TRST, nedelja 26. februarja 1956 Leto XII. . Št. 49 (3287) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 JJREDNISTVO: 5l.37-338 - Podr^’ Goričanu! S* Pemco*l-Il"” TelL35^ I‘Pi.94"-®3#«“r..??štni Prc^aL559 ~ UPRAVA; iJL- sv. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, — •• P»J * **. j . i uul v‘flne v Širini , ru._\ GORICA: Ul. s. Pellico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce>oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - lzdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Segniju Gronchi izglasovana zaupnica odpotuje danes v ZDA štiristranslce koalicije so se sporazumeli o istočas- *ačn razprav,ianiu ° obeh volilnih zakonih - Jutri se v Rimu e kongres CGIL, ki se ga bo udeležil tudi Dl Vittorio v okviru in tudi izven OZN, J ski poslanik je tudi izjavil, tpr H flH P 1Q o n 4i /I —J — T — 1 _: _t C .1 - * (Od Rim, 25 “»šega dopisnika) 500.000 glasov, ki jo mora do- ?redvideno, ' *0t je bUo že a ""ines j Slede imenovanja no je Segnijeva vla- d» danes r, r°čilih oi-S razpravi o spo- to. yih mi.,- . "nenovanj Co- Nav -zov dobila zaupm-slancev ?lh je bUo 441 P°~ V2držan'iv,S ,0val° pb Je 33t!’ ta g?asov )e bil° 10S’ 441 po- 169 večino glasov Je bilo potrebnih •ovalo za ,zaupnico je gla- 59 V.«.- ,Poslancev, proti pa in vvi so se poslanci »ovali ’ za vlado so gla- strank Pcslanei štirih vladnih fašisti’ Pa monarhisti in dikal 'Vilfa^una56 je tUdi »ju svoji izjavi po glasova- ie c.. fu Sara.-, gni- pozneje pa tudi te -i ’ Poudaril, da števil-inia vladVan^a. dokazujejo, da »Preden točno določeno in kakor i večin° ter da ni-v'ti „1® Potrebuje Nennije-»e tj °v. tudi v primeru, Pol»oštevi 1 Poslanci navzoči »jem I00- Pred glasova-8!t> tudi g0vorila Poleg dru-»ister 7 ,?Vl Proračunski mi-’ šer i° fMedicija ni bi-6a) jn njegova žena bolhi. AKpredsednik vlade Se-i . “P Da nict. _________ »ie »iiv »alu novega J« bil kjer Pa nista povedala Mnogo bolj zani-sestanek na Vimi- r'ra*i Dr^H,.!0 se pri Segn'ju oijskih 7 avniki štirih koali0 t5»Pravl?nv' V prvi vrsti “ate o -e J M' ° načinu de- V Pariam volilnih zakonih Jaradi tp entu, ker je prav seči vsaka stranka, če hoče biti zastopana v poslanski zbornici, razen če nima že zdaj predstavnikov v parlamentu, in glede ukinitve preferenčnih glasov. Demokristjani niso vztrajali pri zahtevi o ukinitvi preferenčnih glasov, republikanci pa tudi niso vztrajali pri odstranitvi meje 500.000 glasov, čeprav so se doslej edini zavzemali za odstranitev, da bi koristili radikalom kot novi stranki. Gronchi bo nocoj ob 21. uri odpotoval s štirimotornim letalom LAI v Washington, kamor bo prispel okrog 12. ure v ponedeljek. Z njim potujejo zunanji minister Martino, Gronchijeva in Martinova sopi oga, vojaški svetovalec gen. Roda in še nekaj osebnosti. Martino je danes izjavil, da se mu zdi po izjavah Ilrušče-va na moskovskem kongresu nujno potrebno, poglobiti in okrepiti atlantsko zavezništvo in politiko evropske integracije. Jutri popoldne se začne v Rimu kongres CGIL, na katerem bo navzoč tudi generalni sekretar Di Vittorio, ki je bil hudo bolan in zaradi tega na kongresu ne bo aktivno sodeloval. Predvideva se, da bo prišlo na kongresu do izraza tudi vse tisto novo, kar je bilo sklenjeno na kongresu KP v Moskvi, dalje, da bo Rim določen za novi se- l “Ul te je uu rvim auiocen za novi se- i Sa sd prial° do Precej j dež Svetovne sindikalne zve- » in demokrist-] ze, ki ji je avstrijska vlada odpovedala gostoljubje. Zdi se, da je CGIL že storila potrebne korake pri Segniju in Tambroniju. A. P. '»tiiiki ,remi majhnimi P»edno’t so vs' zahtevali »akon, Za Politični volilni *»vori nj Poročilo 0 sestanku w »bo a S0 Možno ugotovdi i 1.1»i ok?a v sRladu s spre-„*»' čim-eznostmi obe zbor- yolUnih razPravljata o Sirita v?!1 zakomh in ju „.lkom ’v ?elkakor pa pred za- Volilne kampanje za kon -Ve’ k' moraj° Zven? pribodnie po- tav '»»nta? Se Je’ da bo hn »ih i« ?a debata o obeh tn v„°®asna’ začela pa sc *k, »jetno prihodnji če-»‘afcjp S%r“d>teljr'šUrTh‘;tran; *- Jaii tudi glede meje o ?°litičnih valitev v emer poročamo po- Ameriška nota o palestinskem vprašanju DAMASK, 25. — Arabska 'iskovna agencija javlja, da je ameriški minister v Damasku izročil sirskemu ministrskemu predsedniku noto, s katero ga obvešča, da bi ZDA, Velika Britanija in Francija sprejele odločne u-krepe v primeru napada med arabskimi državami in Izraelom. Nota pravi, da bi tri države začele skupno akcijo ter dodaja, da bodo tri države DodDrle sleherni ukreD generala Burnsa za zmanjšanje napetosti in za preprečitev incidentov ob demarkacijski črti. Sovjetski poslanik v Kairu Kisiljev pa je danes izjavil, da so ZDA, Velika Britanija in Francija podale leta 1950 tristransko izjavo brez posvetovanja s prizadetimi državami. Kiseljev se je skliceval tudi na sklene zadnjega kongresa KP ZSSR in je poudaril, da Sovjetska zveza nasprotuje vsakemu pošiljanju čet na to področje brez prejšnjega posvetovanja s prizade, timi državami. Sirski poslanik v Kairu pa je listu «A1 Inchaa« izjavil, da mu ie sovjetski poslanik izjavil, aa je Sovjetska zve- da Izraelci nimajo sedaj več interesa začeti napad, ker je Egipt dovolj močan, da premaga Izrael. Pred sovjetskim obiskom v Veliki Britaniji O KONGRESU KP ZSSR VELIK NAPREDEK UGOTAVLJA „BORBA“ BEOGRAD, 25. — Sinočnja spektive družbenega razvoja «Borba» ugotavlja, da je XX. | vskladijo s sodobno stvarnost-kongres KP ZSSR zabeležili jo in da se praktično delova- velik napredek v notranji ir. zunanji politiki Sovjetske zveze, kar je velikega pomena za stvar socializma, za zboljšanje mednarodnih odnosov in za okrepitev miru v svetu. Kongres je po sodbi «Borbe» pokazal, da se je nova orientacija Sovjetske zveze uveljavila in da ima ZSSR iskreno željo, sodelovati v pozitivni LONDON, 25. — Konserva- smeri. tivni list «Daily Express» je izvedel med svojimi čitatelji referendum, iz katerega izhaja, da se je 47 odst. vprašanih britanskih državljanov izreklo v prid obiska Bulgani-na in Hruščeva v Veliki Britaniji, 32 odst. jih je izreklo nasprotno mnenje, 21 odst. pa je bilo brez mnenja. I ist dodaja, da so nasprotniki potovanja predvsem med konser- za pripravljena posredovati _____________, ob najmanjšem poizkusu za-1 vativci hodnih držav, da bi rešile „ .. , • n -- palestinsko vprašanje ali pa Prihod Bulganma in Hrusce-da bi poslale čete na to pod-|va v London je predviden za ročje izven okvira OZN. Sir- 18- april. Kongres v Moskvi je odvrgel kot absurdno tezo o neizbežnem spopadu med socialističnim in kapitalisMčnim taborom. Kongres je poudaril, da se je mogoče izogniti vojni, da miroljubna koeksistenca ni ie lepa ideja, temveč realna koncepcija, ki odgovarja pogojem in pozebam današnjega sveta. «Borba» poudarja, da je kongres v Moskvi potekal v znamenju kritičnega pregleda preteklosti s' težnjo, da se pogledi na sedanjost in na per- nje vskladi čimprej z načeli in sklepi. «Posebno je treba poudariti dejstvo, ugotavlja «Borba», da kongres ni potekal samo v znamenju deklarativnega Vračanja k Leninu, temveč v naporih, da se leninska načela izvajajo v praksi. Kongres v Moskvi je obsodil kult, osebnosti kot absurden in zavrnil tudi nekatera druga protisocialistična pojmovanja; obsodil je dogmatizem, šablonsko pojmovanje razvoja družbe in priznal, da so oblike prehoda v socializem različne. Takšno gledanje, poudarja «Borba», je velikega pomena za stvar socializma. Dvajseti kongres KP ZSSR je velik pozitiven mednarodni dogodek, ki se bo vključil v napore za nadaljnje izboljšanje mednarodnega ozračja, za bližanje narodov in držav v izgradnji trdnega miru v svetu«, zaključuje «Borba». Pogoji alžirskih nacionalistov za prenehanje sovražnosti v deželi Francija mora svečano priznati „aižirsko nacijo" - Jutri izredna seja francoske vlade Nova vojaška ojačenja za Afriko? - Ugoden potek pogajanj z maroškimi predstavniki Z VZKLIKI LENINIZMU ZAKLJUČEN XX. KONGRES KP ZSSR V MOSKVI V novem seznamu 6/7, ki šteje 133 članov in 122 kandidatov, so vsi člani navedeni po abecednem redu • Izvoljeni in izključeni - Prva seja 6H z izvolitvijo novega prezidija verjetno i/ ponedeljek MOSKVA, 25. — Danes se, nik moskovskega vojaškega je končal XX- kongres KP okrožja, ki je imel važno vlo-ZSSR. Kot poroča moskovski I go pri likvidaciji Berje. Ne- obenem zamolčati mnogo resnice o ljudeh, ki so postal: žrtve stalinskih čistk (od 21 radio, je kongres na zaključ- kateri sodijo, da bo novi pre-, elanov revolucionarnega CK je proti političnim ^jitvam v Trstu *ailoqj , . dd a Palače Chigi - 0 volitvah v Trstu so govorili tudi QSnii seji predstavnikov štirih strank s Segnijem - T ®aSj, veli- Agencija «Ita-»*v- , demni ■ za poluradno jo. {.Je ?v - ristjanskega vod- l.JC v uu- Sa iftCer *zclala poroči-m°6ooe razumeti »■o!6 Pari ’ da je bilo vpr.i-z»kona ntarneSa volil- V na vsai za Jtifl 0 rešeno. DoJ« s pravi namreč: «Zdi Paniki me,dnarodnopraviii »ia It'etit»-Upirai° sprejemu lan,’ »aj l• nega posredova-Pred/l1 Driil- republiški par-8*1- »Vnji,: ' tudi tržaški !>ča i®*Rcii» Kolikor je zve-hlfjj.ahioj la «Italia», je pa-bivj-1 »tga Poz°rila, da je z Nif9 bVohn!alisča položaj liliv Pa tiig.a, ,Itallia uprav- K ga e !«»je tr’JUo % I Se. LiV,no rešeno ^1- ^VoK^Ji1111803 P°l07aJ J.a torn1°1nega tržaškega ia Fia. ki alno !;e Položaj litiKT Pa niga Lalija uprav-Pltrni Juceno v P°-V' 1 Italijanske dr- 'datSkK1 1:rogib Potiva ebtarn raztegnitev '-i?.9 Ttsf6?9 predstavni-koristi- mučenjem anskem na- <^ventanim'V„V Ni’ ^ se e^ahjar—. v Piavni^ nost,ransko spre- ^ila8'"' ' »»v, 'triih asProtn°lozai Trsta’ • °tna stran lahko L za opravičevanje iVp-j ' enostranskih uda- ^ VI a a vn- ne h o poza- v 4a,Vni»tvaSanje iu;iiskepa i„ m®,’ za katero sta k' n. ^-ecehn - Poslanca Nen-^i. ^.»latiio-/10'. s formalni-foimi pobuda- ^ t)SDn ttnejšomeraVa Proučiti , s,ovanD res'tev v okvi-«ilQt^.0v ? mednarodnih tliL v’ italiin 5S?pst Vtrž'iaubl ugotovila ' it=i sklb Predstav- : v lir;, W -1: 1 Sn , Sli ter‘ial')anskem parla- Selr težni o zadovoljila h Ital,.. nle Trzača .» tv** ianes razprav- hfit. Lranu štirih koalici’- „, -........ v k "»Vn^. Ma- 6J01^ i,menuVd’ Čeprav le a trli3 Trst. r dd Prav- 1 “»Po, mora preveč zaple-- 0 hiem lmetr upravo .hi f^orandumu (ki O* z? sPloh uma (ki »li1 br adi to ne govori) in C^tu. ^ftavnij?vTrstu tezku Vhi^v Ofili? v parla-‘ tat ^6tio m I® ne neki prvak V hP'na poavi1, da nje- hfPdloe d5lra Cecche-8’ Pn tem pa- da v oči, da je tržaški župan Bartoli prav v teh dneh ponovno zahteval ne le, naj Trst dobi pravico izvolitve poslan, cev in senatorjev, temveč tudi, noj se v Trstu uvede obvezna vojašk^ služba. Spričo dejstva, da je tržaški župan demokristjan, ki pač brez zaslombe v Rimu navadno ne dale takih izjav, se sodi, da cmenjeno negativno stališče KD do tržaških parlamentarnih volitev ne bo uradno potrjeno. Konec upora v Peruju m seji soglasno ratificiral rezultate volitev v novi centralni komite in obenem soglasno odobril smernice novega petletnega načrta, ki jih je orisal v svojem poročilu maršal Bulganin. Odobren je bil tudi dokument o partijskem programu, ki ga je pre-čital Hruščev. (Kot je znano, je bila sprememba programa sklenjena že na 18. kongresu leta 1939, pred štirimi leti pa so ta 19. kongresu izvolili posebno komisijo, ki ji je predsedoval Stalin; Hruščev ni bil član te komisije. Radio Moskva ni podrobneje pojasnil. kaj vsebuje dokument, ki ga je zdaj predložil Hruščev zidij razširjen in da bosta vanj poleg vseh dosedanjih članov, prišla še maršal Zu-kov in sekretar KR Bele Rusije N- S. Patolišev. Med člani novega centralnega komiteja ni večjega števila dosedanjih članov, med njimi mnogih višjih fukcio-narjev, ki so bili zadnja leta odstavljeni. V seznamu novih članov manjka tudi pisatelj Fadjejev, bivši sekretar zveze sovjetskih književnikov. Med kandidati pa ni več najti pisatelja Konstantina Simonova. Boleg tega manjkajo med kandidati general Roskrebišev, bivši načelnik Stalinovega osebnega tajništva, bivši veleposlanik v VVashingtonu Pa- ploskanjem pozdravil sporočilo predsednika volilne komisije Gromova, da je bila izvolitev članov CK soglasna. Na koncu seje so zborovalci vstali in zapeli Internacionalo. Sledilo je še vzklikanje Kp ZSSR, njenemu ((leninskemu CK«, zlasti pa vzkliki «Zivel leninizem!« Pač pa ni bilo napovedane ljudske manifestacije, ki bi morala biti danes popoldne na Rdečem trgu v Moskvi-Zdi se. da so zborovanje odpovedali zaradi hudega mraza, ki vlada v Moskvi (11 stopinj pod ničlo). Nekateri opazovalci pa sodijo, da gre morda za ukrep v okviru novih smernic, ki nasprotujejo čaščenju partijskih voditeljev. Novi centralni komite KP ZSSR šteje 133 članov in 122 kandidatov. Dosedanji CK, ki je bil izvoljen leta 1952, je štel 125 članov in 111 kandidatov. V CK so bili izvoljeni vsi člani dosedanjega prezidija in tajništva. Centralni komite bo zdaj iz svojih vrst izvolil novi prezidij in ostale partijske organe, prva seja novega CK bo verjetno v BOGOTA, 25. — Upor v Peruju se je končal. Radio v Iquitosu je javil, da je general Marcial Merino položil orožje in sklenil umaknit, se ponedeljek ,____t______________________ iz vojske. To je general Me- j V seznamu novega CK so no ;n zahtevala največjo ob Goršejnin in načelnik tiskovnega urada zunanjega ministrstva Iljišev. Skupno ni bilo izvoljenih 39 dosedanjih kandidatov CK. Novi CK šteje med člani več diplomatov: namestnika zunanjega ministra Gromiko in Kuznecov, veleposlaniki Pono-marenko, Judin, Malik, Zaru-bin, Zorin in Melmikov, nadalje osem maršalov in generalov: Vasiljevski, Voronov, Zu-kov, Konjev, Malinovski, Mo-skalenko, Soikolovsk-i in Tiho-mirov, štiri žene; E. F. Fur-ceva, sekretar partijske organizacije Moskve, zgodovinarka A. M. Pankratova, I. S. Nasri-dmova in M. D. Kovrigina. Zvečer je bil v Boljšem teatru slavnostni koncert v čast delegatom na kongresu. Udeležili so se ga tudi vsi naj-višji sovjetski voditelji. Materiala s kongresa, ki priteguje pozornost opazovalcev, je ogromno in ga bo težko hitro proučiti, zlasti kar se tiče daljnosežnosti novih ideoloških tez in političnih postavk. Mnogo novega pa je tudi na raznih posebnih področjih, tako na primer v študiju zgodovine, kjer je Pankratova obdolžila sovjetske znanstvenike, da potvarjajo zgodovi- rino sklenil na podlagi spo-i vsi člani navedeni po abe-razuma med vlado in njego- čednem redu; Hruščev je 124 vim poveljstvom. Radio v I-quitosu je danes zjutraj oddajal poročilo, s katerim general Merino javlja svoj sk,ep. Pozneje je radio oddajal drugo poročilo, v katerem je rečeno, da bodo čete na tem področju vzdrževale red, da bosta trgovina in promet normalno delovala, da bodo voditelji civilnih straž in vojaške oblasti, ki jih je imenoval general Merino, ostali na svojem mestu do novega ukaza. Prebivalstvo pokrajine Lore-to s® poziva, naj ostane mirno. po vrsti Med člani CK sta tudi do- jektivnost v prikazovanju zgodovinskih dejstev. Najhujši falzifikati so bili nedvomno storjeni v podporo Stalinove- sedanja kandidata maršal Zu- ga kulta; Stalinu so morali kov. obrambni minister, in j zgodovinarji pripisovati po-general Moskalenko, povelj- vsem neobstoječe zasluge in i ostal končno živ samo Stalin), ‘ Druge falzifikate in tudi povsem reakcionarna tolmačenja je povzročila stalinska teza o vodilni vlogi ruskega naroda, tako da je za uradno sovjetsko zgodovinopisje sčasoma začel veljati za nekaj reakcionarnega tudi vsak odpor zatiranih narodov proti carskemu imperializmu. Drugo zanimivo področje je reforma sodstva, ki je bila napovedana n; kongresu. Po napovedih gre za globoko reformo, ne pa samo za znižanje kazni za to ali ono kaznivo dejanje. Predvsem bo izdelan enoten . kazenski zakonik za vso ZSSR; doslej je imela vsaka republika svoj. kazenski zakonik, ki se je o glavnem držal zakonika RSFSH. Določenega števila dejanj ne bodo več preganjali po kazenskem zakoniku, zlasti bo odpravljena možnost obsodbe po »analogiji zločina«. Obenem bo uvedeno načelo, da obtoženec ne sme veljati za krivega, dokler ni pravomočno obsojen. Spremembe bodo uvedene tudi v kazensko proceduro. Tako bo smel obtoženec dobiti zagovornika že v določeni fazi preiskave, javni tožilci pa bodo imeli pravico nadzorstva nad taborišči za prisilno delo, «da se odpravijo zlorabe«. Smrtna kazen bo ohranjena le še v izjemnih primerih, ostale kazni pa bodo: odvzem svobode (načelno ne več kot deset let), ((prevzgojno delo«, odvzem državljanskih pravic, prepoved bivanja, globa, javni ukor. Sončni izbruhi zii povečanje intenzivnosti kozmičnih žarkov za 10 do 15 odst., medtem ko so v observatoriju na hribu Norikura zabeležili povečanje za 60 odst., kar se doslej še nikoli ni zgodilo. Observatorij Musašino predvideva novo erupcijo približno 15. marca. Observatorij dodaja, da je bila v trenutku izbruha 23. februarja svetlost sonca trikrat močnejša kot po navadi in to na površini, ki je bila šestkrat večja od Zem. ljine. Obenem je bilo to prvič, da je prišlo hkrati do erupcije in do sprememb v kozmičnem izžarevanju. Predstavnik irskega observatorija Dunsink pri Dublinu je izjavil, da je kot posledico pojavov na soncu pričakovati jutri ali pojutrišnjem precej razširjen severni sij, ki se bo pojavil, ko bo velik elektronski oblak dosegel zemeljsko ozračje. Za dan ali dva bo radijski sprejem na kratkih valovih zelo težaven, medtem ko na srednjih valovih ne bo opaziti ničesar posebnega. Ravnatelj fizikalnega inštituta »Guglielmo Marconi« pri rimski univerzi, prof. E. A-maldi, je izjavil, da so aparati za neprekinjeno registriranje jonizirajoče komponente kozmičnega izžarevanja v nje. govem zavodu zabeležili 23. februarja izredno povečanje te komponente. Število delcev, ki jih štejejo z 12 teleskopi Geigerjevih in Mueller-jevih števcev, se je ob 4.45 po krajevnem času nenadoma močno povečalo in takoj doseglo trikratno normalno vrednost. Cez dve uri je bil položaj spet normalen. Med prejšnjim sončnim ciklom, od leta 1942 do leta 1949, je dejal prof. Amaldi, so opazili štiri podobne pojave, ki jih je povzročilo nenadno močno izžarevanje elektriziranih delcev s sončne površine. Vendar je bil pojav 23. februarja mnogo močnejši kot vsi prejšnji. TOKIO, 25. — Astronomski opazovalnici Musašino na Japonskem se je posrečilo fotografirati veliko sončno erupcijo, ki je bila 14. februarja, ot 14.57 krajevnega časa, torej prav na kulminaciji. Niso pa ugotovili nobene spremembe v kozmičnem žarkovju. Toplota fotosfere je znašala 5000 stopinj, sončnega venca pa milijon stopinj. Izbruh 23. februarja pa so j opazovali med 12.53 in 13.15 - po krajevnem času. Raz.sko- sk°slpvasko zunanje mimstr- Nov protest CSR zaradi balonov Včeraj je če- PRAGA, 25- valni center v Tokiu je opa- NA VZHODU NEKAJ NOVEGA Ukinitev potnega lista med Italijo in Francijo PARIZ, 25. — Državni podtajnik za javna dela in za turizem Auguste Pinton je na tiskovni konferenci sporočil da bodo sedanji francosko-ltalijanski razgovori v petnajstih dneh privedli do ukinitve potnega lista med Francijo in Italijo za turistična bivanja do enega meseca. Zastopniki FLRJ na kongresu CGIL BEOGRAD, 25. — Nocoj sta odpotovala v Italijo član taj- j ništva centralnega sveta sin-1 dikatov Jugoslavije Marijan Vivoda in predsednik sindika ta pomorcev Sime Matjaševič. ki bosta kot zastopnika jugoslovanskih sindikatov prisostvovala kongresu CGIL v Rimu. stvo izročilo ameriškemu po-slaništvu v Pragi novo protestno noto proti pošiljanju propagandističnih balonov nad CSR. Nota omenja letalsko nesrečo v CSR, pri kateri je zgubilo življenje 22 ljudi, ter pravi, da je preiskava ugotovila, da se je nesreča dogodila zaradi trčenja letala s propagandnim . balonom. Zaradi tega češkoslovaška vlada ponovno odločno protestira proti pošiljanju propagandnih balonov, ki imajo tudi fotografske aparate v vohunske namene. ((Češkoslovaška vlada, pravi nota, poziva ameriško vlado, naj posreduje, da se preneha pošiljanje teh balonov in naj se odgovorni za to strogo kaznujejo. Pridržu-^ je si tudi pravico zahtevati od ameriške in zahodnonem-ške vlade odškodnino za povzročeno škodo.« Češkoslovaško zunanje ministrstvo je tudi sporočilo, da je mednarodno združenje za letalski promet poslalo okrožnico vsem letalskim družbam v Evropi in na Sredozemlju. I naj ga obveščajo, ali njih letala srečajo med svojim letenjem balone, ter naj pojasnijo, če ti baloni ovirajo letalski promet. PARIZ, 25. — Zaradi resnega položaja v Alžiru, kjer se delovanje upornikov vedno bolj širi, je Mollet sklical za ponedeljek izredno sejo vlade, da na njej proučijo najnujnejše točke alžirskega programa, ki ga je predložil Ro-uert Lacoste. Na podlagi tega programa bi morali sprejeti tri vrste ukrepov; gospodarske (z naj večjo nujnostjo), vojaške in politične. Kar se tiče prvih, ni kaj dodati, ker je njih vsebina že znana. Glede vojaških ukrepov, določa baje vladni načrt, da bodo dvajset tisoč mož, ki se bodo vrnili aprila iz Indokine, nujno poslali v Severno Afriko. Sedaj 'e v vsej Severni Afriki 330.000 mož, toda 70-000 od teh je muslimanov, ki v vedno večji men odklanjajo vojskovanje proti svojim rojakom in se pridružujejo upornikom, Te vojake nameravajo baje staviti na razpolago NATO namesto evropskih vojakov, ki jih bodo poslali v Afriko. Predvideva se tudi pospešitev vpoklica novih na-Dornikov, zlasti skupine mladeničev, ki so rojeni med 16. marcem in 30. novembrom 1935. Vse te ukrepe bo moral v torek obravnavati tudi odbor za državno obrambo. Kar se tiče političnih ukrepov, se poudarja, da v sedanjih razmerah ni mogoče razpisati volitev in zato name-lava vlada sprejeti takoj druge ukrepe. Medtem ima Lacoste vedno številnejše razgovore v Parizu. Preteklo noč se je dolgo razgovarjal z Molletom, danes zjutraj pa s predsednikom republike. Popoldne pa se je razgovarjal z Mendes Franceom, Chaban-Delmasom in Mitterandom in nato zopet z Molletom. Zara-d. resnosti položaja se bo mo. ral Lacoste verjetno čimprej vrniti v Alžir. Alžirski nacionalisti so te dni zavrnili predloge francoske vlade o prenehanju sovražnosti in so sporočili, da bodo nadaljevali boj za dokončno osvoboditev Alžira. V tem smislu je narodna osvobodilna fronta objavila proglas, ki so ga priobčili mnogi pariški časniki. «Mi nismo hoteli sprejeti predstavni, ka ministrskega predsednika, ker je moč s Francijo razpravljati samo z orožjem v roki«, je rečeno v proglasu. Prav tako v proglasu odklanjajo nasvet alžirskega nacionalističnega voditelja Mešali Hadža, ki je predlagal, naj bi začeli široka pogajanja, v katerih bi sodelovale vse struje Mešali Hadž je že nekaj let interniran v Franciji. Poučeni krogi trdijo, da ima znaten vpliv na pripadnike oboroženih odredov v Alžiru. Odklonitev njegovega predloga kaže, da so tudi med nacionalisti znatna nesoglasja glede prihodnosti Alžira in perspektiv oboroženega boja. V proglasu zahteva narodna osvobodilna fronta «svečano deklaracijo o priznanju obsto- ranje proizvodov ne bi zado-pogoj za sleherna pogajanja o ^ kupe. Samo ena četrtina se naloži za graditve, industrijsko opremo, železnice, rudnike itd. Od konca vojne se je naša proizvodnja ter naša industrijska in trgovinska dejavnost povečala za eno četrtino, toda naše plače so se zvišale za 80 odstotkov za to dejavnost. Zaradi tega je kupna moč previsoka.« MacMil-lan je nato poudaril, da nadzorstvo vseh cen in racioni- stovalo za »absorbiranje te pretirano visoke kupne moči«. ((Mezde,- dajatve in dividende, je dodal, se ne morejo še dalje višati v večji meri kakor proizvodnja. Premagati mo- prenehanju sovražnosti v Alžiru. Glede Maroka pa javljajo danes bolj optimistične vesti. Ko se je zdelo, da bo težko doseči sporazum o skupni , francosko-maroški izjavi o ne. ramo inflacijo, ker bo druga- odvisnosti Maroka, so fran-it'e ona premagala nas.« coski in maroški delegati pri-1 --------- pravili vsak svoj načrt skup-i ne izjave in so baje nato sporazumno sklenili, da se bodo držali francoske izjave. Naj podlagi še nepotrjenih podat-1 kov, priznava baje Fran- cija v svoj, izjave ne- R1M, 25. - izboljšanje vre- odvisnost Maroka .in menskih prilik je v Srednji udarja, da pogodba skle- ,n Južnj Uj; Jomogoči]o j. njena v fezu leta 1912 ne| .g oskrbovanje osam. »-i- im.. Le polagoma se mraz poslavlja zato verjetno vrnil v Rabat ir, bo začel takoj izvajati potrebne ukrepe za vzpostavitev reda v deželi. Neodvisni poslanec Pierre Andre pa je predložil Molletu pisano zahtevo, naj «objavi belo knjigo o odnosih med Francijo in Marokom v casu od leta 1952 do sestave vlade, k ji predseduje Guy Mollet«. Muc Min »M [9161 LONDON, 25. — V govoru, ki ga je nocoj imel po radiu, je finančni minister MacMil-lan izjavil, da angleška vlada ne bo razvrednotila šter-linga. «To smo napravili leta 1949, je dejal, toda sedaj tega ne moremo ponoviti. O tem se vsi strinjamo, vštevši laburiste« Zatem je MacMillan naštel sledeče vzroke, ki so po njegovem povzročili gospodarsko krizo; «Nemci, Američani, Japonci in drugi narodi, ki do pred kratkim niso bili za nas zelo aktivni konkurenti, delajo sedaj bolje od nas. Mi ne uspemo tako dobro kakor naši konkurenti, ker porabimo preveč denarja in ker se mnogo proizvodov, ki bi jih alžirskega _ _ nacionalističnega I"°It'1, ■ P1°d' luje tudi letalstvo. V Abrucih in Molise se stanje stalno zboljšuje in sneg se je začel taliti. Le v nekaterih krajih je ponoči zopet snežilo. V pokrajini Chieti se je v P.apino porušilo okoli 20 starih hiš, okoli sto hiš in senikov pa so morali podpreti, da se ne porušijo. V Apuliji pa je po štirih dneh sonca začelo preteklo noč močno deževati. Iz več krajev poročajo o velikih poplavah in o veliki škodi na polju. LONDON 25. — Prvikrat v enem tednu se je v Veliki Britaniji temperatura zopet dvignila nad ničlo in stanje se povsod zboljšuje. Skoda, ki jo je slabo vreme povzročilo, pa je ogromna. Mraz je dejansko ohromel gradbeno industrijo. ‘Okoli 500.000 delavcev je začasno brez dela. VremenoslovsKe postaje na Holandskem zatrjujejo, da je najhujši mrzli val mimo. Tudi na Švedskem in Finskem se je pokazalo sonce, toda temperatura je še vedno zelo nizka. V Franciji se v srednjih predelih države stanje stalno zboljšuje, medtem ko še traja mraz na severu. Najnižja temperatura je bila preteklo noč v Strasbourgu s 15 pod ničlo. gibanja. ((Edinole narodna o-svobodilna fronta ima pravico govoriti v imenu alžirskega naroda«, je poudarjeno v pro. glasu, o katerem pariški tisk trdi, da so ga razširili po vseh alžirskih mestih in vaseh. razprodaja na domačem trgu. Preveč se uvaža in ne izvaža se dovolj, da bi se plačal uvoz« V Avstriji je mraz znova pritisnil, ob Dravi so posebni oddelki, stalno na delu, da preprečijo kopičenje ledu ki «Mi porabimo tri četrtine | ogroža mostove. Voda v Bal- našega denarja, je dejal dalje MacMillan, za naše dnevne potrebe in za luksuzne na- Ponovno skrčenje Adenauerjeve večine Po izključitvi liberalcev iz koalicije - Dehler dolži vlado, da se ne zavzema iskreno za nemško združitev BEOGRAD, 25. — Letos bo prišlo v Jugoslavijo 50 otrok padlih borcev iz angleškega mesta Enfield in bodo gostje Zveze borcev Jugoslavije. Lani je skupina otrok padlih jugoslovanskih borcev preživela počitnice v Enfieldu. BONN, 25. — Po prehodu Dehlerjeve liberalne stranke v opozicijo se je položaj v Bundestagu spet spremenil. Predvsem se je ponovno skrčila vladna večina. Medtem ko je leta 1953, takoj po volitvah, vladni blok štel 334 poslancev, opozicija pa vsega 153, je danes razmerje 281 proti 206 Se pred liberalci so prešli v opozicijo predstavniki begunskega bloka. Glede zahodnoberlinskih poslancev, ki imajo samo posvetovalni glas, je skupina šestih demokristjanov in dveh usko-ških liberalcev iz Eulerjeve skupine zdaj v manjšini proti predstavnikom opozicije (1! socialnih demokratov in 3 Dehlerjevi liberalci). Avgust Martin Euler, ki je imel najvažnejšo vlogo v razkolu v liberalni stranki, je danes uradno izstopil iz stranke ki ga je poprej ze izključila. Euler je zapustil tudi predsedstvo liberalne federacije v deželi Hessen, ki ga je prav tako odstavila: Euler pa trdi, da bi lahko bil odstavljen ač izključen samo s sklepom kongresa. Izvršni odbor hessenske federacije liberalne stranke, ki se je sestal danes v Frankfurtu, pa ni hotel imeti z Eu-lerjem, kot je ta zahteval, ((politično diskusijo«. Poslanec Erich Mende, ki je ostal zvest Dehlerju, je izjavil, da izstop 16 poslancev iz stranke ne bo vplival na trdnost stranke same. Predsednik liberalne stranke Dehler pa je govoril v Stuttgartu in izjavil, da ni in ne bo krize v stranki. «Bil je samo tvor, ki je zdaj počil,« je dejal Dehler in poudaril, da je zdaj liberalna stranka povsem svobodna, s čimer ie zadovoljna in česar se bo znala poslužiti. Nato je Dehler dejal, da se glavna nesoglasja z Adenauerjem tičejo nemške združitve, kajti liberalci ima-ii vtis, da sedanja vlada nima iskrene zelje, da bi dosegla združitev. Dehler je tudi obtožil Adenauerja, da je zavlekel povratek nemških ujetnikov iz FSSR, ker je zavrnil neki sovjetski predlog, da jih bo takoj tisoč poslanih domov, kakor hitro bo zahodnonem-ška vladna delegacija prispela v Moskvo. Glede nemške združitve je Dehler še dejal: ((Nedvomno bodo Rusi % zahtevali določeno ceno za pristanek na izvedbo svobodnih volitev in kasne) šo združitev Nemčije , Naša stvar je. da ugotovimo, kakšna bi bila zahtevana cena « Mates v Chicagu o zunanji politiki FLRJ Riškem morju je zmrznjena v dolžini 70 k-lometrov ob poljski obali. V Belgiji so danes zabeležili najnižjo temperaturo od začetka mrziega vala. Tudi vso Portugalsko je pokril sneg, ki je onemogočil cestni in železniški promet. Več vasi je odrezanih od središč. V ZDA pa je v južnem Illinoisu in v drugih jugozahodnih državah divjal silen orkan. ki je povzročil smrt 12 ljudi. Nastalo je več požarov in tudi škoda je velika. 32 mrtvih pri trčenju vlakov BERLIN, 25. — Vzhodnonemška tiskovna agencija javlja, da se je danes zjutraj dogodila v bližini postaje Bornitz na Saškem huda železniška nesreča, ko je tovorni vlak trčil ob osebni vlak. Bilo je 32 mrtvih in 40 hudo ranjenih. Dve lokomotivi tovornega vlaka sta od strani zadeli v osebni vlak ter zdrobili en vagon, več drugih vagonov m lokomotiva pa se je iztirilo. WASHINGTON, 25. — Ju goslovanski veleposlanik v i VVashington Leo Mates je bil danes gost na kosilu, ki ga | je priredil njemu na čast j ehikaškt odbor za zunanjo po-1 litiko. Po kosilu je Leo Ma-1 tes govoril o jugoslovanski! KARTUM, 25. — Predsed-zunanji politiki, prikazal sta- mjt sodišča v Kosti je odre. Aretacije policistov v Sudanu lišče Jugoslavije o vzpostavitvi prijateljskih odnosov z vsemi državami, ki žele take odnose na enakopravni osnovi ter spoštovanje neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve; posebno je poudaril stališče Jugoslavije, da bi se mednarodni odnosi morali razvijati brez blokov. Navzoči so po govoru postavili Ma-tesu več vprašanj s področja zunanje politike. Na kosilu je bilo okrog 300 povabljenih, med njimi tudi jugoslovanski konzul v Chv cagu Boško Vidakovič, konzularni predstavniki številnih evropskih držav in druge u-gledne osebnosti. Chikaško časopisje je posvetilo govoru Lea Matesa veliko pozornost Dullesove izjave o Srednjem vzhodu VVASHINGTON, 25. — Arne-'iški državni tajnik Dulles je pred senatno komisijo za odnose s tujino izjavil, da je predsednik Eisenhower za to, da so ZDA udeležene pri jamstvu sporazumno določenih n«eja med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. dil aretacijo dveh častnikov, dveh poročnikov in več drugih policijskih podčastnikov v zvezi s tragičnimi dogodki, ^i so se dogodili v tem kraju in med katerimi je zgubilo življenje 194 sudanskih delavcev. Medtem je bilo v Kartumu nekaj protestnih demonstracij proti vladi, kateri v nekaterih krogih pripisujejo vsaj posredno odgovornost za dogodke. Več advokatov je danes v povorki šlo po uli-cah prestolnice in so nato izročili protestno noto ministru za socialne zadeve. Ta jim je zagotovil, da je vlada napravila vse, kar je mogla, da se preiskava zaradi omenjenih dogodkov naglo in temeljito izvede- Sindikat sudanskega tiska pa je sklenil, da v torek ne bo izšel noben časopis zaradi protesta proti dogodkom v Kosti in proti a-retaciji treh novinarjev v o-menjenem kraju (novinarje pa so pozneje izpustili zaradi pomanjkanja dokazov) pod obtožbo, da so trosili nedovoljene letake. Iz Kosti medtem javljajo, da je od številnih delavcev, ki so jih aretirali, sedaj v zaporu še 72. 1965 VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6, najnižja 1,8. ob 18. uri 3,1, zračni tlak 1014.9 pada, veter 46 km, sunki 84 km, vlaga 52 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 5.7. ”™7 : K \ 0 tlS M Danes, NEDELJA 26 februar)’ Marjeta, sp., Sodka Sonce vzide ob 6.51 in zalof,.m 17.45. Dolžina d leva 10.45. vzide ob 18.41 in zatone ob • ■ Jutri, PONEDELJEK 27. febriuu Leander, šk., Nedaš PISMO SINDIKATA KOVINARJEV CG1L ZVEZI 1NDUSTRIJCEV | Proti ločenim pogajanjem o zahtevah delavcev CRDA Člani tovarniških odborov CRDA struje Delavske zbornice CISL razbijajo s svojimi pogajanji z ravnateljstvom enotnost delavstva Včeraj je sindikat kovinarjev Zvezne delavske zbornice CGIL poslal Zvezi indu-strijcev ter v vednost generalnemu vladnemu komisarju, u-radu za delo in ravnateljstvu CRDA pismo, v katerem pravi, da so bila v torek 21. t.m. na glavnem ravnateljstvu CRDA pogajanja med inč- Pacchiarinijem, pooblaščenim svetnikom CRDA, in člani tovarniških odborov struje Delavske zbornice CISL iz obratov CRDA v Trstu in Miljah. Na teh pogajanjih so obravnavali nekatera splošna vprašanja podjetja, ki se tičejo vseh delavcev. Pismo opozarja, da so enake zahteve postavili dne 19. januarja 1956 tudi člani tovarniških odborov struje Zvezne delavske zbornice CGIL. Zato je sindikat kovinarjev CGIL zahteval takojšnje sklicanje vseh članov tovarniških odborov in ne samo enega dela. da bi skupno pričeli pogajanja. Toda kljub ponovnim intervencijam ni ravnateljstvo CRDA odgovorilo na to zahtevo, čeprav je preteklo od takrat že več kot mesec dni. Ker so pogajanja z enim samim delom tovarniških odborov v odkritem nasprotju s sporazumom o delovanju tovarniških odborov, predstavljajo kršitev člena l in zadevne izjave v zapisniku ter člena 5 sporazuma o ustanovitvi in delovanju tovarniških odborov od avgusta leta 1948 ter enakih členov medzveznega sporazuma o notranjih komisijah od maja 1953. Zato sindikat kovinarjev odločno protestira in poziva Zvezo industrijcev, ki je podpisala sporazum, naj intervenira pri CRDA, da bodo spoštovale sprejete sporazume. Zahteva sindikata kovinarjev je popolnoma upravičena. Pri vsem tem pa je tudi ne glede na sporazume vse obsodbe vredno, da pristaja Delavska zbornica CISL na ločena pogajanja z ravnateljstvom CRDA, ko je vsem delavcem jasno, da je naravnost krvavo potrebna enotnost vseh delavcev CRDA, zlasti ker jih čakajo ostre borbe proti znižanju akordnih tarif in večanju norm. Ce sta lahko obe sindikalni organizaciji skupno nastopali v lanski dolgotrajni stavki varilcev, bi se morali tudi sedaj skupno pogajati za uresničenje svojih zahtev. Vsako ločeno pogajanje in sporazumevanje pa bo delavcem le v škodo. Danes ustanovni občni zbor Danes ob 10. uri bo v prostorih Višje realne gimnazije v Ul. Lazzaretto Vecchio ustanovni občni zbor (Sindikata slovenske šole«, ki bo nadomestil dosedanje tri organizacije slovenskih šolnikov v Trstu. Dnevni red obsega: uvodno besedo, izvolitev delovnega predsedstva, pravilnik sindikatov, razpravo in sprejem pravil, volitve sindikalnih organov ter slučajnosti. Za izboljšanje s’užbe izplačila bolniških doklad Predstavniki Nove zvezne delavske zbornice CGIL v pokrajinskem odboru INAM so zahtevali, naj predsedstvo takoj skliče odbor, da bo razpravljal o preveliki gneči o-krog plačilnih okenc INAM in o novem sistemu, po katerem ne izplačajo zavarovancem bolniške doklade isti dan, ko jim preneha bolniški dopust. Spričo te nove odredbe se mo. rajo delavci odstraniti z dela, da lahko inkasirajo doklado, kar pomeni zanje izgubo časa in denarja. Predsednik tržaškega sedeža Vsedržavnega zveznega podpornega zavoda (INCA) Ernesto Radich je včeraj skupno z ravnateljem INCA Alceom Luchesijem obiskal ravnatelja za delo in socialno skrbstvo dr. Augellija, kateremu sta omenila omenjene nevšečnosti, ki se dogajajo pri INAM ter ga prosila, da bi posredoval, da se izboljša izplačilna služba pri tej ustanovi. Dr. Augelli je obljubil, da bo posredoval. Stanovanjska komisija pri vladnem komisarju Dr. Palamara je sprejel včeraj člane stanovanjske komisije, ki jih je vodil predsednik komisije sodnik Arturo Gargano. Z dr. Palamaro so razpravljali o raznih stano- vanjskih vprašanjih. Člani komisije so tudi predlagali, naj se ohrani priziv na sodišče proti dodeljevanju stanovanj. Dr. Palamara si je pridržal odgovor na ta predlog. Kovinarji zahtevajo zvišanje prejemkov Zveza kovinarskih delavcev in nameščencev (FIOM) je postavila Zvezi industrijcev v Rimu zahtevo, da se mezde ir plače tržaških kovinarjev izenačijo z mezdami in plačami genovskih kovinarjev. V začetku so industrijci odločno zavrnili to zahtevo. Na ponovni poseg FIOM so si industrij, ci pridtzali odgovor in dejali, da bodo odgovorili na zahtevo čez kakih 10 dni, ko jo bodo i treba popraviti morebitne na. podrobno proučili. | pake na plačilnih ovojih. Jutri poqajanja o suspendiranih v Kra(tmelalu Jutri bo na uradu za delo drugi sestanek, na katerem bodo' obravnavali vprašanje suspendiranih delavcev podjetju Kraftmetal. ker niso delavci zadovoljni z aplikacijo sporazuma, ki je bil sklenjen na prvem sestanku na uradu za delo. Pretekli teden pa sta se tovarniški odbor in ravnateljstvo podjetja sporazumela glede nekaterih notranjih vprašanj. Podjetje bo priznalo napredovanje delavcev, ki so zaposleni pri strojih, pojasnilo bo, zakaj je zaokrožilo nekatere mezde, odpravilo bo razlike med raznimi težaki, imenovalo bo nekaj specializiranih delavcev, prilagodilo bo mezde nekaterim snažilkam, ki so bile premeščene v oddelek za oksidacijo, snažilcem bo izplačalo 250 lir odškodnine za uporabo mila, prvega marca bo vsem delavcem izročilo delovne obleke, snažilcem, ki imajo samo eno obleko, pa bo dalo še eno. Nadalje bodo izplačali eno uro mezde vajencem, ki obiskujejo šolo ter izboljšali delovne pogoje v tovarni. Ravnateljstvo pa m hotelo sprejeti zahteve, naj se določi med tednom dan, ko je ZDRAVILIŠČE ZA 20BERRUL0ZNE BO KONČANO V ZAČL1HU 1957 Zdravilišče na Trsteniku in problem kroničnih bolnikov Medtem ho število tuberkuloznih obolenj pada, nenehno raste število kroničnih bolnikov, za katere skoraj ni več prostora v bolnišnici Predsednik Zavoda za socialno zavarovanje (INPS) je izjavil, da bo zdravilišče za tuberkulozne bolnike na Trsteniku pod Obeliskom končano v začetku 1957. leta in da bodo v istem letu preselili tuberkulozne bolnike v novo zdravilišče. Vest je gotovo razveselila zdravstvene organe, če pomislimo na pomanjkanje zdravilišč na našem področju in predvsem na prenatrpanost z bolniki v glavni bolnišnici in drugih mestnih bolnišnicah ter zdraviliščih. Kljub obljubi predsednika Zavoda za socialno zavarovanje, da bo zdravilišče na Trsteniku prihodnje leto končano, vlada med tržaškimi pristojnimi zdravstvenimi krogi precejšnja zadržanost glede obljube, ker je znano, da že leta in leta obljubljajo, da bo ((zdravilišče prihodnje leto končano«. O gradnji tega zdravilišča so začeli govoriti že 1948. leta, ko so pripravljali v Trstu prve upravne volitve, Načrti zdravilišča so služili demokristjanom za volilno propagando v letu 1949, ko so slavnostno obljubljali, da bo zdravilišče na njihovo posredovanje v nekaj letih zgrajeno. Toda začetek del so tako zavlačevali, oa so šele 1951 začeli s prvimi pripravljalnimi deli. Poudariti moramo, da se tek del. Tako so šele 1952. leta začeli z gradnjo osrednje stavbe, ki je zelo počasi napredovala. Cez nekaj časa je podjetje, ki je gradilo stavbo, prijavilo stečaj in so se dela za več mesecev ustavila. Končno je Zavod za socialno zavarovanje sklenil z novim podjetjem pogodbo za nadaljevanje del in sedaj obljublja, da bo prihodnje leto zdravilišče na razpolago bolnikom. Tudi stanje tuberkuloznih bolnikov se je tako v Trstu kot tudi v Italiji v zadnjih 8 letih izboljšalo. Poleg lepo urejenega paviljona za tuberkulozo v bolnišnici pri Magdaleni in pomožne bolnišnice pri Sv. Ivanu, imamo tudi zdravilišče v Nabrežini. Število tuberkuloznih bolnikov se je znatno zmanjšalo. V Italiji pa imajo sedaj prostih 10.000 postelj v zdraviliščih za tuberkulozo. Hkrati pa se je v našem mestu poslabšal položaj kroničnih bolnikov, ki jih v glavni bolnišnici skoraj nimajo več kam dati in so jih natrpali po vseh hodnikih in celo v kletnih prostorih. Zato so nekateri zdravniki v glavni bolnišnici mnenja, da bi morala pristojna oblast predlagati Zavodu za socialno zavarovanje, naj na Trsteniku uredijo zdravilišče za kronične bolnike. S to ureditvijo, bj se število postelj v zdravilišču Zavod za socialno zavarova-| lahko povečalo od 350 name-nje ni preveč zanimal za po-l njenih za tuberkulozne na VČERAJ ZJUTRAJ NA II. ZDRAVNIŠKEM ODHIMO Mladi Claudio Opara izdihnil za posledicami zastrupitve s plinom Vsi poskusi zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju, bo bili žal zaman * Pogreb nesrečnega mladeniča bo jutri Mladi Claudio Opara je včeraj zjutraj na II. zdravniškem oddelku, kamor so ga spre- Po večkratni transfuziji krvi so zdravniki v zadnjem trenutku, ko je otrokova te- dihnil. Z njegovo smrtjo se je število žrtev infiltracije plina v stanovanje v Ul. P-Diacono 8 povečalo na tri: njegovega očeta in Giordano Rennerjevo, ki je mlademu Claudiu bila druga mati, so našli mrtva, medtem ko so mladeniča odpeljali v bolnišnico in čeprav je bilo njegovo stanje obupno, so zdravniki poskusili vse, da mu rešijo življenje. Zal pa znanost, moderna terapija in poskusi zdravnikov niso mogli iztrgati Claudia smrti. KULTURNI DOM . IN NLZADO V OLJNLZl Tudi ob vesti, da se bo začel v krotkem graditi kulturni dom v 1 rstu, kot st je vlada v Rimu obvezala (čeprav z zamudo), je MS) P°~ novno dokazala, da se zgolj zaradi formalnih zakonskih predpisov ne imenuje s pravim imenom PNF, ki je leta 1020 požgala naš Narodni dom. Vodstvo fašistov je namreč takoj pozvalo vlado, naj ne izplača vsote za gradnjo doma, dokler ne bodo »zajamčene osnovne nacionalne tn citnlne prauice« Italijanom v Istri. Fašisti mislijo najbrž na zajamčenje pravice obstoja svoje stranke tudi ti I-stri . . • Njihova največja skrb pa je vsekakor, da bi vlada tako dolgo odlašala z izvajanjem londonskega sporazuma, da ga ne bi sploh nikoli izvedla. Fašistom st je pridružil oni «Picco!o», ki je pred 36 leti požig Narodnega doma poveličeval. Tudi ta list zahteva v bistuu isto kot fašisti tn je po zgledu lista »Messaggero Venelo« z veseljem objavil fašistovski protest. Včeraj pa je prav tako vneto podprl nezadovoljstvo plašila onega jeli v ponedeljek zjutraj, iz- lesna temperatura dosegla vi- 1 šek, sklenili uporabiti »hiber-nizacijo«, to je terapijo, s katero so mu znižali telesno toploto na 33 odnosno 34 stopinj. Bolnik, ki ni bil več v agoniji, je trdno zaspal, pri čemer je njegovo telo imelo manjšo potrebo kisika. Zdravniki so seveda opazovali potek zdravljenja, a so kaj kmalu opazili, da ni nobenega izboljšanja. Ker so pred dnevi opazili nepopravljive spremembe krvnih sestavin in neurejenost krvnih elektrolitov, so predvčerajšnjim prenehali z oblaganjem z ledenimi obkladki. Claudio je bil spočetka v nezavesti, kasneje pa se je nekoliko osvestil, vendar je dvig vročine napovedal njegov konec. Zdravniki so mnenja, da mu je zastrupitev zaradi degeneracije staničevja povzročila tudi verjetne možganske poškodbe, kar je morda tudi eden izmed vzrokov, ki so mladeniča spravili v grob. Truplo pokojnega Claudia so že včeraj zjutraj odnesli v mrtvašnico, kamor sta prišli njegova stara mati in neka sestrična. Matere še ni bilo, a ta je bila prisotna v bolnišnici, ko je otrok okoli 8. ure zjutraj izdihnil. Kakor jmo zvedeli so pri Sv. Jakobu začeli zbirati denar, da bi nesrečnemu Claudiu pripravili primeren pogreb, ki bo v ponedeljek. slovenskega občinskega svetovalca, ki se je že spremenil v javnega zaveznika Krščanske demokracije, kakor tudi neumnosti Santinovega »Katoliškega glasa*, kt mu je največja skrb, da bi se »v teh skupnih prostorih katoličani navzeli komunizma». (U-parno, da KG ne bo — po tej logiki — prepovedal stiojim pristašem celo hoditi po istih ulicah, po katerih hodijo komunisti . ■ ■) Ne glede na proteste prvih m hudovanje drugih pa smo mnenja, da bi bilo najbolje ko bi tudi (nekomunistične« kulturne organizacije bolj kot doslej skušale prispevati k dvigu slovenske kulture v Trstu, kajti prostori jim bodo na razpolago, saj se bo lastnik — kot smo čitali ob objavi vesti v našem dnevniku — točno ravnal tako, da bo poslopje «na razpolago slovenskim kulturnim organizacijam v Trstu«, kot je zapisal v svojem pismu italijanskemu veleposlaniku Bro-siu jugoslovanski veleposlanik dr. Vladimir Velebit dne S. 10. 105*. 450 za kronične bolnike. Nekateri so tudi mnenja, da bo zdravilišče za tuberkulozo škodovalo turizmu na Opčinah. Kot je znano, so tuberkulozni bolniki precej prosti ir, se lahko sprehajajo tudi izven zdravilišča. Zato se bojijo, da bi se ljudje začeli izogibati Opčin pred nevarnostjo direktnega stika z bolniki po lokalih in drugje. Kot vidimo torej, se vprašanje novega zdravilišča na Trsteniku postavlja v novi luči in bi bilo dobro, da bi pristojni zdravstveni organi proučili vse možnosti čim boljšega izkoriščanja omenjenega zdravilišča in temu primerno tudi ukrepali. 450 kg. ukradene kave v prevrnjenem avtu „1400" Predvčerajšnjim ponoči so nekateri mimoidoči opazili na cesti, nedaleč od kamnoloma Faccanoni, na pol prevrnjen avto «Fiat 1400» v obcestnem jarku in ko so prišli policijski agenti letečega oddelka na mesto, so ugotovili, da je bilo v vozilu 7 vreč kave. Kavo, vredno približno milijon lir, so prepeljali na kvesturo in uvedli preiskavo, ker je bilo jasno, da je bila ukradena Medtem pa je v Vidmu šofer tovornika podjetja «Ma-ritan Tagnin« prijavil tamkajšnjim oblastem javne varnosti tatvino 7 vreč s skupno 450 kg kave. Preiskava je za sedaj ugotovila, da je podjetje «Transi-mex» poslalo s tovornikom avtoprevozniške družbe «Ma-ritan Tagnin« 16 vreč s kavo. Med potjo, zelo verjetno na ovinku pri kamnolomu Faccanoni, so nekateri spretni zlikovci izrabili zmanjšanje brzi-ne tovornika, na katerega so skočili ter odvrgli vreče, ki so jih spravili v «Fiat 1400». Zelo verjetno je tudi, da se jim je ob povratku proti mestu pripetila nezgoda, zaradi česar so zlikovci pustili avto z ukradeno kavo in se oddaljili. Policija je že priprla več oseb, ki jih zaslišuje, ter je uvedla preiskavo, da identificira in aretira nevarne tatove. VČFRA1 ZVEČER PREMER* V DVORANI NA SIAD ONU „1. MAJ" PRIESTLEY PRVIČ V SNG zelo prisrčno sprejet Nada Gabrijelčičeva in odlični igralci so pripravili še eno posrečeno predstavo Ce gospod Priestleg sproti zve, kdo in kod vse igrajo njegova dela, tedaj mora biti s Slovenci kar zadovoljen, saj je bil v zadnjem času večkrat na slovenskih odrih. In bržkone so bili tudi gledalci jivsod zadovoljni, kakor so bili zadovoljni včeraj zvečer, ko so prisostvovali njegovi igri »Sreča, kje si?». S tem delom se je Priestleg predstavil tržaškim Slovencem; delo je bilo sploh prvič zaigrano v slovenščini. Nada Gabrijelčičeva je imela kot režiserka gotovo dovolj hvaležen posel, kajti imela je v rokah delo, iz katerega se da kaj napraviti in imela '.e tudi na razpolago vlogam primerne igralce. Mogoče bi kar lahko dejali, da nas je ta ah oni razveselil z dovolj novo kreacijo. Fnestlegevo delo je dalo še enkrat priložnost Zlati Ro-do&kovi, da pokaže svoj nenehni vzpon, ki je pri lej igralki v zadnjih časih zelo očiten. Štefka Drolčeva je zaigrala silno težko vlogo s tisto strogo umetniško izdela-lanostjo kakršne je vsaj doslej v ansamblu le ona sposobna. Zelo je bila simpatična Ema Starčeva v vlogi stare Sarah. Moške vloge so odigrali Stane Raztresen, Stane Starešinič, Julij Guštin in Jožko Lu. keš. O Raztresena pač lahko rečemo, da je dosegel tisto stopnjo svojega igralskega razvoja, ko se režiserju ni treba bati, ko mu izroči vlogo: Raztresen bo gotovo iz nje napravil umetnino, kot jo je avtor želel. Vedno nas preseneti Lukeš, ta igralec, ki zna biti vsakikrat znova zanimiv z igro in masko. Skupaj z njim, pa tudi sam, je Starešinič prijetno zabaval, medtem ko je Guštin dobro odigral svojo mnogo bolj umirjeno, v trenutkih pa tudi impulzivno vlogo. Ljudi je bilo skoraj proti pričakovanju (burja!) kar precej in gotovo jim ni bilo žal, da so prišli. V torkovi številki bomo objavili recenzijo izpod peresa dr. Bartola. Železo na glavo Med delom v pristanišču je 21-letnemu Giorgiu Fernetti-ju iz Ul. sv. Mihaela priletel na glavo precejšen kos železa, ki ga je prisilil, da se je zatekel v bolnišnico- Ker »o mu zdravniki ugotovili precejšnjo podplutbo z rano na glavi in lažje omotično stanje, so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Fernetti bo okreval v 10 ali la dneh. Bencinska črpalka v plamenih Včeraj po 15. uri je na črpalki bencina blizu hiše št. 33 D’Annunziovega drevo-ieda izbruhnil požar, ki je na srečo zajel le ostanke bencina v odvodni gumijasti cevi in zunanjost aparature. Plameni pa so zajeli tudi del motorja avta, ki je stal ob črpalki, a na srečo so gasilci, ki so prišli hitro na mesto, z gašenjem preprečili večjo škodo. Lastnik avta je utrpel le 20.000 lir škode, medtem ko škoda na razdeljevalcu za sedaj še ni znana. Pri gašenju pa je gasilcem pomagal tudi 48-letni uslužbe-zianino, in ker ni bil tega de-nec Ivan Počkaj iz Ul. Pon-la vajen, se je opekel po desni roki, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8 dneh. Nogo si jo zlomila 23. t.m. je 56-letna Marghe-rita Scasa iz Drevoreda XX. septembra tako nerodno padla v svojem stanovanju, da si je zlomila stegnenico leve no ge- Včeraj se je ženska z re- šilnim avtom bolniške blagajne pripeljala v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 40 dneh Nesreča ne počiva Pri prižiganju pokvarjene plinske ogrevalne naprave v kopalnici je plamen ožgal 30-letnega tiskarja Oliviera Pel-lana iz Ul. Baiamonti 7 po trepalnicah in obrvih. zaradi česar se je moral zateči po zdravniško pomoč. V bolnišnici so ga iz previdnosti pridržali na okulističnem oddelku. «Cosi fan tutte* v gledališču Verdi Sinoči - so v gledališču Verdi uprizorili Mozartovo opero «Cosi fan tutte«. poslednjo na letošnjem repertoarju. Mozart je to svoje delo napisal, ko je bil na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Lahkotni tekst mu je dal možnost, da Je prišla do največjega izraza pestrost njegove muzikalne »venci,ie in neizčrpnost glasbenega humorja. Dirigent Lungi Toffolo je zahtevno partituro filigransko izdelal. Skrčeni orkester Je pod njegovo taktirko muziciral precizno in med njim ter solisti ie bila dosežena popolna skladnost Pevci so bili dorasli svojim vlogam tako pevsko kot igralsko, kar velja predvsem za simpatično Trža- čanko Aldo Non-i v vlogi spletkarske sobarice Despine. šesta Bruscantimija v vlogi starega filozofa Dona Alfonza. Od sestrskega para je izstopala sopranistka Ester Orell z izvrstno izšolanim glasom, od njunih zaročencev pa baritonist Gi>no OrJan-dimi. medtem ko je bil tenorist Mario Spina pevsko boljši kor. igralsko. V celoti je uprizoritev. k,i jo je postavila na oder Marisa Morel, zelo ugajala in ne ravno številno, zato pa glasbeno toliko bolj pripravljeno občinstvo, jo je toplo sprejelo. Pomoč žrtvam zimskega neurja Poziv Delavske zbornice za zbiranje prispevkov Zvezna delavska zbornica CGIL je objavila proglas, v katerem pravi, da so neurje, snežni meteži in ostri mraz hudo prizadeli prebivalstvo Srednje in Južne Italije. Velika področja so bila zaradi snega in zametov odrezana od glavnih središč in so ostala tudi brez živil; najbolj so pri tem trpeli revni ljudje. Po vsej državi ljudje naravnost tekmujejo, da bi pomagali prizadetemu prebivalstvu in mu pokazali z nabiranjem živil, zdravil in obleke vso svojo bratsko solidarnost. Zato poziva Zvezna delavska zbornica delavce, naj dajo svoj. pa čeprav skromen prispevek v pomoč prebivalstva z Juga. V ta namen naj dajejo delavci primerne pobude v podjetjih, ali pa naj s" pridružujejo pobudam, ki so že v teku. Izvršna komisija ZDZ - CGIL je prepričana, da bodo delavci sprejeli njen poziv in da bodo s tem pokazali svojo globoko sindikalno, demokratično in socialno zrelost. Dovoljenje za ribolov v sladkih vodah Predsednik pokrajinskega odposlanstva odv. Giovanni Tanasco sporoča, da bo odslej izdajala dovoljenja za ribolov v sladkih vodah pokrajinska uprava in ne več prefektura. Zato se lahko vsi interesenti obrnejo na urade pokrajine uprave v Ul. Geppa 21. V torek pogajanja o odpustih v Arzenalu Včeraj ob 10.30 bi se morala začeti na uradu za delo pogajanja o odpustitvi 70 delavcev v podjetju Cidonio. ki gradi suhi dok v Tržaškem arzenalu. Ker pa je prejelo podjetje vabilo urada za delo prepozno, so sestanek odložili na torek. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA llljiili očitnemu klevetanju oproščen zaradi pomanjkanja dokazov Najorej se js možak napil, kasneje pa je policiji prijavil tri mladeniče, češ da so ga napadli, pretepli in izropali 30. januarja lani okoli 16. ure se je 76-letni Franc Fur-lanič iz Ul. Costalunga oglasil na komisariatu javne varnosti in prijavil, kljub temu, da je vedel, da so nedolžni, Alfreda Valentinija-De Luco, Sergia Rollija in Dina Čopiča kot roparje in jih obtožil, da so ga ponoči nedaleč od gostilne «Palestina» pretepli, podrli na tla in mu ukradli 1200 lir, ki jih je imel pri sebi. Seveda so policijski organi takoj aretirali mladeniče, a ti niso vedeli ničesar o napadu. Pojasnili so, da so Fur-laniča našli pijanega na tleh na dvorišču pred gostilno in so ga hoteli spremiti domov. Da bi prišli do dokazov za obtožbo, so preiskovalni organi zaslišali več prič, med katerimi je bil tudi lastnik gostilne. Tudi ta je zanikal da bi mladeniči napadli Furlani-ča katerega je tistega večera videl pasti in ker se je ranil, ga je odpeljal v gostilno, kjer mu je poškodbo izpral z limonovim sokom. Ob tej priliki mu je Furlanič, ki je bil pijan, dejal, da ne bo nič plačal, ker nima pri sebi niti lire. Agentom je bilo tedaj jasno, da si je Furlanič celo zadevo izmislil, da bi škodoval mladeničem. Zaradi tega so ga zaslišali in tedaj mož ni mogel zanikati resnice. Med zasliševanjem je dodal, da je 200 lir zapravil, za tisoč lir pa ni vedel, če jih je pozabil doma ali če jih je izgubil. Posledica tega klevetanja je bila, da se je stari Furlanič moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je imel srečo, kajti sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. O Tržaško županstvo sporoča, da je Ul. Scomparini zaprta za promet avtomobilov od št. 20 do Ulice P. Revol-tella, in sicer zaradi cestnih del. Cepljenje proti davici Tržaško županstvo sporoča, da bo od 15. marca do 31. maja 1956 pri oddelku za higieno pomladansko cepljenje proti kozam in davici. Na podlagi zakona z dne 6. junija 1939 in 7. marca 1940 morajo biti cepljeni proti kozam in davici vsi otroci, ki so stari več kot eno leto. Zaradi tega bodo morali biti cepljeni vsi otroci, ki so bili rojeni leta 1954 in tisti, ki še niso bili cepljeni. Cepljenje bo ob delavnikih od 16. do 17. ure na oddelku za zdravstvo in higieno — vhod v Ul. Duca d’Aosta št. 1. Imenovanje likvidatorja premoženja jašisl. sindikatov Vladni generalni komisar je imenoval finančnega intendanta dr. Gaetana Prestandreo za likvidatorja premoženja bivših fašističnih sindikalnih organizacij in sicer v zvezi z odlokom št. 41 z dne 11. t. m. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. vdove Gregori daruje Palmira Simič in družina 700 lir za Dijaško Matico. Ob tretji obletnici smrti nepozabne družice daruje Ivan Rijavec 2000 lir za Dijaško Matico. Veseli svatje so zbrati na ženitnimi Jole Gruden 2.650 lir za Dijaško Matico. OD OČEDIM 00 DADES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25 februarja t. 1. se ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 32 oseb. bili pa sta 2 poroksi. POROČILI SO SE: mehanik Fulvio Pisani in gospodinja Komana Marši, varilec Giorgio Mer-Si in uradnica Elda Bravar. UMRLI SO: 78-letni Antonio Bevilacqua. 74-letni Antonio Bor-gbesii, 79-letna Maria Biaiacchi vd Bensi. 70-letni Eugenio Sgu-bin, 84-letna Angelina Berlotto vd. Bressan. 76-letna Antonia Ca-stellana por. Palatella, 50-Ietni Lionello Bari, 3 mesece stara Marija Sedmak, 70-letni Melchiorre Francescato, 64-lei.ni Lorenzu Viezzoli. 60-letni Vincenzo Masot-ti. 79-letna Teresa Bosser vd. Ambroset. 83-letni Romualdo Ko-saraano, 72-1 etni Giovanni Coslo-vi. 83-letna Maria Bembich vd. Mussel. 75-letna Annunziata Cam-pana vd. Bueella, 85-letna Maria Deiuri vd. Siard, 57-letni Salva-tore Sardo. 49-letna Framcesca Moreš por. Slongo, 78-letnrt Luigi Riedel. 81-letna Maria Predonzan por. Giunim. 93-letna Anna Ski-lan vd. Crivillie. 73-letna Maria Kraipez por Porcorato, 72-letni Bruno Shigon, 87-let.na Enviiia rte Wagatihey vd. Tence, 53-letna Ar-gia Travan por. Ferigutfii. 59-let-n-i Marco Furlani. 79-letni Anton Ujčiči. 83-lefcnii Jakob Grahonja, 47-letni Enrico Furlan, 76-letna Joeiiipina Kocijančič vd Metlika, 75-lrtnt-Giuseppe Senrui. OKLICI: zobozdravnik Bruno SJgnorelli in uradnica Maria Po-lesei.i »»ravnik Livio Brelli in gospodinja Irma Flumian. trg. pomočnik Renato Metlika in uradnica Gina Peccbiari, elektrome-hamik Umberto Vocino in gospodinja Odinea Valli. uradnik Luigi Ferialdii in gospodinja Kosa Benolich. metlami' Dojnenh-o De Locira in gospodinja Gighoin Maechimi, uradnik Mario Bere-n i ni » vezilja Anna Maria Petrini, električar Lionello Zerpmi in gospodinja Am-alia elemente, krojač Antonio Bervussi in vezilja Renata Vittoria Marrolungo. delavec WMI.iam Joseph Spencer in gospodinja Marta Lourdcs Lan-zi. uradniški sluga Silvano Gian-netti in pletilja Giuseppina Val-sassina. industrijski izvedenec Riccardo de Caneva in gospodinja Irmagard JVaibel. barist Giovanni Oštir in uradnica Maria Cosolini. pleskar Mario Turel in gospodinja Jolanda Legovrch, a-gent CP Andrea Naseddu in gospodinja Antonietta Losole, električni varilec Nereo Giorgomilia in uradnica Bruna Santese. uradnik Guerrino Fiori in gospodinja A Ima Forni. NEDELJSKA SLU2BA LEKARN Biaspletto. Ul. Roma 16; Davan-zo. Ul Bernini 4; Godina Enea, Ul Ginmast.ica 6: Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Snonza, Ul. Mon-torsimo 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dao 2: G. Papo, Chiadino m Monte 1095 (Sv. Alojzi!): Pic-ciola. Ul Oriani 2: Alla Salute. Ul Giulia 1: Serravallo. Trg Ca-vann 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skedmiu. LOTERIJA BENETKE 88 63 45 84 74 BARI 82 35 25 1 27 CAGLIARI 54 9 26 80 43 FIRENZE 20 19 60 81 14 GENOVA 44 62 19 28 /8 MILANO 40 49 42 68 48 NAPOLI 48 29 25 42 72 PALERMO 7 12 76 79 38 ROMA 46 75 43 81 21 TORINO 36 41 39 52 47 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — IJL. COH11 i — TEU 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehaoične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih In napravah na krovu. KO/VF EKCIJ A VITTADELLO petinštirideseta filiala TRST • Ul. Dtntt 12, vogal 171. Ganova (bivši Strukol) Toltfon 87*861 Drevored XX. leptembrai 16 - Telefon 96*879 Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomerij itd. Nafvečfa izbira, najboljše znamke, najnižje cene! fjnQ ZN. TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 26. februarja 1956 ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi m a j », Vrdelska cesta 7 Sreča, me sl? (Eden End) Igra v treh dejanjih (4 slikah) Spisal: J. B. PRIESTLEY Prevedla: MIRA MIHELIČEVA Režiser: N. GABRI JELČIČEVA Scenograf: JOŽE CESAR Prvič v slovenščini sev—seszsevse>evs^evvses^evyyys sas/vs/se>/\evw^/s/\e\/\/s^eNeszsevs V torek 28. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU J. B. Priestley Sreča, hle si? Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Slovenska prosvetna zveza v Trstu sklicuje svoj redui letni občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 11. marca 1955 ob 8. uri dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15-11. ( GLEDALIŠČA. ) GLEDALIŠČE-VERDI Danes ob 16. uri druga predstava Mozartove opere «Cosi fan tutte«. Ponovitev v torek zvečer. Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za obe predstavi. Ljudska prosveta Mladinci in mladinke iz centra mesta, ki želijo sodelovati v že delujoči folklorni skupini, naj prijavijo svoj pristop na sedežu Slo. venske prosvetne zveze v Ul. Roma 15-11. Rossetti. 14.00: «Anoniminia zlo- činska družba«, B Cravvford, M Maxwell. Excelstor. 14.00: »Same žene«, E. Rossi Drago, E. Manni. Fenice. 14.00: «Zmage na morjih«. Nazionale. 14.00: «Sem sentimentalen), E Constantine, B. Darvi Filodrammatico. 14 30: «Brez umika«. R. Taylor. J, Leigh. Mladoletnim prepov Siipercinema. zaprto zaradi ob imve Arcobaleno. 14.00: «G1oboko kakor morje«, V. Leigh,. K, {do-, re. Mladoletnim prepov Astra Rojan. 14.30: ((Neustrašni mož«. K. Douglas, J. Črnim Capitol. 14.30: «Nibče ni čisto sam«, O. De Haviiland, R. Mltchum. Cristallo. 14.00: (Zlato«, R. VVid-mark, M. Zetterling. Grattacielo. 14.00: «Bigamis!», T. Valeri. V. De Sica. M. Mast roiannl. Alabarda. 14.00: «Ko gre žena r,a počitnice«, M. Monroe. T. Evvell. Ariston. 14.00: ((Hrabri ljudje«, V. Johnson, W. Pidgeon Armonia. 14.00: ((Ognjeni poljub«, A. Reed. B. Rush. Aurora. 14,00: «Lov na tatu«. G. Kellv. C. Grant. Garibaldi. 14.00: «Chicaški sindikat«. D. 0’Keefe. A Lane. Ideale. 14.30: »Nasilni možje«. G. Ford. B Stanwyrk. Impero. 14.30: »Zločin na obali«, J. Cravvford. J. Chandler. Italia. 14.00: «Dekle iz Ulice Ve-neto«, A M. Moneta Caguo. C. Glustini. S. Marco. 14.00: «3 broachvavska dekleta«, D. Revno! ds. Kino ob morju. 15.00: ((Dobrodošli. gosp. Marshall« Moderno. 14.00: »Dediščina po- hlevneža«. V. De Carlo. B. Fitzgerald. Savona. 14.00: «7 nevest za 7 bratov«. J. Povvell, H. Keel. Viale. 14.30: »Predor groze«, A Ray, W Svlvester. Vnitorio Veneto. 13.30: »Zadnjikrat ko sem bil v Parizu«, E Tavlor, V. Johnson. Azzurro. 14.00: «NeusmiiI ieni konjenik«, C. VVidde. Y De Car'o Belvedere 14.00: »Mogambo«, C. Gable, A. Gardner. K Kell.v. Marconi. 14.30: «Don CamMlo in on. Peppone«, G. Cervi, Fer-n and el Massimo. 14 30: ((Državljan ve- soljstva«. J. Morrovv. Novo cine 14.30: »Moje telo ti pripada«. M. Brando. T VVright. Odcon. 14.00: «Sijajno poslan- stvo«, J VV.vman, R. Hudson Radio, 14.00: «Marcellino pan ,v vino«, Pablito Calvo. Venezia. 14.00: «VeIiko upanje«, L. MerxeU, F. Lužili. Skedenj. 16.00: »Sijajno poslan, stvo«. NEDELJA, 26. februarja ’» IS « I' ros i AJA a . . »J 9.00 Kmetijska oddaj’-, ^ j Giasba za gouoo na phal • ^ GpereLne meioduje; u« ' sk,: Koncert za violino Sier št. 2; 12.00 Oddaja » miajše naio koncert pesj* ne giaobe; 13.30 Glasba 14.3u Paraua lankm 15.00 Giasua za nt£e 15.15 Veseli mouvi; 15.39 "JLji Rupe; 15.50 Beethoven k«; c> ši. 2; 16.00 Koncert P^jauii orijeia Devetaka: i6- U 11 Strauss: »Netopir«. °Per ar:i£ -................ er, r-ldU.iSlCe dejanjih; 17.50 C.gaibk« 0 18.00 Brahms: Koncert za v in orkester v D-duru: >»■" AmrdllKi ‘.t ni pevci; 19.15 predavanj* ^ Pesna glasba; 20.00 Veseli ritmi; 20.30 Ca^rtt Hrestač; 20.52 Nedelja VJJJJ* 21.00 Dornzetti: «I*>n opera v 3 dejanjih; 22.50 v ples. t k s r i- 9.15 Odlomki raznih El campanon; 20.00 Gias » li U I* 10 ^ Slovenska poročila.* 14.15.,, F*'-'* "".e ijj! Italijanska poročila* 17.40. 22.30 iz I« i 6.00-7.15 Spored iz 7.15 Jutranja glasba; 8.w , ■ tijšica ura; 8.2U-1U.10 SP«1 Ljubljane; 10.10 Glasben* j neja; 10.30 zena rn d™!Kis Lahka glasba; 11.15 j i koncert; 15.00-15.15 SP«" $ Ljubljane; 15.15 Za našoja.jjj snetki); 15.45 Lahka S1*®1™? f Primorska burja; 16.30-I7.yy„ red iz Ljubljane; 17-00 operni odlomki; 17.40 Belo in črno, , Spored iz Ljubljane;.”’^« odlomki; 17'30!8«jl!' o-poieu iz J-jjUL/Jjairc, ^ p mače vesti. Šport, objavie bavna glasba; 20.00-22.15 iz Ljubljane- 22.15 S Inn^e »L i-iJUlL/TJCillC. Ci.to - jazza v Stuttgartu; 22.45 n« melodije; 23.15 Ples113 * i 11 » «•. *•***.( 327,1 m, 202,1 m, 217'4 jj Poročila ob 5.00. 6.00, 13.00. 15.uO. i (.00 19.06. 2* 7.35 Operetna glasb*: *, ji športu in športnikih; venske narodne rn P® i pesmi; 9.00 Prigode bel?,, V« češka pravljica v prevo“A^ Zelenko; 9.30 Veseli ih1- l)J 10.00 Družinski pogovora t(( Nedeljski simfonični 11.15 Oddaja za beneškemu ce; 11.35 Lahek opolA*11? jj) beni spored — vmes 6®,. jii 12.10 Pogovor s posluš",’, |t Po naši lepi deželi - st,«30? har: Borovo gostovanje: *G ]I: poldanskij orkestralni sp®1 ,'f) Radijska igra - MaupasS^to; la (ponovitev); 18.30 JtSi ki jih radi poslušate; p čermi operni koncert; jrf turni razgledi; 21.15 * ritmov in melodij; 22J’ «0 koncert; 22 15-23 00 Ple»w MOTOGUZZI! Gallett® Cf na uporaba, cenen PrY°'lK dellino 1956 teleskop5.11^ Oj 99500 ekonomičen Zig°*‘ ufl/ šave pri plačevanju! RšZjU« lavnica, popravila, vP' Torto. Cremascoli, F. s KOLESA, moška In 2e“^’‘ ljena, po 8,000 lir. K |jr E prevoz blaga po 24.066 > i(, torna kolesa po 50.006 i obroke. Marcon. Ul. pl t? iekc*rj VISOKOSOLEC daje . ceru- predmetov po zmerni fonirat.i na štev. 42-16»- v KUPIM od 3 do 4-sob«> V! nje v Barkovljah ali .»tje Grljana. Pismene P®hu tff' upravo lista pod M"® vanje«. «UNI0N» Svetovno znat;a varovalnica od [Jf{ 1828 je v TRSTU-UL. GHEGA 8; l l tel. 27512 - 35939 Prokurator RA VM* SOŽALJE (f Ansambel Slovens^Jpi) Jj srti rodnega gledališča raža svoje globok® .to, družini Pušner ob .".ggiR gubi nepozabnega “r igralca Iva Pušnerja- Z A H V Vsem, ki so z naibi vali in spremljali « & počitku ria.sega dra® in očela Ivana Dolj*1* J1U2 1 I se toplo zahvaljuje 0 Doljak in s°r Zgonik. 26.2.1956. 21. t. m. smo pokopali dragega moža .IIIŽKII 111)1,RTA (trgovca) iei” Vsem, ki so spremili pokojnika k zad%v>-počitku ter darovalcem cvetja se najlepse ^k1; ljujem. Posebna zahvala tistim, ki so mu .na0oiU(,<' sen koli način pomagali ter mu nudili svojo P tik pred smrtjo. Užaloščena žena Trst, 26.2.1956. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem, znanceib’ v s*11 * , h* ‘JfllvljCIII, Z.11 ti11 d()gf . valcem vencev in gvetja, g. dr. Martelancu- °ie«' doma župnikoma Piščancu in Malalanu, dom pevskemu zboru ter vsem, ki so z nami sočus1 ^ in spremili na poslednji poti našega drage6* očeta in starega očeta. IVAHIA MAHI,III CUKA (Mice Zupantv) jrjč- Žalujoča soproga Rozina, sinovi Stanko, Guštin, snahi Natalina ink-ter vnuka Renato in Jadran* Lonjer, 26.2.1956. HEINRICH HEINE "'•'■»'.»'lŠ,*0 ‘™ d~ j' PriL«? drugapno s« mi Cl° teden dn‘ Pobi Po rtn -se podnevi kla- cati « McE praznih uli-i(» „ e mi je zdelo, da 2akl«ihSmeVltJen V eno onih j' aeltoč a V° katerih m* f^u ^t0!ik0 pn- Vse me«tn Takrat je bilo Vse je hil lt0t grob, >» mrtvo ° Uko obledelo l frehah Se je kras na gral kot zlat o- V" "'«■ >« » *am so mruca, tu in hii viseli ujr razpadajočih k' Posu Jan°Vi P°gan3' N tvS S°,Ze’ Po- Vsoi »vetliT-T S01ze’ P°-Poba i'thkaloca se troh- 'i Se rah°ma obotav-* se smrt- ______ ■iajoJa” -M. !^do la ^srvrrt; mesto se j« Venela aZen mesta- °- dne rlllT sredi lega dne t‘v ?n sred 80 2aman ’• T3krat sem do1" ^itia' Spom'5 31 SlCd živega 16 PPM s?‘njam se ‘p. da ‘PeJ berač » Palapp ležal “1°. Tuj; z Iztegnjeno dla-!fm gor sp°minjam, da *tobnobne Ba k°^-nu črn>kaste ““Piha j,: hl8lce ugledal H- Je stezal svoj 'debi Vra/ 36 stezal svoj ’asto glave * predrzno ple-m... gav° prav daleč iz rj... 6iavo 'e kute i ualcl; 11 16 ie Prilta, f P°leg nJega ženska- a prsata Pa6a spodaj sem videl Ki ie K;i -1-1 r !5ntlea, v‘: J »“> videl 01 kale a- 3e bil oblečen crn »Pat, ko je *1 sko^ n? °Pat’ k0 ie 5° '» Z PK Pr‘Prta Vrata V !el ‘"ogočn 'N rokama ne-'Pko, v ebušasto ste-"'daleč ',Jm trenutku je l0lličen lnSljal droben i-Ninu pV„0nSek’ v mojem .^seciove 1° Se zasmejale ' Pa nit , °vele- Ti zvo- la Preen°r*- nUo mogli ®°t>e, .. g atl čudne tes- N Ta* tl?' t Prekinjala bN4 tem a Se me te fila' ker io m°čneje okle- h in toplo tako svet- Nsk, P , obsevalo ne-:5 in dodo- JNvi , Sotovii, da so >vi a-5Uvovu, da SO iV °dvržei„ s,trašnejši, ka-1 in se n10, Crni Plašč no- N » Opolda jO O Ko P anski iuči_ t.,Srieie,^D.Zdaj'. teden dni ' kako sem’56' V Lu°" * Re začudil ton, spremBSem s* začudil k,^8'4' Kaenim Vide-ale 11 k Je to? sem slei !Pile tu, kn;J le to? sem uči ? S° mi Inči o- cah °«i in „ Iuci °' i.Vali'e rek ° “ P° "11- *s i* 1* rek. ,• p u " kot „"1° ljudi ’3Udl- Mar ba Dr i. dvignilo : ’ da ),j p ‘kazen iz gro- «ti,intovanin bajblaznejšem Pus. *lo ži P° opičje po-hiif 1,enie? Visoke, hijT ok«?lt,rPi S° okrašene s »SaiDisaneP°Vsod vise z Ho v doCelPreproge in '■Pl"- a zakrivajo Prtn “o . ■ *Vef|r°ganii 'Ve ®tene, nad 'veži* Se sklanjajo k.j\Ck‘ cbrazi, tako *j >iS ,^toči, da ta-- 'k*je to živi,,- -j *. No “• kr,iie.t0 živIj' bilo 10 ie k ,T Zar0k° ! «to avdu pova- “«0 , Je Ho i>to m1 *-•-"Prti #ekak0 f sti' Da’ ‘Plen, he vo slavje ■ !Ule v Lrm' kako kak„ le v kro1'1"’ kako se *'« SS«f? - "■*- N- ab srn . 3U ~ Vse' !lve„ rti nekega po- » ” i«k,',, ka, 5em , Renika, k, »k, 'premijavi *'■ kakp so trtv^ke n šenitovanj- k»l v k° lobanf3381! svet0 oitt-Sti ,a 30 m še ne- 0kt k°sti zaanl° m Še Nji. J?, s eve"*a!ne0ek' klliis a. “"‘necek, ‘‘ia' S‘la jeetijem in se d ra- • - — XII ura- iepa proce- med 8li kapucini, Nn, kovali 0stalimi me-.N =-al1 * dolgimi S in uoigimt tirsk? .S!Stavl3ali te vpioiiirski° S?Sta> cini v 3ske o, i* ed !" ? . raa bS>eddi so i "rej . p‘edili S[ 5lli d;noTkod -"-j • celo miMn'• 1 1 je . stno kanj i-ple-marsi- 1"P obraz, iala ta t°nzura le- staiai ° a ^onzu NžSalose j C* la >ela k°rn >0 tdela • — ' _a?le,tana n 'n ieZz je . gla-ličnim golim i n kar I « 1 golim ku,. tjave kut32"0 m°' r, dru„ih ute. Sledile dtil^^ene6^. bari Nh; ’. »Udi ’ PlSane «<’ tudi ' sane k NsSuk, a*šeni N!kl 'tdst,',^. atk črne, ko sla-trio-a. vsi mS«wS 6fi! — nlače Si 'rna hi 'lili Nami. Hi 6 odiiž a : ta! zaviu neiši H0NalaV. pisan Vn L 14 Čarobni in '‘Hi- 14 &ebbne pi' Srt!' ki T>‘la; bili rt‘Ra služba^3' po-■- - a in kaza- lu''*• čj s'užba in 1, P°' k “Si K dv>U p?83 vrsi-n9 staa Prav , Paževski s? .li k ^HeNi rol 50 “i s pS e{>: H»ti ami’ resni > n-. Pa 1 visokimi C PohPa so * vi*okimi &VS 4V2S v 0 ^ SPCV, tnlcn NCSn4i°Se°daSeSliaiočei SS»li da bi tnsem bil “Hirali “« bi t "v, ž‘dje adšlani« ^esem V "> l,N‘na J!: ko bi ^ N i1 k, t. dr). rtf« b, ba Prebival Hav-. "da niihr,., S'«!’? r~* S:*1« '.»s i- z Procesijo tj 9Hl0OJl> za J na pol in * glasnim esij° ie HaN, Nkaniem Vebob^a- 80 tudi ri i.nch popotnikov i(t da ak0 u več čet Vi'ečik h »trn 80 tudi h Sa dubnCh p0- Q^hov ni L-__ korakali grenadirji, vedno po dva in dva. Bilo je skoraj več vojakov kot duhovnikov; toda za podpiranje vere je treba dandanašnji mnogo bajonetov, in ko se daje blagoslov, morajo od daleč pomembno grmeti topovi. Kadar vidim takšno procesijo, v kateri hodijo v vojaškem spremstvu duhovniki tako otožno in klavrno, me vedno boleče prevzame in zdi se mi, da vidim našega odrešenika samega, kako ga sredi suličarjev že-n6 na morišče. Zvezde nad Lucco so gotovo mislile i-sto kot jaz in ko sem se z vzdihom ozrl k njim, so me pogledale tako razumevajoče s svojimi zvestimi očmi, tako svetlo, tako jasno. Toda njihova bleščava je bila odveč; z vseh oken je sijalo tisoč in tisoč svetilk in sveč in dekliških obrazov, na cestnih vogalih so bili postavljeni plameneči venci smole, potem pa je i-mel še vsak duhovnik svojega posebnega svečarja ob strani. Kapucini so imeli večinoma prav drobne fantiče, da so jim nosili sveče, in otroško sveži obrazi so marsikdaj prav radovedno pogledovali navzgor k starim, resnim bradam; tak reven kapucin ne more plačati velikega svečarja in fantič, katerega uči zdra-vomarijo ali katerega mati hodi k njemu na spoved, mora pač prevzeti ta opravek zastonj, pa ga zato verjetno ne opravlja z manjšo vnemo. Sledeči menihi niso imeli dosti večjih dečkov, odličnejši redovi pa so i-meli že odrasle fantine, duhovniki z visokimi kapami pa že prave meščane, da so jim nosili sveče. Toda na koncu gospod nadškdf — kajti to je bil gotovo mož, ki je z dostojanstveno skromnostjo hodil pod baldahinom in ki sta mu osivela paža privzdigovala vršičke obleke — je imel na vsaki strani lakaja, ki sta se pršila v modrih li-vrejah z rumenimi našiki in vzvišeno, ceremonialno kot da bi stregla na dvoru, nosila bele voščenke. Vsekakor se mi je zdelo to prenašanje sveč koristen domislek, kajti tako sem mogel tem jasneje opazovati obraze, ki spadajo h katolicizmu. In zdaj sem jih tudi videl in celo v najboljši svečavi. In kaj sem torej videl? No, da, klerikalni pečat ni manjkal nikjer Toda če to odračuna-mo, so se obrazi med seboj prav tako razlikovali, kakor vsi drugi obrazi; prvi je bil bled, drugi rdeč, ta nos se je ponosno dvigal, oni je bil pobešen, tu iskreče črno, tam mežikajoče sivo oko — toda na vseh teh obrazih so bili vtisnjeni sledovi iste bolezni, strašne, neozdravljive bolezni, ki bo verjetno kriva, da ne bo moj vnuk, če mu bo sto let kasneje prišla pred oči procesija v mestu Lucca, videl več nobenega teh obrazov. Bojim se, da sem se nalezel te bolezni, posledica tega pa je mehkoba, ki me za čudo prevzame, če opazujem tak bolehen meniški obraz in vidim na njem znake one bolezni, ki se skrivajo pod grobo kuto: — užaljena ljubezen, podagra, razočarano samoljubje, su-sična hrbtenica, kesanje, zlata žila, srčne rane, zadane od nehvaležnosti prijateljev, obrekovanje sovražnikov in lastni grehi, vse to in še mnogo več sem videl, kar se pač lahko skriva tako pod raševinasto kuto kot pod finim frakom po zadnji modi. O! nobeno pretiravanje ni, če poet v svoji boli vzklikne: življenje je bolezen, ves svet je lazaret! «In smrt je naš odrešenik —» Ah, nič slabega nočem govoriti o njej, niti motiti drugih v njihovem zaupanju vanjo; kajti ker je to edini zdravnik, naj pač verjamejo, da je tudi najboljši, in da je edino zdravilo, ki se ga poslužuje, njena večna zemska kura, tudi najboljše. O njej lahko vsaj trdimo. da je vedno pri roki in da nas kljub svoji obširni praksi nikoli ne pusti čakati, kadar se nam je zahoče. Pogosto sledi svojemu pacientu celo pri procesiji in mu nosi svečo. Gotovo je bila smrt posebno, ki je hodila ob strani nekega bledega, zaskrbljenega duhovnika; v tankih, tresočih se koščenih rokah mu je nosil plapolajočo svečo in pri tem do-brovoljno pomirjujoče kimala s strašljivo golo glavo in kot je bila šibka v nogah, je vendar od časa do časa podpirala ubogega duhovnika. ki je po vsakem koraku postal še bolj bled, kot da bi se hotel zgruditi. Zdelo se je, da mu vliva pogum na uno: Počakaj le še nekaj uric, potem smo doma in ugasnila bom svečo in te položila v posteljo, in hladne trudne noge bodo počile, ti pa boj zaspal trdno, da ne boj slišal niti ječečega zvončka svetega Mihaela. «Tudi zoper tega človeka nočem pisati,« sem pomislil, ko sem videl ubogega, bledega duhovnika, ki ,mu je sama smrt svetila v postelj. Ah, pravzaprav ne bi smeli pisati zoper nikogar \ tem svetu. Vsakdo je sam dovolj bolan v tem velikem lazaretu, in marsi-kako polemično branje me nehote spomni na zoprno prerekanje v manjšem lazaretu v Krakovu, kjer sem bil slučajno gledalec in kjer je bilo odvratno poslušati, kako so si bolniki med seboj zasramujoč očitali nadloge, kako so izsušeni jetičniki zasmehovali napihnjene vodeničnike, kako se je ta smejal raku na nosu drugega, ta pa spet čeljustnemu krču in zavitim očem svojega soseda, dokler končno niso nagci v vročični blodnji poskakali s postelj in trgali drugim bolnikom odeje in cunje raz ranjena telesa in ni bilo videti drugega kot o-bupno bedo in pokvečenost. Zaključni prizor z včerajšnje premiere SNG »Sreča, kje si?» — V gornjem desnem kotu avtor igre J. B Priestley O STANJU V VRSTAH SOVJETSKIH KNJIŽEVNIKOV NA KONGRESU KP SZ Solohov brez dla Pisec (Tihega Dona» je ostro grajal brezdelje večine sovjetskih književnikov, katerih življenje poteka v trikotniku: Moskva-vila-letovišče • Za ozdravljenje te «bolezni» predlaga da bi se pisatelji vrnili v svoje rojstne kraje, kjer bi mogli črpati novo ustvarjalno moč - Živahno ploskanje kongresa Roman «Tihi jDon» sovjetskega pisatelja Solohova moremo prištevati med najbolj uspela svetovna leposlovna dela, a obenem je treba vedeti, da sodi njegov avtor v tisto skupino umetnikov, ki jim je konformizem, se pravi odpovedovanje svojim načelom tuje in nimajo zaradi tega dlake na jeziku, ko gre za to, da se postavijo v obrambo teh načel. Te dni je govoril na kongresu KPSZ v Moskvi in žel za svoja izvajanja navdušen aplavz. Bilo je to v zvezi z nekaterimi pripombami prvega sekretarja CK Hruščeva, ki se je bil v svojem govoru dotaknil tudi vprašanju sovjetske li- terature, oziroma nekaterih negativnih pojavov, ki smo jim bili priča že del j časa na tem področju. Solohov se je v svojem govoru obrnil nanj: »Nikolaj Sergjejevič,« je rekel, «v svojem govoru ste se dotaknili tudi vprašanja, ali se morda pri naših pisateljih ni pretrgala zveza s stvarnostjo, zveza z življenjem. se pravi živi stik z ljudstvom. Jaz pa bi vam postavil vprašanje, ali ie mogioče, da se pretrže to, kar ne obstaja, ali se moreš odtrgati od nečesa, za kar se ne držiš?« Kot je o tem poročal dopisnik sPravdes, je ob teh besedah nastal v kongresni M1HA1L SOLOHOV dvorani živahen smeh, a-plavz, odobravanje, Solohov pa je v istem stilu nadaljeval, ne da bi odstopil od o-menjenega osrednjega vprašanja, ne da bi skušal kako omiliti svoje ostre očitke, ki so prizadevali pretežno večino sovjetskih pisateljev, in bil za to deležen vse večjega odobravanja od strani prisotnih delegatov. Pred nji m je govoril tajnik Združenja sovjetskih književnikov Surkov. V svojem govoru se je predvsem opiral na veliko število del, ki jih letno izdajo sovjetski pisatelji. Tudi tega se je Solohov dotaknil in rekel, da za oceno umetniške tvornost i nekega naroda «i važno število izdanih knjig, marveč njihova kvaliteta. «Ko nanese pogovor na uspehe naše književnosti.* je nadaljeval Solohov, «bi »e mnogi kar naprej hoteli opirati na dela, ki so se ustvarila pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Pravijo: .Dovolite, kako, da mi nič ne ustvarjamo, da nič ne delamo? Kaj pa «2ivljenje Klima Samgina«, pa »Železni potoK« cšerafimoviča, pa «Cement» Gladkova in dela Katajeva, Leonova itd.»’ Jaz pa se vprašujem; koliko časa bo še to trajalo, kdaj se bo s tem prenehalo? Ali smo se za večno zapisali spanju pravičnika, ki mirno sanja o lovorikah drugih?« Ne da bi se oziral na kogarkoli, je Solohov v istem tonu nadaljeval ter Izjavil, da je bilo ta leta napisane malo proze, ali pa nič, in do je še slabše na področju dramaturgije. »Mnogi pisatelji so zapadli v ugodno brezdelje, neslišno dremljejo in zatrjujejo, da ni o čem pisati. Odtujili so se življenju in nimajo več nobenega stika z ljudstvom. Raje so se predali opojnosti začaranega kroga: Moskva-vila-letovišče, in spet: letovišče-vila-Mo- skva. Al* ni sramotno živeti tako življenje, izgubljati čas in talent!« Slovenci so izdali v Trstu prve slovenske šolske knjige Malo kdo ve, da smo tržaški Slovenci v eni zadevi prednjačili vsem drugim Slovencem in sicer v zadevi šolskiih knjig. Docela slovenske učne knjige, natiskane v gajici, to je v današnjem pravopisu, smo i-meli, kakor čitamo v dr. Ivana Prijatelja »Slovenski kulturno-politični in slovstveni zgodovini«, izza leta 1846 samo rni tržaški Slovenci, ki jih je bil s svojo vladno iniciativo priskrbel takratni tržaški namestnik in poznejši minister grof Stadion, priredil pa Stefan Kocjančič. Pravzaprav ni bila to Sta-dionova iniciativa, ker kakor je pisal »Šolski prijatelj« leta 1852 je bil slovenski jezik v ljudskih šolah zapovedan že od leta 1826. Stadionova zasluga obstaja torej v tem, da je to zapoved upošteval in jo izvršil, medtem ko se ni nihče drug zanjo niti zmenil. Po «Solskem prijatelju« je o teh prvih slovenskih šolskih knjigah pisal neki Jakovljev Prifarski v »Slovenski Bčeli« v sledečem odstavku: «Domač jezik je bil brez veljave in zavrnjen v nizke koče prostih Seljakov, in dasiravno je bil od leta 1826 slovenski jezik v ljudskih šolah zapovedan, je vendar ta zapoved tako malo koristila, da se je od tistega leta (1850) število šol na Kranjskem od 106 do 9o pomanjšalo. Kar je prav naravno. Gospodaril je namreč samo nemški jezik, torej je vse slovensko knji-ževstvo, razen nekaterih molitvenih bukvjic, zatrto ostalo... Ce je hotel svojega sina v šolo dati (namreč slovenski kmet), ga je dal v višjo tržno šolo ali mestno nemško šolo. Ce pa tega storiti ni mogel, ga je rajši z živino na pašo gonil, rekši: Cemu ga bom v šolo — ljudsko — poslal, kranjšči-no že tako zna«. Namesto da bi se prviti temu borila, jo je predmarčna (to je pred revolucijo leta 1848) duhovščina še podpirala, kakor je pisal Andrej Einspieller, ki je bil sam duhovnik, v Jane- žičevi »Bčeli« leta 1850»... da še celo nekateri učeni gospodje — duhovniki in svetni — govorijo: »Bolje je, da kmet brati ne zna, da se ne pokvari in ložje za nos voditi da« — Dobro vemo, kaj taki mračnjaki mislijo: »V motni vodi je lahko ribariti, in slepca je lahko brzdati«. Le počasi so se začele po revoluciji te šolske razmere nekoliko boljšati. Ministrski ukaz z dne 2. septembra 1848, št. 5692, je določal: «V ljudskih šolah, h katerim spadajo tudi tri razredi mestnih šol, se naj v naprej deli pouk v materinem jeziku«. Ko bi se bil ta ukaz dejanski izpolnjeval, bi se bile morale že takrat mahoma posloveniti vse osnovne šole po Sloveniji. Ali to se ni zgodilo, tudi zaradi pomanjkanja slovenskih učbenikov. Ponekod so se v tem i v neposredno sledečih prvih petdesetih letih pomagali s tržaškimi osnovnošolskimi učbeniki, Pri tem je Solohov, ki sam težno živi na vasi, med svojimi kmeti, navedel za primer Tolstoja, Gorkega, Čehova in druge velikane ruske ustvarjalce, ki so u-stvarili velika dela, ker so ljudi poznali in z njimi živeli. Potem ko je avtor eTihe-ga Donar> povedal vse, kar mu je ležalo na srcu, se je postavil na stališče, da te treba dobra dela ustvarjati delj časa. Nihče ti ne bo zameril, je rekel, če boš knjigo pisal dolgo, ne bodo ti pa oprostili tega, če bo objavljena knjiga slaba. Zadnji čas pa, je poudaril, ni izšla niti ena knjiga, ki bi mogla čitutelje navdušiti. Kriudo za to nosijo v prvi vrsti pisatelji, toda nič manj tudi partijske organizacije in sami čitatelji, ki bi se morali bolj aktivno angažirati v vsej zadevi. Pred kratkim, je dejal, je bilo nad 30.000 aktivistov poslanih iz mesta v kolhoze, kjer so prej samo od časa do časa pokazali svoj nos. Nastala je prava burja o-gorčenja. Tudi med pisatelji, je pripomnil Solohov, so taki, ki se že desetletja niso premaknili iz mesta, toda ob nje se nihče ne o-bregne. Posebno ostro je Solohov napadel upravo Zveze književnikov. Tu, je dejal, so dobri pisatelji, kot Tadejev, ki ne delajo drugega kot da pisateljem dodeljujejo stanovanja, se zgubljajo v nepomembnih stvareh in nič ne ustvarjajo. Odkar je umrl Gorki, gre vse narobe. Padejev se sploh ne ozira na načelo kolegialno-s ti, rešuje vse sam, a na tej osnovi drugi z njim niso mogli sodelovati in vsa stvar teče tako že petnajst let .Toda sla po oblasti ne more pisatelja privesti nikamor, zato bi bilo bolje, da se je Padejev odreče in začne raje pisati, pisati dobre stvari, ki bodo pri čita-teljih našle odmev. H koncu je Solohev postavil kongresu predlog, po katerem naj bi pisatelji odšli v svoje rojstne kraje, ki jih dobro poznajo, in tam ustvarjali. Kot rečeno, ni t> svojem duhovitem ter zasoljenem govoru prizanesel nobenemu, navzlig temu so mu prisotni navdušeno ploskali in ga toplo pozdravili. Naš tedenski p re g Ameriški državni tajnik Dulles je dejal, da dokazuje kongres KP ZSSR u Moskvi »polom sovjetske politike zadnjih tridesetih let«. Ce bi kdo drug izrekel to trditev, bi bila z nekaterimi omejitvami kar točna, tako pa je obenem pričevanje, da je mož, ki je sicer znan po svojih dolgih potovanjih in ki je vajen z letalom kot -a šalo prepotovati desettisoče kilometrov v nekaj dnehf ati pa prav zato!), v resnici kaj malo pogledal čez ameriški plot. Reducirati pomen in značaj moskovskega kongresa na izbiro nove taktike, ker po stari ni šlo naprej, je vendarle preveč preprosto. To izjavo je dal Dulles pred senatno zunanjepolitično komisijo, kjer so, pa čeprav ni zrna in uvajanje novega duha, ki se spet opira na pravega, nepopačenega Lenina, ostala v zraku, ko bi veljala samo na zunaj. Ze nekaj let se v ZSSR pojavljajo nekatere spremembe, ki sicer še niso globlje posegle v sam sistem, ki pa pomenijo določeno revizijo nekaterih stalinskih dogem tudi v notranjem življenju. Med take pojave lahko štejemo na primer določene organizacijske spremembe v sistemu planiranja, ki so očitno naperjene proti hipercen-traliziranemu sistemu, ki v mnogih primerih vodi do absurdov. Prav tako se že opažajo omejeni primeri decentralizacije, kongres je izrazil zahtevo po večjem sodelovanju množic v državnem življenju in povečini krajevni iz omejene perspektioe| avtonomiji, zahteve po ob-pravzaprav razpravljali oj jektivnosti v delu zgodovi- vzrokih, da ameriška politika ne gre več v klasje kot nekoč. Dullesov sklep je zelo preprost: kriva je nova sovjetska politika in seveda ekratkovidnosts onih, ki ji »nasedajo«. Da je ameriška politika, kakršna se zdi Dul-lesu edino zveličavna, lahko uspevala samo v pogojih, ki so jih ustvarjale stalinske zablode, je za toashingtonske kroge najbrž še previsoka modrost. Kom u naj torej velja Nehru jeva pripomba, da je treba z zadovoljstvom sprejeti spremembe, ki se kažejo v Moskvi, in da je želeti, da bi jih posnemali tudi drugi? Verjetno indijski ministrski predsednik ni mislil ne na Romune ne na Albance. Ce pa pogledamo svetovni položaj in vidimo, koliko zares novih možnosti in tudi že kolikšno stopnjo dejanskega pomirjenja je ustvaril odmik od stalinske poti v ZSSR, ne bo težko uvideti, kako koristno bi bilo, ko bi še na drupi strani revidirali svojo protiutež stalinski politiki. S politiko, ki je zrasla iz pogojev, ki jih davno ni več. namreč Dulles le prepogosto maha v prazno. Ce pa hočemo brez polemike s komer koli na kratko povzeti najvažnejše, kar izhaja iz kongresa KR ZSSR, bi poudarili predvsem dvoje: obsodba stalinizma in priznanje različnih poti v socializem, torej zavračanje Stalinove postavke o ZSSR kot e-dinem receptu za socialistično izgradnjo. To priznanje seže mnopo dlje, kot se na prvi popled zdi. Za primer: v priznanju, da se v Jugoslaviji razvija socializem po svoji poti, je nujno vsebovano priznanje, da je. izgradnja socializma mogoča ne le brez ZSSSR, temveč tudi proti ZSSR, kakršna je bila p Stalinovih časih. To pa pomeni postavljati vse Stalinove teze na piano. Priznajmo, korak je bil pogumen — njegove koristne posledice pa bodo vsak dan bolj vidne. Vendar bi obsodba stali- JJ Mcmioat,MbteMe' došt haim ime mu ie: "Uti e&iiain Smilile" BREŽAN Francoise Sagan, mlado dekle, ki je pred časom presenetila javnost z objavo svojega romana «Bon-jour, tristesse«, je pred kratkim znova obiskala znanega pariškega založnika Julliar-da, kot je storila takrat, ko je želela izdati svoje prvo delo. Tokrat mu je predložila rokopis novega dela, kakih 300 strani dolg roman, toda brez naslova. Naslov bi mu moral dati Jul liard sam. Po nekaj neuspelih poskusih je Julliard naslov vendarle staknil — »Un certain sourrire« (»Neki nasmeh«), je naslov novega romana mlade, ekstravagantne pisateljice, ki si je, rekli bi, čez noč utrla pot do slave in bogastva. Ne mogli bi, dokler še nismo prečitali njenega prvega dela «Bonjour tristesse«, reči, ali je mlad? Francoise zares neki izrazit talent in njeno delo kvaliteten umetniški proizvod. Sodeč po prevedenih odlomkih, ki so nam prišli pod roko, bi se pa skoraj raje postavili na stran onih, ki pripisujejo uspeh «Bonjour, tristesse«, bolj dejstvu, da ga je napisalo še zelo mlado dekle, kot pa zaradi tega, ker bi predstavljalo določeno umetniško vrednost. Dogodki in osebe, celotno dejanje, vse skupaj se vrti, kot ima človek vtis, izključno okrog vprašanja odnosa med moškim in žensko, in sicer na tak način in s tolikšno brezobzirno potankostjo, da ostane čitatelj, upoštevajoč pisateljičino mlj-dost, zaprepaščen. Pri teni pa si ne moreš priti na jasno, ali izhaja poznavanje teh vprašanj — zakaj priznati je treba, da je pisateljica v njih presenetljivo podkovana — iz določenih življenjskih izkušenj ali jc to plod nekega nenavadnega psihološkega daru, neke posebne intuicije, ki je v mladi Francoise posebno razvita. Vsekakor pa sta nepri- zadetost in način, ki z njima te probleme obravnava, tako v prvem, kot drugem primeru znak določene dekadence, posledice okoliščin, ki mora v njih francoska mladina, in z njo tudi mlada pisateljica danes živeti. O njenem novem romanu, naslovljenem, kot povedano, »Un certain sourrire«, je niso znane podrobnosti, namreč, ali je tak, da bi šlo pričakovati senzacijo, kot je to bil primer z #Bonjour, tristesse«. Zgodba je približno tale: Dominika, mlado dekle iz province, študira v Parizu, kjer živi skupaj z nekim svojim prijateljem. Ta ima prijatelja, ki ji ga nekega dne predstavi. Luc, dasi oženjen, je še mlad in prijeten mož. Ne traja dolgo, ko se med obema razvije ljubenzenska strast, ki pa čez čas preneha in se tako oba spet znajdeta tam, kjer sta začela. Francoise Sagan to snov podaja z isto naveličanostjo, neprizadetostjo in nerazumljivim cinizmom, kot je to storila v svojem prvem romanu. Vsaj tako se čuje iz prvih poročil, ki jih daje časopisje. Kakor v svojem prvencu, tako se tudi tu niti najmanj ne potrudi, da bi osebnosti in dejanja globlje analizirala, jim dala neko utemeljitev, brez česar si ni moč predstavljati dobrega književnega proizvoda. Zdi se, Kot bi hotela čitatelje presenečati samo s svojim nenavadnim slogom in bj»troum-nostjo. katere ji ni smeti odrekati, dasi je bolj površnega značaja, in pa z načinom, kako pristopa k obravnavanju omenjene snovi, ki očitno £aže težnjo, da s: k uspehu pomaga ne s pomočjo resnične kvalitete, ampak na osnovi senzacionalnosti. Med resnejšimi literarnimi osebnostmi prevladuje v splošnem mnenje, da se doslej ie sploh ni razvila tako, da bi se mogla smatrati za zrelo umetniško a-sebnost. kljub temu, da ima za to določene pogoje. Razlog je v dejstvu, da je moč umetniško kvaliteto doseči le z resnim in trdim delom, vtem ko je Francoise Sagan prišla do uspeha na lahek način ter se pri tem razvadila. Danes, pravijo, predstavljajo njena dela posebno atrakcijo, to začadi njene mladosti, čim bo ta prešla, bodo tudi njena dela verjetno izgubila dosedanjo privlačnost. nar jev se v neki meri že izvajajo, čeprav je prav tu dediščina stalinskih falsifika-tov še posebno občutna itd., Vsekakor zaenkrat notranji razvoj še zaostaja za pogum-nejšo usmeritvijo na zunaj. Toda proces se je začel m upati smemo, da se bo bo s pospešenim tempom nadaljeval — t> stalni trdi borbi z ostanki starega sistema in stare miselnosti, ki so se razumljivo ugnezdili tudi v najnižjih birokratskih oporiščih. Morda nam prav ta odpor, ki je znotraj neprimerno močnejši, razlaga počasnejši napredek notranjega razvoja in tudi potrebo večje previdnosti. « * » Sicer pa v svetu res ne bi mogli beležiti večjih dogodkov (le mraz so zamenjale sončne pege). Je pa zato nekaj dogodkov, ki morda v svetovnem merilu niso tako važni, ki pa so nič manj zanimivi. Vzeiuimo Zahodno Nemčijo in zadnje dogodke v vladni koaliciji: Adenauer je končno ostal sam, z vlado, ki je po, imenu sicer koalicijska, ki pa je dejansko enobarvna d emokristjanska s priveskom nekaterih ministrov brez strank. Demokrist-janski monopol je postal tako resničnost — obenem pa tudi kal razvoja, ki najbrž Adenauerju ne obeta ničesar dobrega. Ze pred meseci se je razbil tako imenovani «blok beguncev«, ki sta ga v vladi predstavljala dva ministra. Do razkola je prišlo zaradi nesoglasij med vlado tn stranko, zadeva pa se je končala s tem, da sta ministra Kraft in Oberlaender ostnla v vladi, stranka pa je prešla v opozicijo. Zdaj se je ponovil podoben primer z močnejšo liberalno stranko, ki je v parlamentu štela 47 poslancev. Nesoglasja med Adenauerjem in liberalnim voditeljem Dehlerjem se opažajo že dalj časa, pri čemer je Pehlerje-vo stališče otežkočilo dejstvo, tg je desno krilo njegove stranke redno potegnilo z Adenauerjem. Zdaj je prišlo do popolnega razkola, ki so ga povzročili dogodki v p0-rensko - vestfalski deželni zbornici. Tam so namreč liberalci izstopili iz koalicije z demokristjani, vrgli vlado demokristjana Arnolda in sestavili novo s socialnimi demokrati. Pri tem je zanimivo, da je postal žrtev dr. Arnold, ki so ga med dokaj burno debato vsi govorniki hvalili, ko so obenem napadali Adenauerja. (Arnold je med drugim krščanski sindikalist, ki kljub klerikalnim poskusom cepljenja ostaja v enotni sindikalni organizaciji, v kateri imajo večino seveda socialdemokrati). Porensko-vestfalski upor niso povzročile krajevne razmere, temveč posegi iz Bonna, odpor proti Adenauerje-vim monopolističnim poskusom. Adenauer je reagiral s tem, da je na eni strani povzročil razkol med liberalci, kjer je obljubil ministrom, da jih obdrži v vladi, četudi bi jih vsa stranka zapustila, na drugi strani pa izključil Dehlerja iz vladne koalicije. Vsi štirje liberalni ministri so se odločili za stilčke tn z njimi je potegnilo še 16 predstavnikov desnega krila v liberalni poslanski skupini. Dogodek je značilen predvsem kot manifestacija nestrpnega političnega klerikalizma, ki obenem v Zahodni Nemčiji služi kot najtrdnejša opora ameriške politike. S tem pa postaja značilen tudi za nekatere aspekte sedanjega splošnega mednarodnega položaja. r, c. \j?ttčumifcetik 'Viennede Udi - ^4 c,ut(inia (tazadm telefan 95-891) Čast nam je sporočiti, da so t vseh prodajalnah področja napro-novi avstruaki nrmr.vnHi* 1 Val produkti Nalumiflela Vlenne-*« »e opremljeni a u »KČu ihaCbo daj novi avstrijski proizvodi: HRENOVKE (FRANKFURTER) 0RI6INALNE KRANJSKE KL0RASE KM&rKU/TTRCT EXTR AWURST • KRAKAUER ORIGINALNI in vsi ostoli tipični dunajski proizvodi VEDNO MANJ PERSPEKTIVE MED MLADIMI LJUDMI NA TRŽAŠKEM 126 tržaških deklet zapustilo rodno grudo V večini so to šivilje, ki niso mogle zaslužiti dovolj in pa brezposelna dekleta, ki so se prijavila za gospodinjske pomočnice pa upajo na druge poklice - Ali ni izhoda iz tega položaja? V sredo in ,četrtek je zopet potovalo v Avstralijo z ladjo «Flaminia» oziroma z vlakom v Genovo, kjer se bodo vkrcali na ladjo «I'airsea», 426 Tržačanov. Kakor pri prejšnjih odhodih, smo tudi to pot opazili, da je bila v veliki večini med izseljenci mladina, ki je zaradi krize najbolj prizadeta, ker le težko najde prvo zaposlitev. Toda Trsta ne zapuščajo le brezposelni mladinci, marveč tudi taki, ki so zaposleni, pa gledajo zaradi nizkih prejemkov s strahom v bodočnost, žaja. Vsekakor pa prevladujejo med izseljenci brezposelni. V obeh primerih pa lahko ugotovimo, da je glavni vzrok za izseljevanje pomanjkanje vsake perspektive za bodočnost. Zaradi tega in zaradi krize, iz katere še ni videti izhoda, je res nastala v Trstu neka posebna izseljenska psihoza, ki se loteva čedalje večjega števila prebivalcev, saj skoraj ni tržaške družine, ki ne bi imela v Avstraliji kakega sorodnika ali vsaj znanca in se povsod čujejo ker ne vidijo pred seboj no- razgovori o Avstraliji. Ta psi- bene dobre perspektive. Tako je bila vsaj po trd t-vah nekega tukajšnjega dnevnika večina 8Q delavcev, ki so v sredo odpluli iz Trsta skupno s 44 ženami in otroki, zaposlena. V četrtek pa je bilo med okrog 300 izseljenci kar 126 deklet, ki so se prijavile kot gospodinjske pomočnice (služkinje) in za katere se pač ne more trditi, da so zapustile službo in delo da bi šle služit k avstralski gospodi samo iz pustolovskih nagibov, kot trdijo včasih nazadnjaški časopisi za odhod Tržačanov v Avstralijo, Ker smo nekatera izmed teh deklet tudi osebno poznali, lahko z gotovostjo trdimo, da so odšla v Avstralijo, ker so bila dolga leta brezposelna ter so se odločila za dolgo pot v tujino le zato, ker so tu zaman trkala na razna vrata, da bi dobila zaposlitev. Tu bi se morda kdo spomnil na besede župana Bartoli-ja, ki je pred kratkim dejal, da pač ne more biti položaj brezposelnih tako resen, če pa noče nobena Tržačanka iti za služkinjo k tržaškim družinam, ker je znano, kako gospodarji na splošno ravnajo z njimi, kako ne spoštujejo niti tistih skopih socialnih pridobitev, ki so bile služkinjam priznane v poslednjih letih, tako da jih v Trstu res ne moremo imenovati gospodinjske pomočnice. Med dekleti, ki so tokrat odpotovala, je bilo tudi precejšnje število brezposelnih šivilj, katerih položaj v Trstu je tudi poglavje zase. Vsekakor pa večina teh deklet, ki se je prijavila za gospodinjske pomočnice, ne namerava opravljati tega poklica, ker bodo pač poiskale, ko pridejo v Avstralijo, delo v tovarnah ali v oblačilni obrti. Kot torej vidimo iz odhoda zadnjih dveh skupin mladih Tržačanov v Avstralijo, gre za dve kategoriji: za mladince, ki zapuščajo zaposlitev, ker tako malo zaslužijo, da sploh nimajo upanja, da bi si lahko v bližnji bodočnosti ustvarili dom in družino, ter za mladince oziroma mladinke, ki so dolga leta zaman iskali dela in ki pomeni zanje izselitev v Avstralijo prava rešitev iz obupnega polo- hoza pa ni ' nastala čez noč. niti ni padla z neba, zato so tudi brez osnove izgovori tistih, ki vidijo v njej izključni razlog za množično izseljevanje Tržačanov ter nočejo priznati, da sili skoraj vse te ljudi v tujino nevzdržni gmotni položaj. Ce bi ljudje, zlasti pa mladinci, ki se izseljujejo v Avstralijo, ki ni ni-kakšna Indija Koromandija, imeli malo več upanja, da se bo gospodarsko stanje popravilo, da dobe zaposlitev, ki bi jim zagotovila skromno, toda dostojno življenje, se prav gotovo ne bi izseljevali, saj je bilo množično izseljevanje za Tržačane še pred dobrima dvema letoma neznan pojav. Izšel le «Galeb» pila, je rekla prodajalki: «Dajte še eno pomarančo za fanta!» Radotu pa je rekla: eSam jo pojej, da veš!» Rado je vzel pomarančo in pogledal Dušana, ki je stal pri vratih. Stopili so na cesto. Pred trgovino je Rado vrnil teti pomarančo. Teta se je začudila: sRado, ne maraš pomaranč?» Rado pa je tiho spregovoril: «Nočem je, če jo moram sam pojesti...» Teta je povesila oči. Nato je skoraj zajecljala: «No, pa Jo daj polovico Dušanu». Otroka sta se prijela za roko. Tako so se vračali domov... L. S. ■■■■■-■ NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK • • Italijanska filatelistična revij* o 18-letni Jugoslovanski filatelisti Ingeborg Foschio je nadarjeno dekle, ki že 7 let zbira znamke in je 7A$. trud prejela vrsto nagrad, med njimi srebrno medaljo na razstavi «Praga 1 Mati zadnjikrat poljublja sina, ki se bo vkrcal na nFlaminios, da ga povede v daljno Avstralijo, ker upa na zaslužek in boljše življenje. Te scene se v Trstu ponavljajo že dve leti. Kaj vendar mislijo oblasti, ali res ni mogoče izboljšati gospodarskega položaja Trsta? EDINO MEHIŠKO MESTO, ki ga e zadnji vojni zavezniki niso ronihardirali Heidelberg, meslo stoletnih tradicij prekrasnih renesančnih stavb in harahterističnih pivnločev Vanj se najraje vračajo ljudje, ki so v tem krasnem mesteca preživeli svoja študentovska leta, obujajoč spomine na šolske težave in seveda na pivska tekmovanja in na znameniti karcer Pred dnevi je i2Šla četrta številka mladinskega lista «Galeb». Vsebina tega lista, ki je postal med tržaško mladino zelo priljubljen, je zelo pestra. Prijetne zgodbe in dopise spremljajo originalne ilustracije Bogdana Groma, Milka Bambiča, Sonje Budal, Roberta Hlavatvja in Sama Pahorja. Mara Samsa je napisala za naše mlade prispevek ob stoletnici rojstva Antona Aškerca, medtem ko nam Mirko Kodrič prinaša razne zanimivosti iz davnih časov. Zora Rebula razveseljuje mlade s pesmicami «Mihčevo jutron. Zopet se javlja Zorko Jelinčič z o-pisovanjem brloga jamskega medveda. Seveda ne manjkajo razne prijetne pripovedke in pesmice. Ob koncu pa naletimo na razveseljivo število dopisov mladih čitateljev «Ualeba», ki bodo dali prav gotovo ppbp^io ..tudi drugim, da se javijo v priljubljenem mladinskem listu. Tovariša Rado je šel s teto na trg. Pridružil se jima je tudi sosedov Dušan. Teta je stopala brez besed. Otroka pa sta vso pot veselo čebljala. Bila sta dobra tovariša. V trgu je bilo žiuahno ko na mra v trgovina. Heidelberg je mesto, ki v današnji Nemčiji preseneča. Eno izmed redkih mest, ki niso bila porušena od bombardiranja zaveznikov ter so zaradi tega ostali nedotaknjeni mnogi spomeniki preteklosti. Nuernberg je bil n. ur. popolnoma uničen nekaj mesecev pred zaključkom vojne Celo staro mesto, v območju katerega je bilo prepovedalo zidati moderne stavbe, ki je bilo staro od 300 do 400 let je bilo sežgano. V Heidelbei-gu pa so hoteli Američani postaviti svoje vojaško poveljstvo za zasedeno Nemčijo in so ga pustili pri miru. Nacisti so sicer hoteli vreči mesto v zrak, a mirna kri župana in drugih mestnih osebnosti je to pogubno dejanje preprečila. V mestu je danes opaziti le malo ruševin, in še te so rakopičene v bližini železniške proge. Ultramoderni kolodvor nas prijetno preseneti. To je čisto nekaj drugega od številnih drugih kolodvorov v evropskih mestih, kolodvorov, ki so ostali še iz preteklega stoletja ali pa iz let pred prvo svetovno vojno, kolodvorov z železnim ogrodjem. Ta kolodvor je grajen v kamnu in marmorju, velika hala je podobna trgu. kjer najdeš najbolj luksuzne trgovine. Ogromne freske krasijo strope in velike stene te hale. Mesto je od reki Neckar razdeljeno na dva dela, ki je postala slavna v svetu zaradi ivljišču. Teta je zavihi številnih študentovskih pesmi, lina. Ko je vse ijaky A1 j« opevajo. Na eni strani S \\ M* m i m. Kolektivna risba »Pustit šestih dijakov III. a trgovske akademije, učencev prof. Avgusta Černigoja (zetko, Podreka, Nardin, Cesarec Srn., Veljak, Starc) reke se razprostira predstavniška četrt z mnogimi vilami in večjimi stavbami. Kljub ropotanju tramvaja in številnih avtomobilov je tu še precej mirno. Na drugi strani reke pa vidimo takozvani center: univerzitetne stavbe, trgovine, magazine, uredništva lokalnih listov, banke, trgovske palače in podobno. A tudi to mesto je treba razdeliti na dvoje, re zaradi periferije ali centra, ampak zaradi starosti stavb. V starem delu mesta so ulice ševeda ozke, tu pa tam se nam prikaže kaka starinska cerkev v lepem gotskem stilu, na enem vogalu vidimo krasno renesančno palačo, na drugem pa stavbo iz preteklega stoletja. Velik kontrast vzbujajo moderne prodajalne v starinskih hišah. Neonska razsvetljava in žive barve izložbenih predmetov se prav malo prilegajo temni častitljivosti ponosnih stavb. Edini lokali, ki so ohranili tradicijo, so razni pivotoči in kavarne, bolj prvi kot druge. Stene in stropi vinotočev so vsi popisani, leseni obešalniki in nekatere mize v kotu so lepo izrezljane. In če pogledamo od blizu te mize, lahko ugotovimo, da so pravzaprav vredne mesta v muzeju, saj je njihova starost kar častitljiva: sto, dve sto, tri sto let... Gospodarji teh pivotočev so seveda zelo ponosni na te okraske in bi jih ne prodali za nobeno ceno. Saj to vendar priteguje obilo turistov, ki si hočejo ogledati to zanimivost preteklosti in ki tudi kaj popijejo in pojedo, To pa so že lepi denarci. Zakaj pa ti pivotoči tako pritegujejo tujce? V teh pivotočih so imeli v preteklosti — in imajo še dandanes — sedeže razne študentovske organizacije, tako stare burševske organizacije, kot moderne politične skupine. V starih časih so morali nemški študenti tekmovati, kdo bo več piva popil in ta tekmovanja so se vršila v teh pivotočih. Pozneje so se sicer te organizacije sprevrgle v racionalistični organ, a popivanje je še vedno ostalo glavna odlika visokošolcev. In vsakdo je na svojem «sedežu» pustil spomin potomcem, ki ga lahko danes občudujejo. In čeprav so bili študenti vedno biez denarja, so jim bili lastniki teh lokalov vedno naklonjeni in marsikdaj so izbrisali iz svoje črne knjige dolgove teh študentov. To pa re iz dobrodelnosti, ampak iz preračunljivosti. Vsakdo si želi videti kraje, kjer je prebil svojo mladost, posebno še. Če je študiral na taki univerzi,1 kjer je lepo razvito društveno življenje. In ti stari gospodje, odvetniki, zdravniki, profesorji, tehniki i i drugi, se od časa do časa vračajo v to mesto in prvi kraj., v katerbga zavijejo, je seveda pivotoč, ki je bil sedež njihove bratovščine. Tam opazujejo, kako se mladi zabavajo, povprašujejo po gospodarjevi hčerki ali pa stre-žajki, s katerima so ljubimkali, gospodar jim pove, da je ta njihov sošolec umrl, drugi da je bil pred kratkim nr. obisku, in seveda, kar je za gostilničarja najvažnejše, gospod, ki ima sedaj obilo denarja, naroči precej in plača pijačo tudi za študentovsko omizje v kotu. Univerza je zelo stara. Ni najstarejša nemška univerza v Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 1386 in ima torej na grbi že 570 let. Univerzo je pač doletela usoda vseh univerz, ki so raztresene po Evropi. Razni inštituti in razne fakultete so raztreseni po celem mestu. Stara stavba, ki je nekoč bila sedež vseh fakultet. služi danes le za u-pravno zgradbo. V njej so razni univerzitetni uradi, v njej je krasna Aula magna, zgrajena pred dve sto leti, vsa polna lesenih ornamentov. Dolga dvorana ima v sredini dve vrsti starinskih stolic, ob straneh pa so dolge klopi za študente. Raz sten visijo prapori univerze \ raznih dobah, na stenah so pritrjeni grbi rektorjev univerze. Otvoritev akademskega leta je danes enaka oni pred pet sto leti. Moč tradicije je taka, da je moderni čas ne more okrniti. V drugem nadstroDju stavbe pa je znameniti heidelberški karcer. Tu so biriči zapirali študente, ki so se prekršili proti univerzitetnim zakonom. Pijančevanje. pohajanje z dekleti, nespoštovanje do profesorjev so študente privedli v ta karcer. Tn ti so tamkaj ostajali dan, dva, teden dni in tudi več. In da bi ne izgubljali zastonj časa, so risali po zidovih in po stropu. rezali stolice, mize. po stelje, oknice, da bi tamkaj pustili svoj spomin. Iz napisov je razvidno, da so bili ponosni, če so bili po enajstkrat zaprti v tem njihovem zaporu. Mladostnega veselja niso uničile sive stepe ,zapo-ra. Ta karcer je danes, spref menjen v muzej in je prav* zaprav ena najizrazitejših zanimivosti Heidelberga. Maloštevilne učilnjcf. ki so ogtile še v tej zgradbi, so vse odraz preteklosti, so čisto nasprotje od onih, ki so v novih zgradbah, posebno v oni, ki je tik poleg stare stavbe. Študentov je tu precej. Nemec, ki hoče postati odličen zdravnik, profesor, tehnik a-li jurist, bo mogoče izbral drugo univerzo, a tisti, ki bo želel dobiti diplomo, a istočasno preživeti nekaj krasnih mladostnih let, bo prišel študirat v Heidelberg. Stare tradicije, pivo in dekleta silno privlačujejo študente. Glede zadnjih se študerftje nekaj pritožujejo nad hudo a-meriško konkurenco, ki je zelo občutna v zadnjih letih (v mestu je namreč precej Amerikancev), a vseeno se bodo v svojih starih letih spominjali s hvaležnostjo tega mesta in prepevali njegove krasne pesmi. —emve— Italijanska mesečna revija «11 Collezionista - Italia Fila-telica» posveča veliko skrb mladim filatelistom. Podpira ustanavljanje filatelističnih krožkov na šolah s pošiljanjem raznih filatelističnih publikacij, na svojih straneh pa objavlja mladinski kotiček, kjer najdemo članke o raznih problemih, ki zadevajo mladine - seveda na filatelističnem področju - in kjer tudi uči, kako se zbirajo znamke. V zadnji, februarski številki, je revija posvetila eno celo stran jugoslovanski osemnajstletni filatelistki Ingeborg Foschio. Revija objavlja njeno sliko, iz katere razberemo, da je prav lepa deklica in da se ni posvetila filateliji zaradi svoje nelepote, in njen članek, ki je pisan v nemščini in italijanščini. Poglejmo, kaj piše mlada Ingeborg: «Krasna srebrna medalja s posebno pohvrlo razstavne žirije! Zame je v veliko zadoščenje, da sem dobila najvišje priznanje v zelo posrečeni mednarodni filatelistični razstavi kot je bila «Praga 1955». To priznanje sem razumela popolnoma, ko me je o-biskal jugoslovanski delegat in mi izroč,l medalio z lastno pohvalo. To je sedaj pirvo resno priznanje, ki sem ga dobila na mednarodnem področju in hkrati re!.ii‘jt mojega sedemletnega dela. Čeprav praznujem te dni šele osemnajsti rojstni dan, zbiram znamke Že celih sedem let. V zadnjih časih sem pripravila več zbirk, od katerih je precej specializiranih, predvsem od prvih jugoslovanskih pretiskov iz let 1918-19 na bivših znamkah Madžarske in Bosne in Hercegovine. Lahko mirno trdim, da sem si pridobila na tem področju — z veseljem, ki je lastno zbiralcem — vse znamke, ki jih nisem še doslej imela, vse napake in vse odtis?. In lahko trdim, da sem to napravila z uspehom, saj tako trdijo starejši in bolj izkušeni zbiralci. Z uspehom sem prvič razstavljala na naši največji filatelistični razstavi , na «JUFIZ 1», ki je bila leta 1952 v Beogradu in kjer sem dobila veliko srebrno medaljo, ki je bila najvišje priznanje, ki ga je lahko dobil mladinec-razstavljavec. Ce primerjam takratno zbirko s sedanjimi, lahko vidim, da je bila takratna zelo enostavna, a prav to mi je dalo moč, da sem nadaljevala in razstavlja- la leta 1954 v Ljubija®1 , «JUFIZ 11», kjer semJJ1 dobila najvišje odlik® to pot pozlačeno medaU mlade razstavljavce Mislim, da lahko d® , še večje uspehe n- * področju, ker sem opat®* prejšnjem delu napake, rim se bom zdaj ',toe Pred seboj imam T>reZ.. prav lepo delo. Pripra’ vlja® na našo razstavo, na i id 111», ki bo letos v Zagr ki je mednarodnega P / čeprav se na prvi P°j»i;-I da je le državnega. veda, da bi dosegla usP' bi si tako utrla pot na narodno finsko razstav® LAND 1956», ki b® -hi Helsinkih ,n na kat**1 ■ect: biti prisotna. Moje učenje me Pr' držuje, a v prostih svečam svojo skrb_ ta* , teliji kot glečališČJt tom in plesu. Vem, d®‘p zdelo marsikomu ču^^j gredo vse te stvari „ filatelijo. A jaz ima® ^ semnajst let in noče®. ^ t? teh zabav, 10 pa ker sem filateliji pos* g lih sedem let in k*' y vsemu ima filatelija/^ pred vsemi drugi®1 i mu UGANKE Ko sonce stopi na nebd, te spremlja kakor pes zvesto, ko se za goro potopi, izgine — in nikjer je ni. (130U8S) Prav lačen In ves prezebel, v hišnem žlebu se je skril, od tam zdaj gleda naokrog, če kje bo kaj za v kljun dobil. (lUtlZOČL Vso zimo ima gole roke, še tople suknje nima, ne zebe ga pa ne v noge, snežene škornje ima. (tuiizod oa3xa) Če črnilo se razlije, tale reč jo brž popije. Če se packa naredi, posuši jo, pa zbledi. (j/tuaijj Ledene sveče (Po resničnem dogodku) V Kužlju je vsako leto zgodnja pomlad. Na rebri pod Kuželjsko steno, ki štrli tik nad vasjo, cvetejo zvončki in trobentice že sredi februarja. Tiho teče naraščajoča Kolpa po mirni dolini, med snežnimi bregovi. Vendar je tudi tisto leto razsajala huda zima. Ko pa je izza stene pokukalo prvo februarsko sonce, se je z vso naglico začel tajati led na strehah in obljkovale so se čudovito lepe ledene sveče, ki so visele navzdol. Vanek še ni imel dve leti in je venomer občudoval te prozorne sveče, ki so ga zelo mikale. Ta krasota ni bila nič v primeri z božičnim drevescem, ki*mu ga je pripravila mama, vkljub vsem nevšečnostim in pomanjkanjem vojne. Prosil je Julkico, naj ga dvigne pod streho, da bi z ročicami objel te ledene igračke. Julka je stopala na marmor-,- J nat kamen in dvignila o-troka, ki je molel ročice za ledom. Takrat se ji je nenadoma spodrsnilo, pri padcu se ji je Vanek izmuznil iz roje in velik kamen se je zakotalil nanj. Otrok ni črhnil niti besedice. Velika ne- sreča je zadela Vanekovo mater. Vanek je imel zlomljeni obe nogi. Potovala ie z otrokom od bolnice do bolnice. Zdravniki so znia. jevali z glavami. Vojna se je sicer nagibala h koncu, a zato je bila ravno sedaj najhujša! Neža Križ in njen sin Vanek sta srečevala na cesti etapne bolnice z ranjenci... Med njimi je bil tudi deček, ki je izgubil svoje oci. Kdo mu bo povrnil vid? Medtem pa so Neži obljubili zdravniki, da bo Vanek o-kreval. Morda bo malo šepal, ker je bila desna noga bolj poškodovana, a kaj zato? Kaj je to v primeri z vsemi strahotami, ki jih je povzročila vojna in z vsemi žrtvami, ki so padle za domovino? Ko je Neža potožila nekje, da ne bo vzdr zala od prevelike žalosti, so ji odgovorili: «Mati lahko dosti prenese*. In res, zgodil se je čudež. Vanek je okreval. Zopet sta se z Nežo vračala v Kuželj, po isti poti nazaj. Sneg je ležal v dolini. Par volov je leno vlekel sani, na katerih sta sedela. Kolpa je prijateljsko šum- ljala. že sta se približala znanemu mostu čez Kolpo. Kdo je tam, na oni strani mostu? Bila je Julka, ki je ves čas toliko trpela zaradi Va-nekove nesreče. Glej jo! Teče naproti in v rokah drži nekaj belega: šopek zvončkov za Vaneka, M. R. Kaj sta doživela Marko in Metka a Pomislil Je, da bi mn mogel la mez škodovati. Pristopil Je k njemu in mu je pokazal čudežni magnet ter mu obenem razložil, kako je treba ravnati v njim. . 1 Zdravnik najprej ni hotel nič vedeti, ko mu je pa Marko magnet daroval, se je izpremenll v hipu. Z velikim veseljem je vzel magnet in se je zahvaljeval z globokimi pokloni. Nato je odhitel, da bi dar dobro shranil. Ras Omar je v znak hvaležnosti povedel otroka v svojo zakladnico, kjer Je bilo shranjeno vse to kar so njegovi bojevniki odvzeli potujočim karavanam. Poleg docela ničvrednih reči so ležale tudi dragocene preproge, puške, nakit, ure — vse pomešano. Poglavar Je velel otrokoma, naj si kaj izbereta. Kaj sta hotela vzeti? Ob novi izdaji V /Jfil goriikih srednješolcev «Nasa V preteklem mesecu so dijaki HI. A razreda nižje gimnazije izdali drugo številko svojega lističa «Naša dela«. Estetično je druga številka že precej pridobila, saj ima že tiskane platnice. To je vsekakor napredek za dijaški list. Tudi število strani je poskočilo od prejšnjih 16 na 20. V tej številki beležimo imena več sodelavcev, ki tudi prinašajo večjo pestrost listu. Ustavimo se najprej pri pesmih. Iztok objavlja tri pesmi; «Na betlehemski gmajni«, «Slovenska Brda« in «Zima-Smrt», izmed katerih je najboljša zadnja. Svetovali bi mlademu pesniku, naj ne išče pcezije samo v rimi in v pa-tesu; tudi čustva bi morala biti zraven: teh pa tu ni. Nasprotno pa je želo čustvena četrta pesem tega snopiča, Zvanova «Pismo iz tujine«. Zvanu se pozna, da mu je drag motiv izseljencev in da e le-te spoznal ali v krogu lastne družine ali pa znancev. Ze v prvi številki je obdelal to temo. Snopič dopolnjuje cela vrsta proznih sestavkov. Dober je Andrejev «Materin jezik«, vendar bi bilo želeti, da bi ista tema bila obdelana na preprostejši, nižješolcem bolj sorodni način. Nekakšne vojne spomine objavljata Zvan («Mir ljudem na zemlji«) in Nini («Moj spomin na vojno«), vendar gre tu bolj za retoriko, saj je nemogoče, da bi se štirinajstletni fantiči spominjali na dog®^*1^ k,ztd dve ali tri leta. ' otroški na se dogodili v času li suje na »..».»■ ^ v sestavku «Rojen (! nik...», Ivo pa nas P , s svojo črtico «Do®.' f lepih besedah oPlSU)f^ tek izseljenca, s* - ug smrtjo.* Izreden dar ^ nja pa kažeta Ju, r) ček«) in Kljuka ^^Jjl he»). Slične črtice s” ^ ješolce bolj pri®®1?6 (J kakih visokodoneči ^ dali bi naročenih) ^ Socialno temo si Jc S' v «Zvončkih», med® J tok opisuje vaškega ž? («Naš vaški Snopič dopolnjuje)® in uganke. V zvezi z naši® Jt prvi številki (pr- z- * • • inf)'' dec. 1955) naj vg° Jp. ■ ; deče; prvi in edin* ^ ga poročila je b' r.e samo kakovost^. pak tudi zunanjo ško in estetično) P 11 s>< bilo tudi dosežen®'^ številki ne najde® pak. „)ll a®• Ob koncu pa *e ' tevitev. Iz nekate j drugi številki kov — tako mo nekakšna 0*°^ii|čj celo precejšen Pe , o®' to le lokal^ saj so številni “r ee**kor previdnost, ki Je ne aPelje upanje na njeno pri_ zanesljivost. Tako bi prepreči-1 imarsikatero škodo na zalo-V z'vabb in ljudeh. a Tržaškem nimamo pri-r ern'h stanovanjskih prosto-gospodarskih pritiklin ‘Ivino in shrambo pridel-*°v- Najbolj so izpostavljeni uhaZU poslednji, kamorkoli , spravimo (kašča, skedenj, ličli9,■ k*et)’ Povsod so v ko-al ostri zimi v nevarno-i ‘ 23 pozebo in to mnogo v Srnjih, kjer je zi-j 8 ?uiža kot pri nas. Ti kraji al° namreč to prednost, da mai° Burje in imajo vse voe zgrajene primerno vre-nskim prilikam. ‘ljub temu pa nekatere rtn lke ~ kromPir' Pes0' ko' ^ i. dr. shranjujejo čez zi- (5ft.fi113 Prostem — v primerno Prid globokih jamah. ‘*‘ek pokrijejo s slabim slf ° Prevodnikom (listje, . dnla’ žagovina) in nato z _m*lo v obliki strehe, kjer ^‘Pravijo i — 2 zračnika. V narnen postavijo navpično oč SJame ab turšičja, ki sega 2fmr i Pr'delka nad plast Tak k' i° dobro zbijejo. ° 0 ie pridelek zavarovan mrazom. Pred k0T; Pgain shranitev pridel- otn • bd pr' nas zarad' Prei ko erl:)enih razlogov prav ta-’ ,ce ne še mnogo bolj u-L«t -en ko4 v severnih krajih, p. C5n-a zima je tudi nam Pria',?4*18 veliko škodo na Prost 'n z*vaHb- v slabih vaJ,or’b, nezadostno zavaro-2’V ,. pred mrazom, porabiio P, 1 (govedo, prašič, perut-1'ran n'no®° toplote, rekli bi toje e za segrevanje lastnega a' kar gre vse na ško-Pa) duktivnosti (rasti, mle- Nai Sebe nam bo letošnja zima Pr, r naUk za bolj previdno rav° na zimo. BAZOVICA T 1 ti0v; rat imamo samo žalostne ljejpCe 'z naše vasi. V ponede-tem Sm° Pokopali na' doma-ko pokopališču našo vaščan-ie v arijo Marc vd. Grgič,-ki bž%starosti 43 let umr'a v Hese 1 bolnišnici, kjer je 4 Vej'6 Zaman iskala zdravja. ietju *et je delala pri pod-tež)j0 orna v Trstu, kjer je ji (jr ?lužila kruh sebi in svo-sta|a Zlni. saj je še mlada o-Pia O.vdova z dvema otroko- zemlja. Od žalosti potrti hčerki in sinu v daljni deželi tor ostalim sorodnikom naše najgloblje sožalje. V petek Pa je umrl po dolgi in mučni bolezni 82-let-ni Jakob Čufar, kamnosek, poštenjak in zaveden Slovenec, marljiv delavec in skrben družinski oče. Nekaj ur pred smrtjo je povabil k sebi vse člane svoje družine in jnn dal poslednji nauk in priporočila. Naj bo tudi njemu lahka domača gruda. I. C. L O IM J E R V nedeljo 19. t.m. smo pokopali 71-letnega Ivana Marijo Coka, po domače Mičeta Zupanovga. Pokojni Miče je bi. dober družinski oče in svoje otroke je vzgledno vzgojil. Bil je zelo priljubljen in spoštovan v domači in sosednih vaseh. Na naših prireditvah in proslavah je bil vedno rred prvimi: bil je tudi zvest in stalen čitatelj Primorskega dnevnika. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal njegov po-gieb, katerega se je udeležilo Prehlad, katar, trganje — to in še kaj so posledice trmasto dolge zime, da bi se čim-prej izboljšalo vreme in nam ogrelo razmražene ude, takšna pa je naša želja. Tudi smo vsi enotni v želji, da bi nam zima v bodoče prizanesla vsaj zt dobo enega pokolenja, in to tudi zato. ker je naš kraj pretežno proletarski in živi le «od ust do nosa». Prav zaradi tega bi bilo priporočljivo, da bi se tudi delavstvo čimbolj zanimalo tudi za umno izkoriščanje manjšega ali večjega kosa zemlje, ki more gospodinji veliko pomagati. Tako pa ram za umno delo še veliko manjka in zato ne moremo pričakovati uspehov, nam pove že samo ta primer: V naselju nad železniško postajo .e nekdo ob cesti natrosil na vrt toliko apna, da bi to zadoščalo za 10-kratno površino. Apno je zemlji zelo potrebno. Kjer ga ni, zemlja popolnoma odpove, če ga vsebuje premalo — kar je na splošno pri nas —, so pridelki slabi. Z dobrim hlevskim gnojem pride v zemljo tudi precej apna. Tudi v lesnem pepelu se to nahaja. Zal pa zemljo zelo slabo gnojimo. Pomagamo si z apnom, seveda le z določeno količino. Vsaka reč v odvečni meri škoduje. Tako je tudi tukaj. Na 1000 kv. m veliko število ljudi. Domači pevski zbor mu je za slovo j damo okrog 150 kg (na 100 ubrano zapel pod vodstvom kv. m 15 kg) apna; najboljše pevovodje Lavrenčiča nekaj i<* živo apno v kosih, ki ga žalostink na domu, v cerkvi I ko se na vlagi spraši, raztro- in na pokopališču. Naj mu bo lahka domača^ gi uda. Izrazom sožalja vseh domačinov pokojnikovim sorodnikom in svojcem pa se pridružujeta uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. simo. Apno vrši v zemlji pomembno vlogo; je hrana rastlinam, pospešuje razkrajanje druge hrane in uničuje mrčes. Ker naglo izčrpa zemljo, moramo skrbeti za naravni gnoj. GORICA Te besede sem ujel iz skupine mladeničev v javnem lokalu neke naše spodaj ekraske vasi, ko so po svoje razpravljali o delu, zaslužku >n brezposelnosti. Ko je nekdo dejal, da bi se morali lotiti zemlje, je drugi odločno rekel: «Te zemlje ni vredno obdelovati». Ostali so mu živahno pritrdili. Spoznal sem, da sO bili mladeniči sinovi naših delavskih in delavsko-kmeč-kih domov. Res ni prijetno slišati takšne ugotovitve, pregloboko sega v naše žit je. Predvsem izraža sila rahlo povezanost z domom in napačno pojmovanje o življenju. To more imeti samo težke posledice za posameznika in za skupnost. Najprej naslovimo nekaj besed na delavsko mladino. Vsaka delavska družina teži za tem, da si zgradi svoj dom. V to vloži vse rapore in žrtve. Vzemimo dva takšna doma, od katerih eden je sredi vzorno u-rejenega zemljišča med zelenjem in cvetjem, drugi, sam po sebi lepše zunanjosti, pa sameva na pušči ali gmajni. Nedvomno je prvi dom veliko bolj privlačen od drugega- Tako urejen dom pa ne prija le očesu, ampak tudi — želodcu. Neki delavec iz mestne okolice je j ponosom razkazal svoj novi dom, češ: «Tod je bila sama griža. Vse sem iztrebil. Precej truda me je stalo, a mi ga ni žal. Sele zdaj cenim svojo streho, ki mi nudi neverjetno mnogo veselja, zabave, zadoščenja, zdravja in tudi dohodka. Kar vidim dobrega in naprednega pri tem ali onem vrtnarju, to poskušam na svojem vrtu. Lahko rečem, da mi vsak kv• meter da nekaj stotakov. Ce bi imel trikrat toliko (1500 kv. m ) zemlje, bi se upal na njej preživljati. Ne, v hiši brez primernega in urejenega zemljišča (vrta) ni življenja». Kaj pravi na to delavska mladina? Ali je ta delavec na napačni poti? Menda ne! Zakaj pa ni več takšnih družinskih poglavarjev ■ (in seveda tudi poglavar)? Kaj pa naj rečemo delav-sko-kmečkim sinovom? Kar velja za delavca, velja v toliko večji meri zanje. Zaradi tega jim svetujemo in priporočamo, da zro v življenje bolj trezno in realno. Sanjavost in lahkomiselnost se maščujeta in spod-mikata trdnost našemu lastnemu obstoju. Ce ne izceja medu in mleka domača gruda, jih še manj izceja tujina. Zakaj naj bi vaše pridne, delavne in sposobne roke delale le tretjim in popolnoma pozabile na svojo grudo? Kulturni narodi, kot n.pr. Holandci, Danci, Cehi i dr. ljubijo svoj dom in si ga skušajo izboljšati in o-lepšati po zgledu prej omenjenega našega delavca. Le takšne posnemajte in se ne boste nikoli kesali! Kdor zaničuje svojo grudo, zaniču-jega samega sebe. DOPISI S PO PROSEK 'šfti Sc* v Avstralijo, da bi si boj^P^skal srečo in lepšo Pa j n°5t; Po materini smrti Zda^ 0StaIa sama doma tli ‘*tna hiti hčerka Viktorija, ki bi ‘‘n tPiela toliko sreče, da očeta°ZIIala svojega dragega p0 ’ ki je umrl leta 1937. je bi] a drage pokojnice, ki t6t Škrk!610 marljiva, delavna se je a mati in gospodinja, >an„U.deleŽ,1° veliko število Vasi t°V in ljudi iz sosednih h Trs°d’ z onstran meje in hi; .ZaPel Pevski zbor «Lipa;i . hekaj žalostink pred v ja|a °5t' m na pokopališču; Več sprevodu je bilo ia. vencev in dosti cvet-I ji bo lahka domača Upamo, da je slabo zimsko vreme že mirno in da ne bo rovih valov mraza, ker nas zdaj čaaa delo v vinogradih in na njivah. Vsekakor pa bomo morali še nekaj dni počakati, da bo skopnel sneg 111 se bo začelo tajati. Potem pa bo še blato. Tako bo vse v zamudi, zavihati bomo morali rokave in krepko prijeti za delo. Zdaj opravljamo razna dela doma ter si pripravljamo in popravljamo orodje. Skrbi pa nas, kako bo s trtami. Zelo se namreč bojimo, da so zaradi mraza popokale zlasti stare trte. Mraz smo še bolj občutili zaradi pomanjkanja pr> takem vremenu ni nič čudnega, da je po vasi razsa1-jala gripa. Na pust bomo skoraj že pozabili, saj nam ni prinesel nič posebnega, omenimo naj le, d;, so se v pustnem času poročili v naši vasi trije pari. Naj jih spremljata v novem življenju sreča in zadovoljstvo. vsej pažnji in previdnosti, vodni števci. Zdaj bomo imeli še stroške za nabavo novih. V pustni dobi se je pri nas poročil en par, toliko da sta bila rešena čast vasi in stara navada. Malo smo se zavrteli in pokopali pusta, posebne zabave in veselja pa ni bilo zaradi slabega vremena in »finančnega ministra«. Zadnje čase je precej neza- TREBČE V naši vasi je precejšnje število zidarjev in zidarskih pomočnikov, ki so zaposleni pri raznih delih v mestu, na Opčinah in drugod. Zaradi hude zime in slabega vremeni pa so ostali brez zaslužka, ker v takem vremenu pač niso mogli delati. Tako so številne družine še bolj občutile posledice letošnje zime. Zaradi hudega mraza je bila vsa vas več dni skoraj brez vode, ker je zamrznila v vodovodnih ceveh, skoraj v vseh hišah pa so počili, kljub Ce kmetijstvo propada, je v škodo vsem. Mnogo je možnosti za razne napredne pobude in posredovanja, s katerimi bi občina brez lastnih žrtev lahko pomagala našemu delavsko-kmečkemu razredu. Naša domačinka Ada Kante, izredno delovna in pridna mladenka, se je predzadnjo soboto poslovila od samstva in se zvezala z enakovrednim dovoljstva zaradi podaljševa-I ji Francem Frandoličem iz Ja- nja veljavnosti propustnic za piehod čez mejo. V časopisih je bilo sicer' objavljeno, da bodo propustnice takoj obnovili in da jih bodo prizadeti debili že v 10-14 dneh. To bi bilo lepo, toda, kaj bi reklj, če bi morali čakati po 5 do ali še več tednov? V naši vasi nekateri domačini čakajo že toliko časa. Ko so prizadeti šli vprašat na openski komisariat, so jim rekli, naj se obrnejo na kvesturo, na kvesturi pa so jih napotili na komisariat. PRAPROT Vlažna zima ni za naše kraje kaj prida, ostra nam tudi ne prija, takšna kot je letošnja celo ne. Kmetom pa se nanjo ni treba jeziti, ker v kolikor jih ta priveže na dom, toliko jim sama vrši koristno delo: zrahlja zemljo in zatre mrčes. Letos so zadeli na lot tisti, ki so zemljo pred mrazom globoko preorali in pognojili. Ob setvi bo zemlja kot. pleve in ne bodo imeli z obdelavo težav. Ce bi na takš-ro zemljo — tudi če je nismo gnojili — zapadlo 30-40 cm sr.ega, bi bila na pol pognojena. Tudi mi smo mnenja, da naj bi se občina zanimala za rapradek našega kmetijstva. melj. 2elimo, da bi ju na skupni življenjski poti spremljale sreča, zdravje in dobra volja. KONTOVEL femeljna načelu 'ispesneun čebelarjenja j« nr00v°ljive pridelke medu du. Leta 1944 so opazovali 27,, kakor 150Q jajčec na dan. Dru-leta 1947 pa 40 družin. Ugoto- žine na višku svoje moči vitve pri 67 družinah so bile | jijo zato razmeroma manj za- &d jiu®?1*- Močna družina Pogled 0(Hikuje v mno-v Mi in J1*1- Ko spomladi 0-e'anj a®tline začenjajo če-H. hrano, začne ha na venu-?a zale8ati hitro nv Pa n„ klh površinah, sla- 6a-eS«.P°rfIe^e • in v manjšem » kom ■ pomembnejše hnosti*3 PrePoznavamo po Plertie^4jfletavanja močne- Živah korilaj *a Plemen, V —- Ob ; ia a od šibke druži-dl?0slen Zdatni Paši je slabič v*Pje u * n.ego zolege in me- h °?azi' medtem hnf° večt? .družina pošlje na »sl' ^očna a Vštevil° če' v«. *talno Jku1 a lma nam" b^'P°nia nezaposlenih. kaj3 °dleuvadih 4ebeL lz sla" stark na Pašo le ne- 8ov p°treh^edtem ko s° mla" ti* Pje »fn ®,v panju za ne- Pa<3 'zkorifir • Močna dru-vth°- Živah zat0 tudl krajšo C C h"a družina je po-Vj^drio še odpdrnejša, če hejša ,H0atane hladno, in roparicami, hidiU n'tdlie2lns nabereJ° vei »te ‘ naslednje. Cr> c Prideleg medu v 'g ;s •43 S O .S 1 B - Z. M -i •u -S -S J* -Z a a a a 1 7 7 1,5 14 9 2 20 10 3 34 11,3 4 49 12.2 3.8 41 10,6 4.6 52,7 11 5,3 62,8 12,1 Posamezna čebela v močni družini nanese potemtakem povprečno več medu kakor čebela v slabiču. To spoznanje je velikega pomena in na njem sloni napredek čebelarstva v nekaterih deželah. Zato uporabljajo velike sate, obsežno plod išče, močne panje, velike panje Količina zalege ni odvisna qd rodovitnosti matice, temveč od živahnosti družine, za dostne zaloge medu in cvetnega prahu ter od 'ovolj veli-»ega plodišča. Kakovost matice čebelar lahko precej zboljša s tem, da družine stalno odbira in da dobiva matice le od nerojivih panjev, ki so dobri medarji. Ce so sicer primerni pogoji, bo zalegla matica toliko več jajčec kolikor je živalnost družine večja. Ce tehta družina spomladi 0,8 do 1 kg, bo matica odložila na dan 900 jajčec. Vendar porast zaleganja UO ki febel. z dru- 4 dru» 000 fpbpl- Kpr "»Ulji? čpbel k*, skupai pnak(’ v da u 4 ena sama, bi Pior?h Prim0 Pr‘delek medu C3« Ptlak- v rPS- »totl fpbelatn^- Družina s 'i0 le j.Vv ves nanese 50 od- tin i drnvmedu kakor dru-»tt> skupaj. Oglejmo ^9vnjaka čebelarskega žačetle?°Vih 5/v Taranova. Pont kP pate Ug°tovitvah so \ bjl’ ki i ugotavljali žival-iv močnih družinah ne gre v Poznei'Zražena s težo če- nedogled, ker tudi dobre ma-Pa pridelek me-1 tiče navadno ne zaležejo več lege kakor družine, ki se višku šele približujejo. Zato je razvoj v manjših družinah hitrejši. Ko je matica odložila jajčeca, se po 21 dneh izleže čebela, ki Živi 30 do 40 dni. Cim bolj so čebele zaposlene z 0-skrbovanjem zalege, prej se izrabijo in odmro. Ce to upoštevamo, naj ne bo v družinah nad 50.000 do 60.000 čebel. To je približna meja, ki jo čeCjeIje družine lahko dosežejo Da bi se družina mogla razviti do takšne moči, mora 1-meti dovolj medu. V panju ne sme biti nikoli manj kakor 3 do 5 kg medu, pri zazimlje-nju jeseni pa ne manj kakor 12 kg. Za pitanje ličink hra-nilke porabijo mnogo cvetnega prahu zlasti v zgodnji pomladni dobi. S cvetnim prahom morajo biti družine 0-skrbljene že pri vzimovanju. Vzimiti je treba predvsem mnogo neizčrpanih čebel in panje previdno izzimiti. Z rezervnimi družinami, ki imajo mlade matice, pomagamo plemenjakom, osirotelim čez zimo. V vsakem čebelarskem gospodarstvu naj bo vzimlje- j nih najmanj_ 10 odstotkov rezervnih družin. Viri čebelje hrane so pogoj za uspeh. Pomanjkljivo pašo v kraju stalnega čebelarjenja lahko nadomestimo s prevažanjem na tuja pašišča. Za u-spešno čebelarjenje na med ni primeren vsak kraj. Mnogokrat je odločilnega pomena tudi lega čebelnjaka, ki naj bo zavarovan od severnih in vzhodnih vetrov. Preteklo nedeljo smo spremili na zadnji poti našega vaščana Andreja Prašlja, po domače Pinka, ki je umrl po daljši in mučni Bolezni. Pokojnik, ki je bil po poklicu potapljač, je zadnja leta dobival skromno pokojnino. Bil ie napreden in zaveden Slovenec. Z velikim zanimanjem je sledil dogodkom pri nas in v svetu, bil je zvest čitatelj Primorskega dnevnika in je rad bral knjige. Zaradi njegovega značaja so ga cenili in spoštovali vsi, ki so ga poznali. Zapustil je dva sina ir; dve hčerki, žena pa mu je umrla že pred leti. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje. M A V HI IM l E Že od več strani smo slišali in čitali, da je kulturno-pro-svetno življenje v naši vasi že davno popolnoma zaspalo, čeprav imamo v vasi razmeroma dosti izobražencev. Naša vas se je že toliko razvila (šola, župni urad, zdravniška ambulanta, dve gcstilni in trgovina, policija), da ji je javna telefonska govorilnica res potrebna. To je zadevni upravi gotovo znano, a vendar nam telefona za zdaj ne da. Da ne bomo razočarani, o-pozarjamo občino, da bo pot proti Vižovljam kmalu v takem stanju, da ne bo služila pešcem. Takoj na pomlad r.aj pride popravilo te poti kot prvo na vrsto. ŠEMPOLAJ Smrt si pri nas prenaglo odbira svoje žrtve, saj je v teku 8 mesecev pobrala iz ozke soseščine kar štiri moške, od teh dva mladeniča. Zadnji je bil na vrsti 56-letni Gruden Avgust, kamnosek (miner), vedno zdrav in čvrst mož. Pred nekaj meseci pa je moral v bolnico, nato je bil v bolniškem stanju na svojem rojstnem domu. Kljub slabemu vremenu se je necerkvenega pokopa udeležilo mnogo domačinov. Domači pevski zbor mu je zapel ža-lostinke ob hiši žalosti in ob grobu- Lahka mu zemlja. Zadeva napeljave javne- ga telefona se je končala v ponovnem občinskem predlogu. Ne vemo kdaj bomo pri-šJi na vrsto. Da je ta pri nas zelo potreben, je poštna u-prava že priznala, ko je dovolila za to potrebna sredstva, a jih je nato porabila v druge namene. Zadeva pa se ne bo mogla dolgo odlašati. Tudi vprašanje zgraditve avtobusne čakalnice je še odprto in postaja vedno bolj pereče, ker osebni promet narašča. Med 6. in 9. uro vozijo proti Trstu kar trije avtobusi Z majhnimi gradbenimi stroški bi se potnikom, zlasti enim izza meje, ustreglo posebno v deževnem in vetrovnem vremenu. Goriški četrtkov sejem je zadnje čase postal precej podoben tistim pred razmejitvijo. Zaradi obmejnega prometa je velikemu številu prebivalcev goriškega zaledja omogočen prihod v mesto in nakup najnujnejših stvari, ki jih na podlagi sporazuma o prenosu blaga s propustnicami lahko nesejo v Jugoslavijo. Na četrtkovem sejmu je bilo izredno veliko obiskovalcev iz Jugoslavije. Približni podatki obmejne • policije povedo, da je prišlo v Gorico okoli 2.000 ljudi, in sicer 1.400 čez blok pri Rdeči hiši, 450 prt Šempetru, 190 Solkanu, 112 Mirnu, v Steverjanu pa jih je prišlo okoli 200. Se preden ste stopili na sejem, ste videli na Vogalu Telovadnega trga kramarja, ki si je sposodil v bližnjem baru mizico, na kateri je razstavil več čokolad in kričal: «Sto lir čokolata«. Ljudje se pri njem niso ustavljali, zlasti ne tisti, ki so prišli z one strani, ker je zanje bolj zanimivo tekstilno blago, razne copate in emajlirana posoda, katero je v izrednem stilu prodajala neka ženska. Tudi ženske nogavice so naši kramarji dokaj dobro prodali. Ce ljudje nimajo lir, se kramarji tudi dinarjev ne branijo, saj jih na agenciji lahko zamenjajo, kot sami pravijo. Dobre kupčije je delal prodajalec spodnjih majic. Ljudje so blago radi kupili, čeprav je zime verjetno konec. Prebivalci z one strani meje so v vsakem primeru poživili četrtkov sejem, in naši kramarji ki prihajajo k nam iz najrazličnejših krajev Veneta, imajo od tega nedvomno korist. Ce je tako, je bil s tem prav gotovo dosežen del namena sporazuma o obmejnem prometu. Seveda pa se obmejni promet ne omeji samo na nakupovanje na četrtkovem sejmu, ampak sklenejo ta dan dobre kupčije tudi trgovine v mestu. B O T A C REPEIMTA BOR Letošnjo hudo zimo smo zelo občutili, saj je nekaj dni temperatura padla do 18 stopinj pod ničlo in burja je divje razsajala, da je pošteno zeblo in se nismo skoraj upali iz hiš. Zaradi zime je seveda vse delo zelo zaostalo, sicer bi lahko že začeli z oranjem. V vinogradih ni mraz napravil posebne škode, zrmznile pa so mlade smokve kakor leta 1929. KRIŽ Za pust smo imeli v vasi kar tri plese, tri za enega dobrega. Ta »svetniku je namreč zelo občutljiv za prepih; letos pa ga je temeljito prepihalo pod kožo in v žepu. Zato ni bilo «ta pravega« ali starega pusta. Ta nesrečna zima si nas je dobro privoščila in vrgla v posteljo zdrave in betežne. Ni hudo samo to, da smo zmrzovali celo ob najbolj vroči peči, ampak so mnogo kje zmrznile vodovodne cevi in stranišča. Nekateri nas tolažijo, da bo dobra letina, ker je zemlja premrzni-la in zatrla mrčes. Našo mladino je zajela selitvena mrzlica. Bojazen pred nezaposlenostjo in poslabšanjem socialnih prilik, vesti znancev in prijateljev iz tujine, radovednost i. drugo ji vžigajo upe na srečo. Bolj previdni in razgledani domačini pravijo, da ni ta mrzlica vedno utemeljena in ni v tujini usmiljenih samaritanov. Ta resnica velja za vse celine in tudi za Avstralijo. Moramo sporočiti razveseljivo dejstvo, da sta se tudi k nam povrnili politična strpnost in uvidevnost, kar je vsem poštenim in dobronamernim domačinom zelo všeč-Tc nam je v borbi za naše socialne in narodne pravice skrajno potrebno in le z medsebojnim razumevanjem in e-r.otnostjo moremo računati na uspeh. Ne smemo pozabiti, da r padamo vsi delovni ljudje — delavci, kmetje in obrtniki v razred, ki ga kapitalizem v tej ali oni oblika izkorišča. V taki mali vasici, kot je Botač ve lepi Dolini Glinščice, ki šteje štiri ali pet družin, se le redkokdaj pripeti, da kdo umrje. V torek 21. t. m. je umrl posestnik Anton Sancin v starosti 86 let. Botač spada upravno v dolinsko občino, umrle pa sj nosili po strmi stezi na pokopališče k Sv. Eliju v Drago. Po novi razmejitvi pa je to pokopališče s cerkvico vred ostalo v Jugoslaviji, vas Draga pa tostran meje. Pokojni Anton je imel tri hčere poročene v Boljuncu in tako so se odločili, da ga pokopljejo na tamkajšnjem pokopališču. V sredo 22. t- m. popoldne so se številni sorodniki in znanci zbrali Dred hišo žalosti v Botaču. Pokojnika so naložili na pogrebni avto, ki je nato krenil po strmi cesti nad železniškimi predori skozi Boršt v Boljunec, dočim so ostali pogrebci šli . eš po slikoviti gorski stezi nad slapom skozi Gorenji Konec v Boljunec v cerkev in potem na pokopališče, kjer so pokojnika položili k večnemu počitku. Pri pogrebu pa je pel ža-lostinke boljunški pevski zbor. Naj bo pokojniku zemlja lahka, naše sožalje pa preostalim! M. C IT AT E LJ i naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Naročnina znaša: utesečno lir 400.— četrtletno » 1.100.— polletno » 2.100.— celoletno » 4.100.— za INOZEMSTVO letno: lir 8.000.— Samo nedeljska številka: mesečna naročnina. lir 100.— letna naročnina: 11 1.000,— Isto za INOZEMSTVO: lir 2.000,— Naročila sprejema uprava v Ul. sv. Frančiška štev. 20 - Tel. 37338 Zneske lahko vplačate na naš poštni rač. št. 11/5374 Kmelcvalcl In vrtnarji cbiščilc nas 7 TRGOVINA KMKTI,IŠKIH STHOJUV IN (IHOIIJ/1 i R S T — Strada vecchia per 1’lstria 266/a — Tel. 41-176 Umetna gnojila, krma za živino — prvovrstna inozemska semena in semena lastnega pridelka — sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine. V AVSTRALIJO... Za slovo In zadnji pomenek so se okrog izseljenca zbrali sorodniki in prijatelji. Pri skupnem kosilu v gostilni in ob pristni kapljici so šle besede naravnost od srca do srca. Govorili so o neuresničenih željah in težnjah, obudili spomine na prejšnja leta, dvignili kozarce in napili na srečo in zdravje. Vsak je že na svojem mrstu v vlaku. Najožji sorodniki in prijatelji so Jih spremili in se z njimi zadržali do odhoda. V zadnji skupini, ki je odpotovala v četrtek je bilo tudi 149 žensk in deklet, od katerih 126 hišnih pomočnic in šivilj; marsikatero dekle pa je šlo za svojim fantom, ki je že v Avstraliji. Eden Izmed neStetib, ganljivih prizorov ob slovesu. Brat objema brata, ki odhaja. Ločitev, ali samo nasvidenje? Daleč, daleč je Avstralija in vmes Je velika luža. Odšli so. Tiho Je na postaji. Slišati Je ie pritajeno ihtenje mater in sestra, solzne pa so tudi oči možakov, očetov in bratov. Redke so besede in grenke opazke na račun odgovornih, ki ne znajo, ali nočejo dati Trstu možnosti, da bi se razvijal in nudil svojim sinovom dostojno življenje, zaslužek in vero v bodočnost. V četrtek pa je vlak odpeljal drugo skupino 302 Tržačanov, ki iz Genove nadaljujejo pot v Avstralijo z ladjo »Fairseas. Kot po navadi se je od odhajajočih poslovilo veliko število domačinov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Ob stranskem vhodu na postajo je bila več ur pred odhodom gneča. Mnogi se sprašujejo, zakaj so tokrat emigranti morali z vlakom do Genove. Morda Je, kljub vsemu, bolj prijetna vožnja z vlakom kot z emigrantsko ladjo? Verjetno pa najvišjim glavam ni pogodu, da se v Trstu govori preveč o ladjah. Žalostna mati, ki spremlja sina na taki poti, saj ne ve, če ga bo še kdaj videla, če se mu bo dobro godilo, če bo zdrav, če in če... Toliko negotovosti in bridkosti. Skrbno ga je vzgajala, da Je že fant od fare, zdaj pa odhaja in s seboj nese tudi njene nade in načrte. V torek ob 13.10 Je z ladjo «Flaminia» odpotovalo med drugimi emigranti tudi 124 Tržačanov. Naglo se veča število tržaških izseljencev, ki gredo v Avstralijo z upanjem, da si izboljšajo svoj življenjski obstoj. Do sedaj Je odšo v nekaj letih skoraj 8830 mladih in sposobnih ljudi. Namesto živahnega in bogatega prometa v pristanišču, žalostni prizori ob vsakem odhodu; ladje, ki naj bi bogatile naše mesot, odvaža‘0 v daljno tujino njegov zakliid. j|il*iijn STALIŠČE PSD1 IN KP1 DO BLIŽNJIH UPRAVNiH VOLITEV Zakaj se krščanska demokracija upira istočasni izvolitvi pokrajinske in občinskih uprav? Z enkratno volilno operacijo bi se prihranilo precej denarja in časa Bližnje upravne volitve so n.arsikateremu prebivalstvu nrie pokrajine zmešale pojme in ne ve več točno, kdaj poteče mandat enega ali drugega občinskega sveta, ker niso bili izvoljeni vsi istočasno. Zaradi izjemnega položaja, ki je pri nas nastal z novo razmejitvijo in ustanovitvijo nekaterih občin so bili občinski sveti v Gorici, Tržiču, Gra-dežu. Gradiški. Ronkah. Sta-rancanu, Skocijanu Turjaku, S. Pieru, Foljanu, Marjanu, Farri in Dolenjah izvoljeni decembra 1952, medtem ko je bil pokrajinski svet in občinski sveti v Krminu, Zagraju. Kaprivi, Doberdobu, Sovod-njah, Steverjanu izvoljen junija 1951. leta. Za izvolitev vseh občinskih svetov in pokrajinskega sveta naše pokrajine sta bili torej potrebni dve ločeni volilni operaciji, kar je v nemajhni meri vplivalo na povečano trošenje ljudskega denarja. Svoj čas je pokrajinsko vodstvo Italijanske socialdemo-kiatske stranke predlagalo, naj bi goriški občinski svet odstopil in s tem omogočil izvolitev nove uprave še letos, čeprav bo njegov mandat potekel šele prihodnje leto. Pokrajinska federacija KPI pa je te dni objavila svoje stališče, naj se letos izvoli pokrajinska uprava in občinske uprave ne glede na datum izvolitve, ki je bil za ene 10. junij 1951, za druge 14. december 1952. Obe opozicijski levičarski stranki sta torej postavili vodilni politični stranki na goriški krščanski demokraciji zelo točne zahteve, vendar nanje KD uradno še ni odgovorila. Po neuradnih vesteh pa je vseeno mogoče sklepati, da se vodstvo KD upira pred. logom za istočasno izvedbo volitev, čeprav bi se s tern prihranilo precej denarja in časa. Nekateri vodilni ljudje KD so na strankinih «praznikih» izjavili, da se v 13 občinah, v katerih se je glasu valo decembra 1952, ne bo volilo pred prihodnjim letom, da se dovoli občinskim upravam, da ostanejo, dokler jim ne poteče mandat. Govori se celo, da se bo pokrajinski svet, katerega ve. ljavnost je potekla lanskega junija, izvolil skupno z zgoraj omenjenimi 13 občinskimi upravami, čeprav je bilo že uradno sporočeno, da bo pokrajinski svet 'in deset občinskih uprav, od katerih štiri nove (Medea, Moraro, St. Lovrenc in Moša) izvoljen prihodnjo mesece. Krščanska demokracija naj odgovori na zahteve, ki sta jih postavili PSDI in KPI. Nepristranost poljedelskega nadzorništva Federterri odklonili uporabo dvorane Agrarci pa so v njej lahko zborovali Zveza neposrednih obdelovalcev (Federterra) pri Delavski zbornici v Gorici je pokrajinsko poljedelsko nadzor-ništvo v Gorici zaprosila če bi ji lahko odstopilo 4. marca letos dvorano na svojem sedežu v Ul. Duca d’Aosta za pokrajinski kongres organiza. cije kmetov. Federterra se je nemalo začudila, ko ji je pokrajinsko poljedelsko nadzorništvo prošnjo zavrnilo z izgovorom, da dvorane ne bo nikomur odstopilo. Izvedeli smo, da se poljedelsko nadzorništvo svojega stališča ne drži dosledno, kaj. ti lansko leto je dalo dvorano na razpolako goriškim a-giarcem. Kmetje so mnenja, da bi moralo biti poljedelsko nadzorništvo do vseh nepristransko, če se že sklicuje na to, oa dvorane ne bo nikomur obstopilo, ali pa naj je ne Odreka Federterri, če jo je poprej odstopilo agrarcem. PREBIVALSTVO TRZICA Število rcjstev m smili pada Lani se je v tržiški občini rodilo 261, predlanskim pa 272 otrok. Številke se nana- šajo samo na stalno naseljeno prebivalstvo. Na ozemlju občine se je rodilo 219 otrok, v drugih italijanskih občinah 38, v inozemstvu pa 4. Največ se jih je rodilo v novembru, in sicer 30, po 25 pa v marcu in juniju. Lani je umrlo 199 oseb, | predlanskim pa 209. Na področju občine jih je umrlo 177, v ostalih italijanskih občinah 21, v inozemstvu pa 1 oseba-Največ jih je umrlo v marcu, in sicer 26. Iz zgoraj navedenih številk ja razvidno upadanje rojstev in upadanje števila smrti. Lani se je v tržiški občini naselilo 842 oseb (predlanskim 705). Iz ostalih občin goriške pokrajine se je priselilo 226, iz italijanskih pokrajin 368, iz inozemstva pa 268 oseb. (Leta 1954 so se iz inozemstva, v glavnem iz Jugoslavije, priselile 104 osebe). Medtem ko se je leta 1954 izselilo 551 oseb, se je lani število povečalo na 801. V o-stale občine pokrajine se je izselilo 17o oseb, v druge pokrajine 620, v inozemstvo pa 11. Ce seštejemo 62 rojstev in 61 priseljencev, ugotovimo, da se je število prebivalstva tržiške občine leta 1955 v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 123. Konec decembra lani je bilo skupno naseljenih 25929 oseb. KPI in bližnje volitve Danes dopoldne bo v Gorici pokrajinski shod predstavnikov KPI, ki se bodo pomerili o stališču stranke do bližnjih upravnih volitev. Glavno poročilo bo imel pokrajinski tajnik Poletto, prisoten pa bo tudi predstavnik osrednjega strankinega vodstva krajevnih ustanov Luigi Cioffi. S0CIALDEM0HRA1SKA INTERPELACIJA ŽUPANS11/U KO izm občinske publikacije za no politično propagando Socialdemokratska občinska svetovalca prof. Zucalli in odv. Devetag sta predložila županu interpelacijo, v Kate-r. je med drugim rečeno, da je v občinskem statističnem mesečniku za oktober 1955 na sedmi strani zapisano; «Na krajevnem sedežu KD je bil prvi pokrajinski shod demo-kristjanskih upravnikov krajevnih ustanov . • •» Tem besedam sledi dolgo in podrobne poročilo in diskusija. Članek se končuje: «Sestanek, ki so ga sklicale krajevne ustanove krščanske demoracije, naj bi bil prvi v vrsti sestankov, ki naj utrdijo vezi in stike med osrednjimi in pe-riferičnimi organi.« Ne razume se, če naj se za periferične organe smatrajo uprave raznih občin, ki so bile zastopane na shodu predstavnikov krajevnih ustanov. Tudi v novembrskem statističnem mesečniku za leto 1955, razposlanem pred nekaj dnevi, je obsežno popisan shod pokrajinskih voditeljev krščanske demokracije. Socialdemokratska svetovalca želita zvedeti odborovo mnenje v zvezi s člankom, obenem sprašujeta odbor, če ni morda tudi on mnenja, da v nobenem primeru ne smejo biti v statističnem mesečniku objavljene vesti o delavnosti neke politične stranke. Ko je socialdemokratski svetovalec prof• Zucalli pred nekaj meseci postavil županu interpelacijo v zvezi z znanim shodom demokristjan-skih občinskih predstavnikov, ki so si upali govoriti o trošenju občinskega denarja za gradnjo stanovanjskih hiš, se je župan iz nerodnega položaji izmotal s trditvijo, da u-radno sporočilo krščanske demokracije, ki je bilo objavljeno v meščanskem časopisju, ni bilo najbolj posrečeno. Kaj bo odgovoril tokrat, ko gre za objavo ponesrečenih člankov v uradnem mesečniku njegovega županstva? Po našem mnenju ima krščanska demokracija dovolj 1 denarja za propagando, da se ji ni treba posluževati javnih sredstev in občinskih publikacij. K 3 N O CORSO. 14.00: »Rimske zgodbe«, V. De Sica, Toto, cine-mascope VERDI. 14.00: »Sreča je biti ženska«, S. Loren, M. Ma-stroianni. CENTRALE. 15.00: »Rapsodija«, E. Taylor in V. Gass-man, v barvah. V1TTORIA. 14.30: »Človek in vrag«, Danielle Darieux in Antonella Lualdi. v barvah. MODERNO. 15.00: «Bela fu- rija«. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 19. do 25. februarja 11 rojstev, 24 primerov smrti, 4 oklici in 4 poroke. Rojstva• Marina Carletti, Giuliano Antonelli. Antoniet-ta Calligaris, Marisa Arago-na, Giuliana Masocco. Franco Mervig, Claudia Coniedic Francesco Bandelli, Margheri-ta Messina, Annamaria Brenči. Roberto Marini. Smrti: 68-letna gospodinja Erimonda Brabalich, por. Polec, 87-letni upokojenec Giuseppe Sassi, 72-letni upokojenec P.uggero Ciret, 82-letna gospodinja Andreanna Gortan. vd. Fioranti, 70-letna gospodinja Margherita Lapanja, 69-letna gospodinja Amalija Gerbec, vd. Dugar, 43-letni dninar Aleksander Bizaj. 78-letna gospodinja Ernesta Nanut. vd. Le Valentino, 72-letni upokojenec Ermacora Jenko, 76-let-ni upokojenec Giovanni Bul-fon. 74-letna gospodinja Giu seppina Hervatin. por. Bor-ehi, 75-letni upokojenec Francesco Biasini. 761etni kmetovalec Francesco Komic. 74-letni kmetovalec Antonio Marcola, 71-letna gospodinja Lucia To-masini. vd. Cargnel, 73-letna gospodinja Luiza Brajnik, vd. Zerlin. 74-letna gospodinja Ana Humar, vd, Kofol, 73-let-ns upokojenka Giuseppina Schiller, 70-letna gospodinja Eleonora Gorjan, vd. Ciuffa-rin 69-letni Jožef Kozlin. 59-letna gospodinja Alojzija Petarin, 79-ietna perica Karolina Ušaj-, vd. Cocjancie, 72-letni upokojenec Antonio Crozzolo, 2 meseca star Mau-rizio Pausi. Oklici: financar Elio Fala-sco in gospodinja Rosalia Nardin, delavec Francesco CavaL 1„ in gospodinja Ines Oleari. zdravnik Livio Brelli in gospodinja Irma Flumian, agent javne varnosti Giuseppe Sab-bir in gospodinja Angela Gu-glielmi. Poroke; vojaški podčastnik Vincenzo Loccioni in gospodinja Giuseppa Gullo, kmetova, lec Sante Gabrieucig in bolničarka Oliva Meden, profesor Lino Bandelli in gospodinja Maria Cocianni, trgovec Franco Cremonesi in uradnica Adriarma Frachi. I ETOS VKUHA MEDNARODMA ŠPORTNA PRIREDITEV MA BLEDLI Evropsko prvenstvo v veslanju bo organizirala Jugoslavija Od 2i avgusta do 2. septembra bodo najprej tri dni tekmovale ženske, zadnje štiri dni pa moški Fraser postavila nove svetovne rekorde SYDNEY, 25. — Danes sta bila na avstralskem plavalnem prvenstvu zrušena dva svetovna rekorda; gre za rekorda na 220 y. in 200 m prosto, ki jih je v isti tekmi zrušila 18-letna Fraser. Preplavala je 220 y. v času 2:21,2 (prejšnji rekord Ragnhild Hveger, Danska, 2:26.6 od 24. aprila 1939). 200 m pa v času 2:20,6 (prej Hveger 2:21,7 od 11. septembra 1938). Jon Henricks je preplaval 110 y. v 55,5, — najboljši čas na svetu na tej progi ter le 3 desetinke sekunde slabši od svetovnega rekorda na 100 m prosto (54,8). * * * PRAGA, 25. — Košarka. Ženske: SZ-CSR 64:62 (43:32). Moški: SZ-CSR 74:67 (38:37). AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC usaRovrstni prevozi z osebnimi luksuzu*®* avtomobili Fiat M* za tu in i nozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 Tekmovalni čolni na Blejskem jezeru conieMaicorso GORICA KORZO ITALIA 7 Največja izbira konfekcije, dežnih plaščev oblek hlač itd. itd, PO IZREDHO UGODNIH CEIHSH ' V dneh od 24. do 26. avgusta letos bo na Bledu evropsko prvenstvo v veslanju za ženske, v dneh od 30. avgusta do 2. septembra pa evropsko prvenstvo v veslanju za moške. To tekmovanje, na katerem bo sodelovalo po računih organizacijskega odbora okoli 600 tekmovalcev in delegatov, bo ena izmed največjih, če ne sploh največja športna manifestacija po osvoboditvi v Jugoslaviji. Organizacijo te prireditve je prevzela Veslaška zveza Jugoslavije, dejansko pa jo imajo v svojih rokah člani Veslaške zveze Slovenije skupaj z regatnim odborom Bleda. Ustanovljen je bil poseben komite za organizacijo, ki šteje deset članov. Delo samo pa je razdeljeno -na 27 sektorjev. Kar se tiče samih objektov, delo za sedaj na njih dobro napreduje, vendar bo treba še precej graditi. Hangar za shrambo čolnov je dograjen, treba je samo še dokončati nekatera notranja dela (sanitarne naprave ter garderobe, ki so tik pred dograditvijo). Hangar je moderen, ekonomičen iri bo po prvenstvu lahko služil v turistične namene. V Zaki, kjer je cilj, stoji že nekaj let tribuna za 2000 gledalcev. kar pa po mnenju organizatorjev ne bo zadostovalo, zato nameravajo narediti še dve tribuni, tako d J bo prostora še za več gledalcev. Na nasprotni strani obale pa bodo zgradili na vodi plavajočo tribuno, ki bo rezervirana za častne goste, delegate in novinarje. Ta tribuna bo imela kapaciteto za okrog 400 ljudi. Za cesto na isti strani jezera pa bo še postavljena začasna telefonska centrala za novinarje z 10 govorilnimi celicami. Razen vsega tega pa bo treba opraviti še razna manjša dela in gradnje. Za radio in telegrafske zyeze pa je zagotovljena pomoč in organizacija vojske in vojne mornarice. Drugo vprašanje, ki je v bistveni zvezi s prvenstvom, pa je: kako usmeriti priprave domačih, jugoslovanskih veslačev, da bodo le-ti čim uspešneje zastopali državo. Kajti prvenstvo ima za Jugo- slavijo še poseben značaj. To ni običajno prvenstvo, katerega se Jugoslovani lahko u-deležijo po lastni uvidevnosti in izboru, temveč jim to prvenstvo nalaga kot domačinu moralno dolžnost, ki je postala za prireditelje le-teh prvenstev že kar tradicionalna — da na svojem «terenu» nastopijo s kompletno reprezentanco, t. j. v vseh sedmih moških in štirih ženskih disciplinah. Na zadnjem plenumu Veslaške zveze so pretehtali vse ekipe, ki bi prišle po svoji kvaliteti v poštev za preven-stvo in so tako določili v širši izbor 24 moških in 7 ženskih posadk. Med njimi so posadke za vse discipline, razen za disciplino skifa pri moških. V tej disciplini, v kateri so bili Jugoslovani pred dvema letoma najmočnejši, danes sploh nimajo primernega tekmovalca, ki bi jih lahko zastopal in je zaradi tega vprašanje udeležbe v skifu ostalo odprto. Vlašič se je dokončno odločil, da bo nastopil v double scoullu, ker smatra, da v skifu ne more več doseči pomembnejšega uspeha. Kaj je z Vlašičem? Zdi se. da gre za primer psihične pre-strašenosti. Le-ta pa ima svoje korenine v nepravilni psihični vzgoji še iz časov, ko je šla njegova pot strmo navzgor, ko je še triumfiral. Fizično pa je še vedno na isti višini in v double scoullu, kjer ne leži vsa odgovornost samo na njegovih ramah, vesla se vedno z istim učinkom kot prej. JUGOSLOVANSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO mm in m\ končna borba za prvo mesto v Obad/a sta zaporedoma premagala Janoševiča m mu mogoče s tem dokončno izbila misli na zmago kov, Janoševič 6,5, Matulovič 6 (1), Pirc, Milič 6, Sokolov, Karaklajič, Djuraševič, Udov-čič 5,5 (1), Trifunovič, Lukič 5,5, Marič 4,5, Djaja, Rabar, Jovanič 4 (1), Čirič 4, Tomovič 3, Tot 2,5. SKOPLJE, 25. — Današnje XI. kolo pomeni mogoče dokončno tzrinjenje Janoševiča od prvega mesta. Že z zmago v prekinjeni igri iz X. kola je Matanovič odrinil Janoševiča od prvega mesta in ga za čas sam prevzel. Toda v XI. kolu je Janoševiču zadal še en močan sunek Gligorič, ki je obenem spet dohitel Ma-tanoviča. ki je z Ivkovom samo remiziral. Janoševič je sedaj skupaj z Ivkovom na tretjem mestu, toda poldrugo točko za prvima dvema. Lahko ju pa še dohiti ali celo prehiti Matulovič, ki ima prekinjeno igro s Sokolovom. XI. kolo; Gligorič-Janoševič 1:0, Matanovič - Ivkov remi, Milič - Pirc remi, Tomovič -Lukič 0:1, Čirič - Tot 0:1, Tri funovič - Marič 1:0, Djuraševič - Jovanič prek., Udovčič -Rabar prek., Karaklajič - Djaja prek., Matulovič - Sokolov prek. Stanje po XI. kolu: Gligorič in Matanovič 8 točk, Iv- Mitri zmagal MILAN, 25. — Tiberio Mitri je premagal po točkah v 10 rundah Francoza Ruelleta iz Pariza. Zmagali so se: Rossi iz Pordenona nad Etringerjem iz Pariza po točkah (10 r.) enako Pozzali nad Schmidom, Vi-sintin nad Kamaro in Tripo-di nad Pinjarskim. TRIDENT, 25. — Rezultati smuka za ženske za pokai »Martinella«: 1. Ebner Cristina 1.32*1”: 2. Zecchini Franca 1.40'5”; Zecchini Lisa 1.43*9”; 4. Sche-none Vera 1.47’7”; 5. Detassis Jalla 2.03’9”. KINO PROSFK-KONTOVEL predvaja danes 26. t. m. ob 16.30 uri Metro barvni film: ..GOLA OSTROGA" KlltO ŠKEDEjj predvaja danes 26. t. ®-ob 16. uri iTniversal fi*®- ..Sijajno poslansIfC V ponedeljek 27. t- ®-ob 18. uri CEAD f*>®- POTURlCfi odgovorni ureffnl* STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 15. uri, v ponedeljek 27. t. m. z začetkom ob 18. uri film v tehnikolorju Skrivnostni vitez Igrajo : PATRIZIA MEDINA in PETER GUSHlN6 Med zidovi grada Camelota znova zaživijo junaštva vitezov okrogle mize. GRANDI MAGAZZINI Ul. Cavana 8. vogal Ul. F. Venezia*1 Nadaljuje se neverjetna začetna prodaja p° še nevidenih cenah JUTRI se začne najčudovitejši TEDEN VELIKE PRILOŽNOSTI Moške oogavice, čisli bottflniž 50 lir žeoske nogavice, Bylon 95 in 195 » modrčki raznih krojev 100 » ženski žepni robčki, čisti bombaž 18 » moški žepni robčki, čisti bombaž 39 » vetrage za zavese, meter 59 » škotsko blago, volna, dvojna širina 590 » blago za moške obleke, volna dvojna širina 630 » tvveed, volna, dvojna šrina 790 » Zenske volnene majice, modeli 1250 > in tisoč drugih priložnosti. Pred nakupom si oglejte izložbe trgovin6 GRANDI MAGAZZINI Ul. Cavana 8. vogal Ul. F. Venezia** Parila za vaše otroke brez obveznosti nakup0 -'t Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke Zaloga „Liquigasa" in vseh vrst štedilnikov Zoppas RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 13-H Prvo poglavje, NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Ko se je prikazal na pragu Borisovega razreda, je navadno klical v razred, v katerem je vršalo huronsko vpitje: «Kovačič (Karlo, od Svetega Ivana), Grmek (Boris), štular )ušan), Slavik (Dušica) — ven!!!» Šele ko so se pozvani je stopil v naš razred, dobil do njega nekakšen — kot bi danes reklo — mučiteljski kompleks. V šoli se vsaj v prvin tih na gimnaziji nisem odlikoval v kaki posebni drznosti i razposajenosti. Toda komaj sem zagledal visoko, koščeno i kmečko okorno pojavo profesorja Jenka, me je obsedel »kakšen hudobni škrat, ki se mu nisem mogel in znal iperstaviti. Mašenka me je pred nedavnim spomnila neke prigode, ki i je tudi sam še spominjam. Prišla je v odmoru po hodniku iimo našega razreda, morda z namenom, da poišče prav ,ene. Kar zagleda profesorja Jenka, ki drZi nekega drobnega iglavca za vrat. Tisti paglavec sem bil jaz sam. Ko je končala jegova ura, sem verjetno kaj zakričal in se zapodil proti ratom za profesorjem. Ta se je obrnil, me zagledal in se mil. Pograbil me je s svojo mogočno vozljato šapo za vrat akor piščanca. Videl sem, kako mu je bil ves obraz kar zaripel od jeze. Kaj hudega mi ni prizadejal, le to se spominjam, da sem bil potem se tako predrzen, da sem se doma pritožil, češ, profesor Jenko da me je pestil in me pri tem opraskal s svojimi črnimi nohti po vratu. Ce se je mama kdaj smejala mojim norčijam, ki sem jih pripovedoval na račun nesrečnega profesorja, pa me je oce resno opozarjal, naj spoštujem starega in učenega profesorja in naj se rajši učim, namesto da bi uganjal v njegovih urah svoje burke. Lahko je bilo očetu dajati take nasvete. Toda mene je držal hudobni škrat v oblasti in vse, kar Je profesor Jenko počel, je bilo tako, da je dajalo temu hudobnemu škratu v meni hrane. Jenkove ure so bile najbolj suhoparne, kar sem jih poznal. Poznal je samo dvoje stvari: mlatenje slovničnih pravil in izpraševanje pesmic na pamet. Nekoč je prišla moja mama k njemu h govorilni uri in ga vprašala, kako je kaj z mojim znanjem. Imena se sprva ni spomnil, potem je pa pogledal v beležnico in vzkliknil: »Tisti bled, suh pa zelen? Ziv je, živ, pa nemiren. Pesmico je pa znal.» Kakor se za slovnico, vsaj pri Jenkovih urah, nisem mogel ogreti, tako sem se »pesmic«, če so mi bile le količkaj pogodu, tako rekoč mimogrede naučil na pamet. In pn onih, ki se mi to ni ljubilo, so mi pomagale moje lastne oči: prav gladko sem jih prebral, stoječ v klopi, iz knjige svojega soseda pred mano. Med tistimi, ki sem si jih potem še kako desetletje m več zapomnil, so bile: narodna, «Sirota Jerica«, Aškerčeve »Brodnik«, «Anka», «Mejnik», Prešernova »Lepa Vida« in druge. Po vsem, kar sem slišal o nesrečnem profesorju Jenku, verjamem, da je moral biti resničen učenjak. Toda v nas, učencih, ni umel zbuditi niti veselja do slovenščine niti kakršnega koli posluha za estetske vrednote literature, kar je pozneje, v peti gimnaziji, umel v tako visoki meri sprožiti v nas profesor Avgust Pirjevec. Na srečo sem imel doma precej bogato knjižnico na razpolago in v starših, zlasti v mami, dobre posredovalce vrednot domače književnosti. Ce bi sodil torej po efektu učnih ur slovenščine pri profesorju Jenku, potem bi moral pritrditi mami v njenih sumnjah, da so «Nemci» profesorja Jenka nalašč poslali na naš zavod, da bi se v primeri z odličnimi predavatelji nemščine pouk slovenščine čim slabše odrezal. Zapisal sem, da je bil moj in marsikaterega drugega odnos do profesorja Jenka posledica nekakšnega «mučiteljskega kompleksa« ali nekakšne obsedenosti po «hudobnem škratu«. Mislim, da smem zapisati, da nisem bil po svoji naravi naravnost nagnjen k hudobiji. Prehitro sem se znal vživeti v drugega in preveč me je samega bolelo, če sem videl trpeti drugega. Toda pri profesorju Jenku je bilo zame kakor zakleto: samo da sem videl njegovo težko, okorno postavo prihajati po hodniku; samo da sem slišal njegov hrapavi moški glas s poudarki besed v za nas nekam grobem gorenjskem narečju, me je že popadla moja mučiteljska obsedenost, da bi mu nagajal. Tej mučiteljski obsedenosti sem se skušal večkrat dovoli resno upreti. Zlasti po očetovi graji in maminem prigovar-janju sem ponovno sklenil, da se bom v prihodnji uri slovenščine zadržal in obvladal. Vsi moji dobri sklepi so bili zaman. Kakor da sem privezan na svojega profesorja z neko nevidno nitko, se je v meni takoj sprožil «kompleks», čim sem Jenka zagledal, še več: nekajkrat se je primerilo, da sem se vendarle za nekaj trenutkov obvladal. Tedaj me je poiskal začudeni profesorjev pogled, kakor bi hotel reči: kaj se je neki zgodilo, da je danes ta suhi, bledi m zeleni fant tako spodoben? In že je zamigotal v meni moj hudobni škrat. Ali sem položil oglati svinčnik na tla in ga z nogo podrsaval, da je zaškripalo; lea* 0000000000000000000000300306000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 oooooooooooooocooO' ali sem se sklonil za hrbet soseda, položil roko na usta trobento, da bi se zdelo, kakor bi prihajal glas z druge s1* in polglasno zatrobil: Jengou! ali kar koli. Profesor je P°S‘, okrog po razredu kakor razsrjen puran in potem nagnal n, in še kakega sokrivca, kakor tudi kakega nedolžnega 12 reda. Navadno smo ostali zunaj po kakih pet minut in se čisto mirno, kakor da bi se ne bilo nič zendiln vrnili v fa « 000° čisto mirno, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, vrnili v Da sem si dovolj resno prizadeval, da bi se upr| S nemu «kompleksu« v meni, naj pove to, da sem se pr1 s° pi spovedih ponosno obtožil svojih grdobij proti nesrečnemu fesorju. Ali je bilo krivo premalo globoko kesanje, ali n ^ muzajoči duhovnik prehitro odvezal greha; skratka, m°J \ čiteljski odnos do nesrečnega profesorja je trajal naPr®l’sP dokler se ni kompleks lepega dne v tretji ali četrti Aon od sebe razrešil. Takrat sem bil prvič resnično zalj**1*!1 kakor je ljubezen sama čudež, tako tudi čudeže povzroči 72. Toda kompleks, ki sem ga jaz imel do profesorja J 0$i ni bil izjema. Večji del mojih slovenskih, pa tudi drug*1* te cev^ mu je zapadei in zapadli so mu končno tudi ne. v uupuun UU illU IVU11L1HI tuv** Jenkovi kolegi sami. Zaradi svoje nesposobnosti, da 1—9 * -- ■ - - o bili ukrotil kak razred, se je v svojem obupu zatekel po P° „n temu ali onemu svojih profesorskih tovarišev, ki so «**- ,,0 po svoji krotiteljski moči. Seveda je bil ta izhod ? nesrečnega čudaka samo voda na mlin naši nagajivost*- ( Lepega dne, ko je imel profesor Jenko — ne vem, gatni ali slučajni — obhod po hodniku, je v vseh razre(Jj> so bili ob tem hodniku, nastal pravi pekel. Jenko je ^ zdaj na prag tega, zdaj na prag onega razreda in rjovečim glasom zahtevati mir. V odgovor je prejel krohot. Toda ta čas se je v ostalih razredih pandemon* stopnjeval in čeprav je bilo dijakom prepovedano, uhaJ razredov, sta se slišala divji lov in topotanje drvečih n j hodniku. Jenko je skakal iz razreda v razred, se Je a grozil, stiskal pesti in pograbil tega ali onega za lase vrat‘ • INadaljevanje s*6