25. Člani upravnega odbora so zadrugi z vso svojo imo-vino solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala iz njih nezakonitega ali nepravilnega poslovanja. Ta odgovornost ne zadeva onega člana upravnega odbora, ki je takoj prigovarjal sklepu in odredbi odbora in nadzorstvenemu svetu pismeno protest vročil. Člen 26 Nadzorstveni odbor sestoji najmanj iz treh članov, ki jih voli občni zbor. Člani nadzorstvenega odbora ne smejo biti istočasno člani upravnega odbora niti jih ne smejo zastopati. Tudi ne smejo kot uradniki voditi zadružnih poslov. Samo v primeru člena 29. tega zakona sme nadzorstveni odbor odrejati poedine svoje člane, da nadomeščajo člane upravnega odbora. Za ta čas in dokler se jim ne da razrešnica, ne smejo zastopniki izmed članov nadzorstvenega odbora izvrševati svoje dolžnosti v nadzorstvenem odboru. Če član upravnega odbora izstopi iz tega, ne sme biti izvoljen za člana nadzorstvenega odbora, dokler kot član upravnega odbora ne dobi razrešnice Člen 27. Nadzorstveni odbor mora nadzirati vse postopanje upravnega odbora, preizkušati bilanco in predloge o porazdelitvi dobička ali izgube in o vsem pismeno poročati občnemu zboru. Člen 28. Član upravnega odbora se sme zavezati nasproti zadrugi kot dolžnik samo po odobritvi nadzorstvenega odbora. Člani upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi zadružni uslužbenci ne smejo biti poroki za obveze zadružnikov proti zadrugi. Člen 29. Nadzorstveni odbor je upravičen poedine člane upravnega odbora kakor tudi ves odbor odstraniti od dolžnosti. V tem primeru mora nadzorstveni odbor še isti dan sklicati občni zbor in mu poročati o vseh nepra- vilnostih, ki jih je zasledil v poslovanju odstranjenih članov upravnega odbora. Dokler se občni zbor ne sestane, odredi nadzor-| stveni odbor izmed sebe osebe, ki začasno izvršujejo dolžnosti odstranjenih članov upravnega odbora. Člen 30. Člani nadzorstvenega odbora so zadrugi osebno in z vso svojo imovino solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala iz nezakonitega ali nepravilnega izvrševanja njih dolžnosti. člen 31. Če občni zbor spozna, da je treba člane upravnega odbora tožiti, vloži tožbo in zastopa zadrugo nadzorstveni odbor. Če pa spozna občni zbor, da je treba tožiti člane nadzorstvenega odbora, vlože tožbo in zastopajo zadrugo pooblaščenci, ki jih izvoli občni zbor. Člen 32. Občni zbor zadružnikov razpravlja o vseli vprašanjih, ki se tičejo zadruge in zadružnih poslov, preizkuša bilanco in predloge o razdelitvi čistega dobička in pokritju izgube, pregleduje vse poslovanje zadruge, sklepa o poslih, ki naj še šele podvzamejo, odloča o izpremem-bali in dopolnitvah v pravilih in o prestanku zadruge. Na občnem zboru ima vsak zadružnik pravico samo do enega glasu in tak glas mora uporabiti osebno. Če se sklepa o razrešnici, ki jo je treba dati temu ali onemu zadružniku, ali če se sklepa, da se ta ali oni zadružnik toži pri sodišču, se zadružnik, ki se ga to tiče, ne sme udeleževati tega sklepanja niti ne sme glasovati. To velja tudi za sklepe, ki se tičejo sklepanja pravnega posla z enim ali drugim zadružnikom. Razrešnica občnega zbora glede poslovanja in računov ne velja glede materialne odgovornosti upravnega in nadzorstvenega odbora za škodo, ki nastane iz njunega protizakonitega ali nepravilnega poslovanja, če ugotovi revizor Zveze naknadno tako škodo. Člen 33. V zadrugah z najmanj 500 zadružniki se sme določiti s pravili, da tvorijo občni zbor delegati, ki jih izvolijo zadružniki izmed sebe po sekcijah, katere se podrobneje določajo s pravili. Vsak zadružnik sme biti član samo ene sekcije. Delegati se izvolijo do konca februarja vsakega drugega leta; ta izvolitev velja za vse občne zbore do nove volitve delegatov. Število delegatov se določa s pravili. Člen 34. Občni zbori so redni ali izredni. Redni občni zbor, ki mora preizkusiti letni račun, skliče upravni odbor po koncu vsakega leta, a najkesneje v prvih treh mesecih prihodnjega leta, in sicer na sedežu zadruge. Če upravni odbor ne bi sklical rednega občnega zbora v določenem roku, ga mora sklicati nadzorstveni odbor najkesneje v desetih dneh po preteku tega roka. Če bi tudi on ne storil tega, sme ena desetina zadružnikov zahtevati od pristojnega sodišča dovolitev, da skliče občni zbor. V tem primeru se mora v pozivu na občni zbor izrečno povedati, da se občni zbor sklicuje z dovolitvijo sodišča. Izreden občni zbor se skliče, kadarkoli je treba. Sklicuje ga upravni odbor. Neodložno se mora sklicati, če to zahteva nadzorstveni odbor ali ena desetina zadružnikov. Ta zahteva se predloži upravnemu odboru pismeno s podpisi onih, ki zahtevajo, da se skliči občni zbor. V zahtevi se morajo označiti vzroki, iz katerih se zahteva sklic občnega zbora. Če upravni odbor ne ugodi tej zahtevi v desetih dneh, sme nadzorstveni odbor sam sklicati občni zbor, a desetina zadružnikov sme zahtevati tudi od sodišča dovolitev, da skliče občni zbor. Člen 35. Občni zbor se skliče tako, kakor je to določeno v pravilih, a vselej najmanj 15 dni pred njegovim sestankom. V pozivu se mora priobčiti dnevni red, dan, ura in kraj sestanka. Sklepi občnega zbora o vprašanjih in predlogih, ki niso objavljeni v dnevnem redu, ne veljajo, razen sklepa o vodstvu občnega zbora in o sklicu drugega občnega zbora, kakor tudi ne v primeru, označenem v členu 19. Člen 36. Na občnem zboru se vodi seznamel/ zadružnikov, ki so prišli na občni zbor, in zapisnik o delu občnega zbora. Enega in drugega overavljajo oni, ki so po pravilih pooblaščeni za to. Seznamek se mora priložiti zapisniku o občnem zboru. Zapisnik o občnem zboru se tirani v arhivu zadruge in se daje na vpogled vsakemu zadružniku, ki to zahteva. Člen 37. Bilanca se mora najmanj za pet dni pred sestankom občnega zbora razgrniti zadružnikom na vpogled v lokalu zadruge ali na drugem primernem kraju, ki mora biti v pozivu na občni zbor označen. V 30 dneh po zborovanju občnega zbora mora poslati zadruga Zvezi prepis zapisnika o občnem zboru, prepis bilanc in vseh računskih prilog k bilanci. Člen 38. Občni zbor določa skupno vsoto, do katere se sme zadruga zadolžiti. Člen 39. Zoper sklep občnega zbora, ki nasprotuje temu zakonu ali pa pravilom, se sme vložiti pritožba pri pristojnem sodišču in zahtevati, da se razveljavi. Pritožba se sme vložiti samo v osmili dneh. Pritožiti se sme razen upravnega odbora samo oni zadružnik, ki je bil na občnem zboru in ki je zoper ta sklep vložil protest in zahteval, da se to v zapisniku zaznamuje. O pritožbi odloča sodišče, ne da bi odredilo narok, na podstavi zapisnika o občnem zboru. Sodna odločba je izvršna. IV. O izstopanju pocdiuih zadružnikov iz zadruge. Člen 40. Vsak zadružnik sme izstopiti iz zadruge, kadar hoče, ko je predhodno poravnal zadrugi svoje dolgove in upravnemu odboru pismeno priobčil svoj izstop. Pri sta- novanjskih zadrugah mora prijaviti svoj izstop vsaj leta poprej. Glede jamstva za obveznosti in glede obračuna deleža in dobička je postopati po členu 42. Člen 41. Upravni odbor sme odvzeti zadružniku, ki dela zoper koristi zadruge, za izvesten čas izvrševanje članskih pravic ali pa ga izključiti iz članstva zadruge. Če se ugotovi, da je zadružnik trgoval z blagom, ki ga je nabavil pri nabavljalni zadrugi v lastnosti člana (a ne po členu 2., točki 1., poslednjem odstavku), ga mora upravni odbor izključiti iz članstva. Natančnejše odredbe o izključitvi in odvzemu članskih pravic se določijo z zadružnimi pravili. (. Zoper odločbo upravnega odbora se sme zadružnik pritožiti na redni letni občni zbor, razen če je bil izključen zbog nedovoljenega trgovanja z blagom, ki ga je nabavil pri nabavljalni zadrugi. Člen 42. Oseba, ki neha biti član zadruge, jamči za tiste obveznosti zadruge, ki so nastale do konca računskega leta, v katerem je nehal biti član zadruge. Odgovornost za obveznosti umrlih članov preide na njih pravne naslednike. Jamstvo prestane po preteku še dveh naslednjih poslovnih let. Če preide v tem času zadruga v likvidacijo ali pride v stečaj, velja jamstvo še naprej. Na podstavi bilance za to računsko leto se jim delež in dobiček izplača v 15 dneh po odobritvi bilance. Za ta čas se jim ne sme izplačevati. Člen 43. Če zadružnik zaradi premestitve izprement stanova-1 išče, pošlje zadruga, katere član je bil do tedaj, njegov delež zadrugi, ki je pristojna za kraj, kamor je premeščen. Definitivni obračun, t. j. izplačilo dobička ali povrnitev izgube se izvrši 15 dni po odobritvi letnega računa za to računsko leto, in sicer po zadrugi, ki ji je bil delež poslan. To ne velja za stanovanjske in kreditne zadruge. Člen 44. Oni zadružnik, ki prestane biti državni uslužbenec (aktiven ali upokojen), prestane že s tem biti član zadruge. V. 0 prestanku zadruge. Člen 45. Zadruga prestane: 1. če občni zbor to sklene; 2. če sodišče to sklene; 3. če se zoper njo otvori stečaj; 4. če se število zadružnikov zniža pod deset. Člen 46. Sklep občnega zbora o prestanku zadruge ne ^elja, dokler želi deset zadružnikov, da se nadaljuj poslovanje. Če pa izgubi zadruga več kot polovico svoje imovine, sme občni zbor skleniti s prosto večino, da zadruga prestani, in ta sklep je polnoveljaven. Člen 47. Če »Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« zadruge ne sprejme y svoje kolo ali če jo izključi, se o tem obvesti pristojno sodišče, ki odredi likvidacijo zadruge. Člen 48. Čim se po bilanci pokaže, da je izgubljeno toliko zadružne imovine, da to, kar zadruga ima, ne more pokriti njenih dolgov, mora upravni odbor o takem stanju takoj obvestiti sodišče, da se otvori stečaj, in Zvezo, da. se ve ravnati, ali pa sklicati izredni občni zbor, da odloči o izravnavi izgube. Če občni zbor ne usvoji predloga o j izravnavi izgube, kolikor ta presega vsoto rezervnega . sklada, se predloži omenjeno poročilo o stečaju v tem ! primeru naslednjega dne po občnem zboru. Zadruge morajo sestavljati tudi polleten računski izkaz in ga v svojih prostorih razgrniti v pogled svojim zadružnikom. Člen 49. Če se število zadružnikov zniža pod deset, mora upravni odbor ali oni, ki izvršujejo voljo zadružnikov, o tem takoj obvestiti pristojno sodišče, ki odredi likvidacijo zadruge. Prav tako morajo obvestiti o tem takoj tudi Zvezo, da se ve ravnati. Člen 50. Če zadruga prestane po točkah 1., 3. ali 4. člena 45-tega zakona, mora upravni odbor o tem, neodložno obvestiti sodišče, ki to takoj vpiše v register. Sodišče istočasno objavi ta prestanek enkrat v ^Službenih novinahi; in pozove upnike zadruge, naj svoje terjatve priglase pri zadrugi najkesneje v šestih mesecih od dneva objave. Člen 51. Za izvršitev likvidacije določi občni zbor zadruge poseben odbor likvidatorjev najmanj iz treh oseb. Če občni zbor tega ne stori, jih določi sodišče na predlog najmanj ene desetirfe zadružnikov. Če je likvidatorje določil občni zbor, jih sme občni zbor tudi zamenjati vsak čas, če ne izvršujejo poslov pravilno. Če je likvidatorje določilo sodišče, jih tudi ono lahko vsak čas zamenja. Čim se izvolijo in določijo likvidatorji, prestane upravni odbor poslovati, nadzorstveni odbor pa še nadalje nadzira likvidacijske posle. Poslovanje likvidatorjev nadzira tudi Zveza, ki sme ob nerednem opravljanju poslov zahtevati, naj se skliče občni zbor radi izvolitve novih likvidatorjev. Če občni zbor temu ne ustreže ali če je likvidatorje postavilo sodišče, lahko Zveza zahteva od sodišča, naj postavi druge likvidatorje. Kadarkoli mora zadruga likvidirati in je Zveza njen edini upnik (razen njenih članov glede deležev), morajo ( izročiti likvidatorji v 14 dneh po njih sodni protokolaciji vso imovino zadruge Zvezi in Zveza sama izvrši likvidacijo; s to izročitvijo imovine Zvezi prestane dolžnost likvidatorjev in nadzorstvenega odbora. # Člen 52. Nadzorstveni odbor mora določene likvidatorje prijaviti pristojnemu sodišču najkesneje v treh dneh, da se vpišejo v register. Likvidatorji podpišejo osebno pred sodiščem svoja imena ali pa mu pošljejo svoje podpise, overovljene po pristojnih oblastvih. Imena likvidatorjev mora nadzorstveni odbor vselej objaviti. Člen 53. Likvidatorjem je dolžnost: 1. da končajo tekoče posle, da izpolnijo obveznosti prestale zadruge, izterjajo njene terjatve in njeno imovino pretvorijo v denar; 2. da objavljajo vsake tri mesece poročilo o svojem delovanju, po končani likvidaciji pa tudi priobčijo uspeh vsega poslovanja. Likvidatorji smejo predati zadružno imovino samo na javni dražbi ali na borzi. Odredbe členov 20., 21., 22., 23., 24., 34. in 35. tega zakona veljajo tudi za likvidatorje. Člen 54. Ko se ugodi vsem zadružnim upnikom in se izplačajo vsi dolgovi, se to, kar ostane, vloži v rezervni sklad. Člen 55. Likvidatorji, ki postopajo zoper odredbe členov 52. in 53. tega zakona, so osebno in solidarno z vso svojo imovino odgovorni zadrugi, Če bi iz takega njih delovanja izvirala kakršnakoli škoda za zadrugo in njene upnike. Ta odgovornost zadeva tudi člane nadzorstvenega odbora, če so likvidatorji z njih vednostjo ravnali zoper odredbe členov 52. in 53. tega zakona, pa niso oni ukrenili ničesar, da bi se bilo preprečilo takšno poslovanje likvidatorjev. Po končani likvidaciji se knjige in spisi zadruge iz poslednjih desetih let pa do prestanka zadruge izroče Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu, da jih hrani deset let. Zadružniki ali njih pravni nasledniki kakor tudi zadružni upniki smejo vsak čas pregledati te knjige in spise. Člen 56. 1. Zadruge se ne smejo zadolževati zunaj Zveze brez predhodne odobritve njenega upravnega odbora. Zadruge, ki dobivajo kredite cd Zveze, morajo odkazovati Zvezi svoje prebitke v gotovini. Natančnejše odredbe o tem kakor tudi o dajanju posojil zadrugam in zadružnikom predpiše upravni odbor Zveze s pravilnikom o dajanju posojil (o kreditiranju). 2. Obresti za posojila (kredite), ki jih odobri Zveza zadrugam, določa upravni odbor Zveze; obresti ne smejo biti manjše od 4°/o na leto; samo občni zbor Zveze sme te obresti znižati, in to samo, da se vzdrži zadruga, in na predlog upravnega odbora Zveze. Upravni odbor Zveze sme zviševati poedini zadrugi obresti za posojilo, če se zadruga z dovoljenim kreditom preskrbi drugje z blagom, ki ga proizvaja Zveza v lastnem podjetju. Kdaj in koliko smejo pobirati zadruge kot obresti za obveznosti zadružnikov, določi upravni odbor Zveze s pravilnikom o dajanju posojil. 3. Posojila (krediti), ki jih odobri Zveza zadrugam v blagu ali gotovini, se morajo zavarovati z menico do-tičnih zadrug. Razen tega služijo blago nabavljalnih zadrug in njih terjatve proti Članom kot zastava Zvezi za njene terjatve. Pri stanovanjskih zadrugah morajo biti ta posojila tudi še hipotekarno zavarovana na prvem mestu v prid Zveze na nepremičnih objektih zadruge ali na tistib2 za katere so se ta posojila porabila. Od # kreditnih zadrug sme zahtevati upravni odbor Zveze tudi druga zavarovanja (hipoteke, vrednostne papirje, menice članov za posojila zadruge, odstop terjatev iz prepovedi na službene prejemke zadružnikov, žiro članov upravnega in nadzorstvenega odbora in dr.). 4. Ce smatra Zveza to za potrebno, sme postaviti pri vsaki zadrugi svojega poverjenika, ki nadzira poslovanje zadruge. Poverjenik ima pravico in dolžnost, da ustavi izvršitev sklepov upravnega odbora, o katerih smatra, da so škodljivi koristim Zveze ali zadruge; o tem mora Zvezo takoj obvestiti. Tak sklep sme zadruga izvršiti, če ga Zveza v 14 dneh ne izpremeni ali razveljavi. Stroške za poverjenika trpita Zveza in zadruga vsaka po polovici. 5. Če smatra Zveza na podstavi pismenega poročila revizorjevega ali sicer za potrebno, da se skliči izredni občni zbor zadruge, naloži upravnemu odboru zadruge, naj ga skliče v določenem roku in z določenim dnevnim redom. Če ne bi upravni odbor postopal po tej zahtevi, skliče občni zbor Zveza sama. V teh primerih znaša rok za sklicanje občnega zbora 15 dni. Ta občni zbor si izvoli za predsednika zadružnika, ki ni član nitf upravnega niti nadzorstvenega odbora. Na tem občnem zboru prečita pooblaščenec Zveze poročilo revizorjevo, odnosno odlok upravnega odbora Zveze. Če ne bi občni zbor sklenil primernih ukrepov za zavarovanje koristi Zveze, zadruge in zadružnikov, sme Zveza zadrugo iz svojega članstva izključiti. 6. Ob likvidaciji ali stečaju in če Zveza po podatkih, s katerimi razpolaga, ugotovi, da se z imovino zadruge ne morejo kriti vse njene terjatve, zahteva takoj, da se glede dotične vsote realizira jamstvo zadružnikov po Členu 4., in sicer tako, da se postavi prepoved na službene prejemke vsakega zadružnika do višine, ki jo dovoljuje zakon o civilnih uradnikih- Te prepovedi izvrše brez plačila takse na podstavi neposrednega zaprosila Zveze tista državna in samoupravna oblastva, ki uslužbencem službene prejemke likvidirajo, odnosno izplačujejo; tako pobrane vsote pošljejo dotična oblastva brez odbitka takse za priznanico vsak mesec Zvezi po čekovnem računu Zveze pri poštni hranilnici. Zveza sme to izterjavo izvršiti tudi iz druge imovine zadružnikov, odnosno njih pravnih naslednikov, toda samj5 po redni izvršilni poti. 7. Za svoje terjatve proti zadružnikom sme tudi zadruga v vsakem primeru zahtevati zavarovanje in poravnavo iz službenih prejemkov zadružnikov na isti način pri istih obastvih in z istimi pravicami, določenimi v predhodni (6.) točki. Ista pravica pripada tudi Zvezi za poravnavo vjeh terjatev, ki jih je zadruga odstopila Zvezi. B. Zveza nabavi j alnih zadrug. VI. Obče odredbe. Člen 57 Vse zadruge, ustanovljene po tem zakonu, morajo pristopiti k >Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev« s sedežem v Beogradu. Zadrugo, ki v treh mesecih od dne ustanovitve ne pristopi k Zvezi, sodišče na vlogo Zveze razpusti. Istotako smejo pristopiti k tej Zvezi one nabavljal ne ali konsumne, stanovanjske in kreditne zadruge državnih uslužbencev, ki so bile ustanovljene pred tem zakonom, če spravijo svoja pravila s tem zakonom v sklad, vendar s pogojem, določenim v členu 3. Člen 58. Zveza se ustanavlja z deleži in z omejeno zavezo zadrug. En delež ne sme biti manjši od 500 Din; vsaka zadruga mora na vsakih sto svojih zadružnikov podpisati najmanj en delež. Sprejeta zadruga jamči Zvezi še najmanj za dvakrat toliko, kolikor znaša seštevek vsote vseh njenih deležev, tako za prihodnje obveznosti Zveze kakor tudi za obveznosti, ki jih je Zveza prevzela na se, preden je zadruga pristopila k Zvezi. Člen 59. Zvezi je naloga: 1. da združi v eno kolo vse zadruge državnih uslužbencev, ustanovljene po tem zakonu; 2. da skrbi za ustanavljanje novih zadrug na podstavi tega zakona; 3. da po posebnih revizorjih pregleduje in nadzira poslovanje in stanje svojih zadrug; 4. da nabavlja živila in vse drugo, česar je treba za poslovanje njenih zadrug zaradi občega oskrbovanja zadružnikov; 5. da začne, če se pokaže prilika, tudi sama proizvajati poedina živila in da zaradi tega ustanavlja delavnice, tvornice in temu podobno; 6. da sprejema hranilne vloge zadružnikov in neza-družnikov; 7. da otvarja svojim zadrugam kredite, da podpira s kreditom gradnje in nakupe stanovanj zadrug in da sama zida zadružne domove za stanovanje in za druge namene zadrug in uradniških naprav; 8. da organizira zavarovanje med zadružniki svojih zadrug. 9. da organizira tudi druge vrste skrbstva za podporo v starosti, onemoglosti itd. zadružnikov; v ta namen ustanavlja in postavlja bolniško-posmrtne naprave za državne uslužbence (zadružnike), okrevališča, domove za vzgajanje in negovanje vdov in sirot zadružnikov in podobne naprave; 10. da proti vsakomur predstavlja in zoper vsakogar brani koristi svojih zadrug; 11. da organizira zadružno propagando in zadružno naobrazbo. Člen 60. * Zveza sme zaradi započetka ali udejstvovanja po-edinih svojih namenov stopiti v sporazum ali v zaj ■ 'ni-co s poedinimi ali z vsemi zadružnimi zvezami v kraljevini Jugoslaviji. Istotako sme Zveza skupno s poedinimi ali z vsemi zadružnimi zvezami ustanavljati tudi posebne zadružne naprave. Člen 61. Zveza se lahko ustanovi, če se v ta namen združijo najmanj trije zadružniki, prestane pa šele potem, ko se število njenih zadrug zniža pod tri. Člen 62. Zveza mora imeti svoja pravila, ki morajo obsegati: 1, firmo in sedež Zveze; 2. predmet poslovanja; 3. pogoje za sprejemanje novih zadrug in določbe o prestanku članstva; 4. določbe o tem, koliko in kdaj mora vsaka zadruga prispevati k Zvezi kot svoj delež in kako zadruge jamčijo za obveznosti Zveze; 5. določbe o sestavi in pregledu bilance in porazdelitvi dobička; 6. določbe o sklicevanju občnih zborov, overavljanju sklepov občnega zbora in področju občnega zbora; 7. določbe o tem, koliko zadružnikov je potrebno za polnoveljavno sklepanje na občnem zboru; 8. določbe o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora, koliko oseb sestavlja upravni in koliko nadzorstveni odbor, kakšne so njih pravice in kakšne dolžnosti, kako se nadzira njih poslovanje; 9. določbe o tem, kako se nameščajo uslužbenci Zveze; 10. določbe o tem, kako se objavljajo sklepi Zveze. Člen 63. Čim se Zveza ustanovi, mora njen upravni odbor predložiti prvostopnemu sodišču za mesto Beograd prijavo za vpis zadruge v zadružni register. Tej prijavi se morajo priložiti: 1. pravila Zveze, ki jih podpišejo zastopniki zadrug, ki so Zvezo ustanovile; w 2. prepis zapisnika o volitvi upravnega in nadzorstvenega odbora. Pri tej priliki se morajo podpisati člani upravnega odbora svojeročno pred sodiščem ali pa mu poslati svoje podpise, overovljene po pristojnem oblastvu. Sodišče mora odločiti o vpisu Zveze v register iri odločbo priobčiti ustanoviteljem Zveze najpozneje v treh dneh, ko se mu pravila predlože. Ko sodišče pravila odobri, overovi en izvod, označi na njem. da je Zveza vpisana v register, in ga vrne upravnemu odboru. Druge listine ostanejo pri sodišču. Člen 64. Predpisi členov 12., 13. in 15. zakona veljajo tudi za Zvezo. * VII. Organi Zveze. Člen 65. Zveza mora imeti upravni' in nadzorstveni odbor Člani teh odborov morajo biti izmed članov zadrug, ki so v ZVezi, ne smejo pa biti istočasno člani upravnega ali nadzorstvenega odbora teh zadrug. Člen 66. Pravice, dolžnosti in odgovornost upravnega,in nadzorstvenega odbora nabavljalne zadruge državnih uslužbencev, predpisane v členih 18. in 31. (izvzemši člen 28.) tega zakona, se razprostirajo tudi na upravni in nadzorstveni odbor Zveze. Člen 67. Občni zbori Zveze so redni in izredni. Na občnem zboru ima vsaka zadruga do 500 članov za vsako pričeto stotino po en glas. od 500 lanov navzgor od vsakih pričetih 500 članov po en glas. Člen 68. Redni občni zbor se mora sestati vsako leto naj-kesneje do konca meseca junija. Redni občni zbor: 1. voli zapisnikarja in tri overovatelje zapisnika; 2. sklepa o izpremembah pravil; 3. sklepa o letnem računu Zveze, o porazdelitvi dobička ali popolnitvi izgube; 4. voli člane upravnega in nadzorstvenega odbora; 5. ustanavlja meje, v katerih se sme Zveza gibati pri dovoljevanju kreditov svojim zadrugam; 6. določa skupno vsoto, ki je ne smejo presegati posojila, ki jih Zveza najema, in hranilne vloge, ki se ji poverjajo; 7. sklepa o predlogih upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi o predlogih in pritožbah poedinih članov; 8. voli pooblaščence, če se sklene, da prični Zveza pravdo zoper člane nadzorstvenega odbora; 9. sklepa o prestanku Zveze; 10. voli likvidatorje, če se polnoveljavno sklene, da Zveza prestani. Izredne občne zbore sklicuje upravni odbor po potrebi; ti sklepajo o predmetih, ki se postavljajo na dnevni red. Člen 69. Predpisi členov 35. in 36. o sklicu in delu občnega zbora zadrug veljajo tudi za občni zbor Zveze. Bilanca Zveze se mora natisniti in vročiti pravočasno zadrugam. Člen 70. Glavnica Zveze se tvori tako-Ie: 1. iz deležev, ki jih podpišejo in vplačajo zadruge; 2. iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku pe- tih let pridržuje na leto po ena desetina enomesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Ta del se mora pobrati bodisi naenkrat, bodisi v teku dveh mesecev; 3. iz glavnice, ki se obrazuje tako, da se v teku petih let pobira en odstotek od vseh izplačil iz državne blagajne na nabave, izvršene državi; 4. iz glavnice, ki se obrazuje z odtegljaji, in sicer po 10 (deset) dinarjev na mesec od prejemkov vseh aktivnih državnih uslužbencev I., II. in III. kategorije in po 5 (pet) dinarjev na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, omenjenih v členu 1. tega zakona. Te zneske je odtezati v 36 mesečnih enakih obrokih izza dne 1. julija 1928. Za nove državne uslužbence se začne od-tezanje z dnem, ko se jim izplačajo njih drugi mesečni prejemki. Zneske odtezajo uradoma državne blagajne, pri katerih dobivajo omenjene osebe svoje prejemke ali pokojnine. Odtegnjene zneske vknjižujejo državne blagajne kot depozit Zveze ter jih vlože v istem mesecu, v katerem se poberejo, pri poštni hranilnici na čekovni račun Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu. To glavnico mora uporabljati Zveza prvenstveno za kreditiranje stanovanjskih in kreditnih zadrug- Tako odtegnjene vsote izplača Zveza na zahtevo po smrti tiste osebe, kateri so se odtegovale, njenim pravnim naslednikom. Vsote pod 2. in 3. mora državna blagajna ob koncu . vsakega meseca izročiti blagajni Zveze; te vsote preidejo j končno v last Zveze. Do te glavnice nimajo pravice za-l druge, če bi prestale biti članice Zveze, niti je ne mo- rejo deliti, če bi Zveza prestala. V tem primeru se s tem delom glavnice postopa kakor s prebitkom rezervnega sklada Zveze. V knjigah Zveze se mora voditi vsaka vrsta glavnice posebej. Za obveznosti Zveze jamči v prvi vrsti glavnica zadrug samih; v drugi vrsti in šele potem, ko se izčrpa glavnica po točki 1., jamči glavnica po točki 2. in v tretji vrsti in šele, ko se to izčrpa, glavnica po točki 3. Clen 71. Zadruge, ki se izključijo iz Zveze, jamčijo Zvezi za njene obveznosti še dve leti izza dne 31. decembra onega leta, ko je prestalo njih članstvo v Zvezi. . Delež se izplača na podstavi bilance Zveze za poslednje leto, v katerem je še trajalo jamstvo. Clen 72. Zveza mora obrazovati rezervni sklad, ki se ne sme uporabljati za nič drugega kot za pokrivanje izgub pri poslih, pravilno podvzetih, a s škodo dokončanih. Če bi Zveza prestala, se mora njen preostali rezervni sklad izročiti »Glavni zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji« (»Glavnom Zadružnom Savezu u Kraljevini Jugoslaviji«) v Beogradu, ki ga hrani in pomnožuje z obrestmi; če se ustanovi v kraljevini Jugoslaviji istovetna zveza, ga izroči tej novi zvezi. Člen 73. Z dobičkom, ki se pokaže ob koncu poslovnega teta v poslovanju Zveze, se razpolaga tako, da se določijo: 1. odstotek, ki se po pravilih odredi za rezervni sklad, ki pa nikakor ne sme biti manjši od 50%>; 2. odstotki, ki se po pravilih odrede za razne gospodarske, prosvetne in humanitarne namene, ki jih namer ja Zveza izvrševati; 3. odstotek, ki se po pravilih odredi za pokojninski sklad uslužbencev Zveze. Zveza sme ustanoviti pokojninski sklad tudi za osebje vseh svojih zadrug v smislu pravilnika, ki ga izda upravni odbor; 4. odstotek, ki se po pravilih odredi za nagrade upravnemu in nadzorstvenemu odboru in uslužbencem Zveze; 5. ostanek se uporablja po sklepu rednega občnega zbora za ustanovitev in ojačevanje sklada za pokrivanje raznih škod (Zveze in zadrug) in za ojačevanje sklada za naprave, omenjene v točki 9. člena 59. Na vplačila za deleže poedinih zadrug Zveza ne plačuje nobenih obresti. Člen 74. Zaradi nadzorstva poedinih zadrug mora predpisati Zveza posebna pravila in imeti posebne revizorje. Zveza mora vsako zadrugo pregledati najmanj enkrat v dveh letih. Revizor mora pregledati vse poslovanje in stanje zadruge, vsaka zadruga pa mora revizorju Zveze dovoliti, da ji pregleda: vse poslovanje, vse knjige, bilanco, spise, blagajno, efekte, blago kakor tudi vse ostale listine in vrednosti, ki jih upravlja ali ki jih ima. Istotako mora uprava vsake zadruge dati revizorju vsa potrebna pojasnila, Revizor sestavi o vsakem pregledu zapisnik in ga izroči upravnemu odboru Zveze, ki da na podstavi zapisnika pregledani zadrugi potrebne odredbe. Upravni odbor sme, če se mu zdi primerno, na podstavi revizijskega zapisnika vložiti zoper zadrugo ali zoper poedine njene zadružnike tožbo pri pristojnem sodišču. Upravni odbor mora to storiti, če se ugotovi v zadrugi kazniva zloraba ali če se ugotovi, da je kdo izmed zadružnikov prejel provizijo od zadružnih dobaviteljev. Člen 75. Minister za finance ima pravico imenovati svojega komisarja v Zvezi. Komisar ima pravico kontrolirati vse poslovanje Zveze, da se uveri, ali se vrši to poslovanje po predpisih tega zakona in pravilih Zveze. Upravni in nadzorstveni odhor morata vsaj dva dni pred sestankom vsake svoje seje in vsaj 14 dni pred sestankom občnega zbora obvestiti komisarja o dnevu in uri, kdaj in kje bo seja ali občni zbor, in mu predložiti glavne točke dnevnega reda. VIII. Kazni. Člen 76. Člani upravnega in nadzorstvenega odbora kakor t udi uslužbenci Zveze in zadrug so za vse zlorabe, storjene v upravljanju imovine zadruge ali Zveze, odgovorni tako, kakor državni uradniki za zlorabe v službeni dolžnosti. IX. Ugodnosti. Člen 77 Zadruge in Zveza so oproščene vseh pristojbin pri ustanovitvi, pri potrjanju pravil, knjig in obveznosti za poverjanje podpisov in vobče za vsa opravila, ki jih imajo z državnimi in občinskimi oblastvi. Člen 78. Zadruge in Zveza so oproščene davkov in vseh doklad za poslovanje, glavnico in dohodek. Člen 79. ) od navadnih tarif, določenih za prevoz poedinih vrst blaga. Komisar ministra za finance in revizorji Zveze imajo za potovanja zaradi ustanavljanja in pregledovanja zadrug kakor tudi zaradi prirejanja zadružnih shodov pravico do brezplačne vožnje po državnih železnicah in ladjah. Člen 80. Zadruge in Zveza uživajo vse one ugodnosti, ki jih imajo ali ki bi jih dobila poedina privilegirana podjetja in ki so naštete v zakonu o podpiranju domače industrije v kraljevini Srbiji. Člen 81. Ministrstvo za finance oddaja Zvezi devize za njene nabave iz inozemstva po m (ugodnejšem tečaju, po katerem jih more država nabaviti. Clen 82. Država prepušča kolikor je to mogoče. Zvezi in zadrugam brez vsake odškodnine potrebne prostore za njih poslovanje in zemljišča za gradbo stavb, ki so jim potrebne. Premog in drva iz državnih premogovnikov in gozdov se oddajajo Zvezi in zadrugam po režijskih cenah. X. Prehodne odredbe. Clen 83- Izjemoma se smejo sprejemati v Zvezo nabavljalmn zadrug državnih uslužbencev tudi zadruge uslužbencev samoupravnih teles in zbornic; istotako smejo take osebe biti tudi člani poedinih zadrug državnih uslužbencev, ko izpolnijo iste pogoje kakor državni uslužbenci. Clen 84 Zveza in vse njene zadruge morajo spraviti v enem letu svoja pravila v sklad z odredbami tega zakona. Za to izpremembo pravil zadošča navadna večina na občnem zboru zastopanih glasov, neglede na drugačne predpise pravil, odnosno na število zadružnikov in glasov, ki so potrebni za izpremembo pravil.« V Beogradu, dne 18. januarja 1932.; št. 2350—I. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. 161. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se predpisuje ta-le uredba o velikosti nagrade dnevničarjem civilne hiše Njegovega Veličanstva kralja, glavne kontrole, državnega sveta in pisarne kraljevskih redov.* Clen 1. Dnevničarji, ki opravljajo zvaničniško službo negle-de na kvalifikacijo, se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 1100 dinarjev. Clen 2 Dnevničarji, ki opravljajo sluztteljsko službo, se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 950 dinarjev. Člen 3. Dnevničarji s strokovno tehnično ali obrtniško kvalifikacijo se postavljajo, če opravljajo službo, ki ustreza tej kvalirikaciji, z začetno mesečno nagrado do 1200 dinarjev. Clen 4. Dnevničarji s popolno fakultetno Izobrazbo, če opravljajo službo, ki ustreza tej kvalifikaciji, se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 1400 dinarjev. Clen 5. Po vsakem drugem letu neprekinjene in neoporečne službe se sme zvišati mesečna nagrada, m sicer: a) dnevničarjem iz člena 1. za 50 dinarjev; b) dnevničarjem iz člena 2. za 40 dinarjev; c) dnevničarjem iz člena 3. za 60 dinarjev; č) dnevničarjem iz člena 4. za 80 dinarjev. Člen 6 Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v moč, na delu v službi države z večjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado, toda rokovi iz člena 5. se morajo šteti od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade za dotično vrsto službe. Clen 7. Ta uredba slopi v moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinahe. V Beogradu, dne 2. januarja 1932.; Al. br. 2474/31. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r. Minister za finance dr. Mil. Dordevič s. r. - ■ — 162. Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem to-le uredbo o velikosti nagrade dnevničarjem v resortu ministrstva za prosveto.* Člen 1. Dnevničarjem se odreja nagrada po vrsti službe, ki jo vrše, in po draginjskem razredu kraja, kjer so postavljeni, po tej-le razpredelnici: ► 1 NO Č. a N Vrsta služe Začetna nagrada v draglnskem razreda . 1 i_L' . n« mesec dinarjev 1 Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo, neglede na kvalifikacijo do 1100 do 950 do 860 2 Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo do 950 do 850 do 760 3 Dnevničarji s strokovno tehnično in obrtno kvalifikacijo, če vrše službo. ki ustreza tej kvalifikaciji do 1200 do 1100 do 1000 4 Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če vrše službo, ki ustreza tej kvalifikaciji do 14(X' do 130f' do 1200 Clen 2. Po vsakem dovršenem drugem letu neoporečne službe se sme nagrada zvišati, in sicer: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. februarja 1932.J šts 27/XI/72. 5; februarja 1932.; št, 27/Xl/73. a) dnevničarjem pod zap. št. 1 razpredelnice za 50 dinarjev; b) dnevničarjem pod zap. št. 2 razpredelnice za 40 dinarjev; c) dnevničarjem pod zap. št. 3 razpredelnice za 60 dinarjev; č) dnevničarjem pod zap. št. 4 razpredelnice za 80 dinarjev. Clen 3. Dnevničarji, ki se zateko na dan. ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi z višjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za zvišanje nagrade iz člena 2. se jim štejejo od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1. Clen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 26. januarja 1932.; P. br. 1170. Minister za prosveto Dr. Drag. S. Kojič s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s r. 163. Podaljšava začasnega trgovinskega aranžmana z Rumunijo.* Začasni trgovinski aranžma, sklenjen med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo dne 4. avgusta 1930., je podaljšan z izmeno not za šest mesecev, t. j. od dne 1. januarja do dne 1. julija 1932. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 1. februarja 1932.; Pov. br. 1359. 164. Popravek k zakonu o gozdih.** V § 187., točki 2., zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., razglašenega v »Službenih novinah« z dne 31. decembra 1929., št. 307,*** je pomotoma natisnjeno, da prestane veljati razpis o gozdih ministra za notranje posle kraljevine Crne Gore vsem upravnim oblastvom z dne 16. aprila 1908., mora pa stati 1909. S tem se popravlja ta pomota. Iz ministrstva za šume in rudnike v Beogradu, dne 29. januarja 1932.; št. 1899. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. februarja 1932., št. 27/XI/82. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. februarja 1932., št. 27/XI/86. *** »Uradni list« št. 162/35 iz I. 1929./1930. Banove uredbe. 165. Razglas. Na razpis ministrstva za poljedelstvo z dne 24. aprila 1931., br. 26.695/IV, predpisujem na podstavi čl. 43., j točka 8. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kuž-j nih bolezni z dne 14. junija 1928. (»Uradni list« z dne 22. avgusta 1928., št. 287/80) radi enotnega izvrševanja nastopna navodila za čiščenje in razkuževanje hlevov, staj in predmetov, ki so prišli v dotiko z bolnimi ali sumljivimi živalmi ob živalskih kužnih boleznih, in za neškodljivo odpravljanje živalskih trupel. i. Razkuževanje hlevov in drugih predmetov spada med najvažnejše ukrepe, ki naj služijo zaščiti domačih živali pred kužnimi boleznimi in njih zatiranju; zato se mora izvršiti čim temeljiteje in tako, da se res uničijo povzročitelji kužnih bolezni. Desinfekcija mora biti 'radi tega vsestranska in popolna ter mora obsegati vse prostore in predmete, glede katerih je na podlagi izkustev in vede ugotovljeno, da se okužijo ob pojavu kužne bolezni. Po členu 43., tpčki 8., zakona z,dne 14. junija 1928. o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni se mora čiščenje in razkuženje praviloma opravljati pod vodstvom in nadzorstvom državnega (uradnega) veterinarja, žandarmerije ali druge zaupne osebe (organa), ki jo sresko oblastvo odredi za to. Uradni veterinar je dolžan, da prizadeto osebo pouči, kako je izvršiti razkuženje hlevov, prostorov in predmetov, s katerimi sredstvi iu katerih odredb 'se je pri tem držati. Po odredbah člena 107., točke 2., pravkar omenie-nega zakona so občine dolžne, da nabavijo razkužila, kolikor jih ne more nabaviti lastnik obolelih'živali sam. Običajna razkužila so: alkalijški Jugi (soda, luga a sol = pepelik), mazljivo milo, živo apno (apijeiu bele':),' soliter in kuhinjska sol, karbolova kislina, kreolin. kre-solin, bacilol, lizol, razredčina klorovega apna. kapoi it, formalin, sublimat i. dr. Vroča voda (100° C) ali vr i vodna para enake toplote, sama ali združena z razku il-nimi sredstvi uniči v najkrajšem Času vso moč okužila. Žarkom žgoče vročine se ne more ustavljati nobena kužnina. Radi tega se razkužujejo na ta način najhitreje in najizdatneje predmeti, ki prenesejo plamen, ogenj ali žarenje. Izredno učinkovito'se ižvaja razkuženje s posebnimi napravami (desinfektorji). Razkuževanje podpre izdatno očiščenje prostorov in predmetov z mehaničnimi sredstvi — z vročo vodo. s solnčno svetlobo, s sodo ali z apnom. Zato naj se predhodno vse očisti pred razkuževanjem. Pri razkuževanju samem je zlasti paziti na sledeče: Predmete, ki so še uporabni, je treba najskrbneje očistiti in razkužiti, pokvarjene in neuporabne predmete brez vrednosti in pa tiste, katerih ni mogoče zanesljivo razkužiti, je pa uničiti. Za razkuževanje naj se uporabljajo taka razkužila, ki uničijo okužilo trajno, ne pokvarijo pa obenem do-tičnih predmetov. Izbrati se morajo torej zanesljivo učinkujoča, toda preprosta t. j. najobičajnejša in najcenejša sredstva, kakršno je n. pr. jedko (t. j. živo, nepogašeno) apno, ki je preizkušeno sredstvo za razkuževanje in se dobi povsod. Živo apno, ki še ni sprhnelo, razpade — z dodatkom približno dveh tretjin litra vode na kg živega apna — v suh prah. Ta prah se s pridom uporablja zlasti za posipanje živalskih trupel, netlakovanih hlevskih tal in drugih prostorov, ki se hočejo razkužiti. 20-odstotna razredčina živega apna (t. j. 1 kg nepogaše nega apna na pet litrov vode) je najpripravnejše sred stvo za beljenje sten, za pomivanje tal, za polivanje gno ja. gnojišč itd. Belež je treba za vsakokratno uporabo nanovo pripraviti. V redek belež (1 del apna in 60—100 delov vode) pa se vlagajo navadno kože in živalski odpadki. Gnojnica v gnojnih jamah se razkuži s tem, da se primeša gnojnici zadostna količina živega apna 11:51. Okužene hleve, v katerih so bolne živali, je treba zadostno zračiti ter gnoj iz teh hlevov večkrat odstranil, in razkužiti z apnenim beležem, ki se pa mora za vsakokratno uporabo pripraviti nanovo. Gnoj naj se nabira na primernem prostoru. Hkratu je očistiti tla in žlebe, po katerih se odteka seč. ter jih splakniti z vodo in primerno razkužilno razredčino. Završna razkužitev okuženih staj hlevov se izvaja tako-le: Najprej se odstrani gnoj; oprezno se izvozi na njivo in podorje, ali pa začasno pokrije z zemljo, oziroma sežge ali pa posuje z zdrobljenim nepogašenim apnom, pomešanim s pepelom in globoko zagrebe. Prav tako se uniči seno (krma) ali stelja, ki so jo onesnažile okužene ali okužbe sumljive živali. Ko je gnoj odstranjen, se očistijo strop in stene in pometejo hlevska tla. Nato se prične razkuževanje stropa in, če je treba, tudi podstrešja, če strop prepušča in je podstrešje kakorkoli onesnaženo, konečno se razkužijo stene in naposled tla. Strop, tramovje, stebri itd. se razkužijo — kakršno je pač gradivo — tako kakor stene. Zidane stene je treba ostrgati in nato v primernih presledkih ponovno (najmanj trikrat) pobeliti z apnenim beležem, nanovo pripravljenim ali prav tolikokrat močno poškropiti z 2 in pol do 3 odstotno formalinovo razredčino. Za trikratno poškropljenje stene se potrebuje približno s/t litra raz-kužilne tekočine na kvadratni meter. Še dobre lesene stene se pomijejo — ko so se odstranila mašila (n. pr. mah) — z vročim lugom ali z vročo (3°/o) razredčino mazljivega mila, nato se pobelijo z apnenim (ali s klorovim) beležem ali pa poškropijo z 2 in pol odstotno formalinovo razredčino, t. j. 1 kg formalina na 40 litrov vode. Še dobre stene iz protja ali iz drugih pletenin se skrbno razkužijo potem, ko se je odstranil poškodovani omet iz ilovice, nato pa omečejo z drugo ilovico. Z oljnato barvo pleskane stene in drugi predmeti se omijejo temeljito z 2 in pol odstotno formalinovo ali s 3 do 5 odstotno lizolovo ali kreolinovo razredčino. Okrušena mesta je prav tako najprej omiti z vročim lu- gom in poškropiti ponovno in temeljito z razkužilom, če se stene ne prepleskajo nanovo. Stebri, pregraje, vrata, okviri itd. se očistijo prav tako kakor stene, kakršno je pač gradivo. Železno orodje in železne predmete (verige) je treba izžariti v ognju, če pa so pritrjene, očistiti z vročim lugom in namazati ali močno poškropiti z razkužilno razredčino. Leseni predmeti: gare, jasli, vedra, korita, čistilno orodje in drugi predmeti iz lesa se sežgejo, če so brez vrednosti ali že toliko poškodovani, da jih ni mogoče več zanesljivo razkužiti; če so pa navedeni predmeti še uporabni, se očistijo z vročim lugom ali z razredčino mazljivega mila, oblijejo z vodo ter na to namažejo, odnosno poškropijo ponovno z razkužilno razredčino. Majhni predmeti pa naj ležijo v taki tekočini najmanj 24 ur. Trpežna hlevska tla (n. pr. trden cementni tlak, v cement vložena trdo žgana opeka, kamenit tlak, dober lesen pod in podobno) se pomijejo z vročim lugom ali z razredčino mazljivega mila, nato pobelijo z jakim apnenim beležem ali pa izdatno poškropijo (namažejo) s kakšnim drugim razkužilom. Slab (razpokan) tlak kakor tudi lesena že pokvarjena, premočena tla (pod) je treba razdreti; potem se odstranijo najprej vrhnje zemeljske plasti, ki so ponesnažene (prepojene) po živalskih odpadkih. nato se posujejo tla z zdrobljenim živim apnom. Dobri kamni in zdrav les (nanovo ostružen) se morejo zopet uporabiti za hlevska tla (pod), vendar šele po predhodnem razkuženju. Ako tla niso tlakovana, se morajo vrhnje plasti, ki so ponesnažene in prepojene z živalskimi odpadki, odkopati. Nato se posujejo tla z zdrobljenim živim apnom, odkopano pa se nadomesti z novo prstjo ali ilovico in podobnim materialom. Odkopano zemljo (i. dr.) je treba izvoziti na njivo, politi z apnenim beležem ali drugo razkužilno tekočino in jo potem globoko podorati ali zakopati. Okužene hleve, zgrajene iz protja ali dragih pletenin brez pomembne vrednosti, je podreti in sežgati. Kadarkoli nastopi potreba razkuženja hlevov, staj, in raznih predmetov, se je odločiti za oni način desin-fekcije, ki obeta v dotičnem primeru najboljši in obenem najracionalnejši uspeh. Prej omenjene odredbe za razkuževanje hlevov, staj, in predmetov, ki so v teh hlevih, je uporabljati tudi takrat, kadar je treba razkužiti podobne, zaprte prostore* v katerih so stale bolne (okužene) živali, kakor tudi vse stranske prostore n. pr. orodnico, sedlenico, prostore za čiščenje itd. in prostore za hlevsko osebje. Po dovršeni desinfekciji se mora hlev še dobro prezračiti. Usnjino (uzde, brzde, vprego), plahte in podpase je najprej odrgniti z vročo milnico, nato pa vložiti za tri ure v razkužilno tekočino (2 in pol odstotni formalin ali 3 odstotni kreolin); usnjeni predmeti naj se namažejo z mastjo, še preden se osušijo. Žimnate blazine od vprege in sedel se vložijo za najmanj 3 ure v 2 in pol do 3 odstotno formalinovo razredčino, ki je prikladna za razkuževanje skoraj vseh predmetov, ki jih je treba razkužiti, uporablja se pa posebno za razkuževanje usnjine, obleke, odej, dlake in itd. Vozovi, na katerih so se izvozili iz hleva gnoj, odkopana prst in drugo ali mrhovina, se razkužijo tako kakor ostale hlevske potrebščine. Na zakuženih pašnikih se sme živina zopet pasti šele po preteku štirih tednov, odkar so bile bolne živali zadnjič na paši. Z živalskimi odpadki se ravna tako kakor z gnojem iz zakuženih hlevoys Če se pokaže potreba, se odredi vrhu tega čiščenje . in razkuženje dvorišč, torišč, ograj, napajališč (korit) itd. in potov, po katerih je šla ali hodila bolna ali ; okužbe sumljiva živina, ali celo tudi onih oseb — (zlasti ' njih obleke in obuval) — ki so prihajale po svojem poklicu ali kakorkoli v dotiko z bolnimi ali sumljivimi ži- j valmi, z živalskimi trupli ali z živalskimi odpadki itd. (čl. 33. že navedenega zakona). Če je treba, naj se odredi | tudi čiščenje in razkuženje takih živali, ki bi utegnile prenesti kužne kali, odnosno dotično kužno bolezen na druge živali. II. Neškodljivo odpravljanje trupel poginulih živali.. Po čl. 30. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. se morajo trupla poginulih živali — neglede na to, za kakšno boleznijo so živali poginile — takoj na varen in najprimernejši način odpraviti in po predpisih globoko zakopati. Ob kakšnih pogojih se smejo živalska trupla in njih deli uporabljati za tehnične namene, predpiše ministrstvo za poljedelstvo. Čl. 39., odstavek 3., lit. c) omenjenega zakona odreja, da se morajo trupla živali, ki so poginule za kužno boleznijo — (ali če gre za sum kužne bolezni) — čuvati ob potrebnih varnostnih ukrepih na ločenem kraju, dokler ne pride pozvani veterinar; trupla živali (dele trupel) je treba do dokončne odstranitve pokriti z zemljo (prstjo), s plahtami itd., da se prepreči, da pridejo z njimi v dotiko druge živali in muhe. Trupla živali (deli trupel), ki se morajo neškodljivo odpraviti, je treba, še preden se naložijo na voz in odpeljejo na mrhovišče, posuti ali politi z razkužilom. Voz, s katerim se izvrši prevoz, mora biti za to prikladno urejen; razen tega je treba mrhovino na vozu pokriti (s plahto, slamo). Skrbeti je vsekakor za to, da se prepreči širjenje kužne bolezni. Za ta namen so torej najpriklad-nejši pokriti vozovi. Vsak tak voz je treba po uporabi očistiti in razkužiti. Ako se ne dovoli, da bi se odpeljala trupla živali (deli živalskih trupel), ki so poginile za nevarno kužno boleznijo (n. pr. za vraničnim prisddom, šustavcem) iz okuženega kraja na oddaljeno občinsko mrhovišče (za-grebališče), odnosno na zasebno mrhovišče pristojnega Tionjača, ker bi se mogle med prevozom zatrositi kužne kali (okuživo) v druge kraje, se odredi, da se zakopljejo živalska trupla po predpisih na najbližjem prikladnem mestu. Mrhovišča se morajo napraviti tamkaj, kjer spoznajo upravna oblastva, da so potrebna. Prostor za zakopavanje živalskih trupel (za mrhovišče) določijo občine, ker je po členih 30. in 31. zakona z dne 14. junija 1928. odpravljanje živalskih trupel dolžnost občine. Prostor odobri pristojno sresko oblastvo. Pri tem je strogo paziti na to, da se izberejo samo taki prostori, ki ustrezajo po svoji legi tako veterinarsko-policijskim kakor tudi zdravstvenim potrebam. Za mrhovišče je treba izbrati samoten, položen prostor, ki je zadosti oddaljen od ljudskih prebivališč, dvorcev, hlevov, javnih potov, pašnikov, vodnjakov, napajališč, studencev in drugih tekočih voda in stokov. Iz tega razloga je treba izbrati le taka mesta, kjer ni pričakovati, da bi se mogle kužne kali (ob hudih nalivih) po naraslih vodah raztrositi po drugih nižje ležečih travnikih, pašnikih itd. Jame za mrhovino je treba izkopati v vrstah in tako globoko, da se pokrijejo živalska trupla (deli trupel) z najmanj 2 metra debelo zemeljsko plastjo. Jame morajo biti torej najmanj 2 metra globoke in brez podtalne vode. Zato so peščena tla in prodnat svet prikladnejši za mrhovišče ko studenčnata zemljišča ali vlažna ilovnata (glinasta) tla. Preden se trupla okuženih živali zakopljejo, jih je politi s primernim razkužilom ali posuti z nepogašenim apnom, pomešanim s pepelom. Vsako mrhovišče (zagrebališče) se mora ograditi. Ograja mora biti trdna, najmanj 2 metra visoka in tako gosta, da živali ne morejo prehajati skozi. Prav tako je treba ograditi vsako drugo mesto, na katerem so zakopali po neizogibni potrebi trupla živali. Dobro je, pokriti tako mesto s trnjem in navaliti nanj kamenja. Po takih prostorih pasti živino ni dopustno, prav tako se ne sme pokrmiti ali porabiti za steljo seno iz mrhovišča ali spravljati druga krma ali stelja na mrho-višču. Odkopavanje jam in izkopavanje kosti iz njih je dopustno le z dovoljenjem pristojnega sreskega oblastva. Dovoljenje za to se sme dati šele po preteku 25 let od časa, ko so bila dotična živalska trupla zakopana, in sploh le takrat, če je ves drob (i. dr.) popolnoma strohnel in je zagotovljeno, da se bodo kosti predelale neposredno. Prav tako sme dovoliti sresko oblastvo ponovno uporabo mrhovišča šele tedaj, ko je mrhovina popolnoma strohnela. Na termičen način se uničujejo živalska trupla (deli trupel) v obratovališčih, ki so za to urejena in oblastveno odobrena. Uniči se mrhovina tudi tako, da se razkosana in obilo polita s petrolejem ali s katranom sežge na prikladnem mestu, kjer ni nobene nevarnosti za okolico. Vse, česar ne uniči ogenj, naj se zakoplje. Termično opravljanje je posebno umestno v primerih členov 53., 54., (55.), 56., 60., 62. in 90. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni. Na termokemičen način se smejo predelati živalska trupla (deli živalskih trupel i. dr.) le v obratovališčih, ki so za to urejena in oblastveno odobrena. Ta postopek pa mora biti tak, da se uničijo z njim zanesljivo kužne kali ter živalski in rastlinski paraziti in da je po takem postopku nemogoče dotične živalske dele in izdelke iz njih uporabiti za človeško hrano. Prav tako, kakor je treba urediti občinska mrhovišča, morajo biti urejena tudi zasebna mrhovišča konja-čev. Vse, kar velja za občinska, velja tudi za zasebna mrhovišča. III. Po členu 44. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni je občinsko oblastvo odgovorno za točno izvrševanje ukrepov, ki se odredijo v smislu prednjih navodil, sresko oblastvo pa ga mora v tem nadzirati. IV. Kdor postopa zoper te odredbe, ki se priobčujejo na podstavi dotičnih členov »zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužniji bolezni z dne 14. junija 1928.«, bo kaznovan po določilih IX. poglavja pravkar navedenega zakona. Ta razglas stopi v veljavo in dobi obvezno moč r dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Takrat prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi o tem predmetu, ki nasprotujejo tem navodilom. Na ta razglas se opozarjajo zaradi uporabljanja, odnosno izvrševanja prednjih odredb vsa podrejena obče-upravna in občinska oblastva, veterinarji, organi in vse osebe, ki sodelujejo pri razkuževanju hlevov in pri neškodljivem odpravljanju živalskih trupel. Z vsebino razglasa je treba seznaniti po običajni poti tudi občinstvo zaradi ravnanja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. februarja 1932. Ban; dr. Marušič s. r. 166 Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 811/2. Objava. Občina Blagovica, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1932. II. No. 1239/1. Objava. Občina Dedni dol, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90-—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din o-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 125/2. Objava. Občina Dob* v srezu kamniškem, bo pobirala od • dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma iti konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 50-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1932. II. No. 3366/1. Objava. Občina Dolenja Podgora, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: po Din 100 od hi vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. januarja 1932. II. No. 293/1. Objava. Občina Gotenica, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 90-—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 31.524/1. Objava. Občina Hajdina, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od lil stopnje alkohola špirita, zganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—. Kraljevska banska upirava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. februarja 1932. II. No. 288/1. Objava. Občina Jezersko, v srezu kranjskem, bo pobirala od dne\ja razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 29.742/2. ! Objava. Občina Kapela, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: jis1;. a) od 100 1 vina Din 50’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. februarja 1932. IT. No. 31.183/1. Objava. Občina Lancovo, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od 100 1 piva Din 50-—, c) od lil stopnje alkohola špirita, Žganja, likerja, nima in konjaka Din 8*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 3962/1. Objava. Občina Medvode, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: % a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 5—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 2097/1. Objava. Občina Mekinje, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 l vinskega mošta Din 100*—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1932 II. No. 31.516/1. Objava. Občina Mokronog, v srezu krškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine; a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7—, d) od goveda nad 1 letom Din 25’—, e) od goveda pod 1 letom Din 15’—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932, II. No. 2004/1. Objava. Občina Peče, v srezu kamniškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100*—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. januarja 1932. II. No. 30.419/1. Objava. Občin: Pijava gorica, srezu ljubljanskem, bo pobirala od uneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 piva Din 20*—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. i II. No. 31108/1. Objava. Občina Polom, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 130*—, b) od 100 1 piva Din 100-—, c) od hi stopnje alkouoia spirna, zganja, likerja, ruma in konjaka Din 7*—, č) od goveda nad 1 letom Din 13*—, d) od goveda pod 1 letom Din 10-—, e) od prašičev Din 8*—, f) od drobnice Din 5*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 31.107/1. Objava. Občina Račna, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100*- c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8*—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932. II. No. 30682/1. Objava. Občina Radence, v srezu črnomeljskem. bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: »1 od 100 1 vina Din 100*—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, c) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. januarja 1932. II. No. 30067/1. Objava. Občina Slivnica, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 70-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—, c) od 100 1 piva Din 100—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15-—, e) od goveda pod 1 letom Din 10—, f) od prašičev Din 10-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932 II. No. 3904/1. Objava. Občina Stražišče, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 140-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 70— c) od 100 1 piva Din 30-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, Ilkerj«, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 6-—, e) od goveda pod 1 letom Din 3-—, f) od prašičev Din 3—, g) od drobnice Din 3‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932 II. No. 1966/1. Objava Občina Suhor, v srezu metliškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine* a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, f) od prašičev Din 10—, g) od drobnice Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. februarja 1932. II. No. 30.556/1. Objava. Občina Vitan, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1932. II. No. 26413/2. Objava. Občina Vuzenica, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 20'—, f) od prašičev Din 15*—, g) od drobnice Din 5—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10"—< Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarn^ »Merkur« g Ljubljamj njen predstavnik: Otmar MicMlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 13. kosu letnika III. z dne 17. februarja 1932. Razglasi kraljevske banske uprave v‘. No. 2210/5. 659 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini °d l.^februarja do 7. februarja 1932. Po naredbi ministrstva /.a narodno zdravje S- br. 4948 z dne 21. marca 1930. O — Srez Ostali ► S O c O 2 ° > 03 "G Umrli V-4i GM 18 o ► O Skupina tifuznih bolezni. Celje............. Dolnja Lendava Kranj............. Litija............ Ljubljana (srez) Radovljica . . . . 1 - Vseea . Škrlatinka. — Searlatina. Krežice ................... Celje...................... Dolnja Lendava............. Cornjigrad................. Kamnik..................... ................... Kočevje ................... Krško...................... Laško ..................... Litija..................... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . -"jaribor levi breg . . . JJaribor (mesto) .... {uurska Sobota............. ”°vo mesto................. {?revalje ................ Rtuj...................... {/ul (mesto)............... Radovljica................. slovenjgradec.............. Vsega . . . 51 j 11 11 — Ošpice. — Morbilli. Celje............ i?l.ie (mesto) feLia............ .... Vsega . . . — 40 2j — 22 121 85 24 61 9 3 li- li 51 2 3 43 48 Me; Nalezljivo vnetje možganov, ningitis cerebrospinalis epidemica. (srez) aribor levi breg 1 1 2 — — 1 1 i . . • 2 1 — 1 2 Srez Ostali Na novo oboleli ► s fc. v O Umrli o — v-e C M ° O > Skupina tifuznih bolezni. Brežice 14 14 __ Celje 2 15 11 4 2 Celje (mesto) — 1 1 — — Črnomelj — 3 3 — — Dolnja Lendava 2 16 9 2 7 Gornjigrad — 15 15 — — Kamnik — 1 1 — — Kranj 1 11 9 3 — Konjice — 9 8 — 1 Krško 1 26 25 9 — Laško 1 1 — — Litija 1 6 6 1 — Logatec — 8 8 — Ljubljana (mesto) . . . 2 17 17 2 — Ljubljana (srez) .... — 25 23 2 — Ljutomer 1 15 16 — — Maribor desni breg . . 3 2 — 1 Maribor levi breg . . . — 2 1 1 — Maribor (mesto) .... — 2 2 — — Murska Sobota — 2 2 — — Novo mesto — 6 4 2 — Prevalje 2 4 5 1 — Ptuj — 6 5 — 1 Ptuj (mesto) — 1 1 — — Radovljica 1 6 6 — 1 Slovenjgradec 1 9 8 — 2 Šmarje pri Jelšah .... ~- 8 7 1 — Vsega . . . 14 232 210 22 14 Griža. — Dysenteria. Brežice Črnomelj — 1 63 1 50 13 — Dolnja Lendava Kamnik Kranj 57 1 9 37 1 2 17 3 Kočevje 67 61 6 Krško 14 10 4 Litija 1 1 Logatec 7 3 3 1 Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto)' . . . Ljutomer Metlika Murska Sobota Novo mesto Prevalje Ptuj Radovljica Slovenjgradec II II 1 II 1 I - 2 13 6 3 6 21 14 31 1 3 2 13 4 2 3 15 8 26 1 2 1 2 1 3 5 6 5 1 1 Vsega . . . 1 |313 242 67 5 Dušljivi kašelj. — Dolnja Lendava - Pertussis 21 2 . Ljutomer Murska Sobota 1 20 20 1 — — Ptuj 209 155 9 45 Ptuj (mesto) — 7 7 Vsega . . . 1 238 185 9 45 Srez a ■e> n D o _ o B O z ° Ozdraveli Umrli Ostanejo 1 v oskrbi | Škrlatinka. — Scarlatina. Brežice 2 17 18 1 Celje . . . 10 21 27 — 4 Celje (mesto) 1 11 11 1 Črnomelj — 15 15 — — Dolnja Lendava — 7 3 4 Gornjigrad — 2 2 — Kamnik 4 25 26 3 Kranj — 32 21 -- 11 Kočevje 4 21 20 1 4 Konjice — 7 7 — Krško 2 9 9 1 1 Laško 1 4 4 1 Litija 1 39 39 — 1 Logatec — 12 8 1 3 Ljubljana (srez) .... — 35 31 1 3 Ljubljana (mesto) . . • 3 55 56 2 — Ljutomer 2 24 26 — — Maribor desni breg ■ • — 15 15 — — Maribor levi breg . . . 1 16 16 — 1 Maribor (mesto) .... 3 14 13 — 4 Metlika — 15 14 — 1 Murska Sobota 1 11 12 — — Novo mesto 3 7 5 2 3 Prevalje 1 7 7 —* 1 Ptuj 3 27 23 6 1 Ptuj (mesto) — 6 6 — — Radovljica 1 107 104 4 — Slovenjgradec — 6 5 1 — Šmarje pri Jelšah .... 5 4 9 — Vsega . . • I 48|57l|552| 19! 48 Ošpice. — Morbilli. Brežice 10 10' — — Celje 360 307; 1 52 Celje fmesto) — 11 ll1 — — Črnomelj — 83 83 — — Dolnja Lendava — 3 3 — — Kočevje — 97 97 — — Konjice — 29 26 — 3 Krško — 3 3 — — Litija — 4 4 — — Ljutomer — 384 382 2 — Maribor levi breg . . . — 9 9 — — Maribor (mesto) .... 51 51 — — Metlika *— 63 63 — — Murska Sobota — 34 33 1 — Novo mesto 12 74 86 — — Prevalje — 1 1 — — Ptuj 22 669 633 28 30 Ptuj (mesto) 5 49 54 - Radovljica — 1 1 — — Šmarje pri Jelšah .... — 10 10 Vsega . . • 39 I945|l867 32 85 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Celje (mesto) — 1 — 1 — Črnomelj — 1 1 Kamnik — 4 3 1 Kranj — 1 — 1 — Konjice — 1 — 1 Krško — 1 — 1 Laško — 1 — 1 Logatec — 1 — 1 Ljubljana (srez) .... — 1 1 Ljubljana (mesto) . . . 5 2 3 Maribor desni breg • . — 1 — 1 — Maribor levi breg . . . — 1 — 1 Maribor (mesto) .... — 2 1 1 Novo mesto — 1 1 Slovenjgradec — 1 — 1 Šmarje pri Jelšah . - . . 1 1 — Vsega . . . — 24 11 13 1- S r e z Ostali o_ ► s o <“ = o o-S z ° Ozdraveli Umrli O — 7-e C J* o * Davica. — Diphtcria et Croup. Brežice 13 109 80 15 27 Celje 5 82 72 14 1 Celje (mesto) — 16 15 1 Črnomelj . — 14 13 1 — Dolnja Lendava 1 11 7 4 1 Gornjigrad — 24 10 5 9 Kamnik 5 20 17 8 — K rani 2 51 38 5 10 Kočevje 2 32 29 4 1 Konjice — 37 29 7 1 Krško 15 86 95 3 3 Laško 2 20 19 3 — Litija — 68 62 4 2 Logatec — 56 47 4 5 Ljubljana (srez) .... 11 115102 15 9 Ljubljana (mesto) . . . 14 67 76 2 3 Ljutomer 4 50 46 6 3 Maribor desni breg . . 5 66 55 11 5 Maribor levi breg . . . 10 173 147 17 19 Maribor (mesto) .... 6 65 63 3 5 Metlika — 5 3 — 2 Murska Sobota 4 72 63 8 5 Novo mesto — 30 23 5 2 Prevalje 5 36 36 3 2 Ptuj 2 56 42 14 2 Ptuj (mesto) — 2 2 — — Radovljica 2 27 25 3 1 Slovenjgradec — 24 23 1 — Šmarje pri Jelšah .... 6 150 133 10 13 Vsega . . . |ll4 >564 (372|l75|l31 o _ © Srez a +3 S* C o > aS u tm B =•2 O Z ° T3* («3 0 * u Šen. — Erysipelas. Brežice.................. Celje.................... Celje (mesto)............ Črnomelj................. Dolnja Lendava........... Gornjigrad............... Kamnik................... Kranj.............. . . Kočevje ................. Konjice................. Krško.................... Laško .................. Litija.................. Logatec................. Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . . Ljutomer................ Maribor desni breg • Maribor levi breg . . Maribor (mesto) . . . Metlika................. Murska Sobota........... Novo mesto.............. Prevalje ............... Ptuj.................... Ptuj (mesto)............ Radovljica.............. Slovenjgradec........... Šmarje pri Jelšah . . . 4 3 1 1 21 18 3 1 5 5 — — — 11 9 — 2 — 5 3 1 1 — 7 5 1 1 — 6 5 1 — 13 12 — 1 — 10 10 — — — 7 7 -- — — 9 8 1 — — 5 5 - — — 8 7 1 — 6 5 1 — — 6 5 — 1 6 40 42 2 2 1 8 9 — — 1 16 17 — — — 9 8 — 1 — 31 30 1 — — 3 2 1 — — 7 7 — — — 12 12 — — >— 11 11 — — 1 21 20 1 1 — 3 3 — — — 24 21 — 3 1 7 8 — — — 17 15 — 2 11 |382|312| 12| 19 Anthrax. Vsega . . . Vranični prisad. Brežice Črnomelj Ptuj Šmarje pri Jelšah Vsega Steklina. — Lyssa (rabies). Celje Krško Maribor desni breg Vsega Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežice............... Celje ................ Dolnja Lendava . . . Kamnik ............... Kranj................. Konjice............... Krško................. Litija................ Ljubljana (srez) . . Ljubljana (mesto) . Ljutomer ....... Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . . Ptuj.................. Radovljica............ Slovenjgradec . . . . 2 1 1 — 3 1 3 — 1 — 1 — 2 1 1 — 4 2 2 — 1 1 — -— 1 — 1 — 1 1 — — 2 1 1 1 t ■ — 3 2 1 — 2 1 1 4 2 2 1 - 1 3 1 2 — 4 1 2 1 1 1 - 1 1 — Vsega ... I 1 Otročična vročica. — puerperalis. 371 17| 20| 1 Sepsis Dolnja Lendava . . Kočevje ............ Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor levi breg Novo mesto .... Prevalje............. Ptuj................. Slovenjgradec . . . Šmarje pri Jelšah Vsega . ll 1 — 1 1 1 — 1 6 1 2 1 — — 1 — 1 1 1 1 . 2 17 9 10 Otrpnenje tilnika. — Polyomyclit‘s acuta. Maribor levi breg Novo mesto .... Prevalje............. Vsega ... | 2 I Hripa. — Grippe, Celje ................ Konjice............... Maribor levi breg Maribor (mesto) . Šmarje pri Jelšah Vsega 13 18 15 629 39 11 18 15 627 39 714,710| Koze. — Variola veia. Maribor desni breg Vsega . -11 Vnetje primševne slinavke. Parotitis epid. Murska Sobota. Vsega ... | — | l| ll Ljubljana, dne 31. januarja 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovi^ v Ljubljani. VI. No. 3607/17. 661 Razpis. v Na osnovi zakona o državnem računovodstvu (čl. 82. do 105. in oddelka . — pogodbe in nabave) se razpisuje Pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, juleka in mlečnih izdelkov, kruha moke jn mlevskih izdelkov, špecerijskega in “Olonijalnega blaga ter hišnih potrebščin v kolikor posamezni zavodi nekakih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji, ali jih ne krijejo na drug način ~ v proračunskem letu 1932./33., to je *a dobo od 1. aprila 1932. do 31. mar-ca 1933. za sledeče zavode: 1. obča državna bolnica v Ljubljani, 2. bolnica za duševne bolezni Ljubljana—Studenec, 3. bolnica za ženske bolezni v Ljub-Ijani, 4. bolnica za duševne bolezni v Novem Celju, 5- splošna bolnica v Mariboru, 6. javna bolnica v Celju, 7. javna bolnica v Murski Soboti, 8. javna bolnica v Slovenjgradcu, 9. javna bolnica v Brežicah, 10. ženska javna bolnica v Novem ®estu, 11. javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju, 12 banovinska hiralnica v Vojniku,' .13. banovinsko zdravilišče na Golniku, 14 banovinski dečji dom v Ljubljani, 15 banovinski dečji dom v Mariboru, 16 crluhonemnica v Ljubljani, 17 zavod za slepo deco v Kočevju. Licitacija se bo vršila T ponedeljek, dne 14. marca 1932. ob 11. uri dopoldne, ’n sicer za vse zavode z upravnim sejnem v Ljubljani pri upravi obče nravne bolnice v Ljubljani, za splošno ”olnico v Mariboru in banovinski dečji j*°jn v Mariboru pri upravi splošne nolnice v Mariboru, za javno bolnico v ju. bolnico za duševne bolezni v No-'fini Celju in banovinsko hiralnico v ,V rn:ku pri upravi javne bolnice v Ce-'11 za vse druge zavode pa pri upravi '-"tičnega zavoda. . Podrobni dražbeni in dobavni pogoji izkazi potrebščine vsakega zavoda so niteresentom na vpogled pri upravi za-v°da, ki mu hočejo ponuditi dobavo. ..Ponudbe, opremljene s kolkom 100-— jhtiarjev v zapečatenem ovitku z ozna->Ponudba za dobavo (navesti pred-J*16.!) ponudnika I. N.c, morajo dospeti jpjkesneje do pričetka licitacije v roke ^ražbene komisije. Ponudnik se mora e.v ponudbi obvezati, da v polni meri •ostaja na dražbene in dobavne pogo-* ■ Položiti mora najkesneje eno uro Pred pričetkom licitacije predpisano ,avcij0 prj blagajni zavoda, ki mu nudi l °J?ovo. Licitacijski komisiji mora predati potrdilo o založeni kavciji, plača-!j davkih in dražiteljski sposobnosti. I pravi zavoda kot tudi dobavitelju • Pridržana pravica, odpovedati dobav-Pogodbo vsako četrtletje proračun-e&a leta 1932.-33. najmanj deset dni 1 pred potekom četrtletja. Ako se pogod-nika ne poslužita te pravice, odnosno ako sporazumno zbog spremenjenih tržnih cen revidirata dobavno ceno, velja pogodba tudi vnaprej. Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za celo dobavno dobo. Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in ima pravico porazdeliti dobavitelje na posamezne zavode. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. •gg I. No. 495/2. ' 681 Razpis. Na osnovi § 43. zakona o zdravnikih in na podlagi pooblastila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 26. januarja 1932., S. br. 875, se razpisuje pri sreskem načelniku v Kočevju služba sreskega sanitetnega referenta. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati splošne pogoje iz §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo in strokovno kvalifikacijo, ki jih usposablja za javno zdravstveno službo. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi pri-•ogami, je vložiti najkesneje do 29. februarja 1932. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. * I. No. 1495/1. 644 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi § 31. zakona o banski upravi šest mest gradbenih tehnikov-banovinskih uradniških pripravnikov IX. položajne skupine pri sreskih načelstvih v področju Dravske banovine. Prosilci za ta mesta morajo vložiti pravilno kolkovane in z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje najkesneje do 27. februarja 1932. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. Kr. banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. V. No. 245/30. 627—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev pralnice v bolnici za tuševne bolezni v Novem Celju L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. marca 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri ‘ehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, soba St. 28. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupaj Din 355.874‘56 (tri sto petdeset pet tisoč osem sto sedemdeset štiri dinarjev 55/100). Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 8. februarja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc I 4/31—3. 561 3—3 Drugi edikt. Ker je v tusodnem ediktu z dne 20. januarja 1931., opr. št. Nc I 4/31—1, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 18. maja 1930. »Služb. nov.< št. 146/LIII/308 pozivajo vsi oni, ki bi bili zbog obstoja ali zbog knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Kupšinci v sodnem okraju Murska Sobota, tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkesneje do 30. junija 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prešnje stanje ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Ako je prijavila v postopku za popravljanje kaka stranka stvarno pravico, zaupajoča v pravilnost primerjalne tabele parcel in drugih pripomočkov, ter se je pri tem pomotoma zamenjalo ono zemljišče, ki je predmet te pravice, z drugim zemljiščem, in če se je ugovarjalo izposlovanemu vpisu v drugem oklicnem roku, sme prijaviti upravičenec svojo pravico iznova v nadaljnjem roku treh mesecev od konca drugega oklicnega roka. Zoper take naknadne prijave se sme vložiti ugovor v roku treh mesecev, ki se začne s koncem omenjenega trimesečnega roka. Glede posledic zamude in nedopustnosti podaljšanja tega roka velja isto, kakor je v prvem in drugem odstavku tega oklica povedano. _ Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 29. januarja 1932. * A 185/31-3. 458-3-3 Poklic dedičev neznanega bivališča. Hren Pavel, posestnik v Dobletini št. 2, občina Rečica ob Savinji, je dne 8. septembra 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla. Zapustnikov brat Hren Ivan, odnosno njegovi trije otroci Fanika, nedl. Ivan in še tretji nedoletnik neznanega imena, in zapustnikov brat Hren Franc, katerih bivališče, odnosno tudi ime sodišču ni znano, se pozivljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z g. Hrenom Josipom, zasebnikom v Dobletini, ki se je postavil za skrbnika gori navedenim odsotnim. Po preteku tega roka se izroči zapuščina, v kolikor izkažejo dediči svoje pravice, le-tem. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. I., dne 10. januarja 1932. si* A 122/31—15 645 3—1 Oklic, s katerim se skliculejo sedišču neznani dediči. Kraner Julijana, poljedelska delavka v Haslachu, okraj Leibnitz, Avstrija, pristojna v Partinje, je umrla dne 6. januarja 1931. in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosp. Korošec Petra, posestnika in župana v Partinju postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za sč, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se pa to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor. odd. I., dne 11. februarja 1932. * C II 19/32—1. . 656 Oklic. Tožeča stranka Camino Ivan, opekar-nar na Dragi pri Ieru, je vložila proti toženi stranki Geoheli Martinu, posestniku v Tomišlju št. 32, p. Ig-Studenec, radi Din 731-— k opr. št. C II 19/32—1 tožbo. Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 12. marca 1932. ob pol devetih pred tem sodiščem v izbi št. 50, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Peršin Jožef, posestnik v Tomišlju št. 4, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 10. februarja 1932. * Cw a 151/32—1. 658 Oklic. Pavlovič-Sepedat Zdenki, posestnici pensiona »Erika« v Kranjski gori, je vročiti menično tožbo z dne 10. februarja 1932., opr. št. Cw a 151/32—1, radi Din 9.435'— s pripadki. Ker je bivališče Pavlovič-Lepedat Zdenke neznano, se ji postavlja za skrbnika v obrambo njenih pravic gospod dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani. Ta skrbnik jo bo zastopal v ozname-njeni pravni zadevi na njeno nevarnost in stroške, dokler se ona ali ne oglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. II. a, dne 10. februarja 1932. C 68/32—2. * Oklic. 662 Tožeča stranka Šolar Janko, posestnik v Ljubnem štev. 4, ki ga zastopa Pegan Alojzij, javni notar v Radovljici, je vložila proti toženi stranki Kuharju Simonu v Zg. Dupljah, Vrečku Janezu v Zalogu pri Goričah, Ambrožiču Jakobu v Zalošah, Praprotniku Antonu v Ljubnem, Čebavs Mariji v Ljubnem in Šolar Mariji v Ljubnem, radi izstavitve izbrisne listine 571 Din 65 p s pripadki k oprav. štev. C 68/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 1. marca 193 2. ob devetih dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 26. Ker je bivališče tožencev neznano, se postavlja gospod Kobler Fran, advokat v Radovljici, za skrbnika, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopijo sami ali ne imenujejo pooblaščenca. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 10. februarja 1932. C I 3/32—4. * Oklic. 663 Tožeča stranka Okrajna hranilnica v Rogatcu, zastopana po dr. Leskovcu Jan-kotu, odvetniku v Rogatcu, je vložila proti toženi stranki Krajncu Jožefu in Margareti, posestnikoma iz Kočic št. 46, radi 2.000 Din in 30 Din s prip. k opr. št. C I 3/32-1. Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. marca 1932. dopoldne ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 3. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Maček Mihael, višji sodni oficial v Rogatcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 7. februarja 1932. * T 86/31—5. 657 Amortizacija. Na prošnjo Mokronoške tovarne usnja, prej F. Penca, d. z o. z. v Mokronogu, zastopane po dr. Kobalu, odvetniku v Ljubljani, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Re-verz o položbi kavcije 2 % % ratne štete v nominalni vrednosti 50.000'— Din. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 11. februarja 1932. E 272/31-7. 64(3 Dražbeni oklic. Dne 23. februarja 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vi. št. 576, 447 in 837 ter 10/508 ink. vi. št. 226. Cenilna vrednost: 893.500 Din. Najmanjši ponudek: 595.166'66 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, dne 13. januarja 1932. * E 583/31—8. 664 Dražbeni oklic. Dpe 3. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, k°z0*.®c s 6 štanti, 2 stavbni, 3 vrtne, 7 njivskih, 5 travniških, 5 pašniških in 1 gozdna parcela, zemljiška knjiga Golavabuka, vi., št. 29. Cenilna vrednost; Din 51.675'65. Vrednost pritikline; Din 8905—• Najmanjši ponudek: Din 34.450'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavila'1 glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ^ . V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec, dne 10. februarja 1932. * 674 E 928/31. Dražbeni oklic. Dne 4. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremični11’ zemljiška knjiga Sv. Florjan, vi. št. 4 ■ Cenilna vrednost: Din 84.535'90. Vrednost pritikline: Din 2.800— Najmanjši ponudek: Din 56.358 '• Pravice, ki bi ne pripuščale draz«1 ’ je priglasiti sodišču najpozneje pri dra benem naroku pred začetkom drazD < sfcer bi se ne mogle več uveljav>)? glede nepremičnine v škodo zdražiteU ’ ki je ravnal v dobri veri. # g Glede podrobnosti se opozarja . dražbeni oklic, ki je nabit na uradn deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šoštanj, dne 22. januarja 1932. * E 203/31—27. Dražbeni oklic. Dne 5. marca 1932. dopold®® ob desetih bo na licu mesta hovemgradcu št. 54 dražba nepreffllCn 675 zemljiška knjiga Polhovgradec, vi. št. 227 in 234. Cenilna vrednost: Din 115-50. Najmanjši ponudek Din 57-65. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vrhniki, dne 9. februarja 1932. E 467/31—12. 676 Dražbeni oklic. Dne 7. marca 1932. dopoldne ®b devetih bo pri podpisanem sodi-sču v sobi št. 4 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 148, 564; Oštrc, vi. št. 143, 214, 344. 528. Cenilna vrednost: Din 108.021-25. Vrednost pritikline: Din 8.590-—. Najmanjši ponudek: Din 72.014-20. , Pravice, ki bi ne pripuščale dra/.ne, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 21. januarja 1932. * E 552/31—6. 647 Dražbeni oklic. Dne 9. marca 1932. dopoldne ®b devetih bo pri podpisanem sodi-7 Y_sobi šh 18 dražba nepremičnin: -emljiška knjiga Platinovec, polovica vl- št. 126. Cenilna vrednost: Din 6.941-60. Vrednost pritikline: Din 695-—. Najmanjši ponudek: Din 5100-—. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, r priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, 'Cer bi se ne mogle več uveljavljati de nepremičnine v škodo zdražitelja, Kl je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni shc, ki je nabit na uradni deski tega °dišča. Okrajno sodišče Šmarje p. J., dne 22. januarja 1932. •g* E 469/31-10. 648 Dražbeni oklic. G n e 9. marca 1932. dopoldne desetih bo pri podpisanem sodišča ]i-®°bi št. 18 dražba nepremičnin: zem-.hska knjiga Pristava, vl. št. 59, 60, 208 ■)QoZemtj- knjiga Roginska gorca vl. št. -»8 ter 430. Cenilna vrednost: Din 95.363-30. prednost pritikline: Din 5.760-—. Najmanjši ponudek: Din 58165-55. j. ravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje p. J., dne 22. januarja 1932. E 748/31—4. 635 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 193 2. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: hiša z gospodarskim poslopjem, krita z deskami, žaga na en list in krožno žago, 2 stavbi, 5 njivskih, 1 pašni-ška in 1 travniška parcela, zemljiška knjiga Podgorje, vl. št. 49. Cenilna vrednost: 31.076 Din. Vrednost pritikline: 80 Din. Najmanjši ponudek: 20.717-34 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, dne 8. februarja 1932. * E 527/31—5. ”631 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 193 2. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črnomelj, vl. št. 420, 422. Cenilna vrednost: 9426 Din 80 p. Najmanjši ponudek: 6284 Din 54 p- Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 6. februarja 1932. •g. 980/31-9 605 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemlj. knjiga Podturn, vl. št. 2S0, 646, hiša z mlinom, žaga, njive, pašniki, travniki, gozdovi in vinograd. Cenilna vrednost:' 267.860 Din. Vrednost pritikline: 3900 Din (že za-ponadena v cenilni vrednosti). Najmanjši ponudek: 178.573 Din 34 p. Pravice ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 4. februarja 1932. •j. E 767/31—9. 665 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1932. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica polovica vl. št. 412 in polovica vl. št. 236. Cenilna vrednost: Din 9.324-15. Vrednost pritikline: Din 860-—. Najmanjši ponudek: Din 6216-10. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, dne 31. januarja 1932. E 841/31—9. 666 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica vl. št. 642 in vl. št. 732. Cenilna vrednost: Din 27.000-—. Najmanjši ponudek Din 18-000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, dne 31. januarja 1932. * E 396/31—11. 636 Dražbeni oklic. Dne 15. marca 193 2. ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin, zemljiška kniga Podvolovljek, vl. št. 20. Cenilna ■vrednost: 193.878 P;n. Vrednost pritikline: 5051 Din. Najmanjši ponudek: 132.620 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjemgradu, dne 29. januarja 1932. E 484/31-6. 667 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dvor, vi. št. 173 in 240. Cenilna vrednost: Din 5.257-40. Vrednost pritikline: Din 360’—. Najmanjši ponudek: Din 3.744-95. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Šmarje p. J., dne 22. januarja 1932. E 558/31—6. 606 Dražbeni oklic. Dne 17. marca 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Donačka gora, vi. št. 118. Cenilna vrednost: 1680 Din 80 p. Vrednost pritikline: 20 Din. Najmanjši ponudek: 1121 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražV> je priglasiti sodišču najnozrmie pri H-n«. benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraino sodišče v Rogatcu, dne 3. februarja 1932. * E 782/31—5. 668 Dražbeni oklic. Dne 17 marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: hiša v dobrem stanju in gospodarsko poslopie, 2 stavbni, 8 njivskih, 5 travniških, 2 vrtni, 2 pašniški in 3 gozdne rarcele, zemljiška knjiga Šmartno, vi št 23. Cenilna vrednost: Din 171 874-10. Vrednost pritikline: Din 4.780-—. Najmanjši ponudek: Din 114.582-74. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec. dne 10. februarja 1932. * E 560/31—11 609 Dražbeni oklic. Dne 24. marca 1932. dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Cačjavas, vi. št. 108, b) Čačja-vas, vi. št. 236. Cenilna vrednost: ad a) 114.460 Din 50 p, ad b) 2.518 Din. Vrednost pritikline: 3051 Din. Najmanjši ponudek: 80.020 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-mnein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g'ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 3. februarja 1932. Vpisi v trgovinski register. Popravek. Pri vpisu tvrdke Gradbene družbe I. Slavec & Comp. v Kranju, objavljenem pod tek. št. 132 v prilogi »Službenega lista« št. 11 z dne 10. februarja 1932., je pomotoma izostalo: Dan vpisa: 22. decembra 1931. Upravništvo »Službenega lista«. Vpisale so se nastopne firme: 188. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. februarja 1932. Resedilo: Splošno lesostrugarstvo H. Pečjak & drug družba z o. z. Gbratni predmet: Izdelava vseh vrst izdelkov lesostrugarske stroke in galanterija vobče. Družbena pogodba z dne 21. januarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din. Poslovodje: Pečjak Ignac, posestnik v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 13, Ja-notka Alojzij, strugar v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 13. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta poslovodji oba skupno kolektivno na ta način, da pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita lastnoročno svoja podpisa. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932. Firm. 83/32 - Rg. C V 49/1. * 1H9. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedilo: Pavel Košenina družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Nakup in prodaja žive in zaklane živine in mesa vsake vrste, torej tudi divjačine. Izdelovanje in prodaja mesnih izdelkov, obratovanje mesarije. Družbena pogodba z dne 26. januarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 11.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 11.000-— Din. Poslovodje: Košenina Pavel, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6. Družba ima enega poslovodjo. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa poslovodja samostojno in podpisuje tvrdko družbe tako, da pod besedilo tvrdke, ki je lahko od kogarkoli pisano, natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali s strojem natisnjeno, pristavi svoj lastnoročni podpisani znak. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 3. februarja 1932. Firm. 111/32 — Rg C V 48/1. * 190. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 25. januarja 1932. Besedilo: Knjigarna Glasbene Matice, Ljubljana, Kongresni trg št. 9. Obratni predmet: Trgovina z muzika-lijaimi. . . Imetnik: Glasbena Matica v Ljubljani- Zastopniki imetnice tvrdke so:_ dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik v Ljubljani, dr. Žirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani, Gruden Mirko, bančni ravnatelj v Ljubljani, Juvanec Ferdinand, šolski ravnatelj v pokoju, v Ljublajni, Lovše Anten, profesor v Ljubljani. Po dva prednavedenih kolektivno popisujeta za tvrdko na ta način, da pod s štampiljko odtisnjeno besedi0 tvrdke lastnoročno podpišeta. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 23. januarja 1932. Firm 33/32 — Reg. A VII 89/1 Vpisale so se izpremembe in. dodatki pri nastopni firmi 191. Sedež: Celje. Dan vpisa: 3. februarja 1932. Besedilo: Javno skladišče nasl. družba z o. z. v Celju. 1. Sprememba družbene pogodbe • dne 21. septembra 1929. v čl. XD-» XVIII. do XX. 2. Podpis družbine tvrdke se vrši tako, da pristavlja poslovodja k tiskanemu, s štampiljko natisnjenemu ah n komurkoli pisanemu besedilu tvrdk svoje ime. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju> dne 3. februarja 1932. Firm. 23/32 - Rg C II 36/6. Izbrisala se je nastopna firma- 192. Sedež: Ljubljana Dan izbrisa: 3- februarja 1932. Besedilo: Pavel Košenina. Zbog opustitve. _ . Dež. kot trgovinsko sodišče v Lji*^^®*1 ’ odd. III-, dne 3. februarja 1932. Firm. 110 - Rg. A IV 113/2, Vpisi v zadružni register. I Konkurzni razglasi Vpisala se je nastopna zadruga: 193. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 6. leoruarja 1932. Beseuno: VinarsKa m saujarska zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z. O orat in predmet: Namen zadruge je pospeševati gospodarsko in nravno povzuigo svojin članov, zato: 1. prodaja grozdje, sadje, vino in druge izuelke svojin mancv, oziroma posreduje te posle svojini članom; 2. preskrbuje svojim članom vinarske in sadjarske stroje in orodje, umetna gnojila in druge potrebščine, oziroma posreduje te posle za svoje člane; 3. predeluje grozdje in sadje svojih članov v vino in druge izdelke; 4. vzdržuje svoj vinotoč na drobno in debelo, odnosno poskuševalne kleti, to radi lažjega vnovčevanja pridelkov svojih članov; 5. v dosego teh namenov oskrbi potrebne stavbe in tehnične naprave ter Pridobi koncesije. Zadružna pogodba (statut) z dne 24. januarja 1932. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati pri vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega. Oznaniia se izvršujejo z nabitjem ozna sila v zadružnih prostorih in z oklicem Pred župnimi cerkvami v Črnomlju in v Semiču. Načelstvo obstoji iz 6 do 10 zadružni-kov, člani načelstva so: Miiller Karol, posestnik in trgovec v Črnomlju 4, Skala Martin iz Mladice 4, Kočevar Janez iz Vavpče vasi 37, Konda Anton iz Scdinje vasi 15, Lozar Jože iz Rožanca 9, Štukelj Štefan iz Ručetne vasi 9 in Grahek Anton iz Otovca 7. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpi 3ujejo: skupno po dva člana načelstva *di po en član načelstva in en poobla-Sceni nameščenec. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. februarja 1932. Firm. 7/32 — Zadr. IV 50/1. S 3/32—2 673 195. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Her-ieca Emerika, pletilca v čirčičah št. 46 pri Kranju. Konkurzni scdnik: Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase: Dr. Janc Igo, odvetnik v Kranju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kranju dne 20. februarja 1932. ob 10. uri. Oglasitveni rok do 20. marca 1932. na sodišče v Kranju. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Kranju dne 24. marca 1932. ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. februarja 1932. * 679 S 18/31—52 196. Potrditev poravnave. Med prezadolžencem Schara Arnoldom, trgovcem v Razvanju štev. 12, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 10- februarja 1932. sklenjena prisilna poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom III. razreda 25% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 4 tromesečnih enakih in zaporednih obrokih, od katerih zapade prvi obrok v plačilo 3 mesece po odpravi kenkurza. K poravnavi je pristopil kot porok in plačnik Schara Emil, posestnik in gostilničar v Zavodni pri Celju. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. februarja 1932. * 620 Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi: Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 6 februarja 1932. Desedilo: Posojilnica v Dobrepoljah, r' *• z n. z. s izbrisala, sta se načelstvena člana ^knad Jože in Zevnik Jože, vpisala pa ?av »izvoljena člana načelstva Grm Pavel p Zagorice št. 34 in Mohar Anton iz jjfcte št. 47. krožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. februarja 1932. Firm. 3/32 — Zadr. I 19/32. S 5/31—34 197. Odprava konkurza. Prezadoizenec Zdoišeu Ivan, trgovec v Gaberju št. 45 pri Celju. Kcnkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 5/31—2 o imovini prezadolženca, se cdpravi, ker je razdeljena vsa masa po § 151. k. z. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, . odd. I., dne 10. februarja 1932. Sa 20/31—76 639 198. Sklep. Poravnalna stvar Menarta Jakoba, trgovca v Domžalah. Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 23. januarja 1932. med dolžnikom in njegovimi upniki, te vsebine, da plača dolžnik svojim upnikom 50 % kvoto njihovih terjatev v 8 dvomesečnih obrokih po 6'25 %, katerih prvi zapade dne 10. maja 1932. v plačilo, vsak prihodnji pa 2 meseca kasneje, in to s poroštvom dolžnikove soproge Menart Ivanke, trgovke v Domžalah, se odobri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. februarja 1932. Sa 32/31—93 678 199. Konec poravnave. Poravnalno postopanje Šoštarič Ivana, trgovca v Mariboru, registrovanega pod lirmo I. N. Šoštarič v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 11. februarja 1932. Sa 46/31—5. 611 auO. Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Pernata Antona v LesKovcu št. 14 pri Siov. Bistrici, je ustavljeno (§ 56/2 por. zak.) Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. februarja 1932. Sa 20/31—<12 625 201. Konec poravnalnega postopanja. Sklep Sa 20/31—2, s katerim je bila od podpisanega sodišča potrjena poravnava dolžnika Ameršeka Josipa, trgovca v Trbovljah št. 1, je pravomečen. Poravnalno postopanje se izrena za končano. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. L, dne 10. februarja 1932. Sa 5/32—3 . 623 202. Poravnalni oklic. Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju Senice Marije, trg. z mešanim blagom in deželnimi pridelki in posestnice v Šmarju pri Sevnici. Poravnalni scdnik: Ročnik Rudolf, starešina, okrajnega sodišča v Sevnici. Poravnalni upravitelj: dr. Klemenčič Alojzij, odvetnik v Sevnici. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sedišču v Sevnici dne 30. marca 1932. ob 10. uri. Prijavni rok do 26. marca 1932. Poravnalna kvota: 50 %. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. februarja 1932. * Sa 33/31-44 624 263. Potrditev poravnave. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Kraupner Rihard, medičar in svečar v Celju, s svojimi upniki pri naroku dne 8. II. 1932 in ki določa* da je prvenstvene terjatve in zahtevke, v katere ne poseza poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki da prejmejo 40 % kvoto, plačljivo v enem letu po pravomočnosti poravnave v 4 enakih tromesečnih obrokih po-čenši najlkesneje 1. aprila 1932., da k tej poravnavi pristopi kot porokinja in plačnica Kraupner Frančiška, posestni- ca v Celju, Glavni trg št. 6, s pravico takojšnje izvršbe po zapadlosti terjatev. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. februarja 1982. •j. Sa 3/32—1. 654 204. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lužarja Andreja, posestnika in trgovca v Podzemlju št. 10. Poravnalni sodnik: dr. Širko Ivan, starešina okrajnega sodišča v Metliki. Poravnalni upravitelj: Pretnar Slavko, advokat v Metliki. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Metliki dne 22. marca 1932. ob devetih. Terjatve je oglasiti pri okrajnem sodišču v Metliki do dne 17. marca 1932. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 9. februarja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 1167/1. Razglas 655 Črešniku Luki, roj. 14. oktobra 1903. v Zagradi, pristojnemu v občino Trbonje, sedaj hlapcu v Farnivasi 108, obč. Prevalje, je s sodbo okrajnega sodišča na Prevaljah z dne 28. januarja 1932. v smislu § 55. k. z. prepovedano pohajanje v gostilne za dobo 1 (enega) leta po prestani zaporni kazni. Prepoved stopi v veljavo 14. marca 1932. ob 20. uri in traja do 14. marca 1933. ob 20. uri. To se objavlja po § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Službene novinec z dne 23. januarja 1930. štev. 17/VI U. 1. št. 125/28—1930. Kdor Črešniku Luki v prepovedani dobi postreže z alkoholno pijačo, se kaznuje no § 68. k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000-— Din. Sresko načelstvo v Prevaljah, dne 9. februarja 1932. * Štev. 611/79—1932. 574-3-3 Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana J. pismena ponudbena licitacija za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru se preloži od 26. februarja 1932 na dan 22. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja _ 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. Štev. 611/79—1932. 575—3—3 Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana I. pismena ponudbena licitacija za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru se preloži od 25. februarja 1932 na dan 21. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. _ * —~ Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 643 Stanje„8. februarja 1932. \ktiva. Dinarjev Metalna podloga . 2.020,441.434-31 (-28 432.39V16) Devize, ki niso v podlogi 83,62o.893’83 (-f- 731.693"06) Kovani novec v niklu 40,351.640'— (-j- 269.786'aOl DemonetLi- rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.217,246.978-47 (+ 1,330.133-39) Vrednostni papirji . . 27,420.000 — Prejšnji predujmi državi 1.800,306.90308 (+ 150.228-23) Začasni pred ujmi gl. drž. blagajni . 431.000.000'-(+ 51,000.000--) Viednosti re- zervn. fonda 79,19i.321"90 Vrednosti ostalih fondov . . . 2,950.312-23 Nepremičnine ... . 146,223.013-30 (+ 321.422-51) Razna aktiva 31 977.108-55 (+ 2,290.122-33) 6.914.637.573-22 Pasi ra. Kapital . . 180,000.000-- Kezervni fond . . . 83,807 586-70 (+ 939.775-—) Ustali fondi 4,281.844-36 (-j- 8.556 25) Novčanioe v obtoku . . 4.990,241.890--(+ 45,414.930- -) Obveze na poka/. . . 604,640.536-19 (- 94,231.635-96) Obveze z rokom . . . 979.897.940*49 (-j- 72 253 825-89) Razna pasiva 71.767.769 48 (-j- 3,275.539"68) 6.914.637.573-22 Obtok in obveze . . .5.594 882.426 19 Celotno kritje . . . 36*11 °/0 Kritje v zlatu . . . 31'44°/„ Obrestna mera: po eskomptu . ... • 754% po lom bardu.................................9% Razne objave Vabilo na občni zbor 670 »Posojilnice v Trbovljah« r. z. z n. ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca 1932. ob 16. uri s sledečim dnevnim redoin: 1. Zapisnik o zadnjem občnem zboru- 2. Poročila načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računov za leto 1931- 5. Slučajnosti. Kuhar Anton, Josip Goropevšek, tajnik. načelnik. * 671 3-1 Poziv upnikom. »Depa« parna pekarna v Ljubljami reg. zadr. z o. z. v likvidaciji, pozivlje vse upnike, da ji do 30. marca t. 1- Prl' javijo svoje terjatve. Likvidatorji. * 672 Na prodaj je iz proste roke trg. zaloga vsakovrstne železnine v konk. masi J. Pfeifer, KrWv Proda se on bloc ali po partijah. nudbe na upravnika mase dr. Ženk* Franca, odvetnika v Kranju, do 29. »e bruarja 1932. * 642 Objava. Izgubil sem potniško legitimacijo, J* dano od zbornice za trgovino, obrt • industrijo v Ljubljani dne 30. jaIllia., ja 1932. na ime: Zajc Anton, rodom * Višnje gore. Proglašam jo za 11 e ljavno. Zajc Anton s. r- * 680 Objava. Izgubil sem izpričevalo o višjem teč*Jj nem izpitu II. drž. realne gimnazij® Ljubljani za 1. 1925./26., glaseče se ime Henrik bar. Lazarini. Proglašam ga za neveljavno. Henrik bar. Lazarini* cand. agronom- * 613—3' Objava. Robnik Henrik, podpreglednik ^ nančne kontrole v Libeličah, sem _ nepojasnjen način izgubil legitim®j,e za nošenje orožja, izdano od uprave finančne kontrole v Mari00 pod štev. 2450 od 3. aprila 1927. Proglašam jo za neveljavno. Robnik Henrik r' Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michdlek v Ljubljani