Ameriška Domovina , ‘s.. !> I, V/1' ^3. cll7e -AN IN SPIRIT JR - KO, 201 t ijm@uA@€ om? National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 19, 1967 SLOV€HIAN ŠTEV. LXV — VOL. LXV Rdečega koncila kljub napovedim le le ne bo Komunistične stranke, ki ne drže s Peipingom so razdeljene v dve struji, katerih ena ne kaže vneme za obsodbo Peipinga, ki jo želi Moskva. MOSKVA, Rus. — Med tem, ko se uradna Moskva zmeraj bolj peča s pripravami za jubilejno proslavo oktobrske revolucije, se na vrhovih menijo tudi, kako bi vendarle sklicali v doglednem času nov mednaroden kongres vseh komunističnih strank. Baje je 60 komunističnih strank že pristalo na idejo, toda Pristanek je bil plod kompromisa. Kongresa ne more biti, dokler ne bo pripravljalna konferenca res sestavila tak program M take resolucije, da bodo vse rdeče delegacije z njim zadovoljne. Optimisti upajo, da bi se konferenca lahko vršila že spomladi, toda posebno utemeljeno pa to upanje ni. V sedanjem komunizmu prevladujeta namreč dve struji: severna, ki jo vodi Moskva in so v njej komunisti severne Evrope in Amerike, bi rada videla, da bi se kongres pečal s praktičnimi problemi mednarodne Politike; južna struja, ki jo vodijo francoski, italijanski, jugo-slovanski in romunski komuni-sti, pa misli, da je treba sploh Prerešetati temelje komunizma m jih na novo oceniti v luči s°dobne stvarnosti. Naj zmaga ena ali druga struja, v nobenem slučaju ne bo soglasnost pri Vseh delegacijah res odkrito-Srčna. Zato skušajo sedaj najti kot, kako bi čim večje število ^olegatov res brez vsakih zahrb-tnih misli pristalo na glavno kongresno resolucijo. Spornih točk je med komuni-sti nič koliko, teoretičnih in kmktičnih. Že odgovorov, kaj je komunizem, je na ducate. Ni ^kupnih pogledov tudi na vpra-“arije, kakšna naj bo ideološka Podlaga komunizma, saj se komunistični filozofje ne morejo mkoli sporazumeti niti v osnovnih načelih. V praktičnih vpra-Sanjih so pa razlike še večje na ^Seh področjih mednarodne pome, ne samo v odnosih med Eskimi in kitajskimi tovariši. 2at0 mislijo v Moskvi neka-ri politični opazovalci, da je držav dalo svoj načelni pri-ar>ek na konferenco le radi te-^a> da Moskvi ne kvarijo slav-k°stnega razpoloženja pri okto-rskih slovesnostih. Ko se bodo ^ °Vesnosti bližale koncu, se bo-k° Pa vodilni komunisti, kar jih stv 2^ranm v Moskvi, že začeli k^arnejše pogovarjati in takrat či r^Panje na nov vesoljni rde-°ngres zopet splahnelo. Hiško vesoljsko vozilo isseglo vieraj ¥@n@ro JODRELL BANK, Vel. Brit. — Sovjetska zveza je preteklo nedeljo naprosila tukajšnji ob-servatorji, eden največjih svoje vrste na svetu, naj sledi ruskemu vesoljskemu vozilu, ki se je začelo bližati Veneri. Po ameriškem času jo je doseglo včeraj zjutraj ob 38 čez polnoč. Signali, ki jih je rusko vesoljsko vozilo dajalo od sebe, so v tem času prenehali, 10 minut nato pa je tukajšnji observatorij prestregel “popolnoma različne” signale, ki naj bi verjetno prihajali z Venerine površine. Rusko vesoljsko vozilo naj bi pristalo na Veneri, kamor je bilo na poti 4 mesece. Ker je površina Venere po dosedanjih u-gotovitvah astronomov silno vroča, ko 800 F, je vprašanje, kako dolgo bodo aparati v kapsuli, ki jo je rusko vesoljsko vozilo spustilo na Venero, delovali. Rusko vesoljsko vozilo Venus 4 je baje deseti ruski poskus doseči Venero.. Podoben poskus lani v marcu se ni posrečil. Vesoljsko vozilo je s svojo kapsulo vred treščilo na Venero, ne da bi od tam poslalo kak glas. ^senhower * * * * v bolnici ži Washington, d.c. — Biv-, Predsednik ZDA D. D. Eisen- hotygj. , _ Ar: ]e moral v Walter Reed ta ^ bolnico, ker se mu zapi-Vai.V°^a' Kjegovo stanje ni ne-k a° upajo, da bodo težavo v nalu spravili v red. [•SSMWINBS Vremenski prerok pravi: Vet^9^110 2 m°žnostjo dežja, eu ^OVno- Naj višja temperatura “koli 55. 0©l#@rg se pagevarte z IrabfJ in Izraelci ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ameriški poslanik pri Združenih narodih A. Goldberg je že od preteklega tedna zapleten v razgovore o rešitvi spora med Arabci in Izraelom. Pretekli in ta teden se je razgovarjal z zunanjim ministrom Egipta, z glavnim, tajnikom ZN Tantom, z namestnikom ruskega zunan jega ministra Kuznetcovom in z jordanijskim zunanjim ministrom Rifaiem. Pri Goldbergu je bil tudi izraelski zastopnik pri ZN Gideon Rafael. Cilj vseh teh razgovorov je najti rešitev za odpravo posle- Reievanje s požari V tovarnah in podjetih v Jugoslaviji. ki so pred bankrotom. je začelo prihajati do požarov: novprečno 3 požari na 2 dni- CLEVELAND, O. — Zadnja številka znanega tednika “Time” prinaša poročilo iz Jugoslavije pod naslovom “Moderni z n cii a s požarom”. V m>m niše: V Bel-?mdu je bila neka tovarna pohištva rešena ored bankrotom, ko ie oaeni uničil njeno zažarele. pa dob^o zavarovane delavnice. V mestu Pirot ie zgorela prav tako dobro zavarovana tovarna gume. ki io poslovala z denarno izgubo. V Bosni ie na skrivnosten način pogorela tovarna mesnih izdelkov. Po vsej Jugoslavia orihaia do požarov v tovarnah povprečno “en požar in pol na dan”, kot piše zagrebški “Viiesnik v sriiedu”. 7a-dnii teden ie belgraiski radio vprašal: Ali bomo videli vso našo industrijo izginiti v oblakih dima? Pozornost vzbuja dejstvo, da nrihaja do nožarov v podjetjih, ki so v hudih finančnih stiskah ali pa brezupno zastarela. Njihovi fdavni direktorji vedo, da jim širokogrudna zavarovalna politika vlade proti požaru dovoljuje tako modernizacijo kot obnovo naprav, “Ne bi radi podtikali,” piše Vijesnik,” toda “požiganje se sijajno obnese!” Tvegapja skoro ni, ker državne zavarovalnice za-vise od poročil in preiskav o požarih od krajevnih oblasti. Doslej ni bil še niti en odgovoren l’'j direktor katerega izmed pogo-J relih podjetij obsojen na kaj vec kot na nepazljivost. Najvišja kh-zen za to je $161 - Atenacmras obiskal Beograd ¥ 'mM javsissl! c ¥lafiiainii m usiha PRINCETON, N. J. — Znani Gallupov zavod je pri svojem zadnjem pozvedovanju dognal čudne stvari glede vojskovanja v Vietnamu. Kar 48^ vprašanih je odkrito priznalo, da še zmeraj pravzaprav ne vedo, čemu se v Vietnamu vojskujemo. To se pravi vsak drugi Ameri-kanec si ni na jasnem, počemu in zakai se naši voiaki borijo v tej nesrečni deželi. Kar 25% jih na ne verjame, da bi bilo prebivalstvo v Južnem Vietnamu sposobno, da obdrži svoio ned-visnost nasproti Severnemu Vietnamu. Gallupov zavod je med drugim dognal, da je razvoj razpoloženje naše javnosti v sedanji vietnamski vojni zelo nodoben razvoju razno! oženi a v korejski volni. Tudi takrat ie začelo prevladovati mnenje, da je bila ko-reiska voina zgrešena stvar, da Amerika v njej ne more zmagati z orožiem in da je treba iskati mir s političnimi metodami. Taka razpoloženje je rodilo razočaranje, razočaranje je ubilo popularnost bivšega predsednika Trumana, republikancem pa pozneje pomagalo do zmage pri predsedniških volitvah. Do Božiča nobene spremembe v bombardiran iu Severnega Vietnama WASHINGTON, D.C. — V Pentagonu mislijo. < a ne bo do Božiča nobene spremebe v bombardiranju Severnega Vietnama. Predsednik Johnson je zadnjič dovolili vojnemu letastvu, da bombardira celo vrsto novih točk v Severnem Vietnamu. Vojno letalstvo zato ne more že sedaj zahtevati, naj vzame na tarčo še nove cilje. Poleg tega je sedaj v Vietnamu deževna doba, nebo je pokrito s težkimi oblaki, ni ravno preveč prilik za udejstvovanje naših bombnikov. se je prehod posrečil in da so vladne čete gospodar položaja v Onitshi. Sedaj so priznali, da so bile vladne čete poražene in večinoma uničene. Guevara Hftreljen? BEOGRAD, SFRJ. — Čari-, ....... ____ . ____t_.. die junijske vojne med Izraelom grajski patrijarh Atenogoras je .Poleg tega se je še pokazalo, da in njegovimi arabskimi sosedi. na svoji poti po pravoslavnih! naši bombniki “za vsako vreme” O razgovorih ni prodrlo v jav- deželah prišel tudi v Jugoslavijo | niso zanesljivi. Ne bombardirajo nost nič točnega, zaviti so v po- jn kd tam tri dni na obisku pri zmeraj ciljev, ki so jim bili do-ooln molk vseh udeležencev, le | patrijarhu Germanu. Opravil je deljeni za bombardiranje v ob- secih vse bolj in bolj očita. DOM ODŠEL ZVEZNEMU PRORAČUNU 7 BILIJONOV Predstavniški dom je včeraj izglasoval zakon, ki omejuje celotne izdatke zvezne vlade v tekočem proračunskem letu na 131.5 bilijonov in odbil ©d predvidenih izdatkov okoli 7 bilijonov. Danes bo o tem razpravljal Senat. WASHINGTON, D .C.—Pred- sha, znanem tržišču. Zvezne če-stavniški dom je včeraj dolgo te so prešle reko Niger v noči na razpravljal o predlogu nakazil- 9. oktober. V Lagosu so trdili, da nega odbora za zmanjšanje zveznih izdatkov za okoli 2.8 bilijonov. Predlog so dopolnili, ko pa je prišel na glasovanje, je bil zavrnjen z 238:164 glasovom. Nato je zbornica izglasovala predlog J. L. Whittena, demokrata iz Mississippija, da naj izdatki zvezne vlade ne presežejo onih v preteklem letu z izjemo stroškov za vojskovanje v Vietnamu. Republikanec Frank T. Bow iz Ohia je nato predložil, naj bodo celotni stroški zvezne vlade v tekočem proračunskem letu omejeni na 131.5 bilijonov. Predlog je dobil večino, ker so zanj glasovali poleg republikancev tudi južni, konservativni demokrati. Domov načrt o omejitvi zveznih izdatkov je šel v Senat, kjer se bo danes začela razprava o njem. Podporniki vlade se bodo trudili zmanjšanje zveznih izdatkov čim bolj omejiti in pustiti vladi proste roke v okviru doslej odobrenih proračunskih vsot. Repu blikansko-konserva-tivni demokratski blok v Kongresu bi rad zmanjšal predvsem izdatke za socialno skrbstvo, “nevojaške izdatke”, ki so v zadnjih letih narasli kljub vojskovanju v Vietnamu. Šele, ko bodo ti izdatki omejeni vsaj za 5 bilijonov dolarjev, je pripravljen Domov finančni odbor začeti znova razpravo o posebni davčni nakladi 10 odstotkov, ki jo je predložil Kongresu v uzakonitev predsednik L. B. Johnson. Z njo hoče dobiti okoli 10 bilijonov novih dohodkov v zvezno blagajno, pa zmanjšati tudi nevarnost večje inflacije, ki postajal v zadnjih me- Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Društvo Slov. dom št. 6 ADZ ima v petek ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Dober kup— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj odlične Sealy modroce po ugodnih cenah. — Več v oglasu! Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko področje ima danes ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue. iordanijski zunanji minister je, tudi slovesno liturgijo v glavni no svojem razgovoru z Goldber-1 beograjski pravoslavni cerkvi v gom dejal: “Stvari se premikajo. Upam, da se premikajo v pravo smer.” — Okoli 4 milijone Amerikan-cev in Amerikank igra na kitaro. pa se vrnil v Carigrad. prisotnosti mnogoštevilnega občinstva. Cerkvena slovesnost je trajala skoraj 4 ure. Atenagoras j c- iz Beograda odpotoval začetkom tedna v Bukarešto, od tam lačnih dnevih. Med tem bo prišla božična doba z običajnem premirjem v bombardiranju. Mislijo, da se takrat lahko ponudi prilika za novo taktiko v bombardiraju. Biafrani zavrnili vpad ASABA, Nig. — Biafranske čete so uničile dva bataljona zveznih nigerijskih čet, ki so CLEVELAND, O. — Vesti, ki jih prinašajo razni poročevalci iz Bolivije, trdijo, da je bil Guevara ustrelien v spopadu z vladnim oddelkom v levo stegno, . , . . . . . ... Narodnostne skupine v druga krogla pa mu je dobe- sedno zbila iz rok polavtomat- i ''Va^^tokeslot Taft se tru-sko puško M-l. Vladni vojaki,. (ja na svoj stran katerim ie nadel^ Guevara v ro- narocinostne skupine, ki so v ke. so dobili v njegovem nahrb- giaVnem pri primarnih volitvah tniku kniigo Eseji o sodobnem glasovale za župana R. S. Lo-kaoitalizmu”, dva dnevnika in cherja. Oba sta ustanovila po-nekai poslanic od “Ariela” — sebne odbore v ta namen. Tafto-verjetno Castro. jva kampnajska pisarna je obja- Ranjenecra Guevaro so odne- vila včeraj, da zastopa v odboru sli na zasilni nosilnici v 5 milj za narodnostne skupine Slo-oddali^ni Higueras in o zajetju vence John Sušnik, Hrvate pa obvestili armadno povelistvo v Bosiljevic in Abjanic. La Pazu. Tam so preudarjali, j _______0______ kai storiti s priletim revoluei-1 onanem in vodnikom gverile. Če bi ga postavili nred sodišče, bi bil lahko kvečjemu obsojen na dosmrtno ječo, ker Bolivija ne pozna smrtne kazni. Sodno T-aznravo bi lahko komunisti odlično izrabili za propagando no vsem svetu. Tako je baie prišlo iz La Paza naročilo, nai Guevaro ustrele, ker se ie 2 uri oo preietiu sporočila tudi zgodilo. Življenje v vesolju bo verjetno potekalo drugače WASHINGTON, D.C. Dne 7. septembra je NASA poslala v vesolje gondolo Biosatelit 2. V gondoli so našle prostor izredne stvari. Tam so bila semena raz-^ nih rastlin, poprove korenine, j žabja jajca, bakterije in alge ter še dolga vrsta živih celic NASA Zdravnik, ki je pregledal tru- je hotela dognatj) kako se žive pl° mrtvega gverilca, je ugoto- ce]ice ,razvijajo v vesolju daleč vil strel naravnost skozi srce, ki | ie bil na mestu smrten. Če bi bil Guevara dobil ta strel v bo-iu, ne bi ostal živ niti par minut. tako pa ie po uradnem sporočilu umrl šele naslednji dan. Koliko so ta poročila točna, bo š“le pokazal čas. gotovo ie le to. da so v nasprotju z uradnim poročilom bolivijske armade, ki delno samo sebi oporeka. Do takrat se pa program bom-! vpadlo na ozemlje Biafre pre-bardiranja ne bo spremenil. ! ko reke Niger pri mestecu Onit- Z novembrom znizani st roški za medkrajevne telefonske pogovore CLEVELAND, O. — Torej vendarle dobra novica! S prvim novembrom bodo znižane tarife za medkrajevne pogovore po vsej deželi. Za 75 centov bo na primer mogoče od polnoči do sedmih zjutraj telefonirati kamorkoli v Ameriki. Olajšave bodo pa tudi drugod. i Dolga je bila pot do novega tarifnega sistema. L. 1915, torej še pred prvo svetovno vojno (namreč za našo deželo, ne pa za Evropo) je bilo prvič mogoče telefonirati naravnost iz New Yorka v San Francisco. Toda dobiti takrat zvezo ni bila ravno lahka stvar, pa tudi ne poceni. Od takrat so bile telefonske pristojbine do danes znižane kar 22-krat. To je nekaj izrednega, se pa da lahko razložiti: število medkrajevnih telefonskih pogovorov raste z neverjetno hitrostjo. Še 1. 1950 jih je bilo le poldrug bilijon, letos jih bo pa predvidoma 5.25 bilijonov. Nove tarife bodo prihodnje leto naraščanje le še pospešile. Tako bodo na primer stroški za standardni triminutni pogovor od pete do sedme ure zvečer znašali le $1.25 (de sedaj $1.50) Dnevni standard ni triminutni pogovori bodo stali po novi tarifi do $3.30. Več ur za pogovore bo odmerjenih tudi za takoimenovane praznične in nedeljske časov- ne dobe. «rwi Nove notranje tarife bodo seveda imele svoj vpliv tudi na mednarodne pogovore. Standardni pogovor iz New Yorka v London bo na primer stal le $5.70. Največ koristi bo od novih tarif imelo seveda gospodarstvo. Že sedaj je telefon spodrinil veliko trgovskega dopisovanja, saj tudi dopisovanje ni cenena stvar. Izračunali so, da vsako običajno trgovsko pismo srednjega obsega stane $2.49, ako je diktirano po telefonu. Na podlagi nove tarife bodo pa stroški za tako pismo znašali le $1.75. Seveda pa ni ravno vsak korespon-dent sposoben, da bi diktiral pisma po telefonu. Na drugi strani bo poklic koresponden-tov v pisarnah še bolj zamrl, kot je že. Korespondenca se bo omejila na račune, pošiljanje pogodb in — reklamacije! ' 1 Nove tarife bodo vplivale tudi na število pogovorov s tujino. Letos bo takih pogovorov približno 11 milijonov, že drugo leto jih bo pa kar 22-25 milijonov, tako napovedujejo prve ocene. Pri vsem tem glavni nosilec telefonskega prometa A. T. T. ne bo na zgubi. Njeni zaslužki pri medkrajevnih pogovorih rastejo od leta do leta, radi nižjih tarif bodo še bolj hitro rastli v prihodnjih letih. To se je pokazalo tudi pri delnicah te kompanije. Cene so poskočile, akoravno so bile napovedane nižje tarife. Saj si bo po polnoči in v zgodnjih jutranjih urah lahko marsikdo privoščil medkrajevni pogovor, ko do sedaj na kaj takega ni niti mislil. Nove tarife naše A.T.T. bodo verjetno dale povod tudi telefonskim organizacijam pri naših sosedih — Kanadi in Mehiki — da bodo znižale svoje tarife. Morda se bodo dale vplivati tudi telefonska družbe v zahodni Evropi, saj bi imele od tega veliko koristi v turističnih mesecih. Kot vsaka človeška stvar, ima tudi ta tehnični napredek svojo temno stran: ljudje se bodo še bolj odvadili dobremu pisnju kot so se že. Danes so že prava redkost tisti, ki znajo lepo pisati. Tako bo pogovorni jezik še bolj nadvladal knjižni, kar gotovo ne bo v korist sedanji kulturi. Pisanje je namreč še zmeraj najboljša vaja za vsako umsko delo, celo za tehnično. -? Wilrnn se ^zadeva sta snreiem V Skuoni trir LONDON, Vel. Brit. — H. Wilson se trudi, da bi potisnil čim bolj v ozadje “posebni odnos” Velike Britanije do Amerike, da bi bil bolj sprejemljiv De Gaullu za vstop v Skupni trg. De Gaulle na te napore ne da dosti, tako je Wilson povabil u-rednike francoskih vodilnih listov na dvodnevni obisk v London, da se na lastne oči prepričajo, kako evropska je Velika Britanija in kako napačno jo De Gaulle sodi. Seveda bo vse stroške obiska Francozov plačala britanska vlada, katere gostje bodo. ftf od zemeljske privlačnosti. Zato je pustila gondolo v vesolju skoraj štiri dni, potem jo je spravila nazaj na zemljo in ujela nekje na Tihem oceanu. Potem so učenjaki začeli takoj raziskavati, kako so se obnašale celice, bakterije, alge itd. Dognali so, da so se celice izredno hitro množile, bakterije, alge pa zelo hitro rastle. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi tudi vse rastlinsko življenje potekalo hitrejše in da bi rastline utegnile dobiti druge dimenzije. Kaj pa živali? Kaj pa človek? Ni podatkov, ki bi dovolili na-oovedi; ni pa izključena mož-aost, da bi daljše bivanje astronavtov v vesolju imelo svoj vpliv tudi na človeški organizem in tako tudi omejilo bivanje človeka v vesolju. Vietnamski atomski laboratorij -nepotreben luksus! SAIGON, I. Viet. — Ko je v Južnem Vietnamu še gospodaril diktator Diem, si je ubil v glavo, ~ 0 | da mora imeti svoj Narodni la- Hanoiu primanjkuje jboratorij za atomsko silo. Naša izvežbanih oficirjev administracija je njegovi želji WASHINGTON, D.C. — Naša ugodila in mu dala reaktor v obveščevalna služba je dognala, I vrednosti $350,000, povrhu pa še da pošilja severnovietnamska letno $150,000 za obratovanje vlada zmeraj več gojencev v ki- laboratorija. Laboratorij je čisto tajske vojne akademije in stro-' nepotreben, saj gre večina de-kovne šole. Cenijo, da jih je do narja za stroško zaposlenega sedaj odšlo tja nad 1,000. V celi osobja. Pa ga vendarle vse vla-stvari je pa nekaj zagonetnega, de po Diemu še zmeraj vzdižu- Hanoi dobiva 80% vsega oro- jejo. Le čemu? ______ žja in municije iz Rusije, svoje ---- vojaške poveljnike pa daje vzga- njaki si pa belijo glave, kako jati na Kitajskem. To se da težko naj tako taktiko vietnamskih spraviti v sklad, naši strokov-1 komunistov pravilno razumejo, Mm&m mmm&m " ’ ——— 'immm 01X7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 201 Thursday, Oct- 19, 1967 Pot do obnove Nigerije je še dolga V nigerijski državljanski vojni je bila vojna sreča na strani federalne vlade in generala Gowona. Vladnim četam se je posrečilo, da so pregnale uporniške oddelke v notranjost dežele daleč od prometnih žil in križišč. V svoje roke so dobile celo glavno mesto uporniške IBO pokrajine. To je zapeljalo tako Ameriko kot Evropo, da sta že videli na ob zorju konec državljanskega klanja in pričakovali dan vsa premirja, ako že ne miru. V resnici je vojno stanje veliko slabše; se od najbol divje dobe v tej državljanski vojni razlikuje samo po tem, da trenutno ni več tako velikega prelivanja krvi, da pa se lahko vsak trenutek obnovi. Že to govori proti upanju na skorajšnji mir, so pa še drugi razlogi. Nigerijska državljanska vojna je bila in je res divje prelivanje krvi. Nihče ne ve, koliko človeških življenj je bilo zgubljenih v bojih med vladnimi in uporniškimi četami, ni pa malo tistih, ki pravijo, da je bilo brez potrebe po bitih veliko več civilistov, kot je padlo vojakov na frontah V klanju civilnega prebivalstva sta namreč oba nasprotnika kar tekmovala, le za spoznanje so bile vladne čete bol krute od uporniških. Treba je vpoštevati, da je bilo uporniških čet manj kot vladnih, zato pa tudi niso mogle poklati toliko svojih namišljenih sovražnikov kot vladne. Po nedolžnem prelita kri je največja ovira za pogajanja o premirju. Predvsem je rodila medsebojno nezaupanje. Nihče ne verjame pozivom generala Gowona, nihče se ne meni za oklice centralne vlade. Vse, kar nasprotuje centralni vladi, molči in se izogiba stikom s plemenom Haussa. Glavni nasprotnik Gowonovega režima je seveda pleme Ibo, toda tudi pleme Yoruba sovraži Hausso, ne kaže pa tega očitno. Na drugi strani je res, da general Gowon ne laže, res želi doseči vse, kar javno napoveduje- Proti temu pa govori nezaupanje v njegovo moč. Kaj pa, ako bi ga čez noč zmanjkalo? Ali bi potem še obstojala njegova upravna delitev Nigerije na 12 provinc, ki bi bila v normalnih rezmerah pravi blagoslov za deželo. V Nigeriji niso namreč le tri plemena, Haussa, Yoruba in Ibo, vseh skupaj okoli 60. Pri tem se pa manjša bojijo večjih. To je ravno pokopalo upor plemena Ibo. Z Ibo pomešano živi namreč še nekaj drugih plemen. Ibo pleme je v začetku upora napravilo politično napako, da je oklicalo neodvisnost brez sporazuma z malimi plemeni, ki živijo soseski ali pa pomešana z Ibo prebivalstvom. Zato so mala plemena videla že prvi dan v Ibo državi sovražnico, ne pa zaveznico proti Haussa nadvladi. Ko se je državljanska vojna preselila na območje nove države Biafra, so mala plemena ali ostala nevtralna ali pa celo potegnila s federalnimi četami, kakor hitro so te začele zmagovati. Zato je bil Ibo upor že v začetku obsojen vsaj na začasen poraz. Napake dela seveda tudi pleme Haussa. Že v začetku se je postavilo na stališče, da je državljanska vojna notranja zadeva dežele. Niti afriške države niso dobile dovoljenja, da posredujejo, kaj šele Evropa ali Amerika. Gowonova vlada je zato zgubila precej sredstev za prožno politiko. Sprožena je bila na primer ideja, da Ibo pokrajino zasedejo začasno nevtralne afriške čete, ker Ibo pod nobenim pogojem nočejo zaupati Gowonovim uradom, še manj pa Gowonovim četam. Gowon je to idejo načelno odbil in se sam spravil v slepo ulico, ki iz nje ne vidi izhoda. Čeprav so trenutno Gowonove čete gospodar položaja, kjer so, to še ne pomeni konca vojskovanja. Uporniške čete še niso popolnoma razkropljene, lahko se še reorganizirajo kot gverilski oddelki. To bi bila pa največja nesreča ne samo za pokrajino, kjer živi Ibo pleme, ampak za vso deželo. Ibo gverilci bi namreč lahko skoraj brez težav opustošili vse gospodarsko napredne kraje, Gowonove federalne čete bi pa brez usmiljenja preganjale vse, kar ni muslimanskega in arabskega, dočim bi ne mogle ukrotiti Ibo gverilcev. Drugi zopet vidijo rešitev v rekonstrukciji federalne vlade, ki ne bi smela biti odsev premoči Haussa plemena. Na papirju je tako vlado še mogoče sestaviti, toda političnega ugleda bi ne imela. Ne bi se namreč mogla upirati na nobene organizirane politične stranke, ker jih danes v deželi sploh ni. Iskati rešitev v demokratični federalni vladi, ki se ne bi opirala na stranke, je pa navadna domišljija najslabše vrste. Tako je danes še zmeraj vsa oblast v rokah predsednika Gowona, toda ta oblast je primeroma mala. Zunaj na deželi gospodarijo vojaški poveljniki po svoji mili volji; ni sile, ki bi jih mogla krotiti, kadar preganjajo ali mučijo mirno prebivalstvo ali pa ga ne branijo pred roparskimi tolpami. Nikoli namreč ne smemo pozabiti, da je državljanska vojna spremenila vso deželo v kaos in anarhijo. Le ob redkih prometnih žilah vladajo ostanki nekdanjega reda in miru. Iz Nigerije morda ne bodo prihajala pogosta poročila o divjaštvih in zločinih, to pa ne pomeni, da bi tam vladal boljših tajnikov doma. Zelo se mir. Morda je na površini zatišje, ki pa ne obeta boljših časov, predvsem pa konsolidacije države. Poročila o koncu državljanske vojne bodo torej še dolgo časa le izraz pobožnih, toda upravičenih želja. i BESEDA IZ NARODA m 0 romanju v Frank EUCLID, O. — Ko sem bral v A.D., da pripravlja društvo S.P.B. skupno romanje k Žalostni Materi Božji v Frank, Ohio, sva se z ženo takoj dogovorila, da bova šla, če ne bo posebnega zadržka, ker tam je vsakikrat lepo. Na žalost se je začelo v sredo pred romanjem zelo slabo vreme, katero je držalo še v soboto. V soboto zvečer so šli tudi Rozmanovi na poročno gostijo, kamor so jih povabili Seršeno-vi. Rozmanovi so nama preje ponudili, da se lahko peljeva z njimi, ker v Euclid ne pride avtobus. Radi slabega vremena in utrujenosti po udeležbi na svatbi sem mislil, da ne bo nič z našim romanjem. Vseeno sem vprašal v soboto zvečer zeta Lovrenca, kako misli glede romanja. Brez pomisleka je rekel: Mi gremo in jutri zjutraj ob osmih pridemo po vaju! Tako se je tudi zgodilo. Ko sva prisedla, je Lovrenc takoj zavil svoj Buick na velecesto in ker je trudil, da bi čempreje odplačali čim več dolga. Leta 1923 je zadolžna vknjižba z a n š a 1 a $38.000; leta 1928 pa smo imeli že ves dolg plačan. Majhna je bila denarna nagrada, ki jo je pokojni tajnik Cesar prejemal za svoj trud, delo in odgovornost, a velika hvaležnost v srcih rojakov. Zato je prav, da Florijana križevem potom nas je č. g. Fa- tudi ob smrti ne Pozabimo> da lež navduševal z dodatnimi be- se mu se enkrat Poklonimo v sedami, da naj vdano sprejme-!znak spoštovanja, da mu damo mo trpljenje, če nas zadene inIPriznanie za nesebično da naj po zgledu Križanega ideio in da tudi molimo zanP vsem iz srca odpustimo. Sv. kri-1 PrePr^an sem’ mmmmm li za sveti križev pot. Med sv. žev pot smo molili v gozdu za Florijarioya duša da že se blaga veseli v cerkvijo, kjer so postavljene le-isrečni večnosti, saj je bilo nje- 'govo življenje polno ljubezni do Boga in do svojega bližnjega. pe kapelice križevega pota in tudi pot je asfaltirana. Ob sklepu križavega pota smo napolnili zopet cerkev, kjer so bile pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za sklep smo zapeli še pesem Pov- Res, blagor mu, kdor v Bogu zaspi in se v slavi nebeški zbudi! Dragi prijatelj, spominjaj se nas pri dobrem Bogu, da bodo sod Boga, na kar je še č. g. Fa-!tudivnam nekoč odPvrta vrata lež blagoslovil spominke. Prišel je čas, da se je bilo treba posloviti od tega svetega kraja. Na parkališču smo se drug od drugega poslavljali, potem pa zasedli nekateri avtobuse, drugi avtomobile. Ko smo se vračali proti domu, smo bili veseli, ker smo vedeli, da bi ni kjer ne mogli preživeti lepšega dneva, kakor smo ga na božji poti pri Žalostni Materi Božji. Upam, da mi ne bo nobeden zameril, če se v imenu vseh ro- smo mislili, da je pozno, je vozil, marjev zahvalim društvu S.P.B kjer je bilo dovoljeno, tako hi- katero je to romanje organizi-tro, da sem mislil, da se kolesa komaj dotikajo tal. V Frank, Ohio, smo prišli če- , v trt ure čez 10 in je bilo tam že d^nopastirslc0 nekaj avtomobilov. Ko izstopimo, vidimo, da prihajata dva velika avtobusa polna romarjev, za njima pa še več osebnih av- tomobilov. Mi smo se tega razveselili in jih počakali. Ko so prišli na mesto, so začeli izstopati in smo -videli, da je med drugimi romarji tudi voditelj romanja č. g. Jožef Falež, kaplan od Sv. Vida. Bilo je tako lepo, da lepšega si ne moremo misliti. Po tako slabem vremenu je sijalo v tako sveži zrak toplo jutranje sonce, pred seboj pa smo imeli toliko prija teljev in smo se vsi ginjeni med seboj pozdravljali. Kmalu je potekel čas in zvonovi so nas povabili v cerkev. Ko smo zasedli klopi, se je oglasila s kora melodija pesmi. “Lepa si Roža Marija”, na kar smo jo tudi lepo in glasno zapeli. Po pesmi sta prišla na svoja mesta pisatelj g. Karel Mavser in g. Melaher. Takoj za njima so pristopili k altar ju naš duhovnik in strežnika. Duhovnik nas je pred sv. mašo prijazno opozoril, da naj lepo in spoštljivo sodelujemo pri sv. maši in se tudi Bogu zahvalimo za krasno Vreme. Med sv. mašo je bila lepa pridiga. Najbolj sem se zapomnil to, ker je govornik rekel, da nekateri pravijo, da vera peša in je nadaljeval, da to ni res, da bi pešala, ampak je taka, kakor je bila, kakršna je sedaj, bo ostala tudi za naprej. Kakšna je za nas, je pa odvisno od nas samih. Molitve in odgovori med sv. mašo so bili razločni in zelo po-ivalno je bilo tudi ljudsko petje. Ker je veliko romarjev pristopilo k sv. obhajilu, je pomagal obhajati tudi tamkajšnji duhovnik. .Ko je sv. maša minila, bilo ravno poldne, zato smo peli še Angelovo češčenje. Iz cerkve smo šli potem takoj k kosilu. Po kosilu je bilo nekaj časa za razgovor s prijatelji. Jaz sem bil še posebno vesel, ker sem lahko osebno častital profesorju g. Janezu Severju za njegov 70. rojstni dan. Prepričan sem, da mu za ta jubilej želi vse najboljše mnogo bralcev Ameriške Domovine, v katero je on veliko lepega napisal. Kar hitro je potekel čas razgovorov in ob dveh smo se zbra- ralo. Nadalje se zahvaljujemo č. g. Faležu, kateri se je tako potrudil in je odlično izvršil dolžnost. Lepo se zahvaljujemo tudi g. Rudiju Knezu za igranje na orglah in lepo spremljavo pri ljudskem petju. Vsem za vse želimo, da bi jim ljubi Bog plačal. Za sklep naj povem še tistim bralcem Ameriške Domovine, kateri še niso bili tam, da je ta božjepotna cerkev ng samotnem kraju, kjer ni okoli nobenih hiš. V cerkvi na vsaki strani glavnega altarja, na katerem je kip Žalostne Matere Božje, ki ima v naročju mrtvo truplo svojega Sina visi več birgel, kar pomeni, da so se zgodili tam. čudeži. Blizu cerkve so postavili zadnji čas še eno svetišče za poletni čas. Cerkev, ki je že starejša, in drage kapele križevega pota dokazujejo neomajno vero in veliko darežljivost naših prednikov. Zaključujem v trdnem upanju, da se bomo drugo leto zopet videli tam ali pa na kakem drugem svetem kraju. Najlepši pozdrav vsem sotrud-nikom in bralcem Ameriške Domovine. Vincenc Povirk Ob svežem grobu prijatelja CLEVELAND, O. — Žalostno so peli zvonovi v stolpu cerkve sv. Lovrenca, ko smo spremljali k zadnjemu počitku spoštovanega in zaslužnega pionirja Florjana Cesarja, katerega blago srce se je ustavilo za vedno. Tisti, ki ste Florijana osebno poznali, veste, kako dober človek je bil, koliko dobrega je storil, kako vestno in požrtvovalno je deloval pri raznih društvih v slovensko narodno in katoliško korist. Ko smo pred petdesetimi leti ustanovili pri fari sv. Lovrenca društvo Sv. Imena je bil on prvi in dolgoletni tajnik društva. Veliko je storil za njegov razcvit in napredek. Jezus, katerega ime je tako vneto častil, mu bo sedaj gotovo bogat plačnik. Ko smo bili leta 1923 pri Slovenskem narodnem domu na 80 vinograd, nebeškega raja. In počivaj mirno na clevelandski Kalvariji! Žalujočim sorodnikom pa izrekam moje globoko sožalje. Jakob Resnik Slovenski učni zavod v Rimu - Slovenim CLEVELAND, O. — Kakor je bilo že večkrat sporočeno, je zadeva okrog Slovenskega študijskega zavoda v Rimu zdaj že tako daleč napredovala, da je kupljeno zemljišče za bodočo novo zgradbo; narejeni so gradbeni načrti, oblastveno gradbeno dovoljenje je že dano. Torej je vsa zadeva zrela za uresničitev. V Rimu obstoja odbor za gradnjo, ki bo organiziral delo, treba je torej samo še zbrati denarna sredstva. Predračun za u-resničenje tega načrta izkazuje vsoto $200,000. Lepa vsota, ki pa ne sme nikogar prestrašiti, če pomislimo, da je Jo v interesu vseh slovenskih katoličanov doma in v zdomstvu. Kako bomo torej prišli do potrebnih denarnih sredstev? “Zveza slovenskih duhovnikov v Ameriki in Kanadi”, ki je zborovala v Lemontu julija meseca letos, je sklenila, da naj se v vseh slovenskih naselbinah po Ameriki in Kanadi ustanovi krajevne odbore, da bodo organizirali nabiralno akcijo v ta namen. V Clevelandu, kjer je naj večja slovenska naselbina, naj bo sedež centralnega odbora, ki bo vse to delo vodil in kamor n^ij bi se stekala nabrana sredstva ter odpošiljala v Rim. V Clevelandu bo v kratkem sklican ustanovni občni zbor centralnega odbora in bo potem osnovana osrednja pisarna, ki bo vodila vse zadevne posle. Kakor je znano, so slovenski škofje sporazumno z Zvezo slovenskih duhovnikov v Ameriki in Kanadi imenovali za vodstvo tega velikega in važnega dela g. monsignorja Baznika, župnika pri Svetem Vidu v Clevelandu. Monsignor Baznik je v svojem župnišču .dal na razpolago prostor za poslovanje osrednje pisarne, ter to opremil s potrebnim inventarjem. Najeta bo posebna delovna moč, ki bo vodila vse osrednje posle. Po zamisli naših škofov naj bi duhovniki pritegnili k temu velikemu delu čimveč naših katoliških laikov, ri so v duhu koncila pozvani k takim akcijam. Krajevne odbore naj bi kot desna roka duhovniku sestavljali laiki. Prepričani smo, da se bodo naši najbolj sposobni laiki z vnemo lotili tega važnega dela za vzgojo duhovniškega naraščaja v središču krščanstva. Od tam so od nekdaj prihajali najboljši in najvnetejši delavci v Božji tako za misijonstvo, Ni dvoma, da je delo za uresničitev te ideje katoliška akcija v najboljšem pomenu te besede. Na delo torej, za veliko božjo stvar, ki bo v bodoče, kakor upamo, rodila dobre sadove širjenja in poglabljanja vere med slovenskim ljudstvom! Ustanovni občni zbor za Cleveland bo v župnišču sv. Vida na Glass Ave. v četrtek, 26. oktobra, ob pol osmih zvečer. Povabljeni so vsi katoliški laiki, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej akciji. Rev. J. Falež Velika feilfursia priredite!? v Sfiieagi CHICAGO, ILL. — Prireditev pripravlja mesto Chicago, ki sr-čpo želi, da sodelujejo različne narodnosti po skupinah. Zelo zaželjeni smo Slovenci, ki znamo vse napraviti tako domače, nepresiljeno in prisrčno. Uradno ime za prireditev je: HOLIDAY FOLK FAIR — NAVY PIER V soboto, 21; in v nedeljo, 22. oktobra 1967. Čas: od 11. ure dopoldne do 9. ure zvečer oba dneva. SPORED, ali vsebina prireditve: 1. Ves čas bo imel razstavljene svoje izdelke umetnosti naš slovenski akademski slikar in kipar FRANCE GORŠE in sicer bo razstavil svoje bakroreze. Gorše zadnja leta na debelo posega s svojimi umetninami v ameriško javnost in nosi naše slovensko ime po novem svetu. Chikaški in okoliški Slovenci si moramo v prvi vrsti razstavo o-gledati. 2. Gospa Metoda dr. Fischin-gerjeva pa pripravlja razstavo naših slovenskih narodnih u-metniških izdelkov. Predvsem bo na sporedu razstave KROPA in RIBNICA. Ves čas razstave bo delovala tudi slovenska kuhinja s pristno slovenskim okusom. Tudi ku-kinjo vodi gospa Fischingerjeva. Tudi čikaškemu županu bomo postregli s kranjskimi klobasami in s slovensko potico. Opomba: Obiskovalci, ki imate narodne noše, pridite na razstavo gotovo v narodnih nošah. Razdeljene bodo nagrade za narodne noše. $100.00 bo lahko dobil izbrani. Slovenska prireditev je pod pokroviteljstvom fare sv. Štefana in čisti dobiček bo razdeljen na polovico za Baragovo in Slomškovo proglasitev blaženim. Že zato mora biti obisk številen. Posebna privlačnost: V soboto popoldne ob treh nastopijo na odru Navy Pier plesalci slovenskega RADIO-KLUBA. Slovenci vabljeni! Pokažimo, da držimo skupaj. Pa bodimo hvaležni prirediteljem. P. Odilo OEM Levi 7 0 1795 Sove 7 0 1789 Veverice 5 2 1836 Cigani 5 2 1726 Grabnarji 2 5 1785 Komarji 2 5 1656 Polži 0 7 1793 Olimpija 0 7 1709 Planšarji 0 7 1697 Lovci 0 7 1680 Neimenovani 0 7 1478 Frank Rožič je vodil svoje “Živali” z 207 igro in 574 serijo v zmago nad “Planšarji”. Marinka Mrva se je odrezala s 199 igro in 451 serijo, kar je pripomoglo “Racam”, da so potun-kale “Neimenovane”. Margit Grajžel s 450 serijo in Marjetka Švajger s 436 serijo sta vodili “Veverice” nad “Grabnarji in “Sove” nad “Olimpijo”. Na svidenje v nedeljo in veliko uspeha vsem, naslednjo nedeljo tudi “Levom”! Član SŠK ^rrw o en' cesti v težkih časih, ko smo se kakor tudi za delo med posa-borili za obstoj, je pokojni Flo- meznimi katoliškimi narodi. Tu-rijan prevzel tajništvo SND. U- di slovenska Cerkev stavi v la-pravičeno lahko na tem mestu stni učni zavod v središču kr-zapišem, da je bil on eden naj- ščanstva velike in lepe nade. Kegljaški Sli CLEVELAND, O. — Grmenje, ki ga je bilo slišati preteklo nedeljo zvečer, niso bile demonstracije za mir, marveč je SŠK z navdušenjem pričel svojo četrto kegljaško sezono. Kegljanje bo trajalo 16 nedelj. Imamo 14 skupin po štiri kegljače. Pravila so ista kot lani: vsaka dobljena igra 2 točki, za večino podrtih kegljev cela serije 1 točka. Kegljamo predvsem za razvedrilo, zato bo kaka nedelja odpadla, če pojdemo na izlet, smučanje ali kako drugo prireditev. Ob zaključku kegljanja bomo i-meli slavnostno večerjo z razdelitvijo pokalov za tiste, kateri so “znali” ali pa imeli “srečo’1 podreti večje število kegljev. Rezultat prve nedelje. Prva številka pomeni dobljene igre, druga izgubljene igre, tretja skupno število: Živali 7 0 1933 Race 7 0 1802 Purmani 7 0 1800 Tabor se zahvaf|]i|@ CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih protikomunističnih borcev Tabor v Clevelandu je priredilo jesensko zabavo 7. oktobra 1967 zvečer v Slov. ’ -.tu na Holmes Ave. Tem potom se zahval vsem kuharicam, ki so 1 vile tako okusno večerjo, dekletom, ki so serviral jo, vsem točilcem pije pri “bari” so bili resn večer zelo zaposleni. T so pripravili dobitek, tikee in vstopnice, sploh vsem, ki so na kateri koli način pomagali do tako lepega uspeha. Zahvala gre tudi orkestru Veseli Slovenci”, radioodaji WXEN-FM, katera je že par tednov pred zabavo vabila slovensko javnost na ta večer. Hvala tudi Ameriški Domovini, katera je tiskala članke, katere so pošiljali naši sodelavci. Naj večja zahvala gre slovenski javnosti, katera se je v tako lepem številu odzvala vabilom, ter s svojim obiskom pripomogla do tako lepega uspeha. V imenu odbora DSPB Tabor, kakor tudi v imenu domobranskih invalidov in sirot, ki bodo podpore deležni, vsem BOG PLAČAJ! Odbor. Upokojencem ¥ Mmbmm CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev v NeW-burgu ima v sredo, 25. oktobra, ob dveh popoldne sejo v SND na Maple Heights. Vsi člani, ki imajo prodane listke, so prošenh da prinesejo denar za nje. Tistn ki listkov še niso vzeli, naj Pri' dejo ponje, ker čas je kratek-Imamo še veliko listkov, ki jik člani niso vzeli. Pridite na sej0 in vzemite jih! Potrudimo se in imeli bom0 uspeh. V slogi je moč! Naša pr|' reditev 11. novembra na Marti' novo soboto v SND na E. 80 St-bo vesela in prijetna. Igral b° Zabkov orkester. Za vstopnice kličite tajnic0 524-7724 ali pa 587-4230 (Mrs' Pugely). Pozdrav in — na svidenje! A. Stokar, taj- IZ NAŠIH VRST HARRISBURG, Pa. — Cenj°' no uredništvo! Pošiljam Y01^ ček za obnovo celoletne nar0 čnine za Vaš list, katerega redn0 prejemam in sem tudi zelo * dovoljna z njim. Kako ne bi hJ ; saj mi vedno prinaša Vi splošnih novic ter drugega P1 čnega čtiva. Priporočam ga vsaki sl°ve^ ski družini, Vam pa želim go uspeha in ostajam Vaša zVe sta naročnica. Z najlepšimi pozdravi! Mary Matk°vl elik° oU' I*cced BtaQI Thoniis % for tli« in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovsiice ▼ Wisconsin« ■