je Verk pr iprav i l za tisk tur is t ični (smučarski) zeml jev id Pohorja in Koz jaka, k i pa ni več mo- gel i z i t i . Po vo jn i se je zaposl i l Verk v mestnem gradbei- nem uradu, v le t ih 1947-1967 pa je delal pr i gozdnem katastru gozdnega gospodarstva Mar ibor . N jegova osnovna naloga na tem delovnem mestu je b i la izdelava topografskih kart v meri lu 1 : 10.000 in 1 : 25 .000 za vso severovzhodno S loven i jo . Prav v tem času je Verkovo kar to - grafsko pr izadevanje našlo svoj izraz tudi v v r - sti množičnih kartografskih s tvar i tev, med ka te - r imi so najpomembnejši načrt i Maribora in šte- v i l n i zeml jev id i posameznih regi j severovzhodne S loven i je . Že leta 1948 je izšel prv i načrt mesta Maribora s seznamom u l i c , pozneje do - polnjen še v dveh i zda jah . Leta 1949 sta izšla zeml jev ida Pohorja in Slovenskih gor ic v meri lu 1 : 180.000, leta 1954 pa zeml jev id Pohorja v meri lu 1 : 200 .000 , Da so zadovo l jeva l i res nujne potrebe, pr iča jo ponat is i , k i so se nada- l j eva l i v le t ih 1959, 1964 in 1966, a že j ih je zmanjkalo na t rž išču, Verk je sodeloval tudi pr i raznih ed ic i jah tur is t ičn ih prospektov Pohor- ja , Koz jaka , Slovenskih goric in Pomurja. O d l i k e Verkov ih zeml jev idov so pregledanost, srečna roka pri odbiranju vsebine in sprotno dopolnjevanje inventar ja z novejšimi terenskimi podatk i . Te od l ike so ugotav l ja l i vsi ocen jeva l - c i njegovega de la . Posebej so hva l i l i av tor jevo kombinirano tehniko senčenja in p lastn ic , k i da - je re l ie fu ustrezne kontraste. Mnogim je uga ja - lo tudi označevanje nase l i j , k i niso predstav l je- na s k rog i , ampak z dejansko p o z i c i j o . Verk nedvomno ni b i l ed in i , k i se je zavedal naše kartografske revščine, b i l pa je med redk i - m i , k i so jo skušali po svoj ih močeh u b l a ž i t i . Plod njegovega neutrudnega snovanja so zem l j e - v i d i , s kakšnimi se ne more postavl jat i s leher- na slovenska reg i j a . In prav v tem je njegova ve l i ka zasluga. Četudi pred dvema letoma upoko- jen, je jub i lan t še vedno neutruden pri svojem de lu , ki ga v ž i v l j en ju ni jemal samo za po - k l i cno dolžnost, temveč ga je opravl ja l z vso osebno pr izadevnost jo in l j ubezn i j o . Slovenski geografi mu žel imo še ve l i ko zdravih in uspešnih l e t . Borut Belec OB STOLETNICI SMRT! BLAŽA KOČE NA Letos minevata kar dve ob le tn ic i ob spominu na zaslužnega slovenskega geografa in kartografa Blaža Kocena. Prav j e , da se ga spomnimo, še prav posebno, ker sta njegovo ž i v l j en je in delo čgsovno že tako odmaknjena, da mlajše genera- c i j e komaj še kaj vedo o n jem, njegov pomen pa je tem v e č j i , zaradi razmeroma zgodnje d o - be njegovega ustvar jan ja. Ne moremo t r d i t i , da ima slovenska geograf i ja vzorno urejen odnos do svoje pre tek los t i ,čeprav ta ni neznatna. Vsekakor bi morala b i t i ena od bodočih n jen ih na log, da zbere dejstva iz svoje pretek lost i , da opozori na posameznike,k i so pomagali razv i ja t i to znanost, in da oceni n j ihovo zgodovinsko vlogo v njenem napredku. Navsezadnje moramo to oprav i t i tudi zaradi po - sredovanja generaci jam, k i j i h vzgajamo.Morda bomo lahko del te naloge oprav i l i ob b l i žn j i ob le tn ic i delovanja Geografskega društva S love- n i j e . Blaž Kocen je med osebnostmi, ki so vp l i va le na uspešnejši in hi trejši razvoj geograf i je v šoli in geografske znanost i , zato je prav, da nanj opozorimo ob 150- le tn ic i njegovega rojstva in sto le tn ic i smrt i . Rodil se je 24. januarja 1821 v Hotunjah, b l i - zu Ponikve pri Grobelnem, le nekaj minut od Sloma, rojstnega krajo A . M . Slomška. Tudi Kocen je b i ! najprej deležen pouka na enoraz- ledn ic i na Ponikvi (1828-33) , šolanje je nada l j e - val na g imnaz i j i v Ce l ju (1834-39), nato dve na l i ce ju v Gradcu, pa bogoslovje v Celovcu in b i l ordiniran pri Sv. Andražu ( 1 . 8 . 1 8 4 9 ) . Kaplanoval je v Šentrupertu nad Laškim (1845- 1947), v Šoštanju (1847-49), v Rogatcu (1849- - 5 0 ) , nato pa je b i l suplent na g imnaz i j i v Ce l ju (1850-52) . Službo v Ce l ju je za eno l e - to p rek i n i l , da bi nadal jeval š tud i j . Odpotoval je na Dunaj (1852), k jer je 9 .10 .1853 opravi l na Fiz ika lnem zavodu dunajske univerze i zp i te iz pnrodopisa, f i z i ke in matematike. 30 . j anua r - ja 1854 je b i l nameščen kot profesor na g imna- z i j i v L j ub l j an i , septembra 1855 so ga premesti- l i na g imnazi jo v Go r i co , k jer je po preizkusni dobi dosegel stalno namestitev (1857). Ju l i j a 1858 je b i l premeščen na nemško g imnazi jo v Olomoucu, tu je l ikrat i postal tudi č lan izp i tne komisi je za osnovne in meščanske šole z nemškim učnim jez ikom. Avgusta 1870 je dobi l dopust za nadal jevanje kartografskih š tud i j . Preselil se je na Dunaj , k jer je na hi t ro umrl za ¡et iko 29 . rnaja 1871. Pokopan je v Hernalsu pri Du - naju . Blaža Kocena poznamo predvsem kot kartografa, dejansko pa so njegove zasluge mnogo širše. Bi! je dober geograf , metodik , vp l iva ! je na razvoj srednjega šolstva in še posebno na razvoj predmeta in pouka geograf i je . Glavne poteze njegovega dela so razvidne v naslednjem: Napisal je razpravo "Das Klima von Görz (1857); 1858 je izšla njegova knj iga "Grundzuge der Geographie für I . Cl der M i t t e l u . Bürgerschulen (Pest-Wien, Ver lag H o l - zen, Oe l rnu tz ) ; s ledi jo dela Speziel le Geogra- ph ie , Geographie und Stat ist ik d . o . u . M o - narch ie; Leit faden der Geographie; Erdbeschrei- bung für Volksschulen (Wien, Oelmutz 1868), dosegla je 11 izda j in prevodov v več jez ikov (slovenski prevod je oskrbe! J . Lapajne, Maribor 1877, Dunaj 1879; Geogr . Lehrmittel (1871). 1860 je izšel Kocenov atlas za osnovna In me- ščanska šole, leto pozneje pa še za srednje šo- l e . To delo je Kocena proslavi lo po vseh t e - dan j ih avstr i jskih deželah, sa| je b i lo tako no- vo in tako potrebno, da je dož i v l j a l o nepresta- no dopolnjevanja in do leta 1921 doseglo že 43 i z d a j . Ob Kocenovem atlasu se je šolala tudi še današnja starejša generaci ja in pone- kod j e , predelan, še danes v rab i . A t lasu, k i je izšel 1863, je Kocen dodal zeml jev id alpskih dežel s slovensko narodnostno mejo po Czornigovi kar t i in seznam slovenskih k ra jev - nih imen. V času, ko je služboval v L jub l j an i , je Kocen tudi p r ip rav l ja l skupno s K . Dežmanom prvi le tn ik pub l i kac i j Muzejskega društva za Kran j - sko. Kocen je b i l tudi zunanj i č lan prosvetnega so- sveta gimnazi jske sekci je prosvetnega ministrstva. Tudi na tem področju ima znatne zasluge, saj je b i l med p ion i r j i rea ln ih g imnaz i j , k i so se pozneje tako obnesle, predvsem pa je v p l i - va l , da se je leta 1871 geograf i ja osamosvo- j i l a od zgodovine po eni in statist ike po drugi strani , pa tudi od pretesne formalne od - visnosti od pr i rodnih znanosti in postala samo- stojen predmet. Za razdobje, v katerem je Kocen ž ive l in de - l a l , je pomembna tudi njegova svobodomiselnost in predvsem v drugi po lov ic i ž i v l j en ja njegovo zavedno slovenstvo. Med preostalimi dokumenti in p a p i r j i , k i j ih hrani jo v Hotunjah, je tudi pismo dunajskega un iv . profesorja Hassingerja, ki navaja Koce- nove zasluge in p rav i , da mož zas luž i , da ga v domovini ne pozab i jo . Kocenu so leta 1898 vz ida l i spominsko ploščo na osnovni šoli na Pon ikv i , 1921 pa na n j e - govi rojstni h iš i . Rojstno hišo je pred nekaj let i zob časa dokončno u n i č i l . Spričo s la- be gradnje je nikakor ni b i lo mogoče ohran i - t i . Spominska plošča "n jegov ih ro jakov" čaka napo t i l , odnosno od loč i t ve , kam z n j o . Prav je , da se slovenska geograf i ja pokloni spominu svojega prednika in ob tem mor- da razmisl i o svoji sovlogi pr i nadal jn jem ohranjevanju spomina na Blaža Kocena. M . Žagar 53