Po slovanskem svetu, Iz čehoslovaške republike. —c Nekaj misli ministra Habrmana... Nova ustava izpremeni nekaj na podržavljenju šolstva. Država si pridrži ;udi za bodočnost ustanavljanje šol in šolsko nadzorstvo, pridrži določanje učiteljske izobrazbe. Nisem prijatelj misli. da naj občinstvu odpade skrb in briga za šolstvo. Razinerje Nemcev do nas? Povsodi tam, kjer je nemških otrok zadostuo število, imajo že svoje šole in jih bodo iraeli tudi v bodoče. Nemških šol za češko deco pa nočem vzdrževati. Šola ni za raznarodovanje, temveč za izobraževanje. Nemci prav dobro vedo, da imajo tu-di po redukciji nekaterili šol, več, kakor pa |im gre po zakonu in sorazmerno več, kot imamo mi Čehi. Zasebno šolstvo. So!e, ki jih mora obiskovati vsak občan, morajo biti javne, o tem ni prerekanja. Da se razširi izobrazba na Slovaškem, napravimo več daljših tečajev za občane 12—40 let. Visokošolska izoibrazba učiteljstva ni preje mogoča, dokler se ne Preasnuje srednja šola, načrti se nridno delajo. Pogoj šolskega napredka je visoko naobražen in gmotno neodvisen učitelj. Učiteljice in učitelji so pri meni popolrionia enakopravni. Od učitelja želim vese'je do dela, sem proti okostnelosti in šablcnovitosti, hočem pa tudi, da učitelj vZRaja izročeno mu mladino. Šole, ki jih država vzdržuje, morajo biti nad cerkvami. Podlaga pouku morajo biti le no znanosti ugotovljene resnice in zakoni in ozir na učenčevo bodočnost. Nikakor ne odgovarja pedagogični svobodi vsiljevanje tega ali onega svetovnega nazora, ravno tako pa to pravilo ne izloča različnih filozofičnih naziranj. Kakšen je moj najbližji program? Zelim si, da postanejo meščajiske šole občeobvezne, kakor bi tudi vse nadaljevalne šole rad uvrstil v občeobvezne šole. Srednje šoie bi rad približal praktičnemu živijenju, seveda pa nikdar ne na račun obče izobrazbe. vrata visokih šol so po mojem nazoru dosti preozka. Strokovno šolstvo zaslužuje večjega umevanja od strani občinstva in učiteljstva, a ne sme odvračati dijakov od prakticnega življenja. Vsa stremljenja pa mora podpreti vsaka učiteljica, učitelj, protesor z vsemi svojimi silami, potem bo sio veselo naprej. V tein siTiisiu .e;ti že večkrat govoril, in mislirn, n e z..stonj! Ste že slišali, da bi pri nas kedaj kak naučiii minister, ali poverjenik, ali pa morda predsednikvišjega šolskega sveta razvil svoj program? Dve leti bo 2e skoro naša Jugoslavija, a šolskega programa še nisrno slišali iz ust mož, ki imajo vajeti v rokah. Nastane vprašanje: Imajo spi-c-li program? —c Vseučilišče v Bratislavi (Požutui) je posvečeno imenu največjega pedagoga: Komenskemu. —c Sosveti krščanskih roditeJjev se snujejo v Brnu in Olomucu od strani tamošnje češkoslovenske ljudske stranke. P. Karl Fanfroly, tajnik osrednjega odbora in menih brnskega samostana, je razposlal letak, kjer pravi med drugimi, da je treba stopiti v poslednji minuti na krov, braniti, in rešiti, kar se še rešiti da. V sosvet se sprejme vsakdo, ki je dopolnil 18 let in naj pripada ka.erikoli politični stranki. Za predsednika naj se izvoli ne preveč eksponiran član ljudske stranke. Tajništvo pa naj prevzame duhovnik v kraju. Stara pesem — v akterjevih rokah naj so vse nitke punčk in lutk, ki kimajo, kadar nekdo pocukne. —c Kie je naše raesto? Pod tem naslovom razpravlja v silno lepem članku Pronnyk o stališču, ki naj ga zavzema učitelj v svojem službenem kraju. Končuje: Zaženimo od sebe vsako željo po mamonu, časti, slavi, uradih iu sinekurah, naše srce naj napolni toga za vznešenimi ideali, s katerimi so budili naš narod možje kot Havliček, Palackv, Masaryk. Po njihovih stopinjah vodinro mladež in svoje ljudstvo. Gorimo z žarečim ognjem, čigar svit razsvitljuje neizmerne daljave in osvetljuje pot vsem, ki se mu bližajo. Razdavajmo varčno a s polnim prgiščem darove kulture in civilizacije, s katerimi smo nasitili svojo lastno notraujcst, o-iJlemenili lastne duše. ,,Blagoslovljeni, ki se zavedajo, blagoslovljeni ljudje bistrega duha, ljudje volje in dejanja, zakaj njih je kraljestvo na — zemlji." (Zola). —c Posebni razredi za preizkušnjo načrtov ,,Svobodne češke šole" se ustanove povsodi tam, kjer deluje učitelj, ki se bavi s preosnovo učnih načrtov v x srnislu ..svobodne šole". —c Poziv na kulturao delo zunaj šole za šolo: Tovariši, bratje in sestre! Prišla je doba, ko nas zgodovina kliče na nesebično, težko delo. Posebno v vaseh ni nikogar poleg nas, ki bi mogel vzgojiti svobodne državljane, prave republikance. Ne zadošča, da delamo samo v šoli, nikakor ne moremo čakati 10 do 20 let na občane iz današnje mladine. Med tern bi prav lahko izgubili republikc. Saj vidite okrog sebe ,,sedanje občanerepublikance!" Polovico dela si prihranimo, če dajemo sanii najJepši vzgled. Bodimo nekaditci, abstinenti, popolni abstinenti, živimo spolno čisto življenje, ne zahajajmo v gostilne. Obračunajmo najpreje sami s seboj, ne iščitno prijateljstva z bogatini, spoprijateljiino pa se z ubogimi. bodimo njihovi bratje. Plačilo nam bode blaga zavest, da smo ,,učitelji4i!