MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in upfava: Maribor. Gosposka ul. 11 ' leleion uredništva 2440, uprava 246i. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemsn v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljeni / Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA! Grčija zopet demokratična Nedeljske volitve so bile prvič po desetih Betih zares popolnoma svobodne - Najmočnejša stranka liberalni venizeBisti - Mogoča bo ie vlada koalicije - Zasluga kralja Jurija ATENE, 29. januarja. Po dolgih letili ^rednih notranjepolitičnih razmer, so bde nedeljske volitve v Grčiji prve, ki 80 hile izvedene zares svobodno in brez kakega, kakršnegakoli pritiska ter podarjanja. Kralj Jurij je takoj po vrnitvi na grški prestol odklonil zelo odločno V8e intrigiranje z raznih strani in skle-nepristransko razčistiti položaj, da se l*°kaže dejansko stanje. Ko je zaradi ri-valitete med posameznimi monarhističnimi voditelji in napol monarhisti nasula vladna kriza, ni poveril mandata za ^stavo.. vlade generalu Kondilisu ali ”etaksasu odnosno Caldarisu, kakor se pričakovalo, ampak nevtralcu Demer-2lsu. Sestavljena je bila torej vlada ne-8hankarjev, ki je dobila nalog, pripraviti ^obodne volitve in odstraniti vse ovire, 1 bi se pri tem postavile na pot. Pri Ustavljanju list se je dovolila popolna Svoboda, tako. da so smeli nastopiti, kan ilidirati in agitirati celo komunisti, lca-Kor v najbolj- liberalnih demokracijah. unločilo se je tajno glasovanje in odrejale so se stroge kazni za vsakogar, ki ’1 kakorkoli oviral agitacijo ter izvrševanje volilskih pravic. Da se spoštovanje te?a načela izvede zares svobodnih volitev zagotovi v polni meri, je dobila vla-'jp nalog odstraniti za čas volitev z vodilnih mest vse visoke politične upravne Gradnike, ki so pri prejšnjih volitvah bi-1 vajeni posegati s svojo samovoljo v tek P°godkov. Na njihova mesta so prišli oh-Ipktivni predsedniki sodišč in drugi sodčki, torej zares nepristranski in neoma-"ezevani možje. ^a ta način je bilo mogoče, da so pri llcdeljsitih volitvah nastopili prav tako ^'obodno lahko monarhisti, kakor repu-'kanci in celo komunisti. Nikomur, (j i' je hotel sestaviti in vložiti kandi-ahio listo, to ni bilo prepovedano, ino-^ je zbrati le predpisano število predla-£ateljeV. Volilna propaganda in agitacija !e je zaradi objektivnega postopanja drgnil, organov vršila svobodno, toda v jddjab dostojnosti, reda in miru. Vsak r‘sUelj, pa naj je pripadal tej ali oni ^p®nki, je bil takoj strogo kaznovan. Na I podlagi je dobila Grčija sedaj zares dkjektivno podobo boi svojega notranjega . mičnega stanja. Končni uradni rczul-1 nedeljskih volitev se glase: Caldari->j,Vl Populisti 69, koalicija Kondilisn in ^ekosisa 63, stranka Metaksasu 7, stran a ^odamanisa 4. liberalna stranka 127, I odvisni liberalci s Krete 3. republi-aSrarci 4, neodvisni Epirci l |. komunisti 15 mandatov. Tako so dobi ^ V®1 protivenizelisti, ki veljajo za mo-miste, od liberalnih do najbolj ekstrem • skupno 143 poslancev, venizelisti, za republikance in drugi repu- b!w° ... ]. kanci desničarskih smeri so pa dobili -M nuu,(bitov, torej samo enega manj. v (tljiini stoje komunisti s 15 mandati. N]3'10 l1a ie’ (k> 80 venizelisti (libe-tjv 1 v novem grškem parlamentu rcla-s] 110 llajmočuejši, saj imajo od 300 po-,n»<*v sami 127 poslanskih mest. Milki 1 l*iC^a trc^la ugotoviti, da so reka ' anski venizelisti najbolj kompakt-S ipinn. ker so med monarhisti veli-ral 0sebna nasprotstva, zlasti med gene-h, Kondilisoin in bivšim ministrskim-Sednikom Caldaris om. Kako se bo sedaj sestavila nova grška vlada, trenutno še ni mogoče reči. Na eni strani se je pojavila težnja monarhistov, . da bi se sestavila vlada proti venizelističnim liberalcem, toda razpolagala bi samo z enim glasom večine tudi v primeru, da sc ji pridružijo vse skupine do zadnjega njihovega poslanca. Taka vlada je torej nemogoča. Prav tako je nemogoča vlada liberalcev, ker tudi nima večine, da bi sc pa vezala s komunisti ali da bi se ti vezali z njo, je docela izključeno. Tako je verjetno, da ho treba forsirati sestavo notranje koncentra- cije, za katero je baje tudi kralj. Kakor se zatrjuje, sta Kondilis in Metaksas zaenkrat odločno proti vsakemu sodelovanju z liberalci, (ločim je Caldaris, kakor se zatrjuje, že izjavil pripravljenost pridružiti se liberalcem in sestavili z njimi skupaj vlado, ki bi imela dovelj močno večino v parlamentu. Tako so sedanje svobodne volitve v Grčiji pokazale končno pravo sliko notranjega političnega položaja in razpoloženja grškega naroda, kar je edino zasluga modrc politike kralja Jurija. desnica o zadaja bitka v Tambfenu Položaj front se ni bistveno spremenil bojišču so Italijani daleč napredovali Na južnem LONDON, 29. januarja. Na severnem abesinskem bojišču položaj kijub zadnjim zmagoslavnim vestem z italijanskega in abesinskega vira dejansko ni spremenjen. Sedaj se more že ugotoviti, da se je*bila zadnja bitka na razmeroma ozkem terenu pozicij s menjajočimi se uspehi in pregibanji fronte .enkrat v korist Italijanov, drugič pa v korist Abesfncev. Vse veliko poročanje Italijanov o zmagah demantira dejstvo, da Italijani nikjer niso napredovali ali osvojili kakega pomembnejšega dela ozemlja. Vendar so d boji, ki so biii zares izredno krvavi in so zahtevali velike žrtve, precej izčrpali In u-trudili oba nasprotnika. Toda prvi so se od utrujenosti opomogli Abesinci ter pričeli zopet gverilske napade, v katerih so dosegli zopet nekaj uspehov. Pa tudi Italijani skušajo na posameznih mestih zavzeti zopet položaje, ki so jih zadnje dni izgubili. Bolj resen je položaj na južni irontl, dasi so mogoča tam še velika presenečenja v korist ali škodo obeh nasprotnikov. Čete generala Graziania so zares zasedle Negeli, prejšnji glavni stan rasa Deste, in se pi Spravljajo sedaj na prodiranje v smeri pokrajine velikih jezer. Ta predor pa pomeni za Italijane obenem ve liko nevarnost, ker ob najmanjšem uspehu rasa Nasibuja lahko v trenutku izgube vse, kar so pridobiti. Rasu Desti hiti sedaj na pomoč KHl.OOO vojakov, novih čet, pa tudi ras Nasibu je dobil ojačenja. Vendar ni nobenih poročil o akciji rasa Nasibuja, ki je baje začel prodirati proti jugozahodu v smeri Dola. Na vsak način bodo prihodnji dnevi na južnem bojišču zelo pomembni za nadaljnji razvoj položaja. Protifašssti o položiti Mussolini se ho vdal šele tedaj, ko bo dogorela katastrofa PARIZ, 29. januarja. Glasilo italijanskih protifašistov »Giustizia e Liberta« poroča iz Rima, da bo Mussolini v kratkem rekonstruiral svojo vlado in bo Mussolinijev zet grof Ciano prevzel državno podtajništvo ministrstva za zunanje zadeve, ker je duce izgubil zaupanje v Su-vicha, o katerem trdi, da je postal v zadnjem času »velik pesimist«. List trdi dalje, da so brez vsake podlage vesti, ki se širijo po Italiji o tem, da se bodo v kratkem umaknili Grandi, Federzoni in Balbo in da namerava Mussolini pod pritiskom fašističnih disidentov odstopiti. List piše; »Mussolini se ne namerava v nobenem primeru umakniti. Intrige, ki se vrše z mnogih strani v pomoč fašističnih disidentov, ne morejo imeti uspeha. Mussolini ima vse v svojih rokah in bo vojno nadaljeval. Šele kadar bo pod udarcem usode, ki ga prinese vojna, nastopila revščina. kadar bo zunanji pritisk dosegel vrhunec in se bo dovelj okrepila razumna in pogumna opozicija v notranjosti Italije, se bodo zares čutile posledice Mussolinijeve politike in bo fašizem likvidiran. Ta likvidacija bi se pa mogla, ako se prej vse ne pripravi, spremeniti v katastrofo. stanek z angleškimi državniki. Zunanji minister Flandin je imej že predvčerajšnjim daljšo konferenco z angleškim zunanjim ministrom lordom Edenom. O tem J sestanku poroča dopisnik »Matina«, da je bil izredno prisrčen in da sta zunanja ministra razpravljala o vseh aktualnih problemih mednarodne politike. Ugotovila sta, da sta v vseh vaznih vprašanjih načelno enakih misli. NAMESTO LEVICE, DESNICA. PARIZ, 29. januarja. Kakor izgieuu, se pripravlja desnica v parlamentu na najostrejšo opozicijo proti Sarraulovi vladi. Kakor se je moral prej Laval boriti z levico, tako se bo moral Sarraut sedaj z desnico. AMERIKA PRED ODLOČITVIJO. \VASHINGTON, 29. januarja. Predseu-lik odbora za zunanjepolitične zadeve parlamenta je izjavil, da bo zakonski načrt o stalni nevtralnosti Združenih držav Severne Amerike, ki je bil sprejet z 11 glasovi proti 1, predložen sedaj reprezeit tativnemu domu. V senatu se pa kaže napram temu načrtu neka nenaklonjenost zlasti zaradi tega, ker vodita senatorja Borah in Thompson propagando za o-liranitev dosedanjega načela o svobod' morja. OBOROŽEVANJE ROMUNIJE. PARIZ. 29. januarja. Petii tournau objavlja razgovor z romunskim mini-; s trškim predsednikom Tatarescom. ki je dejal, da mora Romunija zaradi sploš-: nega evropskega, položaja povečati svojo oborožitev. Romunija mora hiti ;>ri-i pruvljena ne samo braniti mir ampak ; tudi sebe. PANARABSKI NEMIRI. JERUZALEM, 29. januarja. Po poročilih iz Sirije se tam nadaljujejo nemiri ; panarabskih nacionalistov. V' teku sploš-| ne stavke so nastali novi spopadi z var-j nostnimi organi. Nemiri v Siriji so pa razgibali tudi arabske nacionaliste 'udi v Palestini in se tu resno boje. da bod'1 nastali novi spopadi.. TEKME MALE ANTANTE. LJUBLJANA, 29. januarja. Semkaj je prispel organizator smuških tekem vojsk male antante general Vojin Maksimovič, da dovrši zadnje priprave za 1. februarja določene tekme. Poostritev kurza proti Italiji ŽENEVA, 29. januarja. Po smrti angleškega kralja in padca La vala se pričenja oživljali tudi položaj v Ženevi. Dosedanja neodločnost izginja in sedaj ni skoraj nobenega dvoma več, da se bodo poostrile sankcije proti Italiji, zlasti glede petroleja, že v začetku meseca februarja. Angleška delegacija sankcijskega odbora, ki je prispela danes semkaj, lina od svoje vlade naročilo zahtevati naglo postopanje glede poostritve sankcij. London ima baje v tem oziru tudi že popolno zagotovilo s strani nove francoske vlade. V zvezi s tem se posveča posebna paž- nja izjavi Herriota, ki jo je podal na seji vodstva svoje stranke, v kateri je dejal, da Franclja kljub vsemu prijateljstvu z Italijo Abesinije ne more žrtvovati in pustiti na cedilu. Francija je prevzela po paktu Društva narodov obveznost, da bo ščitila nedotakljivost vseh članic, zato mora ščititi tudi abesinsko. Vse torej kaže, da se bo kurz proti Italiji že v bližnjih dneh poostril. Flandtn in Eden soglasna PARIZ, 29. januarja. Kakor se je moglo . ,-ičakovati, bodo francoski ministri, ki so se udeležili pogrebnih svečanosti v Londonu, uporabili to priložnost za se- ia !m*sm • 'CT3BP Položaj v finančnem odboru BEOGRAD, 29. januarja. Danes ob 16, uri se sestane finančni odbor narodne skupščine, da prične razpravo o predloženem proračunskem osnutku za fiskalno leto 1936-37. Finančni minister dr. Leti-ca je predložil obenem s proračunom tudi pismene pripombe in pojasnila k proračunu. Za današnjo sejo vlada v vseh poiitlčniii krogih veliko zanimanje, ker so člani vladne večine finančnega odbora zadnjo sejo korporativno zapustili. Opozicija je nato izvolila svoje lastno predsedstvo finančnega odbora. Zato se pričakuje z napetostjo nadaljnji razplet. za sPornenik blago* mmmmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini* tel/a v Mariboru. Pisarna! Mestno poglavarstvo, Rotovški trg /, soba št. 6 a fkmtotsfu fttateettu Znižanje prejemkov mariborskim mestnim uslužbencem Ista usoda kakor državne, jo zadela tudi mestno uslužbence — Mariborski mestni svet je brez debate spre* jel na sinočnji tajni seji sklep o znižanju Sinoči je imel mestni svet mariborski v mestni posvetovalnici izredno tajno sejo, ki je trajala komaj pet minut. Nekateri člani mestnega sveta in celo personalni referent sam so prišli prepozno. Zato je župan g. dr. J u v a n sporočil mestnemu svetu odsekov sklep o znižanju prejemkov mariborskim magistrat-nirn uslužbencem, ki se glasi: Po uredbi o znižanju osebnih prejemkov in draginjskih doklad državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. sept. 1935. ter po spremembah in dopolnitvah uredbe osebnih in rodbinskih doklad državnih uslužbencev z dne 24. oktobra leta 1935. se mestni uslužbenci. Sklep se je sprejel soglasno in je župan takoj zaključil sejo, ki je bila menda najkrajša, kar jih je kedaj imel, a jo bodo še dolgo pomnili mariborski mestni uslužbenci. Trdote sklepa pa bodo občutili uslužbenci in njih svojci na lastni koži, čeprav je T>ilo na seji govora, da so s tako ureditvijo svojih prejemkov zadovoljni. Čudimo se, kako je mogel mestni svet za mestne uslužbence tako usoden sklep sprejeti brez debate in pomislekov. Čudimo se tem bolj, ker je bila zadeva znižanja in ureditve prejemkov na petkovi redni seji odložena na izredno tajno sejo, z motivacijo, da je mestni svet maribor- vležemo spat na lavorike uspehov naše prosvetljenosti. Priznati pa moramo, da si je slovensko ljudstvo to, kar je v njem danes civilizacije ir. kulture, priborilo s svojimi sicer skromnimi ekonomsko-finančnimi sredstvi in silami. Mecenov velikega stila za naše prosvetno delo, ki bi z večjimi naklonili podprli delovanje našili velikih prosvetnih central, doslej na žalost nismo imeli. In vendar: koliko ogromnega pr<> svetno-kulturnega dela bi bilo mogoče izvršiti u. pr. samo z naklonilom treh ti-sočev ameriških dolarjev! Samo iz obresti od tega zneska bi bilo mogoče n. pr-vsako leto ustanoviti vsaj pet potujočih ljudskih knjižnic. Meceni naše slovenske prosvete in kulture, kje ste?! V. S. Nesrečno naključje zahtevalo zopet dve človeški žrtvi Delavca Vrhovnika je do smrti pobilo drevo, 14iefnega fanta pa je razmesarila dinamitna patrona osebni prejemki pragmatično nastavi jnih ski v principu proti znižanju in da bo to mestnih uslužbencev, aktivnih in upokojc zadevo obravnaval do podrobnosti na nih znižajo v istem razmerju kakor dr- posebni seji. Če je take zaključke storil žavnim uslužbencem. Uradniškim pri- personalni odsek, v katerega kompeten-pravnlkom se znižajo njih prejemki po co je spadala tudi ureditev in znižanje členu 7. citirane uredbe, nepragmatično prejemkov mestnih uslužbencev, še ni s nastavljenim pa po členu 8. glede spe-cijelnih doklad in tantljem itd. se bo postopalo po členu 9. citirane uredbe. Vsem magistratnim uslužbencem se zni žajo tudi rodbinske doklade v istem razmerju kakor državnim. Staroupokojencem, upokojenim pred 1. junijem 1935. se bodo uredile njih pokojnine analogno po uredbi o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev z dne 19. sept. 1935. Znižanje prejemkov velja tudi za nazaj; in sicer od 1. oktobra 1935. Za mariborske magistratne uslužbence usodni sklep o znižanju njihovih pre tem rečeno, da mora odsekov sklep odobrit} tudi mestni svet, ki mu je bilo dobro znano, kako je to pereče vprašanje rešila zagrebška in druje mestne občine. Samoupravni uslužbenci, zlasti pa mestni, nimajo na železmici polovične vožnje, nimajo torej tistih pravic kakor državni, pa so se pri ureditvi njihovih prejemkov hladnokrvno popolnoma izena čili z državnimi. S tem so bile hudo kršene njihove v posebni pogodbi, v službeni pragmatiki, zajamčene pravice. S svojim sinočnjim sklepom se je mestni svet mariborski glede razmerja težavnega današnjega življenjskega položaja pred jemkov je mestni svet sprejel brez de- stavil svojim mestnim uslužbencem ;n bate, ker je bilo mestnemu svetu sporo- \ vsej javnosti v pravi luči socialne čutno-čeno, da so z znižanjem zadovoljni tudi sti. Kje ste, meceni naše prosvete? Kako je pri bratih Srbih, in kako pri nas Slovencih *Zadužbina Ivana R. Palandačiča, no-vmara i publicista iz Čikaga, rodom iz Luštice. Boka Kotorska.« Pod tem nazivom je naklonil rojak jz Boke Kotorske, v Ameriki živeči publicist Ivan Palandačič. sarajevskemu kulturnemu društvu »Prosveti« legat v iznosu treh tisočev ameriških dolarjev v obveznicah 8%nega Blairovega posojila, ki so od našega ministrstva financ registrirane in perforirane ir. kojih kupone bo izplačevala Državna hipotekarna banka v Beogradu po tečaju »Prosveti«, ki bo z denarjem razpolagala, po naklonilni pogodbi, v prosvetno-kulturne namene. »Prosveta« je — kakor znano — velika prosvetna centrala Srbov v prečanskih pokrajinah, ki pa je po zedinjenju raztegnila svoj delokrog tudi na prejšnjo staro in južno Srbijo ter na črno goro. Zato ima legat g. Palandačiča svoj veliki pomen, zlasti še, ker se morajo sredstva iz legata uporabljati v prvi vrsti za šolanje mladine iz Boke Kotorske. S svojim naklonilom je publicist Ivan Palan-dačič (srečni publicisti v Ameriki, pri aas si bo težko kak novinar iz svojega novinarskega zaslužka prihranil tak-le legat!) dal svetel in plemenit zgled pravilnega rodoljubnega pojmovanja, da je mogoče svojemu narodu najbolj koristiti s širjenjem prosvete med širokimi narodnimi množicami in da je temelj demokracije in narodnega blagostanja v splošni prosvetljenosti. Dal je obenem dokaz, kako visoko ceni in upošteva veliko prosvetno in nacionalno delo, ki ga vrši sfProsveta« že desetletja s težkimi žrtvami. Primer g. Palandačiča ni edini v srbskem delu našega naroda. Le poglejmo si samo znano »Kolarčevo zadužibino« v Beogradu, iz katere je pred leti vzniknila ena največjih naših prosvetnih ustanov: Kolarčevo ljudsko vseučilišče. V treh letih svojega obstoja m delovanja je ta prosvetno-kulturna ustanova priredila — do konca I. 1935! — 1130 predavanj pred 200.000 poslušalci, poleg tega pa je predvajala 29 kulturnih filmov. Takšnih in podobnih zapuščin in naklonil pod nazivom »zadužbine« v najrazličnejše socialne, humanitarne in zlasti tudi kulturno-prosvetne namene zaznamujemo skoro brez števila zlasti v Srbiji, kjer najdeš skoro v vsakem večjem kraju vsaj eno lepo hišo z napisom: »Zadužbima N. N.« Prav te dni smo zopet čitali o naklonilu v iznosu pol milijona dinarjev, ki jih je zapustil g. Milan Jovanovič iz Beograda v socijahie, humanitarne in zlasti tudi prosvetno-kultur-ne namene. Dokaz, kako visoko pojmuje srbski del naroda veliko misijo narodne prosvete in kako globoko se njegivi. s posvetnim blagom bolj oblagodarjeni člani zavedajo, da je v narodni prosvetljenosti temelj narodne svobode in njegovega blagostanja in da je treba v ta namen doprinašati tudi žrtve. In pri nas? Slovenci smo, kar tiče splošne prosvetjjenosti, nedvomno pred srbskim narodom, zlasti onim v bivši stari in južni Srbiji, v Črni gori ter v Bosni in Hercegovini. Je to naravna posledica dejstva, da smo deset in desetletja živeli v miru, četudi smo morali izbojevati težke boje za svoj nacionalni obstoj. A prav ti narodni boji proti agresivnosti Nemcev, Lahov in Madžarov so bili za Slovence močna gibalna sila. da se je stalno opremljal z orožjem, s katerim so ga hoteli zadaviti in ubiti njegovi mogočni sosedje: s kulturo, s prosveto. Odtod dejstvo, da je pri nas danes komaj še 5% nepismenih, dočim najdemo med srbskim delom naroda — ki je skoro neprestano moral z orožjem v roki se braniti — pokrajine s 50 in več odstotki nepismenih. Seveda nas pa to še ne sme zapeljati v domišljijo, da smo že vso učenost z veliko žlico pojedli in da se lahko V Ribnici na Pohorju je bil pred dnevi zaposlen v gozdu s sekanjem in podiranjem drevja 36 letni delavec Jože Vrhovnik. Po nesrečnem naključju je pri pa-4anju drevesa prišel pod vejevje, ki je zgrmelo s toliko silo na ubogega delavca, da so ga s smrtnimi poškodbami prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer je sedaj na usodnih posledicah tragične nesreče umrl. V Veliki Polani pr j Črenševcih pa je 14 letni posestniški sin Matija Turner našel na domačem dvorišču star dinamit-ni naboj, ki ga je tako zanimal, da ga je vzel s seboj v sobo in ga tam na neki klopi sedeč pričel z nožem razstavljati. OdgodStev smuških tekem Prireditveni odbor V. smuških tekem na Pohorju za prvenstvo SKJ, je za 31. januar t 1. napovedane tekme odgodil na poznejši termin, in sicer na 14., 15. in 16. februarja. Prijave se sprejemajo do 7. februarja, žrebanje pa bo v sredo 12. februarja ob 16. uri. Prireditveni odbor bo z odgoditvijo pridobil na času in je pričakovati, da bodo tekme prava manifestacija sokolskega smučarstva. — So-kofi-smučarji propagirajte spominske so-, kolske smuške znake! Naročite iib pri Sokolski župi Maribor, prireditveni odbor za smuške tekme. — Zdravo! Ste že naročili reklamo v vsedržavnem telefonskem imenika ? Industrije, veleobrati in tujsko-pro-metne ustanove izkoristite to izredno priliko. Vsedržavni telefonski imenik bo izšel v ogromui nakladi. Razposlan bo tudi vsem industrijam in tujsko-pro- metnim korporacijam v vse tuje države, s katerimi ima naša država po-1 slovne stike. Še nikdar se pridobitnim ■ krosom ui nudila tako ugodna prilika efektne in cenene reklame. VAŽNO! VAŽNO! Direkcijskl telefonski imenik za dravsko banovino bo izšel v februarju, vsedržavni pa v marcu. V'se telefonske službene imenike bo izdalo Jugoslovansko novinarsko združenje, ki je edino za izdajo pooblaščeno od ministrstva pošte, brzojava in telefona. V publicističnem delu obeh imenikov imajo vsi pridobitve-ni krogi najugodnejšo priliko oglaševanja. Ptujske ,Muite Drzen vloni. V noči na ponedeljek so neznani storilci vlomili v atelje zoboteh-nika Rudolfa Reicha v Slomškovi ulici. Nepridipravi so pustili vse stvari r.a svojem mestu, le zlatnino, določeno za zobovje, so pobrali. Škoda znaša okrog .3000 Din. Policija, ki je bila o tem obveščena, je ugotovila na licu mesta dejanski stan in uvedla preiskavo za vlomilci. Mjg&H&mke trnke Osebne vesti. V Maribor je premeščen pisarniški oficijal tukajšnjega sreskega sodišča gospod Rado Kandrič. Gospod Kandrič je bil splošno priljubljen ter vnet sokolski delavec. Saj je največ pripomogel. da ima naš Sokol lastni oder. Bil je tudi blagajnik narodnoobrambnega odbora, ki je zbral nad 100.000 Din za novi sokolski dom. Nad vse priljubljenega g. Nenadoma je vstopila v sobo starejša sestra. Skrivnostno najdbo pa je hotel obdr-žati sam za sebe in je naboj pritisnil k sebi na levo trebušno stran, da bi sestri prikril, kaj ima. To pa je postalo za dečka usodno. Nenadno je strahovita eksplo zija naboja stresla vso hišo, šipe na o-knih so se razletele, mali Matija pa jez razmesarjenim in zmrcvarjenim truplom obležal v krvi sredi sobe. Sestra je po čudnem naključju ostala nepoškodovana. Smrtno nevarno ranjenega fanta so prepeljali v mursko soboško bolnišnico, kjer je kmalu zatem podlegel usodnim poškod bam. Kandriča bodo poleg sodišča, kjer je bil vesten uradnik, pogrešali tudi tržani. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspeha. Na njegovo mesto je imenovan pisarniški pripravnik gospod Josip Horvat iz Kostanjevice. Smrtna kosa. Tu je umrl v starosti 76 let gospod Anton Domajnko. Bil je nad 40 let organist ter je znal tudi sam komponirati razne narodne melodije. Naj m« bo lahka domača zemlja. Koliko so v Marenbergu popili 1. 1935. Marenberžani so bili v letu 1935 precej žejni, kar kaže statistika iztočenih alkoholnih pijač. Iztočili so 36.446 1 vina, 1798 1. mosta, 17.657 1 piva, 976 1 špirita, 14X187 1 žganja, 321 1 ruma in konjaka ter 13431 likerjev. Iz teh številk je razvidno, da se v našem trgu precej denarja potroši z3 alkoholne pijače. Vendar pa so maren-•berški gostilničarji stopili lani 8000 1 vina manj, kot pa v letu 1934. Na Radiu bodo vendar zidali carinarnico. Ministrstvo je odobrilo potrebne kredite za zgradbo carinarnice na Radiu. Za 3. februar je razpisana podelitev stavbenih dovoljenj v občinski pisarni. Obenem je sklican tudi sestanek vseh interesentov, ki bi radi dobavili material. Ministrstvo je odobrilo zidavo pod številko 27.279/11. že novembra 1. 1935. cMjeuje Davčna uprava razglaša: Opozarjamo davčne zavezance, da je 31. januarja 193<» zadnji dan (rok) za vlaganje davčnih prijav brez kazenskih posledic in sicer za: pridobnino, davek na posl. promet in luksuz in rentnir.o za leto 1936 ter za vlaganje davčnih prijav knjigašev-davka na poslovni promet in luksuz za leto 1935. Dalje je 31. januarja 1936 tudi skrajni rok a) za plačilo točilne takse za 1. polletje 1936 ter dopolnilne prenosne takse za I> četrtletje 1936, odnosno za zavezance z letnim predpisom do Din 500 za vse leto J 936. — b) za nabavo davčnih kart za iiišno služabništvo za leto 1936. V interesu davčnih zavezancev je, da do tega roka zadostijo davčnim ir, taksnim obveznostim. Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji sejem je bilo prignanih 337 repov- in sicer 1 konj, 9 bikov, 102 vola, 221 krav in 4 teleta. Prodanih je bilo 195 repov. Povprečne cene so bile: debeii voli 1 US žive teže 2.50 do 3. poldebeli voli 2 do 2.75, plemenski voli 2.50 do 3. biki za klanje 2 do 3, klavr.e krave debele, 2 do 2.50, plemenske krave 1.50 do 2, krave za klobasarje 1.20 do 1.75, molzne krave 2 do 3, breje krave 2.50 do 3.50, mlada živina 2.50 do 3.50, teleta 3 do 4. Mesne cene: volovsko meso prve vrste 8 do 10, druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav iti telic 4 do 6, telečje meso druge vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 10. ..Čuvajte 3usosiavijo‘ i tiUttMmke in zkattske M&vite Grozen samomor mlade matere Z moževo britvijo si je vpričo najmiajšega otroka prerezala vrat — Zapušča pet nepreskrbljenih otrok Težka tragika je doletela Ostrčevo družino v Vučji vasi pri Križevcih. Bilo je dopoldne ob 9., ko je Ostrčeva mama "»arija bila v kuhinji s svojim najmlajšim štiriletnim otrokom, malo ljubko Emilijo. Nenadoma jo je nekaj pograbilo, stopila je do mize, kjer je imel mož shranjeno britev, se vrnila nazaj v kuhinjo, poteg-u>la z rezilom britve preko vratu, ki ga Je s toliko silo presekala, da je glava obvisela na čisto majhnem delu neprereza-Hega vratu. Zrušila se je v mlaki krvi na tleh ter ostala negibna. Mala Emilija je najpreje, ne zavedajoč se kaj se je pravzaprav zgodilo, stekla k na tleh ležeči damici ter jo objemala. Nato pa je stekla na dvorišče. Njen jok je opozoril o- četa, in štiri bratce, da se je nekaj zgo dilo. Jakob Ostre je stopil v kuhinjo in ob vstopu mu je obstala noga kakor uko-pana v tleh: pred seboj je imel ljubljeno ženko, ležečo na tleh, negibno, mrtvo. — Otroci, med katerimi ima najstarejši 14 let, so s presunljivim jokom objokovali tragično smrt ljubljene mamice in opozarjali s tem sosede na bridko usodo, ki jih je doletela. Ostrčeva mama je bila zadnje čase nekam otožna in potrta. Živela je v fiksni ideji, da bol uje na neki neozdravljivi želodčni bolezni, kar si je jemala tako zelo k srcu, da je šla v prostovoljno, strašne smrt. Ob njenem grobu jočejo mož in petero nepreskrbljenih otročičev. Obešenec v policijskih zaporih Danes 'zjutraj med 6. in 7. uro se je °besil v policijskih zaporih 51-let ni viničar Ferdinand Majcenovič iz Frama. — Majcenoviča je davi okrog 3. ure areti-ral stražnik na Glavnem kolodvoru za-Cadi prepovedane nošnje orožja. Ker se 11 i mogel legitimirati so ga vtaknili v policijske zapore. Bil je močno vinjen >n nekaj časa v celici hudo razgrajal. Po r3tkem pomirjenju je pričel znova razdati. Ko pa je okrog 7. ure pogledal v Ce[ico stražnik, je našel Majcenoviča o-“ešenega za okove pri železni peči. O ‘ragi£nern dogodku so bili obveščeni tudi reševalci, ki pa obešencu niso mogli polagati. Zdravnik je ugotovil smrt in od-redil prevoz trupla v mrtvašnico na pobreškem pokopališču. Menijo, da se je Majcenoviču zaradi preveč zavžitega alkohola zmešalo in da je v duševni zmedenosti končal svoje življenje. kriminalni podvigi iznajdljive* ga krojačka Mariborski mali kazenski senat je obravnaval zanimivo zgodbo 25 letnega brezposelnega krojaškega pomočnika Jo-j**Pa Jelena, doma nekje v šoštanjski o-ijplici. Proti njemu je dvignil državni topilec dr. Dev obtožbo radi raznih sle-Pjjfrij, ki jih je izvršil od maja do avgusta na področju bivše mariborske obla-s^- Obtožnica razkriva zanimivo, pa Udi tragično življenje obtoženega krotka, ki se je izučil v Ljubljani, ki jo je jja> vržen na cesto, moral zapustiti, da *re s »trebuhom za kruhom«. Neki zna-fic mu je bil namreč izročil kolekcijo borcev novosadske tvrdke -»Selesia«, a vrši agentske posle za omenjeno Vrdko. Šel je na delo ter obiska* naj-J>z!ičnejše kraje bivše mariborske obla-’• Izvabil je od približno 50 strank de-arne zneske od 50 do 100 dinarjev, ka-, re zneske pa je pridržal za sebe in ni >°varni poslal na račun strank niti beli-.a> Pa tudi naročilnic ne. Ko je zaslutil, J* so postala tla prevroča, je izginil Vrivaj v Avstrijo, kjer s ' abo godilo. Ker mu pa je tudi ------- .v_. ni znai nemščine, so ^a takoj osumili in so ga prijeli in Jelen ® je moral zagovarjati pred tukajšnjim ®'ini kazenskim senatom, ki mu je pred ■ doval s. o. s. Zemljič. Pri razpravi sr ^e. zasovarjal Jelen, češ da je ravnal v j ls^i. ker je bil brezposeln in ni imel cd živeti. Mali senat ga je obsodil na £ *drugo leto roblje ter dveletno izgubo 1 državljanskih pravic. JANKO MLAKAR ^edava jutri v sredo v dvorani Ljudske ^‘verze. Začetek ob 20. uri. Pridite vsi! in naj ne manjka! Popelje nas na Etno vezuv< URADNIKI! e zaradi tesnih socialnih razmer ne Zvfete lncd naročnike »Ljubljanskega j _ <>na«, zahtevajte revijo v vseh kavar- oh , veči‘h hotelskih ali gostilniških Podprite vsaj na ti način slo-, revijo kniIževnost in nie"° najstarejšo J Na sožaljno brzojavko ob priliki smrti britanskega kralja Jurija V. je prejel odbor tukajšnjega Angleškega krožka preko Beograda sledeči odgovor :»Visoko cenim sožalje vašega odbora in želje za dobrobit sedanjega velikobritanskega kralja. Britanski minister.« Odprta noč in dan so groba vrata... * V starosti 72 let je preminul v Einspieler jevi ul. 28 upokojeni sodni uradnik Josip Volavšek. Bil je blag mož, v službi vzorno vesten in marljiv. — V Maistrovi 17 je umrla v 78. letu svoje dobe kapetanova vdova Marija Kuhn, pl. Gleichen-lieim. — V Murkovi ulici 1 je izdihnila v starosti 53 let železničarjeva žena Ana Jurgec. — V Studencih je umrl v 67. letu starosti gostilničar iii posestnik g. Kučer Franc st. Pokojnik je bil znana osebnost po vsej mariborski okolici. Bil je dober gospodar, svojini Vstanovskim tovarišem pa zvest in iskren prijatelj. Pri združenju gostilničarjev, se je začel že zgodaj udejstvovati, saj je bil več let predsednik gostilničarjev. Avstrijski muzikanti. Nekoč jih je bilo po Mariboru vse polno, pa jih je policija odpravila. Sedaj so se pa spet pojavili. Tako hodita že dolgo dva Avstrijca zlasti po okoliških gostilnah in posebno ob nedeljah, kjer igrata na kitaro in prepevata 'nemške pesmi. V nedeljo bi bil v Kamnici zaradi tega kmalu nastal incident. Ker je neka zavedna slovenska družba v neki gostilni zahtevala, naj pojeta slovenski, se je neka druga nemčur-s_ka družba zaradi tega vznemirjala, čudno, kaj js še vse mogoče pri nas! Do 1. maja: likvidacija ali realizacija. Nedavno je uprava zadruge »Pohorska vzpenjača« na svoji seji storila dokončen sklep, ki je v vprašanju zgradnje Pohorske vzpenjače prinesel razčiščenje. Zadruga je sedaj v pogajanjih z novo tvrdko. V smislu omenjenega sklepa- se mora do J. maja zadeva rešiti tako ali tako. Če do omenjenega dne ni izgleda, da bi se načrt mogel realizirati, nastopi avtomatično likvidacija zadruge in bodo plačniki deležev preje!: svoje deleže nazaj, odračunši dosedanje ri/.ijske .stroške. Delovanje »Pohorskega doma:<. V ponedeljek zvečer so imeli u.agistratni u-službenci, zadruga rji »Pohmskeg-i doma«, svoj letošnji redni občii zbor. Otvo-ril ga je in neka- č'isa vodil zadružni načelnik direktor Rodošek, ki pa je moral radi službene zaJižmos : odditi, raKar .ie prevzel predsedstvo občnega zbora zadrugin. podnačelnik Brandner. Sledila so poročila funkcionarjev o delovanju zadruge v pretekli poslovni dobi in so nadalje še poročali tajnik Gorup, blagajnik Žnuderl, gospodar Bezlaj, za tem še inž. Tomšič o pohorski elektrarn, in ravnatelj Barle v fcnuru nadzarsivv. °o soglasno sprejeti razrešnici so sledile volitve in se je izvolil naslednji odbor v pretežno dosedanji sestavi: magistratni direktor Rodošek, predsednik, načelnik socialno političnega oddelka Brandner, podpredsednik, magistratni tajnik Gorup, tajnik, Žnuderl, blagajnik, Bezlaj, gospodar. V odboru so še; Vončina, Pohar, Pukl, Ribič, Semenič in Zohrer. Tudi se je izvolilo dosedanje razsodišče s predsednikom Barletom. MARIBORČANI! Jutri vsi na Vezuv in Etno. Popelje vas Janko Mlakar. Zbirališče v sredo, dne 29. tm. v dvorani Ljudske univerze ob 20. uri. Pridite vsi. Kako je z »Naprednostjo«. Še razpoložljivo premoženje blagajne »Naprednosti« se bo po 15. februarja, ko poteka zadnji rok prijav upnikov glede terjatev likvidaciji blagajne »Naprednosti«, v pripadajočih odstotkih razdelilo med bivše člane plačnike premij. »Galop« avtomobilov... Zanimivo iz javo so slišali predstavniki našega tujskega prometa ob priliki predvčerajšnje vožnje montecarlovskih avtomobilskih dirkačev skozi Maribor prot: meji. Eden od štirih udeležencev je namreč dejal glede naših cest, da so takšne, da jih avtomobili lahko prevozijo, samo v »ga topu«. Tudi je pristavil, da je videl takšne slabe ceste še samo v južni Italiji, sicer pa nikjer... Popisovanje leta 1918 rojenih vojaških obveznikov. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči rod. letnika 1918 brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnosti) se morajo tekom tega meseca zaradi vpisa v seznani vojaških obveznikov zglasiti v uradnem času v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu štev. II in prinesti s seboj krstni in domovinski list. Leta 1918 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči stariši ali sorodniki. Za neprijavlje-nje so omenjeni, oziroma njihovi stariši odgovorni po odredbah vojaškega kazen skega zakonika. Nova določila za popuste na železnicah. Generalna direkcija državnih železnic pripravlja nov pravilnik o vseh voznih olajšavah na jugoslovenskih državnih železnicah, ki bo stopil v veljavo 1. aprila t. 1. Takozvane vikend-karte za nedelje in praznike bodo veljale le za nedelje in ne kakor dosedaj tudi za cerkvene in državne praznike. Ta omejitev stopi v veljavo že 10. februarja t. I. Od 10. februarja naprej se torej ne bodo izdajale več vikend-karte za praznike, am-pok le za nedelje. Redni občni zbor Podružnice Slovenskega planinskega društva v Mariboru se vrši v torek 11. februarja t. 1. ob 19.30 uri v lovski sobi hotela »Orel«. Na dnevnem redu so poleg poročil društvenih funkcijonarjev tudi volitve novega odbora. Železniški upokojenci in njih vdove, člani železničarske Nabavljalne zadruge v Mariboru, se vabijo na člansko zborovanje, ki se vrši v četrtek, dne 30. t. m. ob .16. (4.) uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9 II. Polnoštevilna udeležba, je v interesu zadeve potrebna! — Akcijski odbor. Mojsterska izpitna predavanja. Ker se Kaže zadostno zanimanje, se priredi tečai moj-sterskili izpitnih predavanj v Mariboru v mesecu februarju. Tečaj jc, kar se ponovilo povdarja, brezplačen za udeležence. Dostopa nimajo samo kandidati za mojsterske izpite, kakor se napačno domneva, marveč vsi rokodelski mojstri, rokodelski pomočniki in tudi starejši rokodelski vajenci — brez ozire na spol in starost. Kdor se je za tečaj že prijavil aii se še javi do 5. II., bo o začetku tečaja pismeno obveščen. Novice z Ljudske univerze. V petek; dne 31. januarja predava prof. dr. Janko Kotnik iz Maribora o Shakespearu in njegovi dobi. Skioptične slike. Seznanil bo poslušalce z življenjem Shakespeara in njegovimi deli ter ustrojem takratnih gledališč. Orisana bo doba slavne kraljice Elizabete, prikazano njeno dvorsko življenje. Podatki o najvidnejših igralcih Shakespearjevih del, bodo nedvomno zbudili mnogo zanimanja. Dne 6. in 7. februarja predava dr. Čermelj o temi: »Kaj vemo o vsemirju«. Nobeno leto še ni vladalo toliko zanimanje za »Trgovski ples« kakor letos. Veselični odbor Združenja trgovcev in Slovenskega trgovskega društva dela s polno paro, da zadovolji vse želje, obisk o vajcev, tako da bo letošnji »Trgovski ples« prvovrstna prireditev, o kateri govori ves Maribor. Kakor smo že poročali. so se tudi vabila že razposlala. Kdor pa jih ni prejel in se hoče prireditve udeležiti, se naproša, naj to javi Združenju GRAJSKI KINO Telefon 22-1$ Samo vključno do četrtka veietilm Riharda Tankerja „Ti si moje sonce" Petek, senzacija za Maribor, vohunski vele-film, ki se nanaša na svetovno vojno »Tajni kurir«. V glavni vlogi Hans Albers. Vohunk* Charfofe Susa. Kino Union. Danes zadinji dan »Nataša«. Četrtek in petek »Kralj Mont Blanka«. REPERTOAR. Sreda, 29. januarja: Zaprto. Četrtek, 30. januarja ob 20. uri: »Vest«. Globoko znižane cene od Din 15. navzdol. Zadnjič. Petek, 31. januarja: Zaprto. Sobota, 1. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Premiera. Red C. »Vest« — zadnjič in po globoko znižanih cenah. Rostandovo dramo »Vest«,, ki je eno najlepših in najmočnejših del povojne dramske literature in ki je na mariborskem odru doseglo popoln uspeh, uprizore v četrtek, 30. t. m. zadnjič v* sezoni in po globoko znižanih cenah od Din 15.— navzdol. Pri tej predstavi velja najcenejši sedež le Din 4.—. »Kariera kanclista Winziga« je prihodnja dramska novost, ki bo njena premiera v soboto, 1. februarja. Delo je napisa! znani nemški pisatelj W. Lichtenberg. — Kariera« je tipična odrska komedija, k1 preseneča po izborno obdelanem sižejit ter po mnogih komičnih, pa tudi sočutje vzbujajočih resnih prizorih, ki je pisatelj med nje natrosil mnogo duhovite satire. Delo je zrežiral znani ljubljanski režiser in književnik Bratko Kreft. V posameznih vlogah nastopijo Starčeva, Rasber-gerjeva, Košič, (Winz:g), Furijan, Nakrst, Gorinšek, Grom, Blaž, Verdonik in Košuta. ' biček »Trgovskega plesa« namenjen eto-brodelnim svrham, bodo prireditev naših trgovcev obiskali gotovo vsi meščani jit je dolžnost vsakogar, da podpira strem* Ijenje trgovcev po olajšanju bede i obiskom »Trgovskega plesa«, ki bo * februarja v vseh prostorih »Uniona«. Hrvatje na planinskem plesu. Hrvatje k nam pridejo čez tri gore od »Sljemena«, Zagreba, njih rezidence« Hrvatje k nam pridejo od HPD pozdravit planinske Slovence. A naša dolžnost, mariborski sloves? Da vse ujedini planinski naš ples! Kam v soboto zvečer? Vsi planinci, vst prijatelji in ljubitelji našega Pohorja, irt vsi Mariborčani, stari in mladi, vsi gremo v soboto 1. februarja na tradicionalni planinski ples v unionsko dvorano. Tairi se bomo zabavali v pravem planinskent razpoloženju kakor nikjer drugje. Igrala bo godba »Drava«, po kočah pa, ki so s d preselile v dvorano, bodo igrali pohorski muzikantje. Zatorej v soboto vsi na planinski ples! Pohorski ples motosportnega kluba »Pohorje« bo dne 9. II. 1936 v vseh.pro-storili priljubljene gostilne Balon (Moti) na Pobrežju. Nočno lekarniško službo imata danes Sirakova in Minafikova, jutri v četrtek pa Albaneževa in Vidmarjeva iekarna. Pobesnela krava. V Radizelu pri Slivnici je viničarka Marija Potočnikova gnala kravo k biku, pri čemer pa ie krava tako pobesnela, da se je zagnala v vi-ničarko ter jo nabodla na roge. Poškodovano viničarko sO prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Na današnji »mali trg«, ki je bil bolj slabo založen, so pripeljali kmetje samd en voz čebule in zelja, tri voze kurilnih drv, štiri voze jabolk ter nekoliko perutnine. Cene so bile pretežno nespremenjene, le jajca so se nekoliko pocenila. Vremenske zadeve. Zaenkrat mil j, pre hodno, precej jasno, na zapadu južaij veter. Kasneje zopet poslabšanje vremena! Tako pravi dunajska vremenska napo--ved. RazHka. — Ali veš, kakšna razlika je med generalno'skušnjo in premiero opere? •*- Na generalki se ponavljajo komadi, __ ki gredo slabo, pri premieri pa tisti, ki trgovcev (telefon 20-71). Ker je čisti do-'gredo najbolje. EVGENIJ SABANOV: Mašeeimje tuafes ROMAN Iz vzrejevaliŠča se je pa dal mehani-zem centrale urejevati samo s pomočjo malega brezžičnega aparata, ki ga je imel dr. Servacij Evarist v žepu. Inž. Atanazij Gal je spotoma skrbno opazoval naprave, da bi odkril njihovo skr.vnost, a je le prekmalu spoznal, da je zaman vse njegovo napenjanje možganov brez poznanja skrivnosti mehanizma, ki ga je poznal le en sam človek na vsem svetu — dr. Servacij Evarist. Spoznal je, da je ujetnik v strašnem modernem labirintu, vse strašnejšem kakor je bil tisti pravljičnega kralja na otoku 'Kreti. Bil je izročen na milost in nemilost neizprosne-1 mu starcu genialnega uma, toda brez srca in človeških čustev. Zato se ga je polotil onemogli obup, moreč mu dušo in telo. VII. Inženjer Atanazij Gal je tiste dni po ljubezenskem zbližanju z Apolonijo napenjal vse sile, da bi našel najugodnejšo rešitev iz obupnega položaja. Z naraščanjem njegove ognjene ljubezni do krasne deklice, je rasel v njem tudi nestrpni ne- mir, ob katerem ni mogel najti počitka. Kakor vsi resnični zaljubljenci, se tudi on ni mogel vdati v pbtrpežljivo čakanje, da dozori čas združitve z ljubljeno izvoljenko. Hotel je samovoljno premikati dneve in tedne, da bi hitreje tekli. Vse svoje upa je, kakor je dejal že prvi dan Apoloniji, je gradil na tajni pobeg z Maklena v letalu. Z drugim vozilom odhod ni bil mogoč, ker ga na gradu sploh ni bilo in ker po tistih prostranih gozdnih pokrajinah ni vodila nobena cesta ali vozna pot, prav za prav še cesta ne. Na beg peš skozi gozdove tudi ni bilo mogoč misliti. Inž. Gal sicer ni vedel čisto točno, je pa upravičeno slutil, da je grad v neki večji razdalji" sredi gozdov obdan s sicer nevidno, zato pa tembolj učinkovito ograjo posebnih žartov, preko katere živemu bitju ni mogoče. Pa četudi te nevidne ograje nebi bilo, bi že eno ali dvodnevna odsotnost mladega para vzbudila v gradu pravilno slutnjo in sum. V tako kratkem času z Apolonijo ne bi prispela na varno iz odljudnega gozdnega območja, in doktor Servacij Evarist bi imel dovelj časa najti ju in zajeti. V tem primeru bi bilo vsega za vekomaj konec. — Brezsrčni starec bi ga spravil tako na varno, da bi bil hujše ko zaprt v ječi brez izhoda. Treba je bilo torej zgraditi vse na njegovo nevednost, dokler se mu ne vzbudi najrahlejši sum. Inž. Gala je osrečevala v tisti moreči zdvojenosti le ena sama zavest, da je čudaški starec tako zaposlen s svojimi novimi načrti in novim delom, da nima časa vohuniti, odnosno mu niti na pamet ne pride, da bi na to sploh mislil. Vedel je torej, dg še ničesar ne ve. Svoj prosti čas, kolikor ga ni izrabljal za previdne tajne sestanke z Apolonijo, je posvečal vohunjenju po gradu, posebno okoli hangarjev. Trudil se je, da bi izsledil skrivnost odpiranja in zapiranja hangarskih vrat, vendar brez uspeha. Ugotovil je samo to, da je ves skrivnostni mehanizem vseh grajskih naprav osredotočen v centrali, postavljeni v doktorjevi zasebni delovni sobi, kamor pa ni mogel nihče, niti on ne. O tej sobi je kljub dolgoletnemu bivanju na Ma-klenu in tesnemu sodelovanju z doktorjem Evaristom vedel samo to, da obstoja: nič več in nič manj. Že prej je, dasi tedaj le iz gole radovednosti, večkrat pričel s svojim sorodnikom pogovor o skrivnostih maklenskega mehanizma, toda starec je vselej zasukal besedo v drugo smer. Niti enkrat, samkrat ni odprl špranje. ^ bi dovolila, četudi le bežen in površen pogled v to skrivnost. »Vrata hangarjev se ne dajo odpreti na noben drug način, kakor samo s pomočjo vzvodov v doktorjevi delovni sobi.« ie dejal nekega dne Apoloniji, ko sta se zopet sešla v skriti globini pragozda Treba bi bilo zato najti pot v to sobo kadar je odsoten.« »In se ti zdi. da bi bilo to mogoče?* ga je vprašala. »Morda... Vendar sem trdno prepričan, da je mehanizem odpiranja in zapi"|) ranja te sobe še bolj kompliciran in Še večja skrivnost.« »Potem je beg sploh nemogoč ...« »Tega ne verujem in ne maram verjeti.« »Dobro, kaj bi se pa zgodilo z nami. ako bi doktor nenadoma umrl, ako b’ '-P recimo, zadela kap? Bili bi primorani ostati vedno tu ali celo poginiti.« »Ostati vedno tu ... Ko njega ne bi bilo. Vseeno, samo da bi bila moja, čisto moja! Mar mi je za svet tam zadaj. Zadostuješ mi ti.« »Na njegovo smrt najbrže lahko še dolgo čakava,« je menila Apolonija, in , kdo ve, kaj se do takrat lahko zgodi. Morda bi pa naposled le privolil v najino združitev?* (Dalje sledi 1 h SMjettja itt sittte Na Poljskem znova protiž^dovski pogromi Velike demonstracije v Varšavi in Poznanju — Socialistični dijaki na strani židovskih „sodrugov" — „ONR" v akciji Službo dobi Te dni je na Poljskem iznova vzplamtelo sovraštvo poljskih študentov proti Židom. Predvsem se tiče to odnošajev na poedinih poljskih vseučiliščih. Tako so pa primer slušatelji pravne fakultete varšavske univerze, ki so nacionalističnega prepričanja, pozvali svoje židovske »tovariše«, da se vsedejo na levi strani predavalnice. Židovski viso-košolci pa niso pokazali nobenega znaka, da bi hoteli ta poziv na kakršnikoli način uva-ževati. Socialistični študentje so se celo zavzeli za svoje židovske »sodruge«, kar je povzročilo velika fizična obračunavanja na omenjeni fakulteti. Konec je bil ta, da so nacionalistični akademiki pognali židovske slušatelje iz predavalnic. Zatem se je podala delegacija nacionalističnih akademikov k dekar.u pravne fakultete, od katerega je zahtevala, da izda židovskim slušateljem zadevno navodilo, da sedijo pri predavanjih v posebnih zato določenih klopeh. Dekan je to zahtevo nacionalističnih akademikov odbil in je prišlo v zvezi s tem do protižidovskili pogromov ter izgredov na medicinski in farmacevte ski fakulteti na poznanjski univerzi. Mrž-nja je bila tolika, da so nacionalistični akademiki pregnali vse Žide iz predaval- PETDESET LET V JEČI. italijanski listi priobčujejo zanimivo >orpčilo o delavcu, ki je bil leta 1887 kot kletni mladenič obsojen zaradi umora svoje žene na dosmrtno ječo. Prepeljali so ga na otoček Piasor.a v italijanski kazenski koloniji in delal je v rudniku Carrara, kjer lomijo znani marmor. Celih 50 let je živel med kaznenci. Te dni so ga pa izpustili kot 741etnega sivolasega starca. Kralj ga je pomilostil, ker je bik) njegovo vedenje vseh 50 let vzorno. Ko so ga z otočka Pianosc prepeljali i ladjo v Livorno in je po 50 letih zagledal današnji svet, ni hotel verjeti svojim očem. Sicer pa tudi ni čuda, saj r.i pognal nobene pridobitve našega stoletja. Avtomobila in elektrike se je silno bal, o telefonu in letalih pa sploh ni imel pojma. Tudi sedanjega italijanskega denarja ni spoznal. Najgloblji vtis so napravile nanj ženske, o katerih pravi, da so se od leta 1887 najbolj izpremenile. Niso se pa izpremenile samo ženske obleke, temveč tudi ženske same. V starih časih so veljali dolgi ženski lasje za največji kras ženske glave, zdaj pa baš narobe. Ženske se zdaj javno pudrajo in barvajo, zahajajo v kavarno in kina, kade kakor moški, enako kakor možici se nih ter posameznih laboratorijev. Obenem so podali izjavo, da ne bodo nikdar dovolili, da bi židovski študentje secirali trupla kristjanov. Sporedno pa je šla borba proti Židom tudi v širše sloje, predvsem v Varšavi. Tako je vdrla v znano kavarno »Brikle« v središču mesta dvanajstorica mladeničev, ki je navajala, da svira v kavarni židovski orkester, ter sterorizirala številne goste, da so zapustili kavarniške prostore. Takoj je posredovala policija, ki je dognala, da so napadalci člani ilegalne nacionalistične organizacije »ONR« (Nacionalno radikalni tabor). Nadalje so še neizsledeni storilci vrgli v židovsko lekarno »Dobrut« bombo, ki je pri eksploziji uničila vsa dragocena zdravila. Razen tega je na dnevnem redu obrego-vanje ob židovske pasante v varšavskih ulicah. Policija je v vseh teh slučajih brez moči, ker napadalci izginjajo kakor kafra. Toda tudi v Lodzsu se vedno bolj pojavlja martretiranje Židov na ulici. V občini Lesno pri Poznanju razbijajo neznani storilci vsako noč izložbe židovskih trgovcev. Val ogorčenja in pogromov se nadaljuje in ni konca še možna predvideti. udeležujejo politike, skratka ženske so se v zadnjih 50 letih najbolj izpremenile. OGENJ BRUHAJOČI TANKI. Senzacionalen članek je prinesel neki ameriški časnik o konstrukciji novega tanka, se označuje kot »ogenj bruhajoči tank«. To označbo je razumeti tako, da bruha to strahotno morilno sredstvo dobesedno iz svojega žrela ognjene zublje. Že med svetovno vojno so bili .nam takozvani metalci ognja, pri katerih se je iz dolge cevi sipala na sovražnika gorilna tekočina, ki se je pri padcu vnela. Ta iznajdba se je sedaj spopolr.ila na ta način, da se je montirala na tanku. Medtem, ko se tank giblje naprej, se vali pred njim gost ognjeni val, ki sega lahko do 100 m naprej. Deset takšnih tankov, ki so drug ob drugem, lahko povzročijo požar in ogenj v jarku, ki ima dolžino 1 km. Soglasno mnenje ameriških strokovnjakov je, da je novo morilno in pokonče-vano vojno sredstvo v obliki bruhajočih tankov strahotnega vpliva in učinka. V bodoči vojni bodo ti tanki igrali odločilno vlogo. Stanovanje j DVOSOBNO STANOVANJE • s kopalnico oddam s 1 marcem. Naslov v upravi lista, j 444__________________ STANOVANJE oddam takoj, soba in kuhinja, dvema mirnima osebama brez i otrok. Pobrežje, Cankarjeva ; ul. 20. 448 PRODAJALKO, jčvrsto in zdravo, dobro raču-Inarico, za prodajo moke in peciva ter opravljanje hišnih del išče tt. F. Pučelik. Fram. 436 Kupim 'MODERNI OTROŠKI VOZI-| ČEK. , rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Moderni« na upravo. 442 Kupim dobro ohranjeno OMARO za obleke, kauče in pianino. Ponudbe pod »Ugodno« na upravo lista. 436 Razno NAJBOLJŠE KLOBASE dobite v četrtek in petek v gostilni »Zlati konj«. Vetrinjska ulica. 437 KDO ŽELI ODDATI IZLOŽBO za 14 dni ali daij časa proti plačilu? Naslov v upravi. 435 Prodam PRODAM MOTORNO KOLO Puch 250 v prima stanju. Naslov v upravi. 434 2 POSTELJI Z VLOŽKI, nočna omarica, miza politira-ua, umivalnik z posodo, kuhinjska miza, posamezno ali vse skupaj na prodaj, Vprašati v »trgovini Kravos. Aleksandrova 13. 428 Sobo odda ODDAM SOPO s prostim vhodom z dvema posteljama. Barvarska 5. 443 SOBO ODDAM. Radvanjska c. 16. 441 Oddam strogo separirano J SOBO gospodu. Slomškova 3, Toni* šičev drevored. 440 ODDAM SOBO dvema osebama. Rotovški trg 8-L________________________ ODDAM SOBO. veliko in svetlo lepo oprem-ljeno. boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9. 1 SOBO, sončno, čisto z vso oskrbo o