Inseratl se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., de se tiska lkrat,
n u n n - »
16 „ „ „ „ 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se •ena primerno zmanjša.
Roko pisi «e ne vračajo» nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Politimi list za slovenski narofl.
Po pošti	prejemsn velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
z a pol leta	■ . 6 .. —
za četrt leta	. . - )t &0
V administraciji velja: «»'
Za celo leto . za pol leta
za četrt leta . . 2 ,, V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo je na Stolnem t.rgo hiš. št. 284. Izhaja po trikrat ua teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Vabilo
k naročevanju na
„S&ifUCi".
„Slovenec" volja, kakor do zdaj:
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „četrt leta 2 „ 30 „ „	„ „ en mesec 80 „
V administraciji sprejeman;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke ... — „ 7 ,, Po pošti:
Za celo leto.....10 gl. — kr.;
„ pol leta.....5 „ - „
„ četrt leta.....2 „ 50 „
„ en mesec.....— „ 90 „
posamezne številke . . . — „ 8 „
Tudi se zamore zanaprej vsaki pri gosp Gerbe rju naročiti, in če j«! komu drago, tudi tam svoj list prejemati ali posamezne številke kupovati.
Gg. bogoslovci in študentje plačajo le polovico naročnine.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen).
Vredništvo in opravništvo
Dvojne volitve
kličejo zopet Slovence v Ljubljani in na Notranjskem na boj z ljutim nasprotnikom. V glavnem mestu Slovenije se ima ponoviti tretji
del mestnega starešinstva, iz Notranjskega pa poslati v deželni zbor naslednik nedomestlji-vemu dr. Costi.
Volitev na Notranjskem se bo, kakor vse kaže, vršila v naljepšem redu gotovo v čast narodu slovenskemu. Nasprotnik nemčurski se najbrž«' na bojišče še prikazati ne bo upal, svest si, da na Krasu ni zemlje za nemčurski osat, da Notranjci se z nikakoršnimi zvijačami ne dajo vjeti za nemčursko reč, da jih nihče ne bo prepričal o tem , da bi v nam nasprotnem taboru bili v stanu najti zastopnika, ka-koršnega jim narodna stranka podati zamore. Notranjci so se že več ko do sitega prepričali, da jim od nemčurske stranke ni pričakovati druzega, ko slabo; če jim kdo more pomagati k boljšemu, bo to le storil mož domačiu in za narod slovenski vnet. In ker so tega prepričanja vsi, nas zarad izida volitve, ki se ima soboto v Postojni vršiti, nič ne skrbi, svesti smo si, da bo naš kandidat g. Peter Grasselli sijajno zmagal.
Vse drugače je glede volitev v starešinstvo ljubljanskega mesta. Tu je po različnih sredstvih, s silo in zvijačo vladajoče birokratično-nemčurske svojati, nekoliko pa tudi po naši malomarnosti, četa nasprotnikov nažih se tako trdno zvezala, da jo je le težko predreti, še celo, ako bi bil volilni red večini ljubljanskih prebivalcev pravičen; da ni, to je pač že vsakemu znano. Zato in ker je veliko število volilcev takih, da le neradi volijo ter jim je enako, ali seile v mestnem starešinstvu ti ali oni, -- zato je volitev za nas težavna reč, tim težavnejša, ker nasprotni volilci po povelji svojih viših ali takih, od kterih so odvisni, v celih četah hite na „rotovž" ter oddajajo svoje glasove tistim, ktere voliti jim je ukazano.
Naša stranka takih pripomočkov nima iu ko bi jih imela, bi jih vendar-le ne rabila, ker spoštuje lastno voljo, lastno prepričanje volilcev. Zato mora njeno delovanje združiti se v tem, da skuša volilce pripraviti do pravega prepričanja, do spoznanja, da je početje sedanjega starešinstva na kvar volilcem, mestu, deželi in narodu. Veliko jih je, ki do zdaj s tem si še niso glave belili, ki tedaj ne spoznajo važnosti mestnih volitev, veliko jih je tudi, ki ne vedo ali nočejo vedeti, da jih dolžnost do someščanov veže vdeleževati se volitev, ki toraj tudi ne pomislijo, da se pregreši zoper dolžnosti svojega stanu, ako se za volitve ne brigajo. Take podučiti in pripeljati jih do pravega spoznanja, — to mora biti najprvo naše prizadevanje. Če se nam to posreči, potem pač ne bo težko nam spodriniti nasprotnika, čegar zvijače in nepoštena sredstva bodo potem le prazno strašilo.
I)a ne smemo dalje puščati mestnega gospodarstva v tako nespretnih, pogubonosnih rokah, kakor je zdaj, to bo menda po šestletnem slabem ravnanji sedanjega starešinstva pač vsakemu jasno; a kar mahoma iztrgati ga jim iz rok, nam ni mogoče, to moremo le, ako zabijemo vsako leto izdatno zagozdo v to truplo. Storiti pa to moramo, to smo dolžni ne le mestu, ki pod skrbjo sedanjih očetov njegovih čedalje bolj propada, dolžni smo to tudi vsi deželi, ki je po ogromni večini slovenska in ima pravico zahtevati, da ima Ljubljana lice glavnega mesta slovenskega. Kaj nam bode rekel narod po vsi deželi, ki tako krepko odbija tujstvo in nemčurstvo od sebe, če mi glavno mesto njegovo prepuščamo ravno istemu tujstvu in nemčurstvu, če ne napenjamo vseh moči, da bi branili svoje pravice proti njemu? Res je, da nikjer, zlasti v deželah s
M prospeh cerkvene umeteljnosti.
Različne so naloge, ki jih imajo izvrševati človeški stanovi, in le potem jih more vsak stan zadostilno izvrševati, ako ve postave in pogoje, pod kterimi se dogotovijo. Vsak stan ima svoj delokrog, v kterem mora bolj ali manj rabiti svojo duševno ali pa telesno moč. Duhovskemu stanu naložena je velika naloga kot varuhu pravega verskega javljenja. Ne služi mu pa samo govoreča beseda v njegovem poklicu za ohranjenje verskega čuta ljudstvu, ne samo skrivnostno opravljanje obredov pri milost darujočih zakramentih, ampak je še nekaj očem in duhu razumljivega, ktero opra-vitelju služi kot pripomoček, vernim pa je to drugi govor, ki jim vedno razlaga namen in pomen svetih opravil. In to so proizvodi na-obrazovalne umeteljnosti.
Prvih dob je imelo mlado in preganjano občestvo izpoznavalcev Kristusovih še v privatnih poslopjih svoje blažujoče shode in skrivnostna
opravila. Iz teh so se preselili o času hujših preganjanj v podzemeljske votline (katakombe), ne sicer toliko za varstvo življenja, kakor iz svete želje na grobeh svojih bivših sobojevnikov opravljati sveta opravila, ki so jih navdihovala s spominom njihovega Odrešenika. V teh votlinah bili so prvi začetki krščanske umeteljnosti in to v prvih letih druzega stoletja. Lepo govori F., Förster o teh spominjkih krščanske umeteljnosti, ki pravi: „Je nekaj posebnega, pomenljivega in predpomenljivega, da moramo doli k mrtvim, da najdemo prva znamenja življenja nove umeteljnosti. Kakor je krščanstvo izrastlo iz neznatnega in skrivnega kot sveto-oblastna in svetoosrečujoča moč, tako se je razvilo plodno seme nove umeteljnosti v temnem naročji zemlje.
Od tistih dob do današnjega časa prehodila je cerkvena umeteljnost ista pota, kakor splošno versko življenje. Vedno pa jej je bil le edini namen nazore svojega uka ljudstvu razložiti z uaobrazovanjem umu najbolj pristojnim predočiti mu boj in zmago njegovega
življenja. Namen cerkvene umeteljnosti po njenim pravem duhu je bil in je človeku kazati čistost in neomadeževanost njegovega zemskega življenja, hrepenjenje po ouej večni domovini, ki nam je obljubljena po Odrešeniku; toraj ima čisto idealne in simbolične izjave, nasproti pa je kazala najboljša doba posvetne umeteljnosti, to je grška, le človeka zadovoljnega v harmoniji svoje dušne in telesne kreposti, brez najmanje dozdeve neumrjočnosti duše po smrti telesa, toraj čisto telesno. Bile so pa tudi dobe krščanske umeteljnosti, ki so se kot izraz javnega življenja kazale, iz kterih se je pa vse kaj druzega iztekalo kakor ta idealnost, kar se n. pr. razvidi iz fantastičnih izdelkov h koncu 17. in v večini 18. stoletja.
Današnji čas — bi skoro rekel, da se svet na novo stvarja, a vendar v umeteljniškem obziru malo novega stvari, kar bi času dalo svojolastni značaj, — začenja se tudi žariti na obzoru cerkvene umeteljnosti. Uglobili so se razizkovalci v one dobe, ko je cerkvena umeteljnost najbolj slovela, v čase od 11. do
zu sv. Avguštin: „Surgunt indocti et regnum coelorum rapiunt, nos autem cum doctrinis nostris in coeno vitiorum volutamur." (Dvigajo se neučeni ter si pridobivajo nebeško kraljestvo, mi pa se s svojimi učenostmi valjamo v blatu pregreh.) Je-li to, vprašam jaz še enkrat nauk, kteri more mladež skloniti na ono delavnost in vdanost, brez ktere ni resnice, ni učenosti? Oh ni! in stokrat, ne samo vimenu vere, nego tudi v imenu zdravega razuma, ponavljam: ni!
Kam take grozne theorije vodijo, vidi se iz tega, da se je Moleschott, glavni steber njihov, predrznil primero storiti med hudodel-nikom, kteri je njemu samo nesrečnik brez nikakoršne krivnje, in med sodnikom, kteri v imenu društva in postave sodi, ter hudodelca predpostavlja sodniku: „quel raport en effet, pravi on, y a—t—il entre 1'individu aveugle par la passion, qui commet un meurtre, et le ealme d' un tribunal, qui sans obtenir un avan-tage moral, quel qu'il soit, se venge d' un crime par la mort?" (Ktera razmera v resnici je med človekom s strastjo preslepljenim, ki stori uboj, in med mirom sodišča, ktero kaznuje hudodelstvo s smrtjo, da si ne doseže nobenega kakoršnega koli nravnega vspeha?) Tu je ubijavec oproščen, sodišče pa obsojeno. Po tej lilozofiji kazenskega prava bi sodniki zagrebški ne bili smeli obsoditi ubijavca Ba-stijančiča, kteri je pri belem dnevu v Zagrebu ubil siromaka Iloffmana; ampak nasprot sodniki, obsodivši nedolžnega nesrečnika, so zaslužili, da se v temnico ali ječo obsodijo na 18 let. (Vidi Revue de deux mondes od Aug. 1. 1873 str. 531 naslov: La responsabilite morale et le droit de puuir, od E. Caroj.
Duša mladenška more za resnico in nauk sposobna postati samo po sv. evangeliju, ktero pravi iu uči, da človek v sedanjem stanji svojem ni povse zdrav na svoji duši; da. so v človeku razun svetega vestnega zakona tudi huda poželenja, ktera je treba zatirati, pokoriti in ua križ, da tako rečem, pribijati; da je nauk, krepost, izvrstnost in vse, s čimur se diči človeštvo, vspeh hude borbe, ktero mora človek biti sam seboj, in da je mnogo teže, kar so že stari rekli, samega sebe, nego ves svet premagati, ker velikrat se je že dogodilo, da je on, ki je nadvladal ves svet, revno trpel in poginil, ker ni znal premagati sam sebe; da se človek ne samo do groba ' svojega boriti mora sam seboj za krepost in izvrstnost, temuč da v tej borbi človek tudi
najbolj češčeni dostikrat obnemore; kar posebno lepo sam o sebi spričuje sv. apostelj Pavel, pa že tudi modrost poganska, kajti v njenem imenu eden od prvih psihologov starega sveta pravi: „Cupio meliora, proboque; deteriora sequor"
Če je toraj sv. apostelj Pavel, Človek naj-izvrstniši, ako se tudi ne oziraš na njegov vzvišeni poklic, rekel o sebi: „Castigo corpus meum et in servitutem redigo, ne cum aliis praedicavero, reprobus ipse efficiar" (Tarein svoje telo in devam v sužnost, da, ko druge učim, sam ne bom zavržen): jasno je, da i mladež, ktera se je posvetila učenju, paziti ima sama na sebe, da se ima varovati vsake slabe priložnosti, poželenja svoja ostro devati v jarem svojega uma in svoje vestf, v boju proti sami sebi od malih nog se vaditi, da naj iz obilnega vira svete vere zajema vse pomočke, ktere je dal nam Bog, da se človek na vsako bolj resnobno delo pripravi, utrdi in učvrsti.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 31. marcija.
Avstrijske dežele.
O minister*! yii Auerspergovem so dunajski in vnanji časniki poročali, da se bode moralo kmalo umakniti ministerstvu Lasser-Kellerspergovemu. ,,Tagespresse" pa to taji in pravi, da ministerstvo še ne bode tako kmalo odstopilo, marveč se bode tudi Banhans kmalo povrnil na Dunaj ter zopet nastopil svojo službo. To je prav verjetno, kajti do jeseni bode ministerstvo imelo mir pred državnim zborom, za napade deželnih zborov pa se bode še manj zmenilo, kakor za nezaupnice zbora državnega. Sicer pa si na vso moč prizadeva vtrditi se tudi še za naprej in vn.čiti nasprotovalno stranko. Na Češkem boža Mladočehe, ki so ji storili ljubav, da so vstopili v deželni zbor, B u k o-v i n c e m je napravilo vseučilišče in tudi napovedani prihod cesarjev bode imel ravno ta namen. Ker se narodna stranka noče vdeležiti deželnega zbora, jo vlada hoče s tem prisiliti k vdeležbi, da bode deželni zbor in corpore pozdravil cesarja. To je jako zvito napeljano a čutiti je, da narodnjaki se raji hočejo odpovedati poslanstvu kakor pa tej vladi streči, kar sta Petrino in II o r m u z a k i že storila. Na Tirolskem je vlada vstanovila nov listič, ki bode 3 krat na mesec izhajal in i Tirolcem prigovarjal, da naj državnemu zboru
prebivalci dvojne ali še več narodnosti, mesta niso prave slike za spoznanje prave podobe dežele, ker se v njih nakupiči vsake sorte zmes in to po nikakoršuih razmerah; zato tudi mi Slovenci, dokler vlada nam sovražni sistem, v Ljubljani v II. volilnem razredu nikdar ne bomo mogli meriti se z vradniki in penzijonisti; — ali v 1. in III. razredu nam razmere niso tako nemile in krivične. V teh razredih nahajajo se še neodvisni elementi, kterih bi ne smel strah k voiitvi goniti, marveč lastno prepričanje. Zato se tudi nadjamo, da prizadevanje našega volilnega odbora, sostavljenega iz neodvisnih, previdnih možakov, vrlih meščanov in poštenih narodnjakov, čegar oklic do volilcev objavimo na tretji strani tega lista, ne bo zastonj, marveč da bomo letos zabili prvo zagozdo v nemčursko telo, ki tako samovoljuo na ,,rotovžu" gospodari. Ko bo zapičena ta prva zagozda va-nj, potem bo šlo čedalje lože, ker bo razpoka vedno širja. V to pomozi Bog in srčnost slovenska!
I
Dika jugoslovanska.
(Dalje.)
Ako je pak tako, tedaj prašam jaz: Kaj je, kar za zabavnim in razuzdanim življenjem tolikanj pohlepno mladež skloniti more na toliko resnobnost in delavnost? Mar one po-sitivistiške in materialistiške doktrine, ktere se žalibožc že tudi pri nas začenjajo širiti, da moralnega zakona ni, o kterem vendar Cicero tako čudovito in resnično govori, kakor sv. apostelj Pavel? da se vsi naši naravni nagoni in vse naše pohlepe in pohote mirno razvijati imajo, ker kdor ujiui vsem brez razločka zadovolji, da je dosegel svoj namen? da so naj-veči hudodelci, da so toraj petrolejevci, kteri so zastavljence, ne krive ne dolžne, ubijali in ogenj v bibliotheke in zbirke umetniške metali, ne toliko krivci, kolikor samo nesrečniki? da ves vzgoj človeški godi se edino v tem. da se neke meglene predstave (Vorstellungen), kakor pravijo, ethisirajo, ktere tedaj voljo vladajo po svoji volji brez popolne njene svobode? Po tej theoriji bi učeni ljudje, kteri teh ethisira-nih predstav dosti itnajo, ob enem bili tudi najizvrstnejši. A jaz pravim: Kedar bode sodnik živih in mrtvih sostavil poslednjo statistiko čednosti in hudobije, tedaj bo se primeroma več učenjakov in vedežev nahajalo na levi strani, kot prostega ljudstva, ktero je živelo po svoji veri in po katekizmu. Dobro je opa-
15. stoletja. Na novo oživljena je vrsta čisto | različnih urneteljniških strok, ktere združene j služijo enemu namenu: oblažiti čut človeški, povzdigniti ga od svetnega šuma v nadsvetno čutje in vliti mu boljše in tolažilnejše glase v njegovo dušo. Res je, da tudi narava nam more izbujati te čute, a redki so, ki jih prav umejo; v umeteljnosti pa nam človeški duh — odsev božjega duha — prerodi naravo v drugo stvarstvo, združi nam več živeljev in naredi, da smo za nje bolj občutni.
Tudi v naši domovini dvigajo se stari spomini žive vere naših preddedov. Tu se ve, da ni govorjenja o spominjkih, ki bi jih bila stvarila samostalna slovanska umetnija, ker izvzemši Ruske je le Srbska v umeteljne izdelke izbila nekoliko svojega značaja, a le nekaj, ker glavni vzori bili so jim v izhodnjem cesarstvu. Ti naši spomini z vso njihovo vpravo preživeli so že razne premembe, cvet in propast umeteljnosti, toraj so dandanes nekteri le malo podobni osnovalnim idejam njihovega početka, a tudi čas je mnogo razdjal. Treba
je toraj marsikje poprave in nadomestenj, daj se reč namenu primerna vzdrži. Verskemu čutu našega naroda ne more se sicer očitati, da bi bil za to toliko malomaren, ako se na to opomni; več se ima pa očitati vodilnim in izvrševalnim elementom, a o tem tukaj ne daljnega govora! Le toliko rečem, da se je v tem obziru veliko v zadnjem času grešilo in se še greši. Ker izdelki, ki pridejo iz umet-nijskih rok, veljajo drag denar, kar bi sicer ne bilo neopravičeno, pa nimajo stalne vrednosti, ako niso narejeni po postavah zloga in predpisih cerkvenih: ter materijalno škodujejo ljudstvu in so sramota celega naroda: je pač nujna potreba, da se v tej reči na bolje obrne.
Ne vsaki izdelovalec je za svojo nalogo dovolj zmožen, a še manj je vsaki naročnik umesten za razsodbo. Treba je uka na obeh straneh, posebno pa pri duhovnih, ki imajo kot naročniki v imenu svojega ljudstva tudi odgovornost — ker marsikteri izdelovalec rad ribari v kalni vodi. Očitalo se je že zgodom zadnje graške obrtne in umeteljne razstave
od nekega recenzenta v dunajskem umeteljnem listu, da duhovščina slovenska kupuje, kar potrebuje pri cerkvenih opravilih, brez ozira na namen in stvarno vrednost, in dostikrat je to tudi žalibog istina. Kdor si tedaj ne more temeljite vednosti nabrati v cerkveni umeteljnosti, naj si preskrbi vsaj za potrebo kažipota, ki mu zvesto priporoča, kar je vredno, in ki graja napačnosti. Kot tak kažipot č. duhovščini priporoča se posebno v Terlanu na Tirolskem šestkrat na leto izhajajoči list „Der Kunstfreund"; izdaja ga Karol Atz, in velja 1 gl. 30 kr. za celo leto.
Ne le izdelovalec, ampak tudi naročevalec mora nekaj vedeti, če hoče pravo zadeti v čast in prid lastni, pa tudi našim sosedom in poznim potomcem v spričevalo, da nismo bili leni in malomarni v oni stroki, ki daje čast in navdušuje čez stotine let.
Te vrstice naj bodejo pa tudi za oživljenje kakega druzega bolj spretnega pisatelja ua tem polju, ki je pri nas tako malo obdelovano.
—nik.
ne obrnejo hrbta. Tudi o deželnem zboru se nadeja, da bode po vstopu južnotirolskih poslancev vladi vgodnejši kakor je bil doslej; da bi se to bolj gotovo zgodilo, bi vlada kaj rada videla, da bi se deželni glavar dr. R a p p ne vdeležil zborovanja, ktera želja pa se ji ne bode spolnila, ker je dr. It a p p že toliko okreval, da bode zamogel predsedovati deželnemu zboru.
Odrski list „Küzerdek" je poročal, da razprtija med avstrijsko in turško vlado zarad rumeljskih železnic še ni poravnana in da naš poslanec, grof Z i c h y , je šel na odpust. „N. fr. Presse" pa trdi, da reč je čisto poravnana in da nikomur ni prišlo na misel poslanca iz Carigrada poklicati.
V Trstu in f»»riei delajo velike priprave za vreden sprejem cesarjev. V gorici se je v ta namen sostavil poseben odsek deželnih in mestnih odbornikov. Deželni odbor je županijam tudi v posebnem razglasu priporoča, da bi iz vsake županije odbrali nekaj mož, ki bodo na kolodvoru, pričakovali cesarja, ki se pripeljejo 4. aprila okoli 9. ure dopoldne. Ulice, skoz ktere se bodo peljali cesar, bodo olepšane, Franc-Jožefovo ulico bodo kinčale zastave, na deželni hiši bodo vihrala tri zastave: deželna, slovenska pa italijanska. Na večer bode vse mesto razsvitljeno. Drugo jutro okoli 7. ure se cesar po železnici odpeljejo v Kormin in naprej v Benetke.
Vnanje države.
Tudi pruski kralj obiše letos Italijo V sredi meseca maja se z ruskim čarom snide v Berolinu, potem pa se z Bismarkom poda na Laško.
Francoskem se pripravljajo na volitve za starašinstvo. Bonapartovci z raz-delitvo fotografij pa knjižuric nabirajo novih privržencev, pa vlada jim je tako razdelitev prepovedala.
Španjska vradna poročila zopet pripovedujejo o veliki zmagi, pri kteri so čisto potolkli karlističnega generala D o r r e g a r a y a, Ker pa poročilo pravi, da Alfonsisti imajo le enega mrtvega pa okoli 36 ranjenih, si lahko misli, kakšna bitev je to morala biti. Te dni sta se Alfonsu XII. poklonila baron Bonifayo pa vojvoda Fernan-Nunez, edina velikaša, ki sta bila prišla tudi na dvor kralja Amadeja.
Nrhskemu knezu od vseh strani dohajajo pisma vdanosti in priznanja, da je razpustil narodno skupščino. R a d o v i č je postal minister prava, njegov sprednik Z e n i č pa predsednik državnega sveta.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. aprila.
(Oklic do mestnih volilcev ljubljanskih), kterega je razglasil zato sestavljeni volilni odbor, se glasi:
Meščani!
Od leta l8G0do spomladi 1869 so skrbeli svojemu narodu zvesto udani možje za blagor našega glavnega mesta pri mestnem starešinstvu in s popolno zadovoljnostjo so se mogli ti ozirati pri svojem odstopu leta 1869 na svoje osemletno koristno in vspešno delovanje. Prej zanemarjene ceste in ulice, po kterih se je dalo le težko voziti, so se za časa njih gospodarstva popravile, kakor nikdar poprej; potrebni kanali na mnogih krajih mesta so se napravili; na enem najlepših mestnih prostorov, kjer je stal poprej neokusno stavljeni leseni tako imenovani „šustarski most", se je postavil sedaj mestni srenji na častželezni „llradecki-
jev most", ob bregovih Ljubljanice so se v znameniti dolgosti sezidali zidi in vsi popotniki so bili enih misli, namreč, da so bili javni kraji in ulice takrat mnogo snažnejši kakor zdaj; zraven vsega tega, akoravno je vojska prizadela leta 1866 mestu neprimerne stroške in tudi kolera je strahovito razsajala, da je imelo mesto silo zdravniških stroškov, je bilo mesto še v stani, kupiti grad pod Turnom (Tivoli) za 80.000 gld. in olepšati tamošnji vsakemu odprti vrt. Tudi se imamo zahvaliti delavnosti svojih tedanjih narodnih zastopnikov za ustanovitev sirotišča in zavoda za bolne otroke, ter glavne šole pri sv. Jakobu in ustanovljenje višje realke spada v njih dobo, oni so dalje vstvarili občinski Statut in uredili duhu časa primerno tržni red in zadeve ubožne; oni so brez nadlegovanja meščanov zvišali mestne dohodke slednjega leta za 38.000 gld. in sploh storili vse, kar more duševni in materijalni blagor celega mesta braniti in pospeševati.
Ko je bil ta tako delavni mestni odbor leta 1869 ob času Giskrovega miuisterstva rarpuščen, ne zavoljo nezadovoljnosti svojih volilcev, temuč po ukazu ministra dr. Giskre, ki ga dan danes ves avstrijski svet poznä in ga je cesar sam obsodil, takrat so mislili Vaši prejšnji zastopniki, da jim je patriotična dolžnost, pri novih volitvah prostovoljno se umakniti, da ne bi škodovali meščanom pri tisti sreči, ktero so jim obetali naši nasprotniki v svojih oklicih.
Od takrat je preteklo že šest let, kar ima ves čas svojega obstanka skoraj vedno eden in isti mestni odbor priliko, brez opozicije od naše ali druge strani spolniti, kar je vedno obetal; a žalibog, nikdar ni spolnil teh svojih obljub! Šest let že se šopiri v mestnem starešinstvu politika „konštitucijskega društva", nemški „kazino" daje pravila za praktično življenje, cbrtnijo pa zastopa „kranjsko stavbeno društvo."
Ozrite se krog po svetu, častiti meščani! Ali so bili kedaj naši javni prostori in naše ulice v takem slabem stanu? Kje se je storilo v teh šestih letih le eno delo, ki bi se smelo le količkaj primerjati s tem, kar je storil bivši narodni mestni odbor? Poglejte, častiti meščani, kedaj so bili naši javni kraji in ulice v tako zapuščenem stanu kakor so sedaj ? Nezadovoljnost po vseh krogih meščanstva raste čem dalje, tem bolj; trgovstvo in obrtnija propada; trgovec in obrtnik kakor tudi delavec se borita s čedalje večjo skrbjo, kako bi se pošteno preživila, a v mestnem odboru njegova lastna stranka tirja, da bi se gledališču, ktero nima namena ljudstvo izobraževati in blažiti, temuč le kratkočasiti nekatere, ki so od sreče obdarjeni, naklanjala denarna podpora iz mestne kase, ktera je bila pod tako slabim varstvom, da je moglo iz nje po goljufiji precej veliko denarja izginiti.
Meščani! Tako ne more dalje biti! Naša meščanska dolžnost nam ne dovoljuje trpeti tega, da bi sedanji mestni odbor brez vse opozicije tudi dalje brez vsega nadzorovanja z našimi davki gospodaril po svojih udih, kterih načela so ta, da stavijo največkrat osobne namene nad blagostanje celega mesta.
Zavoljo tega je narodnih volilcev zbor 25. t. m. sklenil, dosedanjo pasivno opozicijo popustiti in se zopet dopolnilnih volitev za I. iu III. volilni oddelek vdeleževati.
Možje, ktere Vam volilni zbor kot Vašega zaupanja vredne priporoča, bodo, kjer bode potrebno, večini ugovarjali, in, kolikor je mo-
goče, manjšini vedno branili Vaše pravice iu koristi.
Volilci ljubljanski! Ako delavnost preteklih let primerjate z nezadovoljnostjo, ktera je zdaj skoraj v vsih krogih meščanstva, ne bo-dete čisto nič premišljevali, ampak se brez izjeme enoglasno in enega duha zopet vdele-žili volitev, da se bode storil začetek, zaupa-vati srečo mesta takim možem, kteri brezse-bično in udano skrbe za-nje in se bodo zavedali svoje naloge vsikdar. Naklonite svoje zaupanje možem neomadeževane časti in uavda-nim z najboljšo voljo! — Dobro vemo, da v sedanjih okolnostih in pri nepopolnosti našega sedanjega volilnega reda ter pri obili podpori, ktero imajo naši nasprotniki, se mi lotimo hudega boja, to pa nas ne sme ostrašiti, da se ne bi podali z močnejšim sovražnikom v borbo, kajti če imamo trdno voljo, bode naša zmaga!
Možje, ki jih priporočamo so:
Pri volitvi 5. aprila t. 1. v III. razredu: Gosp. dr. Karol Bleiweis, prim. v dež. bolniS.
„ Vaso Pelričič, trgovec in hiš. posest.
„ France Goršič, orglar „ „ „
„ France Potočnik, c. k. stavb, svetnik.
„ Jožef Ilegali, mizar in hišni posest.
Pri volitvi 8. aprila t. 1. v I. razredu: Gosp. Janez Nep. ilorak, mešč. in hiš. posest.
„ Miha Pakič, meščan in hišni posestnik.
Narodni volilni odbor.
(Deželni zbor Kranjski) se začne v torek 6. t. m., ž njim vred tudi drugi deželni zbori.
(Nova tiskovna pravda) proti ,,Slovencu" zarad nekega dopisa z Gorenjskega v št. 19 o vradnem preiskovanju zarad razpečatenega dr. Poklukarjevega pisma, češ, da oni dopis žali čast višjega poštnega komisarja Rat o lička. Mi smo se najprvo pri deželni sodniji pritožili zarad čudne konfiskacije, ki se je zgodila še le 3 tedne potem, ko je bil list že izdan, in bodemo, če pride do obravnave, pri sodniji tudi dokazali, da je vse to res, kar je v omenjenem dopisu stalo. Dokazov smo med tem v otoškem okraju nabrali toliko, da po človeško soditi smemo reči, da sodnijska preiskava ne bode škodovala nam, ampak c. k. pošti sploh, posebno pa poštarju otoškemu, g. Petru Ausseneggu. — Jutri t. j. 2. aprila pa bo sodnijska obravnava pri deželni sodniji, pri kteri se je naš odgovorni vrednik pritožil zoper razsodbo delegirane mestne sodnije, ki ga je bila pred nekimi meseci obsodila, da bi moral 8 dni biti zaprt in zapasti 300 gld. kavcije. „Slovenca" bode pri obeh pravdah zagovarjal g. odvetnik dr. Alfons Moše.
(O zvonovih) pri devici Mariji v Polji smo unidan poročali, kako lično jih je izdelal c. k. dvorni zvonar v Dunajskem-Novomestu gosp. Igu. Ililzer. Pretekli teden smo jih slišali zvoniti ter smo strmeli nad prijetnim, močnim, izvrstno vbranim zvonenjem, ktero se pogo-stoma sliši tudi v Ljubljano. Oez kakega pol leta, kedar se udarci nekoliko ogladijo, bodo gotovo še veliko čistejše in prijetnejše peli. Prihodnjo nedeljo bodo imeli zarad novih svojih zvonov cerkveno slovesnost, ktere se bode boje vdeležil tudi zvonar g. Ililzer, ki se je s temi zvonovi obnesel, da je kaj. Vsled tega bo na Kranjskem gotovo dobil veliko naročil in je te dni že vlil veliki zvon za Vodice, o kterem poroča, da se je delo srečno izšlo.
(Pojasnilo.) Preračune o redninah za ljubljanske najdene e za 2. polletje 1874 je bolnišnično upravništvo dne 23. decembra 1874 deželnemu odboru predložilo, kteri je dotične denarne zneske po deželni blagajnici
in sicer dne 17. svečana 1875 c. kr. okr. glavarstvom v razdelitev odposlal. Zakaj se omenjene rednine v kamniškem okraju še niso izplačale, nam ni znano, brž ko ne je vzrok ta, da hoče dotični zdravnik rednine za ljubljanske najdence ob enem z onimi za tržaške najdence izplačati. Toliko na poslanico v „Slo-venc-u" dne 25. marca 1875.
Upravništvo deželne bolnišnice v Ljubljani.
(Šolsko leto) na srednjih šolah se bode vsled ministerskega ukaza odsihmal končevalo s 16. julijem, pričenjalo pa s 16. septembrom.
(Katoliška družba) bode imela v nedeljo ob "„6 v svojem stanovanju v Virantovi hiši navadni občni zbor.
slučaja te vrste, marveč enakih je na kupe, nekteri so še bolj strašni. Zato naj se vsak varuje tega človeka, zlasti pa manjši obrtniki; kajti dokler dolžnik ni do nazega slečen, ga ta pijavka ne spusti z rok. Posebno se peča s kupovanjem dvomljivih dolgov. Po 20 do 30 gld. takega dolga kupi za 2 do 3 gld., potem :>a se spravi nad dolžnika in če je le kaj iz njega izleči, ta poštenjak mu že do kože pride. Pri vsem tom je, se ve da, nemškutar, kajti Slovenec bi kaj tacega menda ne počenjal.
Razne reči.
—	Pogorišče. Na V o v č i blizo Poljan nad Škofjo Loko se je na veliki petek zgodila strašna nesreča. Vnela so se pri neki hiši drva in v malo minutah je bila skor vsa vas v ognji. Deset hiš z gospodarskimi poslopji, z mnogim orodjem — vse je šlo. Zgorele so tudi vse ovce in prasci. Nadloga je velika! Pomagajte revežem, usmiljeni ljudje! Vredni štvo cenjenega „Slovenca" je priljudno prošeno, pogorelce priporočiti čast. bravcem. Srčno hvaležni bodo dobrotnikom za vsak mili dar.
V Poljanah 28. sušca 1875.
Tom. Varl, f. oskrbnik.
Pristavek. Vredništvo bode z veseljem darove sprejemalo in jih urno odpravljalo čast. g. T. Varl-u. Bog omeči dobra srca k obilni pomoči!
—	Katoliško bralno društvo se je osnovalo na Dobrovi poleg Ljubljane in se bode v nedeljo 11. aprila popoldne po krščanskem nauku slovesno odprlo.
—	Iz Črnomlja 26. marca. Kakor se nam poroča, je učitelj v Starem trgu pri Po Ijanah pripravljen javno braniti se proti vsaki krivici, ktera bi se mu storila od ktere koli strani.
—	Vabilo. Narodna ptujska čitalnica napravila bode mesca aprila dve veči zabavi — Prvo dne 4. aprila: a) tercet s citrami goslami in giasovirom, b) Izvirna šaloigra v dveh dejanjih „Kteri bo?" c) čveterospev vodi g. prof. Glazer, d) mali ples.
Drugo dne 25. aprila: a) govor g. prof. Glazerja o muziki, b) deklamacije, c) ples.
Začetek je vselej ob 8. uri zvečer.
O d bor.
—	Oderuh. Iz Ljubljane nam je došel sledeči dopis s prošnjo, da ga priobčimo, kar tudi storimo v svarjenje neprevidnega občinstva. Pred nekoliko časom je bil na Dunaj po porotnikih obsojen žid Gezel-Wilkenfeld zarad goljufije, ker je po posojilih ljudi neusmiljeno drl; dal si je namreč za čisto majhne zneske podpisati menjice na velike svote in je potem, ko dolžnik ni mogel plačati, iztirje-val menjice v polnem znesku s pomočjo sod nije. Taki oderuhi se nahajajo pa ne le na Dunaji in med židovi, timveč na več krajih imamo enega tudi v Ljubljani in ta je trgovec Höger na spodnjih Poljanah. Pred kratkimje posodil nekemu tesarskemu mojstru 55 gld na 14 dni; za ta denar mu je moral lesar podpisati menjico na 100 gld.; to da obresti 1080 gld. od 100 na leto. Za preloženje eksekutivne prodaje hišnega orodja za mesec dni je zahteval in si dal plačati ta poštenjak 10 gld ravno toliko drugič, tretjič pa celo 30 gld. — Ali ni to kazni vredna odrtija? In to nista edina
St. 615
Slavnemu Vredništvu „Slovenca"
v	Ljubljani.
V	številki 31. čislanega lista od 13. mar. t. 1. se nasproti popravku, narejenemu 1. dan marca t. 1. št. 342, kateri popravek se tiče v številki 22 zapopadenega popisa dogodkov pri exekutivni iztirjatvi glob zarad šolskih zamud v Selški dolini, zopet povdarja, da so žandarji neki ženi, katera ni hotla ključa od svoje skrinje dati, nastavili gole bajonete, potem da je neko ženo žandar tako po ustih udaril, da jej je kri tekla.
Nanašaje se na člen 2, postave od 15. oktobra 186!) št. 142 drž. zak. se počastujem Slavno vredništvo prositi, da naj sprejme sledeči popravek v najprvi izhajajoči list čislanega časopisa:
„Na podlagi nasledka uradskega zasliševanja javnih organov, ki so se bili udeležili omenjenega eksekutivnega dejanja, kterih so glasni izreki po postavi popolno verjetnost imajo, se more le vnovič povdariti, da to, kar se očitta v št. 22 in 33 „Slovenca", namreč da so žandarji neki ženi, ko ni hotla ključa od škrinje dati, gole bajonete nastavili, potem da je neko ženo žandar tako po ustih udaril, da ji je kri tekla, nima dejanske resnice. Uradoma pozvedeni dogodki pri eksekutivnim dejanju upornega in žalivnega obnašanja proti komisiji, sbirjajoči se ljudje, ki so hrumeli in žugali eksekutivni komisiji, vse to opravičuje več ko zadosti, da je potrebna bila, pridjana pomoč žandarjev, ter se mora zmernemu in prav taktnemu postopanju teh žandarjev pripisovati da iz razuzdadosti ni nastala kaka posilnost."
V	Ljubljani 25. marca 1875.
C. kr. dvorni svetnik, Widniann m. p.
Protest.
postopanja jeziti treba; ker drugače zgubite še tisti slabotni in megleni nimbus, ki Vns kot zastopnike nemške inteligencije obdaja. Da pa moje besede prav razumete, pristavljam še sledeče.
Nikarte misliti, da se narodnjakom ljudi manjka, ki morejo v javne liste dopisavati, morda je v Vašem taborji pomanjkanje in po prigovoru „Wie der Schelm etc. etc." tudi nas sodite. Če t,o mislite, se jako motite in akoravno moje pero miruje, ker nimam toliko prostega časa, da bi vsako neumnost nemčursko zapisal in jo obelodanil, se jih še vedno dovelj najde, ki Vas po malem zbadajo, kakor zaslužite. Ne slagam se povsem z dopisnikom „Slo-venčevim," ker izpeljave v nekaterih dopisih so deloma preveč mile, deloma pa tudi nebistvene, ko bi jih bil jaz pisal, reči moram, da bi bil tako obdelal vse nemčurske čine, da bi za nekaj časa mir bil. „Slovenec" je še preveč mehko in le z rokovicami nemčurske žabe, ki po novem mestu ragljajo na vsakem «o^iit, lovil in jih iz kože deval. Svetujem torej dopisniku, naj za prihodnje stvari natanjko pozve in potem ostre pušice na mnoge krive in dolžne kameleone spušča, morda katerega usmrti. — Ako Vam pa, slavna gospoda nemčurska, ka-terej je moja malenkost trn v peti, to veselje dela, da ine grdite in mi vohone za petami pošiljate, ki Vam potem lažnjivo raportirajo, Vam iz srca rad to Vaše nedolžno veselje privoščim in le obžalujem, da morda dolgo več to Vaše veselje trajalo ne bode, ker jaz moram v Beč odpotovati, da se pripravim dostojno za boj, ki me v bližnej bodočnosti čaka. Ker ste vele-zmožni in imate znanje po celej nemškej domovini, boste morda tudi v Beču za me kakega špiceljna dobili, da Vam bo o mojem ondotnem učenji, trpenji in morda o moji zvezi s komu-nardi poročal. — Ceterum autem censeo, da ne pride vsak glas do nebes in da „Slovenec" boljšega spričevala dobiti ne more, kakor če ga kulturonosci nemčurski korak za korak zasledujejo, napadajo in grdijo kolikor mogoče. Zatorej me nič ne boli, ako me kot .,ultra-slovenca" povsod obirate, morda se Vam to dobro prilega in želim Vam le še prav dober t.ek. Dixi et salvavi animam meam.
V Novem mestu 30. marca 1875.
Ivan Plautan,
juvist.
Vredništvo potrjuje, da od g. Plantana ni prejelo nobenega dopisa.
Onim p. n. novomeškim nemčurjem, ki me smatrajo kot dopisnika „Slovenca" in onemu gospodu k u 1-turonoscu trafikantu, kterega surovo obnašanje je predzadnja številka „Slovenca" zasluženo objavila, enkrat za vselej v prevdarek in premišljevanje.
Ker mi nezasluženo čast dajete in me kot dopisnika „Slovenca," kakor Vam že navada, napadate, stimičitc in kolikor mogoče psujete, sem primoran javno Vam izreči, da ne morem te časti zase sprejeti in reklamirati, ker nisem nikoli „Slovenčev" dopisnik bil in tudi sedaj nisem. Blagovolite toraj za bodoče pravemu dopisniku zasluženo čast dajati ali pa še boljše, obnašajte se tako, da se ne bode prostemu kmetu zarad Vašega surovega in neolikanega
Eksekutivne dražbe.
5. aprila. Ljudvik Milač-evo (9000 gl.), — 3. Jož. Šventner-jevo (4420 gl.), — 2. Jernej Blaž-evo (1000 gl.), vse v Ljubljani. — 3. Sim. Treven-ovo iz Godoviča (7700 gl.) v Idriji. —1. Marije Sekne-tove iz Dunaja (700 gl.) v Kranju,
—	1. Jurij Stražišar-jrvo iz llruškarjev (935 gl.) v Ložu.
6.	aprila. 3. Andr. Kerma-tovo iz Orehka (1107 gl.), — 3. Tone Könitseh-evo iz Orehka (1747 gl.), obe v Postojni. — 3. Marko Popovič-evo iz Malin (1057 gl ) v Metliki. — 2. Jan. Leben-ovo iz Laz (4270 gl.) na Vrhniki. — 3. Jan. Fatur-jevo iz Zagorja (2100 gl.), — 2. Jož. Fatur-jevo iz Bač (1209 gl.), 1. Andr. Jogše-tie-evo iz Jasna (600 gl.), vse v Bistrici. — 2. Tone Švigelj-novo iz Martini potoka (600 gl.), — 2. Andr. Odeka vo iz Spodnje vasi (2255 gl.),
—	2. Jan. Kebe-tovo iz Jezera (1505 gl.), —3. Alojz Mahnic-evo (6005 gl.), — 3. Gašp. Logarjevo (1379 gl.), vse v Planini.
7.	aprila. 3. Sim. Treven-ovo iz Godoviča (96100 gl.) v Idriji.
Telt'Krnlit nc dennnie ccne 31. marcija.
Papirna renta 71.20.
Srebrna rnnta 75.75.
18601otno državno posojilo 112.60 — Bankiue «kcije 961. — Kreditne akcije 287.75. London 111.30 — Srebro 104.10. — Cos. kr. cekini 6.23. — 20Napoleon H.8S.