TRST, sreda 30. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 103 (3918) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638. 93.808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 8. II. nad. — TELEFON 93-801 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno1000 1 v*.7'338 ~ Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun. *a oz "•k1® v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljub jam -s. -- Naser začel včeraj v Moskvi razgovore z voditelji ZSSR V Rimu so včeraj podpisali sporazum o likvidaciji spora med Egiptom in bivšo družbo za Sueški prekop - ZDA bodo danes deblokirale egiptovsko imetje in začele spet izvajati program o gospodarski pomoči bltt^VA, 29. — Predsednik Združene arabske repu-v u ^aser Je prišel danes na osemnajstdnevni obisk vjehcif^0' Prispe Je z letalom «TU-104», ki ga je so-bi2? v^aer se ie v svojem odgn. 1 •- z.ah valil za razumevanje, le 'a ^ pokazala do ZAR. la dodal: «Prepričan sem, Prijateljstvo med na-olf-^^rodi ter moj obisk .naše medsebojno ra-it ank* in razširila področij^- “blovanja med SZ in - ®no arabsko republiko.:) t»Vyal je, da se ljudstvo ZAR 'il. Vloge, ki jo mora ime-• ambt> svobode, za bla-kof|ftU' za ohranitev miru v ',se?a človeštva. v'l je Hruščev predsta-l*’ ka(Ser^u inženirja Tupole-V*hl mu se ie Naser za-1 lei-,Za »izvrstno potovanje« 'zdaig? m TU-104, ki ga je »at0 , Tapolev. Naser se je Peljaj *Vojim spremstvom odit v v mesto Med potjo ga a množica navdušeno p^iala. Protokolarni obisk je Pol ^ ^iDravil pri Vorošilova \ p*6 2attm pa prj Hrušče-(abi0 neie si je ogledal to-'»tjo-, avtomobilov «Likašev». Vta»v je priredil zvečer Nm na čast egiptovskim H ilt' Jutri pa se bodo za- ®ein»a razgovori. Mit U'ovsk' list «A1 Akbar« rvezt z Naserjevim oli-v Moskvi med drugim: °»i*k ®nnik Naser prihaja na Ntoft, Mezelo, ki je bila poti^ ,a ob naši strani v času cVmi1 s. katero nas vežejo I' kai,„ k' in kulturni odrio-r tudi številni enaki ai j (j na mednarodni polo-Ni vn? borbo proti neva..--v b0 ]S■lne•), List dodaja, da i^skii>!?ser razgovarjal s so- voditelji o medna-l.iij^-boložaju, o konferen-o ukinitvi jedr- a bo ° UiKinuvi je u r- Usov, o prepovedi g orožja, o razorožit-t,No,;narodni napetosti in 'j- aJU na Srednjem vzho- 't, 'fski J Javil r?dio Je Pozno zve- kfi ‘adnui. mlnlster za Po L zadeve AH Sa-iw azgovoru, ki ga je danes popoldne s if? 6r' izjavil: «Na ksvo-n,v. in 51 Sestanku sta tlru-Vndiala Predsednik Naser iz-N^^anji^Riede o nekaterih hi fazen, sPlošnega značaja.)) t ^atii I?ru So bili navzoči list ‘delegacije ZAR. ""»i^nik iiaab>> pa p^e' !'viitskeg« Naser je v ocen *JUd»tva ogromna Vlt,°d' V V obema državama. % arav^? Pozdravlja Zdru-V.Ustar, republiko. «ka-S !• 2^‘tev je okrepila V e„,n,arOflno osvobodi-Vjo ‘dnjem vzhodu in r.^! . Načrte imperialt- hberalni list «News *‘Uft(H*J>0uda|rja potrebo Si ^uan - odnosov med btiine bi s'4° in ZAR, zato % »a * Pridobila vseh arnkajšnjem pod- 29. » Danes so v Ri-sporazum med ?a .s,,„deln‘čarji bivše V^O. *o , ®*ki prekop. Spo- 'I P^**tanlr Plsal‘ v PalaS-I Vjdred-. ,! V predsedo-Win n'k Mednairod- 1 P,V Z i’lam Ulil. Za VNj 'SM. n*teli družbe Geo.- Rop0fjPt°vske delega ldn« n« tiskovni konferenci sporočil, da znaša čisti znesek, ki ga bo Egipt plačal delničarjem, 28.300.000 egiptovskih šterlingov. Od teh je bilo 5.300.000 že plačanih v obliki pristojbine za plovbo po Sueškem prekopu na blokirane račune v tujini. Saido 23 milijonov se bo plačal v francoskih frankih ali pa v angleških šterlingih v šestih letnih obrokih. V primeru, da bi Velika Britanija deblokirala še drug: egiptovski račun, ki izkazuje saldo približno .30 milijonov šterlingov, bo Egipt plačal še prej 8 milijonov šterlingov, t. j. približno dva obroka. Obe strani se bosta se-stali 17. maja v Kairu, da odločita podrobnosti za izvajanje sporazuma. Emary je dejal, da se na dolgovani znesek ne bodo plačevale obresti, bivša družba za Sueški prekop pa bo morala še dalje plačevati pokojnine svojim bivšim funkcionarjem v tujini. Egipt je že začel plačevati penzije bivšim egiptovskim ali tujim uradnikom pri tej družbi, ki živijo v Egiptu. Dr. El Emary bo odpotoval pojutrišnjem v Bonn. kjer se bo pridružil delegaciji, ki jo vodi minister za gospodarstvo Združene arabske republike Kasuni. Delegacija bo v kratkem začela gospodarska poga- janja z Zahc-dno Nemčijo. V Kairu je medtem egiptovski finančni minister sporočil, da je bil uradno obveščen, da nameravajo ZDA jutri deblokirati egiptovske pologe v dolarjih in tudi takoj nadaljevati izvajanje programa za pomoč Egiptu. Leta 1956, ko je Egipt nacionaliziral Sueški prekop, je ameriška vlada blokirala okoli 30 milijonov dolarjev egiotovskega imetja in prekinila izvajanja programa o gospodarski pomoči: PEKING, 29. — V Peking je dopotovala jugoslovanska univerzitetna delegacija, ki jo sestavljajo med drugim tudi rektor sarajevske univerze in profesor ljubljanske univerze Maks Snuderl. Delegacija bo ostala na Kitajskem tri tedne. Nehru želi odstopiti NOVI DELHI, 29. — Ministrski predsednik Nehru je danes na sestanku kongresne stranke sporočil, da je predlagal predsedniku republike svojo ostavko s položaja ministrskega predsednika. Vprašal je vodstvo stranke za mnenje preden se dokončno odloči. Izjavil je, da potrebuje nekaj časa, v katerem bo lahko prost «dnevnih bremen« ter bo lahko ((privaten indijski državljan in ne ministrski predsednik«. Dodal je, da se želi primerno pripraviti na naloge, ki jih bo moral v prihodnosti izpolniti. »Čutim, da bi biLa ta priprava olajšana, je dejal, če bi bil daleč od središča delovanja in od odgovornosti«. Nehru je predsednik vlade od leta 1947, ko se je Indijski polotok razdelil na Pakistan in Indijo. Rojen je leta 1889. Tajnik kongresne stranke Algurai Sasti je sporočil, da bo imela stranka poseben sestanek, da prouči Nehrujev predlog za ostavko. lUlllllllllllllllIllllltllOlltlllllllllllllllllllHMHHmMlllllllinillllllllllllllllilllllUHIlUniUMIIHIIimmiHlIlllllllUIIIIIIIIIIIIIIUIIIinmiMMIIHHIUIIIIIIMIIIIIIIIHIMIIIIHinilllliUIIUIIIIMIIIIIIIIIMU Priprave za prvomajs Ponovna zaostritev med KD in PLI Liberalni poslanec tožil demokristjanski «11 Popolo», ki je trdil, da bodo liberalci delili po tisoč lir svojim poslušalcem - Longo o odnosih s PSI (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Za prvomajsko proslavo so vse sindikalne organizacije objavile svoje prvomajske proglase. Govori, ki jih pripravljajo govorniki za zborovanja levičarskega sindikata CGlL bodo obravnavali deset točk, ki jih je določilo vod- stvo CGIL in ki predstavljajo osnovo politike tega naj večjega in najnaprednejšega delavskega sindikata v Italiji, kar pomeni hkrati prispevek, ki ga namerava dati sindikalna organizacija k volilnemu uspehu delavskih strank. Te točke obravnavajo: zahtevo aktivne obrambe miru v svetu, zahtevo po zvišanju plač, boljšo razdelitev proizvodov, ustanovitev zdravstvene službe v vsej državi, upravičene razloge za odpuste, demokratične in nepristranske kriterije pri namestitvah, razširitev agrarne reforme, učinkovit poseg države v gospodarski razvoj Juga, splošno reformo šolstva, razširitev gospodarskih izmenjav z vsemi državami, priznanje funkcij sindikata in prenehanje diskriminacij. Največja zborovanja bodo v Rimu in Milanu. V Milanu bo govoril generalni tajnik CGIL Agostino Novella, v Rimu pa njegov pomočnik Fer-r.ando Santi. V vsej sindikalni organizaciji CGIL bo prvi maj hkrati dan za nabiranje novih članov. Številne organizacije so sklenile, da bodo podvojile svoje članstvo. Danes je v Pisi govoril na volilnem zborovanju Luigi Longo. Dotaknil se je odnosov med KPI in PSI ter dejal: «Mi in socialisti se moramo sporazumeti glede stvari, ki morajo biti hitro opravljene: 1. obramba miiru, t. j. politika pomiritve, ki odklanja atomske rampe in ki zahteva atomsko razorožitev, 2. obramba dela s povečano izmenjavo z vsemi deželami ter prekinitev izvajanja sporazuma o skupnem evropskem tržišču, in 3. politika polne zaposlitve ter razvoj produktivnosti s pomočjo državne industrije in izvedba reforme državne ureditve. Glede vseh teh vprašanj so in se lahko najdejo med nami in socialisti analogna stališča razen glede skupnega evropskega tržišča. Nenni pravi, še vedno da je PSI storila prav, ko se ni uprla skupnemu evropskemu tržišču in je pustila, da ta sporazum obsodimo samo mi komunisti. Toda Nenni pravi hkrati, da nima zaupanja v politične ;n buržoazne sile ki ta eksperiment izvajajo. Toda ne more se ločiti vodstvo od prirod? skupnega evropskega tržišča. Sredstvo skupnega tržišča so prikrojili političnim in gospodarskim koristim monopolističnih skupin, ki ga vodijo. Prav gotovo se mi komunisti r.e bomo uprli širšim in trl-nejšim gospodarskim enotam. Toda SET omejuje svoj delokrog samo na šest držav, ki jih izolira od ostalega sveta zlasti pa od socialističnega. Zaradi tega ne veča možnost: IIIIHIIHIimilllimillMIHHIIIIIIIIIIHIIIIHIHHIIIIlIltllllMinmmilllllllHIlimilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Konferenca v Tangerju Za federacijo treh severnoafriških držav Poziv državam, ki pomagajo Franciji v alžirski vojni, naj to pomoč prekinejo TANGER, 29. — Z razpravo o tretji točki dnevnega reda na konferenci za zvezo a-rabskega Magreba, je konferenca v Tangerju zadela v najbolj bistveno vprašanje. Razpravljalo se je namreč o zvezi arabskega Magreba, o potrebi te zveze, o njenih možnih oblikah in o njeni prehodni fazi. Konferenca se bo mogoče končala ta večer ali to noč, zaključna javna seja pa bi bila jutri zjutraj. Delegati na konferenci so zelo delavni in danes so prekinili sejo kmalu po eni uri le za dvajset minut in so kar na mestu na hitro pokosili. Iz pooblaščenih virov se je izvedelo, da je konferenca priporočila, naj se ustanovi federacija treh severnoafriških držav s skupnim parlamentom in naj se sestavi neodvisna alžirska vlada. Ta vlada bi nastala v okviru severnoafriške enotnosti in sestaviti bi jo morala fronta narodne osvoboditve v popolnem soglasju z Marokom in Tunizijo. Konferenca je baje sklenila, da naslovi nujen in slovesen poziv na države, ki sedaj pomagajo Franciji v alžirski vojni, naj takoj prekinejo to pomoč. Nadalje je baje konferenca sklenila zahtevati takojšen umik francoskih sil iz Tunizije in Maroka ter slovesno potrditi, da je narodnoosvobodilna fronta edini pravi predstavnik alžirskega naroda. Maroški zunanji minister Ba-lafrej je dejal da je bilo Libiji poslano vabilo, naj na konferenco pošlje svojega predstavnika. Ce ta ni prišel, je to pripisati samo dejstvu, da je vabilo prispelo prekasno. Nov neuspeh z «Vanguardom» CAPE CANAVERAL, 29. — Nov poizkus z izstrelitvijo satelita ((Vanguard«, ki so ga napravili sinoči, (danes zjutraj ob 3.53 po srednjeevropskem času), ni imeli uspeha in del ra k.'te s satelitom je padel v ocean približno 1500 milj daleč od oporišča Cape Canaveral. Obrambni departma Je objavil uradno poročilo, ki to potrjuje m piavi. da ni nobene možnosti, da bi raketo rešili. Poročilo pravi dalje, da bodo kljub neuspehu ((dobljene informacije zelr koristne za prihodnje poizkuse v okviru mednarodnega geofizikalnega leta«. Baje je raketa dosegla višino 300 mi.j. Toda gorivo V tretji stopnji rakete se ni vnelo. Ravnatelj načrta »Vanguard« prof. Hagen je na tiskovni konferenci izjavil, da bo mornarica nadaljevala čez nekaj tednov svoj program in da bo izstrelili podoben satelit, kakršnega so včeraj brezuspešno izstrelili. razvoja in mednarodne izmenjave za naše gospodarstvo. «Mi že čutimo posledice v tem smislu, je dalje rekel Longo. Sam Nenni mora priznati, da so perspektive SET vse prej kot ugodne: zakaj se ne pridruži našim predlogom glede prekmitve izvajanja sporazuma SET? Mi ne predlagamo naj se mednarodni ugovori raztržeio. mi predlagamo samo, naj se trenutno prekine izvajanje. Ta zahteva ni prevratna in nezakonita. Saj vendar iz svojih egoističnih vzrokov nekatere tuje in italijanske monopolistične skupine zahtevajo odložitev izvajanja določenih členov pogodbe. Ce je torej zakonito zahtevati izvajanje posameznih določb, zakaj ne bi bilo zakonito zadevati, naj se odloži izvajanje celotne pogodbe« Kot vidimo, je Longo omejil spor med PSI in KPI samo na vprašanje skupnega evropskega tržišča. Tako je polemika v okviru levice v precejšnji meri izgubila začetno ostrino. Ne more pa se nekaj podobnega trditi glede polemike med demokristjani in liberalci, o katerih srno včeraj poročali, da se je polegla z govorom bivšega liberalnega zunanjega ministra Martina. Danes je namreč de-mokristjansk; «Popolo» objavil članek z naslovom: ((Tisoč lir za poslušanje liberarlnegu kandidulun. V članku se obtožuje poslanec PLI Aldo Boz-zi, da je napovedal za 28. maja nekje pri Formii volilno zborovanje, po katerem da bo razdeljeval darove otrokom, odraslim pa, ki ga bodo prišlj poslušat — vsakemu po tisoč lir. «Evo — piše «Popolo» — že so pripravljeni šopi čekov v «Cassa di Risparmio« v Rimu — za razdeljevanje«. V članku se dalje trdi, da so take čeke liberalci razdelili v Formii, Min-turnu, Ausonii, v Selva Cava, v Castel Forte, v Grumuovu in v Spignu. Članek je opremljen tudi s slikami in navaja, da so nekoč, ko še ni bila volilna pravica splošna, stari liberalci za vsak glas darovali volivcu — čeprav v dveh obrokih — par čevljev. Danes, pravi list, smo torej priča precejšnji dekadenci te tradicije, ker za tisoč lir ne moreš kupiti niti para opankov! Končno se list vprašuje, odkod tako velike vsote denarja. Seveda poslanec Bozzi ni mogel molčati. Ze sinoči se je izvedelo, da je naročil dvema odvetnikoma, naj vložita proti odgovornemu uredniku demokristjanskega «11 popo-lo» tožbo ter ponudil dokaz resnice. Vse kaže torej, da se bo v prihodnjih tednih nasprotje med liberalci in demokristjani še bolj zaostrilo in da je bil Martinov pomirjevalni govor predvčerajšnjim samo izjema, za katero pravijo, da priča o neslogi v liberalnem vodstvu. To pa je danes Martino v posebnem brzojavu Malagodiju zanikal in poudaril potrebo, da se na demokristjanske napade odgovarja. Toda tudi ti napadi vladne stranke niso enaki pri govornikih vseh njenih struj. Andreotti se v nekem rimskem zborovanju danes sploh ni spuščal v polemiko z liberalci. V Perugi je danes govoril Saragat, ki je ponovil pro- SZ zavrača nadzorstvo nad Arktiko in ponavlja svoje prejšnje zahteve Izjave Gromika v Moskvi in Soboljeva v New Yorku - Hammarskjoeld podpira ameriški predlog - Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v petek MOSKVA, 29. — Medtem ko se je v New Yorfcu začela razprava v Varnostnem svetu v zvezi z ameriškim predlogom za nadzorstvo nad arktičnim področjem, je v Moskvi Gromiko sklical tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da Sovjetska zveza zavrača ta ameriški predlog. V New Yorku pa je so- parazitstvu v gospodarskem življenju, socialna smer v gospodarski politiki, modernizacija in decentralizacija državne uprave, rešitev davčnega vprašanja, obramba državnega šolstva. Glede zunanje politike sta oba governtka poudarila svojo zvestobo »idealom atlantizma in evropeiz-ma». A. P. PIcvenovc težake ... PARIZ, 29, — Pleven je danes naletel na prve prave težave. Gre namreč za sestavo vladnega programa ki naj bi bil sprejemljiv za skupino desnega centra zmernih in za socialiste, Znar.o je namreč, da zahte-jo zmerni nepopustljivo politiko v Alžiru in Pleven jim je obljubil, da bo dal hermetično zapreti alžirske meje. Toda taki ukrepi mnogo stanejo. Po računih večernega tiska bi morala vlada najti od 60 do 80 milijard frankov dodatnih vojaških kreditov. Po štirinajstih dneh krize se za Plevena začenja sedaj druga faza. Izdelati mora vladni program, pri čemer prihajajo spet v ospredje gospodarska in finančna vpraša n ja. Trgovinska bilanca Francije je še vedno nezadovoljiva. Rezerve ’ dolarjev se manjšajo z večjo naglico, kakor so predvidevali. Danes se je Pleven razgovarjal s Pineaujem, ki bo zastopal Francijo prihodnji teden na sestanku zunanjih ministrov NATO v Kopenhagnu. Razgovarjal se je tudi s finančnim ministrom Pflimli-nom ter z ministrom za delo in za socialne zadeve. Sprejel je tudi sindikalne predstavnike ter predstavnike indu-strijcev. Jutri bo Pleven prekinil posvetovanja in jih bo nadaljeval v četrtek ko bo sprejel MoLleta, Pinaya in Duehe-ta. Kakor je znano, pa se bodo socialisti odločili ali naj sodelujejo v vladi, šele v soboto ali v nedeljo. Ce Pleveij ne b: uspel predvsem zaradi odklonitve socialistov, se bo Coty verjetno obrnil na Mol-leta. «»------- Ujet morilec Marie Celano MILAN, 29. — Po 72 urah od zločina je milanski policiji uspelo ujeti Vincenža Pana-rellija, ki je v soboto zjutraj umoril 24-letno Mario Celano v njenem stanovanju. Policija je zasliševala mlajšega brata Miehela in bratranca Maria Rubina, ki je tudi stanoval pri družini Celano. Ko je bratranec omenil, da je v petek popoldne obiskal družino Celano neki «Giuseppe», doma tudi nekje z juga kot Mario in družina Celano, je to policijo spravilo na dobro sled. Ro obširnem poizvedovanju ji je uspelo ugotoviti, da bi «Giuseppe» lahko bil Vin-cenzo Panarelli. Se vedno pa ni bilo prav lahko najti, kje stanuje. Toda danes zgodaj zjutraj so ga agenti obkolili in prepeljali na policijo. Zaslišanje je trajalo od 6. do 9. ure. Panarelli se je pod težo dokazov vdal, zlasti še vjetski predstavnik Soboljev nekaj pred začetkom seje Varnostnega sveta pred-lc»žil resolucijo, ki pravi, da se «Varnostni svet zaveda nujnosti naglih ukrepov za preprečitev nevarnosti jedrske vojne in za olajšanje mednarodnega pomirjenja, jemlje z zadovoljstvom na znanje, da so se začeli med prizadetimi državami pripravljalni razgovori za sklicanje konference na najvišji stopnji za obravnavanje raznih nujnih vprašanj«. Med temi vprašanji je sprejem ukrepov za preprečitev nevarnosti nenadnega napada. Resolucija izreka tudi upanje, da se bo konferenca na najvišji stopnji lahko čimprej sklicala. Zatem ponavlja resolucija vsebino sovjetske resolucije, ki je bila predložena prejšnji teden in ki poziva ZDA, naj prenehajo pošiljati svoja letala z vodikovimi bombami proti sovjetskim mejam. Ameriška resolucija pa zahteva, naj Varnostni svet skliče pet držav razorožitvenega pododbora in poleg njih še Dansko, Norveško ter po možnosti tudi Finsko in Švedsko, da se sporazumejo o tehničnih ukrepih za načrt nadzorstva nad arktičnim področjem. Na tiskovni konferenci je Gromiko ponovno obsodil polete ameriških letal z vodikovimi bombami proti sovjetskim mejam. Dejal je, da so ta dejanja pripeljala človeštvo do roba atomske vojne, in sovjetska vlada ponovno opozarja ZDA na veliko odgovornost, ki jo s tem prevzemajo. Izrekel pa je upanje, da bo ameriška vlada v interesu miru prekinila te polete. «V ZDA, je nadaljeval Gromiko, rajši molčijo o tem. kaj bi se zgodilo, če bi sovjetsko letalstvo delalo to, kar dela sedaj ameriško letalstvo, in če bi v odgovor na polete ameriških bombnikov proti sovjetskim mejam sovjetski bombniki leteli proti ameriškim mejam. V sedanjih pogojih bi taka sovjetska pobuda bila naravna.« Gromiko je tudi izjavil, da obsoja ravnanje angleške vlade, ki je včeraj povzročila eksplozijo vodikove bombe na Pacifiku. S tem v zvezi ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega časnikarja, ali se zaradi angleškega jedrskega poizkusa Sovjetska zveza ne čuti več vezana na svoj prejšnji sklep o prekinitvi poizkusov. V zvezi z ameriškim predlogom za nadzorstvo nad arktičnim področjem je Gromiko izjavil, da nad tem področjem letijo samo ameriška letala in da nobena država ne ogroža ameriških meja. Zato je ameriški predlog navaden manever, ker ameriška vlada predlaga ustanovitev nadzorstvenih središč nad, ozemljem drugih držav in ne" nad svojim ozemljem. Gromiko je dalje izjavil, da je ameriški odgovor na sovjetsko zahtevo nepošten. Pripomnil je, da bi bilo prepozno za začetek diplomatskih razgovorov, če bi v teh poletih videli napadalni namen in še huje bi bilo, če bi šlo za rakete. Dalje je Gromiko izjavil, da je res čudno, da prav tisti, ki pošiljajo svoje bombnike na vse kraje sveta, in to edini delajo, trdijo, da je Sovjetska zveza protestirala pri Varnostnem svetu, ker ne želi konference najvišjih. Zatem je Gromiko izjavil, da sovjetska vlada ne vidi v sklicanju konference najvišjih neke vrste blaga za izmenjavo. Predlagala je to konferenco, ker je potrebno nujno rešiti resna mednarodna vprašanja, ki spravljajo v nevarnost svetovni mir. Gromiko je tudi izjavil, da SZ pričakuje, da se bodo vse države, ki jim je na tem, da se prepreči atomska vojna, izrekle za sovjetski poziv. Poudaril je zatem, da SZ lahko ((bliskovito« odgovori na vsak morebitni napad, in je ponovil, da poleti ameriških letal nad arktičnim področjem ogrožajo svetovni mir. Nobena država ne more ostati ob strani, ko gre za ohranitev miru v svetu. Na vprašanja raznih časnikarjev je Gromiko izjavil, da po mnenju sovjetske vlade Ei’senhowerjevi predlogi za sestanek tehnikov, ki naj bi pripravili sistem nadzorstva nad razorožitvijo, ni dobra metoda za rešitev razorožitvenega vprašanja. «Ce to vprašanje ni še rešeno, je dodal Gromiko, je prav zaradi tega, ker ne gre za tehnično, pač pa za politično rešitev. Konferenca tehnikov bi samo odvrnila pozornost svetovnega javnega mnenja od bistva vprašanja.« Današnji seji Varnostnega sveta je predsedoval ameriški delegat Cabot Lodge. Sovjetski delegat Soboljev je vprašal Lodgea, ali meni, da ima pravico predsedovati, ker so ZDA neposredno prizadete pri stvari. Lodge je odgovoril, da se zadeva tiče vseh držav arktičnega področja, oziroma vseh držav sveta, ker gre za vprašanje miru. Pozval je SZ, naj sodeluje z ZDA in z drugimi državami za uvedbo sistema inšpekcij nad arktičnim področjem. Začela se je nato diskusija o ameriški resoluciji. Lodge je obrazložil ameriško stališče in se skliceval na včerajšnje Eisenhowerjevo pismo Hru-ščevu. Sovjetski delegat se je izrekel proti ameriški resoluciji, o kateri je dejal, da ločuje vprašanje nenadnih napadov od razorožitvenega vprašanja in ne izraža prave želje do miru. Ustanovitev področja za inšpekcije na arktičnem področju ne more odpraviti nevarnosti vojne. Švedski delegat se je pridružil ameriški resoluciji in je dodal, da bi morali more- bitni tehnični razgovori slu- danes na Brionih posvetov*- žiti za podlago pri razgovorih o razorožitvi na konferenci najvišjih. Švedska se ni še odločila, ali bi sodelovala pri nadzorstvu nad arktičnim področjem. Na večerni seji je kanadski delegat podprl ameriško resolucijo in je dejal, da je njegova vlada pripravljena dovoliti inšpekcijo nad arktičnim delom kanadskega ozemlja ter dati na razpolago osebje in letala mednarodnemu organizmu, ki bi izvajal inšpekcije. Tudi francoski, angleški in japonski delegat so podprli ameriško resolucijo. Prav tako so podprli ameriško resolucijo tudi panamski, formo-ški in iraški delegat. V debato je posegel tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld, ki je izjavil, da odobrava ameriško pobudo za inšpekcijo nad arktičnim področjem, kakor je odobril sovjetski sklep o ukinitvi jedrskih eksplozij. Hammarskjoeld je izjavil, da je nujno potrebno «napraviti razpoko« v mrtvi točki, na kateri je obtičalo vprašanje razorožitve. Dodal je, da bi ameriški predlog, če bi ga soglasno sprejeli, lahko odprl to razpoko. Na predlog francoskega delegata so nato sejo odložili na pttek. Posvetovanje na Brionih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsednik republike Tito je imel IIIIMMIHIIHIIIIIIII llllllllllll lllllimi lllll III IIIHfflllllll II MMIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllMItllIMMIIIVM Na obisku v Vzhodnem Berlinu nje z jugoslovanskimi veleposlaniki v inozemstvu, ki so se udeležili VII. kongresa ZKJ. Navzoči so bili tudi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, član ;zvršnega sveta Vlado Popovič in predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Aleš Bebler. Ob priliki obletnice osvoboditve nacističnega taborišča v Mathausenu 11. maja bo odkrit spomenik jugoslovanskim žrtvam Pri odkritju spomenika bodo navzoči tudi delegati Zveze borcev Jugoslavije n» čelu s književnikom Velibo-rom Gligoričem. in več preživelih jugoslovanskih internirancev. Generalni tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barbalič, kj je vod'l skupino gospodarstvenikov na obisku držav Južne Amerike, je izjavil danes na tiskovni konferenci, da bi se "jugoslovanski izvoz v južnoameriške države lahko povečal za 10 milijonov dolarjev letno. Jugoslovanski izmenjava z državami Južne Amerike je pokazala v zadnjih letih stagnacijo. Lani je znašal izvoz samo 651 milijonov dinarjev, a uvoz več kot dve milijardi. Skupina gospodarstvenikov je ugotovila ob pri. liki obiska držav Južne Amerike. da bi tamkajšnje tržišče lahko absorbiralo ne samo tradicionalne artikle jugoslovanskega izvoza, temveč tudi veliko število proizvodov čiv ne metalurgije, strojev elek-tro industrije in drugih proizvodov. Mikojan je ponovil tezo o konfederaciji Sovjetska zveza želi mir in jurij^dj8^0 z vsem nemškim narodom BERLIN, 29. — Sovjetski prvi namestnik ministrskega predsednika Mikojan je danes nadaljeval razgovore, ki jih je pričel z vzhodnonemškimi voditelji že včeraj takoj po svojem prihodu v Berlin. Med svojim bivanjem v Berlinu se je udeležil treh javnih manifestacij; sprejema na županstvu, kjer ga je sprejel župan Fritz Ebert, ki je sin prvega predsednika weimar-ske republike, nato sprejema na sedežu vlade ter na »manifestaciji prijateljstva«. Predsednik Grotervohl je podčrtal pomen Mikojanovega obiska, ki poudarja obstoj dveh nemških držav. Prvič se je zgodilo, da je neka visoka sovjetska osebnost zaporedoma obiskala obe nemški prestolnici. Dobro bi bilo, je nadaljeval Grotewohl, če bi vsi odločujoči krogi v Zahodni Nemčiji to upoštevali, kajti do-mišljanje bonnske vlade, da je iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zahodne države sprejele predlog SZ o ločenih razgovorih za konferenco Ta sklep bodo uradno sporočili sovjetskemu zunanjemu ministru gramske točke svoje stranke, ko ?° v. njegovem bivališču za socialist? pa je dejal, da so v polemiki s komunisti preveč popustljivi, kar da ne more prispevati k socialistični združitvi. Republikanci in radikali so danes objavili svoj volilni program na oosebni tiskovni konferenci. Govorila sta Reale m Pannunzio. Program se deli n,v sedem toč g’ borba proti totalitarizmu, borba za laicizem, borba proti privilegijem in našli tudi okoren nož, ki ga je nekoč sam izdelal in s katerim je svojo žrtev večkrat prebodel. BEOGRAD, 29. V Beograd sta danes prispe-1, delegaciji prosvetnih delavcev Madžarske in Poljske. Med dvodnevnim bivanjem v Jugoslaviji si b sta delegaciji ogledali več prosvetnih ustanov v državi. LONDON, 29. — Predstavnik Foreign Officea je nocoj izjavil, da so Velika Britanija, Francija in ZDA sklenile sprejeti sovjetski predlog za nadaljevanje diplomatskih priprav za konferenco najvišjih na podlagi ločenih razgo-voiov med veleposlaniki treh zahodnih držav v Moskvi in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Pripomnil je, da gre za «važno koncesijo« treh držav. »Angleška vlada, je pripomnil predstavnik, je mnenja, da ta način pogajanj ni zadovoljiv, ker pa sovjetska vlada vztraja pri tem, so ga zahodne države sprejele, da pospešijo priprave konference n bj višjih*. V pooblaščenih krogih izjavljajo, da bo vsak izmed treh veleposlanikov ločeno .obravnaval z Gromikom posamezna vprašanja; toda vsak veleposlanik bo nadaljeval diskusijo tam, kjer jo bo njegov kolega prekinil, tako da bo vsak izmed njih lahko načel novo vprašanje. Angleški veleposlanik je v VVashingtonu po današnjem posvetovanju v državnem departmaju izjavil, da so se sporazumeli o končni vsebini odgovora, ki ga bodo poslali v Moskvo. Odgovor morajo še odobriti tri vlade," nakar ga bodo v Moskvi izročili Gro-miku. Intersoc obsoja mučenja v Alžiru LONDON 29. — Vodstvo Socialistične internacionale je razpravljalo danes o sestanku najvišjih in o alžirskem vprašanju. Glede sestanka najv.šjih je posebna komisija proučevala včeraj tri glavne točke Intersoc in predložila sledeči red: Srednji vzhod, prenehanje a-tomskih poizkusov in vprašanje obveznosti v Evropi. Glede prve točke so se kmalu sporazumeli na podiagi mednarodnega jamstva sedanjih meja na Srednjem vzhodu. Gle d? ostalih dveh točk pa so še vedno razlike med francosko socialistično stranko in oritansko laburistično stranko" O alžirskem vprašanju pa so razpravljal) na podlag: poročila. ki ga je januarja predložila posebna anketna • komisija. Podkomisija štirih članov (Belgija, Nemčija in Nizozem. "ka) in tajnik laburistične stranke Morgan Phillips se je sestala včeraj in pripravila dokument, toda ni še znano, sli ga bo vodstvo Intersoc sprejelo. Na sestanku sodelujejo predstavniki desetih socialističnih strank Evrope in Azije. Predseduje Danec Alsing Andersen. Po sestanku se je izvedelo. da je vodstvo odobrilo resolucijo o kolektivni varnost) in o razorožitvi ter načrt izjave glede Alžira Ta načrt bodo izročili skupaj z resolucijo v obliki priporočil glavnemu odboru Intersoc ki se bo sestal v Bruslju okrog 15, junija. V načrtu se v prvi vrsti poudarja, da predstavlja alžirsko vprašanje grožnjo proti miru in mednarodnemu sodelovanju. Intersoc obsoja mučenja, vse terorističen akcije, znstraševani« 111 teji-tanje osebne svobode v Alžiru. Resolucija o kolektivni varnosti pa vsebuje že omenjene tri točke; Za Srednji vzhod predvideva poleg jamstva za meje še gospodarski načrt v okviru OZN. Glede atomskih poizkusov pa se vodstvo soglasno izreka da se poskusi za neko dobo prekinejo kot prvi korak za splošen razoro-žitveni sporazum. Resolucija zahteva, naj zainteresirane države izdelajo čim bolj učinkovit sistem nadzorstva nad prekinitvijo poizkusov Glede tretje točke ni bila dosežena soglasnost ter bo glavnemu odboru predloženo francosko in angleško besedilo. Francosko zagovarja splošen sporazum o nadzorovan; univerzah ni razorožitvi. angleški pa predvideva poskusni načrt nadzorovane razorožitve za klasično in atomsko orožje, kar r.aj bi olajšalo sklenitev splošnega razorožitvenega sporazuma. Vodstvo Intersoc je sprejelo tudi resolucijo proti zatiranju. delavstva v Francovi Španiji. BRUSELJ, 29. — Kralj Bal-dovin je nocoj izdal dekret, s katerim razpušča oba domova parlamenta in določa nove volitve na 1. junija. Zadnje volitve so bile leta 1954. Hladni val v FLRJ BEOGRAD, 29. — Hladni val. ki je včeraj zajel Jugoslavijo še vedno traja. V Sarajevu je bilo danes 21 cm snega. V planinskih krajih Jugoslavije je zapadel nov •neg. samo ona zakonita predstavnica nemškega ljudstva, je šemo nekoristno čenčanje. Mikojan je v odgovoru Grote-vvohlu kakor tudi v drugih izjavah poudaril, da je vlada Sovjetske zveze zadovoljna s sporazumi, ki so bili podpisani z zahodnonemško vlado, kakor tudi s perspektivami, ki so se z njegovim potovanjem v Bonn odprle za razširjenje sporazumov na druga področja. Sovjetska zveza, je dejal Mikojan, želi živeti v miru in prijateljstvu z vsem nemškim narodom. Podčrtal je tudi važnost, ki bi jo mogel imeti nenapadalni pakt med državami NATO in državami varšavskega pakta, ter je dostavil, da je treba izkoristiti v borbi za ohranitev miru vse možnosti. Mikojan je tudi ponovil tezo o konfederaciji med obema nemškima republikama, kar bi bilo uvod k poznejšemu zedinjenju. Zaželel je tudi, da bi se Nemci sami usedli k isti mizi ter se pričeli pogajati. Povedal je nadalje, da je v Bonnu odkrito obsodil sklep Bundestaga o oborožitvi Zahodne Nemčije z atomskim orožjem. Ta oborožitev predstavlja novo oviro na poti k nemškemu zedinjenju. Pozno popoldne je Mikojan s sovjetsko delegacijo z letalom odpotoval iz Vzhodnega Berlina v Moskvo. Roparski plen jc bil mnogo večji MILAN, 29. — Mogoče bodo prišle v zvezi z ropom v Ulici Osoppo na dan še nekatera zanimive stvari. Republiški prokurator dr. Sorochilli je v preiskavi ugotovil, da je bilo ugrabljenih 590 milijonov. Od vrednosti 590 milijonov se je mislilo, da je bilo v gotovini sto štirinajst milijonov. Nikakor pa ni izključeno, da sta Cesaroni in Castiglioni, ki sta še na svobodi, obdržala zase mnogo več denarja, kot pa so to vedeli njuni razbojniški tovariši. Na to hi se moglo sklepati tudi iz izpovedi De Marie. Takoj po ropu so se namreč Bolognini, Cesaroni in Castiglioni oddaljili s furgončkom, na katerem je bil denar, De Matia, Ciappina, Gesmundo in Russo pa so se odpeljali z giulietto do nekega mesta, kjer so razen Rus-sa izstopili. Russo je odpeljal naprej, ostali trije pa so se usedli v giulietto De Marie in odpeljali Ciappino nekam drugam. Avto so pustili v neki garaži, nato pa so se s tramvajem odpeljali proti U-hci Osoppo, da bi gledali kako jih policija — lovi. Zvečer je De Maria šel k Cesaroniju, kjer mu je ta odštel 14 milijonov in 925.000 lir, kolikor je dal tudi vsem ostalim. Se 9 milijonov pa si je obdržal, tako je rekel, za kritje stroškov. De Maria pa sedaj močno sumi, da si je Cesaroni obdržal mnogo več denarja. PRIMORSKI DNEVNIK 30. aprila '958 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,5, najnižja 7,9, zračni tlak 1017,9, veter jugozahodnik 4 km na uro, vlaiga 54 odst., morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4. Vreme danes: Pretežno jasno. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 30. aprila Katarina, Kata sonce vzide ob 4.55 in zatoneo» iy,10. Dolžina dneva 14.15 Wi vzide ob 15.35 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 1. “aja Praznik dela, Žiga Izidi volitev notranjih komisij Napredovanje Delavske zbornice CGIL v ladjedelnicah in Tovarni strojev Nespremenjeno številčno razmerje predstavnikov, toda povečanje števila glasov delavcev za kandidate CGIL Včeraj so bile volitve notranjih komisij v obratih CR DA in arzenalu. Volitve so se začele ob šestih, tako da so se jih lahko udeležili tudi delavci nočne izmene, ko so končali delo. Volitve so trajale skoraj ves dan in so se zaključile pozno popoldne. Udeležba na volitvah je bila zelo visoka in vse je potekalo mirno. Pozno zvečer so bili objavljeni izidi volitev. V ladjedelnici Sv. Marka je lista FI OM - CGIL, dobila 13.828 glasov delavcev in 158 glasov u-radnikov; lista CISL pa 7.736 glasov delavcev in 891 glasov uradnikov. FIOM bo v notranji komisiji imela 6 delavskih predstavnikov, CISL 3 delavske predstavnike in 2 predstavnika uradnikov. V Tovarni strojev je FIOM dobila 5.893 delavskih glasov in 124 glasov uradnikov; CISL pa 4.471 delavskih glasov in 623 glasov uradnikov. FIOM bo torej imela v notranji komisiji 4 predstavnike delavcev, CISL pa 3 predstavnike delavcev in 2 predstavnika u-radnikov. V arzenalu je FIOM dobila 3942 glasov delavcev in 23 glasov uradnikov; OISL pa 1624 glasov delavcev in 93 glasov uradnikov. V notranji komisiji bo FIOM imela 4 pred- stavnike delavcev, CISL pa 2 predstavnika delavcev in 1 predstavnika uradnikov. V ladjedelnici Sv. Roka je FIOM dobila 2299 glasov delavcev in 10 glasov uradni- kov; CISL pa 1066 glasov delavcev in 61 glasov uradni- kov. V notranji komisiji bo FIOM imela 4 predstavnike iiiiimiiiiiiiiiiiniiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiii Volilna zborovanja PSI Ob 20. uri v Lonjerju (dr. Pincherle in dr. Bidovec). ILf KPI Ob 20. uri Po-nziana - Ul. Or- lanfcni, (Vidali), ob 19.30 Trg Venezia (odv. Pogassi), ob 20. Kokmkovec (Bernetič), ob 19 Trg Libertši (Sema), ob 11. Trg Ponterosso (Deferri), ob 16.30 Trg Duca degli Abruzzi (To-minez), ob 11. Trg Perugino (Destradi), ob 18. Ul. Caccia (Sema), ob 19.30 Ul. Bergama-sco (Passante). ob lO^O Ul. Piccardi (Faeili), ob 19.30 Dacjo pri Zavljah (Siškovič in Bertocchi), ob 11. Istrska cesta 280 (Sorini), ob 20. Mali Repen (Gerianc), ob 20. Griža. P S D I Ob 19. uri Sv. Križ (prof Lonza) in jutri ob 1030 na Trgu Goldoni (prof. Lonza m prof. Dulci). FRONTA ZA NEODVISNOST Ob 18.30 Trg Giarizzole. MiiiimiiiimiimiMiiiimiimiiimimimtli delavcev, CISL pa 2 predstavnika delavcev in 1 predstavnika uradnikov. Sestav notranjih komisij bo ostal nespremenjen^ ker imata obe sindikalni organizaciji enako število svojih predstavnikov kot do sedaj. Poudariti pa je treba, da je FIOM-CGIL pri včerajšnjih volitvah zlasti v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev dobila več glasov kot pri prejšnjih volitvah. Porast je toliko bolj zgovoren in važen če pomislimo na stalen pritisk vodstev teh podjetij, na diskriminacijsko ravnanje in razne mahinacije, zlasti pri sprejemanju delavcev na delo. Včeraj so se nadaljevale volitve tudi v čistilnici Aquila. Ze prvi dan, kakor tudi včeraj, je bila zelo visoka udeležba volivcev, zaradi tega je verjetno, da se bodo volitve končale že danes okrog poldne in da bo izid objavljen jutri. Tudi v podjetju GENEL so bile včeraj volitve notranje komisije. Iz volilnih podatkov je razvidno, da je nekoliko napredovala lista CGIL, medtem ko je ostalo nespremenjeno število predstavnikov. Ferrari Aggradi bo predaval v Trstu Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da pride v soboto 3. maja v Trst podtajnik ministrstva za proračun Ferrari Aggradi in bo govoril o temi «Italija in evropsko tržišče«. Predavanje ne bo — kot pr-votno najavljeno — v prostorih trgovinske zbornice, temveč zaradi velikega zanimanja v mali dvorani gledališča Verdi. OBČNI ZBOR KMET. KONZORCIJA Clan’ Kmetijskega konzorcija v Trstu so vabljeni na redni občni zbor dne 11. maja 1958 ob 9 uri v prvem ali ob 10. uri v drugem sklicanju, ki bo v prostorih Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo na Borznem trgu. Predsednik dr. Leone Brurmer SPOROČILO* ZDRUŽENJA ZSSR - ITALIJA Združenje za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zverzo v Trstu je prejelo naslednje pismo Združenja za kulturne stike med ZSSR in Italijo iz Moskve; Dragi prijatelji, zahvaljujemo se vam za pozdrave in voščila ob priliki ustanovitve Združenja ZSSR - Italija. Vračamo najtoplepša voščila za uspešno delo ter vas prosimo, Itlltlltllllllllllllllllllllllllllliutlllllllllllllllllll V okviru ; sveti: «Crna gozdna g .lodije; 13.45 Od melodije do d 14.30 Sola in življenje: 8Prel450 majem — Pionirska P°f. Venski Tri narodne pesmi zaP°J®„, bik vokalni kvartet p.v. ^n'TOgot fcarja; 15.25 Dalmatinske RU ptemi; 15.40- 16.00 Pren“ uij. 16.00 Melodije jz ««»» Čiča«; 16.45 Ritmi m V°fuh. 17.25 Glasbeni mozaik; 1»-« ^ ka glasba- 19.30-22.15 Pr® SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 2124,81-g« Poročila: 5.00, 6-M- ‘‘ ' jg 30, 10.00 13.00, 15.00, 1700. 22.00 . ,,; medija v 3 dej.; 20 30 20.50 »Carosello«; 21.00 provizatorji; 21.55 pren°?-nt tfi naja (prvomajski t prazniku dela); 22.35 «1 Ugandi«; 23.05 Poročila. Izpred kazenskega sodišča Petnajst mesecev za odpiranje pisem in krajo znamk Osem mesecev pogojno mladeniču, ki si je «izposodil» tri lambrete Odkritje dveh vreč s pismi in razglednicami, ki so jih februarja 1955. leta našli v morju pri Pomolu F. Bandie-ra, in izročitev vreče, ravno tako napolnjene s poštnimi pošiljkami po jugoslovanskih organih, ki so jo našli ob meji, je pripravilo kvesturo, da je uvedla preiskavo. Vsa pisma so bila namreč odprta in večina znamk, vsaj redkih in vrednih, je manjkalo. Ni bilo nobenega dvoma, da je bil na pošti kak vnet ljubitelj in zbiratelj znamk, a ta je bil tudi velik prijatelj tujega denarja. Iz pisem je tudi kradel denar, domači in tuji, in si ga spravljal v žep, prepričan, da ga kazen ne bo doletela. Kvestura je med preiskavo osumila 34-letnega Gina Cap-ponija iz Ul. Palestrina, ki je bil uslužben kot potujoči u-radnik na vlakih. Njegova naloga je bila, spremljati poštne pošiljke z Orient-expressom in ker se je uradnik med vožnjami dolgočasil, je začel odpirati in verjetno tudi prebirati pisma. Vsebina ga preveč ni zanimala; tem bolj pa so ga zanimale znamke in tudi v pismih poslani dolarji, francoski in švicarski franki in tudi lire. Odprta pisma seveda ni mogel pošiljati dalje, zaradi česar se je celih kupov pošte rešil z odmetavanjem. Nekaj vreč je končalo v morju v Benetkah, nekaj v Arnu v Florenci, druge pa je vrgel v milanske greznice. Tudi doma je imel precejšnji kup pisem, katera je policija odkrila med hišno preiskavo Capponija pa ni bilo doma ker je moral uradno v Milan. S fonogramom so tukajšnji policijski organi naprosili milanske kolege, da bi uradnika aretirali in Milančani so prošnji ugodili. Med telesno preiskavo so mu našli cel kup ukradenih pisem, s čimer so tržaškim kolegom preskrbeli tudi dokaze Capponijeve krivde. Nepoštenega uradnika so pripeljali v Trst, kjer je dejanja tudi priznal. Vreči, ki so ju našli pri Pomolu F. Ban-diera, je vrgel v morje, ker je slutil, da policija pre- iskuje. V vrečo je spravil tudi dva težka kamna, a vseeno se nista potopili in sta odkritjem sprožili preiskavo, ki se je končala z njegovo prijavo sodišču pod obtožbami poneverbe ter tatvine, uničevanje pošte in kršitve poštne tajnosti. Proces je bil večkrat odložen v pričakovanju, da se Capponiju posreči povrniti vso povzročeno škodo. Sam je namreč priznal, da je poleg znamk, s katerimi je hotel obogatiti svojo zbirko, ukradel v domači in tuji valuti za nad 100.000 lir vrednosti. Čeprav je tožilec zahteval zanj skoraj pet let ječe in precejšnjo globo, pa so sodniki uradnika oprostili prve obtožbe, medtem ko so ga za drugo in tretjo, pri čemer so mu priznali delno slaboumnost, obsodili le na 1 leto in 3 mesece zapora ter na 8.000 lir globe in seveda tudi na eno leto prepovedi izvrševanja javnih služb. Preds.: Fabrio, tož.; Tavel-la zapisn.: Urbani, obramba odv. C. Poillucci. * * * Januarja letos popoldne sta dva agenta javne varnosti- o-pazila pri kamnolomu Facca-noni mladeniča, ki je vozil z lambreto z ugasnjenim motor-jem. Agenta sta ga hotela u-staviti, a mladenič je bliskovito zavil in hotel pognati motor. Posrečilo pa se mu ni in tako je med njegovim zasliševanjem prišlo na dan, da je lambreto, s katero se je vozil, ukradel. Fant, katerega so identificirali za 20-letnega Claudia G, je lambreto ukradel .1. januarja letos Mariju Candareju iz Ul. Molin a vento. Hotel je namreč domov in ker ni našel nič boljšega, se je usedel na tuje vozilo in se odpeljal. Lambreto je nato pustil v Ul. Commerciale in ker je bilo vozilo tam še 6. istega meseca, je sklenil iti z njim na kratek izlet, ki pa se je končal na policiji. Preiskovalni organi so ga obtoževali kakih 10 tatvin, a fant je vse tajil in je priznal le dve, in sicer na Istrski ulici avgusta lani, ko se je. SNG v TRSTU V soboto 3. maja 1958 ob 20.30 v prosvetni dvorani v RICMANJIH NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci komedija v treh dejanjih OLED VERDI, s« Danes ob 21. url. o° f* cert orkestra Tržaške m harmonije pS »Deset božjih zapoved ^ odrasli 500 lir, otroci u* 300 lir. m ^ Arcobaleno. 16.00: «Tat ca ona«, A. Sordi, S-Astra Rojan, 16.00: «ZaKO« J. Cagney. , S*** Capitol. 16.30: »Podokn^* vn», najstim plavolaskam«, ■ Billi in Riva. , se Cristallo. 16.00: ((Velikani . g. likajo neba«, Na-talie ” Malden. ___. « l®*i Alabarda. 16.00; «Ro)<** (fcl » cu», J. Sassard, G. f erz M Valdemarln. _„irii Aldebaran. 16.00: «VamP' mirja«, B. Donlevy. „ Ariston. 16.00: »Dober « ln •' Dove«, Jennlfer Jon® Stack. lz Aurora. 16.00: «Grešniki na«, L. Turner. n)0°l. Garibaldi. 16.00: '• cesta«, A. Vadil, I. »fjrfl K Ranchi, M. Gi-rottl * naldino Film so 'ropali. Y istrski in dalmati-rtsk1 jj« Impero. 16.00: »Trije čolnu«, L. Hairwey. iver», “ Ideale. 16.00; «Canyon I^n. Montgomery, _H-^V rr)*^). inl? F euett* w Coopet m Italia. 16.00: «Rojena J. Sassard, G, Valdemarln. Moderno. 16.00: metropole«, G. -- - Stanwyck S. Marco. 16.00: «Go®Si» C. p Savona. 16.00: «NaSiln<» ston in A. Baxter. a Viale. 16.00: «Lazzareu« r.aro, Tina Pio*. Vitt. Veneto. pr 16.00: M. Sehell in Belvedere. 15.30: «**>*,a|clad»' Marconi. 16.00: «cJ2J*0)ie. ,,rJi», Cressoy, F. Clrristop" ptert Massimo. 16 00:«Mor R. Reagan, N D*v . tis Novo cine. 16.00: rih strell-c«, G. Mo or;.“,v Radio. 16.00; «BHo)c f pi 17.», Fernandel, Soro IJllTDNKA PKORVBTA ) pro- imel Izvršni odbor Slovenske svetne zveze v Trstu bo sejo v petek 2. maja ob lt. uri na sedežu v Ul. Roma 15-11. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. aprila t. I. se je v Tnstu rodilo 8 otrok (2 mrtvorojena), umrlo je 7 oseb, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: podoficir vojske Sesio Farna in gospodinja Eleonora Oaramia, UMRLI SO: 62-letni Emesto Covra, 66-letni Luigi Debeni, 79-letna Ersilia Cozzi vd. Premo-vitz, 59-letnl Franco Tedeschi, 73-letna Maria Rutoinato por. Iso-la, 22-letnJ Armando But, 71-letnl Pietro Bruno. NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba I; Sponza, Ul. Montorsino 9; Vernari, Trg Vul-maura 10; Vielmetti, Borzni trg SOŽALJE Ob smrti pokojnega Josipa Miliča iz Saleža, vzornega o-četa in moža ter zavednega Slovenca, iizreka Demokratična enotnost zgonišike občine hudo prizadeti družini, svojcem in ostalim sorodnikom svoje iskreno sožalje. <0 atois**v*Ž ASOO, !»****« ti*iitk primorski dnevnik — 3 — 30. aprila 1958 p M % -v. V Zahodni Nemčiji spet antisemitizem? BONN, aprila — Na hodni-*u pred liftom sem naletel vso razburjeno in bledo gospo Schulze. . ~ Toda, moj gospod, ali 3® to sploh mogoče? Ali i-jttamo še vedno pri nas ta-f111 stvari? — in vznemir-|®bo je pripovedovala o dogodku na stopnišču. Gospa dJirnnermannova s tretjega nadstropja je odklonila, da se vozila z dvigalom Skupno s sostanovalko in « zaradi tega, ker je ta poginja — Židinja. Ali so v Nemčiji še vedno taki pojavi? Ta dogodek je ostal v nepomembne dnevne *f°Qike, dokler se ni v Of-lenburgu pojavil primer Profesorja Ludvika Zuenda. O tem se sedaj v Nemčiji govori zelo mnogo. Gimnazijskega profesorja t^dvika Zuenda iz Offen-{jjjrga so nedavno postavili sodišče, ker je javno, '' družbi, pred neko osebo POlžidovskega porekla izja-«Vse premalo Židov so Poslali v plinske celice ...» Razburjenost — sicer ne “Plošna, ampak le onih, ka-^re je «primer Zeund» pri- da razmišljanje o nem- ravnanju za časa na-— se je še stopnje-^lo, ko je obtoženi profe-®°r Zuend pred sodiščem vprašanje: Kako gleda ■}a množično ubijanje ži-,0v v nacističnih koncentracijskih taboriščih - od-P^oril: «Nameravate me ruvati! želite morda sli-od mene, da bi za kon-^dtracijska taborišča de-p gladko ,ne’ — toda jaz J®odklanjam.* Nekdo od j”10., ki je čisto slučajno Preživel strahote takih kon-■*dtracijskih taborišč in ki ™ je iz njih vrnil živ, je ogorčeno nastopil proti r^ndu, ker se ta poslednji ?*, Pred sodiščem ni vzdr-da ne bi opravičeval državnopolitične nujnosti J?dcentracijskih taborišč v etiem rajhu*. .Toda profesor Zuend uži-^spoštovanje in ugled doga državljana v Offen- 'gu. Predaval je matema-1 in biologijo, je dolgo-član društva za keg-in drugiih krajevnih 'V. Po zatrjevanju ne-■ meščana ob priliki r^cesa stoji za Zuendom ^ Offenburg». t_?ristaš koncentracijskih h “brišč in plinskih celic to*?**. Je Pil obsojen na ledni zapora z obrazložit-da je «žalil nekega ži- dni zapora z obrazložit-tiov* J€ cžalil nekega ži* ^ega someščana in ža-wsPomin na pokojnike*, liev - Prigovarjanj« prijate-in istomišljenikov se je s^ki pritožil zaradi ob-Če njegove pritožbe Ortjjpd0 sprejeli, bo moral ^sedeti v zaporu leto dni grar1 .mlrna Bosna. Para-PrbvJ in zakoni so v tem nezadostni. Niko-bi » nl Prišlo na misel, da u^Penda poslali, da bi to So* dni prebil, ne kot ob fcovt?60’ ampak 1« kot opasat";0' °a primer v Au-bai»l ' kjer je balo eno E!!”r®£nejših nacističnih Cehtracijskih taborišč. Tja, da bi leto dni ostal pred razvalinami krematorija, da bi videl, kako je povsod tam okrog na pol porušenih plinskih celic ilovica še danes vsa bela od drobnih delcev človeških kosti; ah da potiska danes že razmajane velike dvo-kolnice, na - katerih so jetniki taborišča smrti zjutraj odvažali iz barak trupla tovarišev, ki zaradi gladu in trpinčenja niso dočakali jutranjega poziva na vstajanje ... Ali da ostane zaprt v galeriji ženskih las, ki so jih taboriščni krvniki rezali žrtvam, preden so jih potisnih v plinsko celico ... Ah aa preoije teden dni v strašnem skladišču lesenih nog, palic in protez taboriščnih invalidov, ki so jih le-ti morah pustiti pred vrati celice, v katerih so jih zadušili s cianidom. Ah pa morda nič drugega kakor da le za en sam dan gleda tisti nepojmljivi kup otroških igračk, revnih lutk iz sukna in ilovice, ki so jih matere v taborišču izdelovale svojim otrokom, prav tako v taborišču, in s katerimi so se ti otroci i-grali, dokler jih niso gestapovca potisnih v plinsko celico. Istega dne, ko so obsodili profesorja Zuenda, so javili iz spodnje Saksonije, da so učitelja osnovne šole Edgarja Ferneya prijavili sodišču zaradi podobnega izbruha. Dejal je namreč: «Škoda, da niso v plinskih celicah zadušili vseh židov.» Istega dne je disciplinsko sodišče v Kielu sprejelo sklep, na podlagi katerega so Lautzu, bivšemu javnemu tožilcu nacističnega sodišča — ki je poslal sto in sto ljudi na vislice in v koncentracijska taborišča zato, ker so bili napoti hit-lerjevcem — priznali pravico, da obdrži prejšnji nar slov in se mu prizna pokoj-. nina 786 mark. To je za 186 mark več kot znaša maksimalna renta, ki jo priznavajo žrtvam nacističnega terorja v Nemčiji. Ah gre tu že za obnavljanje rasizma in antisemitizma pri Nemcih? Sedaj mnogi v Nemčiji postavljajo vprašanje: ah je treba te sence preteklosti odpravljati od spodaj — s pojasnjevanjem napačnega gledanja ljudi — ah od zgoraj —• z zakoni za pobijanje rasnega sovraštva. Zdi se, da je že čas i za prvo i za drugo. BOŽIDAR DIKIC (Iz (Politike«) Premalo sedežev za poslance Nekaj italijanskih listov nestrpno ugiba, kaj bo, ko se bo sestal prve dni junija nov italijanski parlament. Zgodilo se bo namreč tisto, kar se še nikoli ni: nekaj italijanskih skupščinskih poslancev bo moralo stoje spremljati parlamentarno razpravo. Zraven sedanjih 536 sedežev so pripravili še 46 stolov, in sicer devet za mizami komisij, devet za predsedniško in druge za vladno mizo, vsaj petnajst novih poslancev pa bo moralo stati. V italijanskem senatu je po. ložaj boljši. Tam ni težav s sedeži, vendar bo prišlo do pomembne spremembe v italijanskem parlamentarnem življenju. Med novimi senatorji bosta tudi dve ženski, in sicer Lilia Battisti in Giu-liana Nenni. V senatni palači se širijo govorice, da so štirje predsedniki, ki ne bodo več v senatu, v zboru zapeli doslej edini senatorki Nini Merlin na znan italijanski napev besede: «Zdaj ne boš več sama...« OB UDELEŽBI SLIKARJA JOŽETA osnutek izvirne Cesarjeve scene za prizor iz Cankarjevega (Martina Kačurja«, ki ga mo-reie videti tudi na razstavi scenične umetnosti v Občinski galeriji Razstava scen« umetnosti v občinski jjaleriii v Trsta Te dni je v občinski galeriji pred zaključkom razstava scenične uporabne u-metnosti. Razstavo je dobro pripravil gledališki krožek na tržaški univerzi skupno z nekaterimi mladimi slikarji, ki so povabili starejše tržaške slikarje in scenografe z nekaterimi mlajšimi, ki se šele začenjajo uveljavljati. Levji delež ima pri tem znani italijanski avantgardistični slikar in enako revolucionarni pionir v italijanski scenografiji, Enrico Pram-pollni, v čigar znamenju je bila razstava prirejena z namenom, da se da poudarek tej važni panogi uporabne umetnosti; s praktičnim namenom, da se da mlajšim slikarjem pobuda za tako udejstvovanje, ako že ni mogoče dati iniciative za pravo scenografsko šolo v Trstu. Tu so sodelovali na italijanski strani poedini najpomembnejši tržaški likovniki: Guido Marussig, Marcel-lo Mascherini, Dino Predon-zani, Lupieri Maria, Metal-lino Elettra, poleg družbe, ki je začela razstavljati kot lllltiHiiiiillliliifiuifliilliiiiiiiiiiiiiiiiilillfiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiitlliililllifliiiiiiiiiiiiiitiliiinllllilliilllliiitiliinuiiiiiiilllillllliiiiiiiiiitiiiillMiiiiiiliHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniilliiiliitiiiniiniiiiiflllii TRI STROKOVNE EKIPE NA RESNEM RAZISKOVANJU Pošast iz LochNessa resničnost ali le v Ce bi šlo le za «zgodbe očivideev» bi menili, da gre za potegavščino ali zvabljanje turistov, toda znanstveniki obstoja pošasti ne izključujejo, zato... Precejšen del Škotske je tako slikovit in lep, da privablja mnogo turistov. Poseb. no slikovit pa je predel okoli jezera Loch Ness in jezero samo, zato 'je tod mnogo hotelov, ki so med pdletjem polni turistov in — radovednežev. Cernu radovednežev? Velikokrat zasledimo v tisku notico, da je v Loch Nessu spet Svetovna razstava v Brus ju: desno atomsko mesto (Atomiumn nekdo opazil pošast. Ko to preberemo, se spomnimo tistih, ki so videli »leteče krožnike*. In vendar kaže, da ni prav tako. Pred dobrim tednom je minilo že četrt stoletja, odkar se o tej pošasti iz Loch Nessa govori in piše in če se .zanimanje za trenutek odmakne, se ponovno z nezmanjšano vnemo spet pojavi. In tudi pred kratkim smo o tej zadevj brali obširna poročila v britanskem in tudi v svetovnem tisku, Zadeva postaja torej resna in sam resni britanski dnevnik »Manchester Guardian* ji je posvetil uvodnik. Kaj je na stvari? Loch Ness niti ni jezero, pač pa morski rokav, ki ga sicer loči od morja kopno, ki se pa s podzemeljskim kanalom veže z mor. jem. »Jezero* je dolgo 35. km, široko največ 2 km, globina pa ponekod seže do 250 m. 14, aprila 1933. leta je po cesti, ki vodi okoli jezera, počasi drsel avtomobil, v katerem sta sedela John Mackay, lastnik hotela v Drumndrochi-tu in njegova žena. Med to vožnjo je hotelir opazil v jezeru neko čudno veliko žival in opozoril nanjo tudi že-no. Tudi ona je videla to čud. no bitje, ki je kmalu zatem izginilo. Po njunem mnenju je pošast merila kakih 12 m, toda to je bil le oni del, ki je molel iz vode. Značilnost živali je bil dolg vrat in na njem nenavadno majhna glava. Hotelir in njegova žena sta izjavila, da je bila žival opečnate barve in da se je naglo premikala. Na vodj je "'iMiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiimiiiiinuiiiiiirinminmmHiiiuimmnHiniiumHnimiiimnuiiiHnHHUiiniuiiniiinnmnmHMMM— ......................... ■■■■■■«■ Ravno Prekmurje in zelena Štajerska prisrčno sprejela primorske študente da zbor Pr‘mor' murskih akademikov in Pr-t^Qth>JU?entov. alt Primorski leškega študentovskega kluba, Pt>«<.. ,* zbor «Vinko Vodo- i i. * Pet se sedai imenuje, fh>o let, uspešno nastopa. ’ kr Sp kR? domači primor-Hitii a??- ,n Primorski rojaki jki ne,, 1 .10 spoznali ta mo- S 0J«Vbor in V" prvi d0- Siroii *n mu tako odpr- Pod pot v ostali svet. pevovodje J*t>i,ji., Nanuta je zbor aosegel rt1* »d nspehe. Pred krat-mOf y. Primorski akademski ?0stoi>ni1 ° Vodopivec» prvič t »n r tUd' v Murski Sobo-~3utomcru. V ta dva 0biti°- primorske študente kolegi iz Kluba prek- leškega študentovskega kluba, da bi za svečan začetek njihovega 1. Pomurskega študentovskega festivala izvedli dva celovečerna koncerta. Ko 'so se primorski pevci v soboto 19. aprila (ko je po dolgem času le zasijalo toplo pomladansko sonce) peljali iz vzhodne Štajerske proti Prekmurju in z očmi vpijali nov svet ravnih polj in topolov, pa fazanov in štorkelj, naftnih stolpov v daljavi in povsod pričujoče panonske širine, si niso niti od daleč pred-stavljalit kako prisrčno jih bo pozdravilo prekmursko ljudstvo. Vesel sem, da sem bil te- daj tudi jaz z njimi. Ko smo izstopili v Murski Soboti, so nas kmalu obstopili prekmurski kolegi. Popoldne so nas peljali po soboških ulicah. I-skreno priznam, da sem si predstavljal Prekmurje in tudi njegovo središče preveč v slabi luči. Mesto vzbuja kar čeden vtis. Glavne ulice so na novo asfaltirane. Sedaj urejujejo ogromen park v Murski Soboti imajo novo moderno gimnazijo in kulturni dom oziroma kino. Zanimiv je mogočen spomenik, ki so ga na glavnem trgu postavili takoj po vojni sovjetski vojaki. Na impozantnem podstavku stojita rdečearmejec in ju- SNG dr. Budal Je v soboto zvečer po predstavi «Scapinovih ztijač« pozdravil za-*°ste, domači igralci in predstavniki kulturnih organizacij ter mladine pa so jim poklonili cvetje goslovanski partizan. Na višji ploščadi pa stojita dva prava ruska topova. Murska Sobota ima še več drugih spomenikov. Zelo lepa je tudi protestantska cerkev v gotskem slogu. Med sprehodom po mestu smo tu pa tam videli televizijsko anteno, Tu imajo namreč dober sprejem avstrijskih in madžarskih sporedov. Pa pojdimo o dvorano! V veliki dvorani kina Park nas je ie popoldne čakalo 600 dijakov in drugih ljudi. Z gromkim ploskanjem, rožami in spominskimi darili nas je toplo pozdravila šolska mladina. Podobno je bilo tudi na večernem koncertu. Tedaj so nas pozdravili kolegi gostitelji. Iz njihovih rok smo prejeli velik značilen prekmurski glinast vrč (ki seveda ni bil prazen) in prekmurski avrta-nik», to je mlečni kruh v obliki velike okrogle kite. Se prej pa sta od dveh strani prišli na oder dve vrsti lepo napravljenih pionirk, ki so vsakemu fantu pripele na prsi šopek cvetlic, Nismo vedeli, da imajo ljudje iz te obrobne cbmejne pokrajine toliko simpatij do primorskih bratov z zahoda. V besedah so nam izrazili toliko lepega in videli smo, da tako tud* čutijo. V Murski Soboti smo silno navdušili tudi nekaj tam živečih Primorcev. Ne gre mi iz spomina neka gospa, ki nas je spremila do postaje in smo se od nje prav prisrčno poslovili. Profesor Dominko kobariški rojak, pa je šel z nami vse do Ljutomera; tako ga je bilo navdušilo petje naših fantov, da je hotel še enkrat slišati ves koncert. Imel je srečo, kajti v Ljutomeru so našj primorski študentje še lepše zapeli, Počitek v Murski Soboti je vsem zelo koristil. Od Ljutomera pa sm0 se le s težavo poslovili. Bilo je tako čudovtto lepo da tega ne bomo dolgo pozabili, P0 zelo uspelem koncertu smo preži-velj lep večer v družbi ljutomerskih prosvetnih delavcev, študentov in drugih Ljutomerčanov. Z gostovanjem v vzhodni Sloveniji Primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec» še ni zaključil svojih nastopov v aprilu. V torek 22. a-prila je z uspehom nastopil na skupni študentovski sveča_ ni akademiji v čast VII. kongresa ZKJ v veliki dvorani Slovenske filharmonije t> Ljubljani, Ponovno gostovanje zbora eVinko Vodopivec» v Trstu, ki je bilo predvideno za 4. maj 1958, bo preloženo na poznejši datum, ker zbor prav te dni nastopa na mednarodnem študentovskem kul-turnem festivalu v Solunu, kjer bo predstavljal jugoslovanske študente. Takoj p0 vrnitvi iz Grčije bo zbor »Vinko Vodopivec* nastopil v Trstu, Gorici in morda v Vidmu. Posebno visoko priznanje si je pridobil Primorski akademski zbor, ko mu je pred kratkim jugoslovanska žirija na avdiciji prisodila prvo mesto, da se bo tako še z enim jugoslovanskim pevskim zborom lahko udeležil tradicionalnega vsakoletnega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu. Na teh tekmovanjih je sicer konkurenca precej huda, res pa je, da so se doslej jugoslovanski zbori v Arezzu zmeraj dobro odrezali. Zato upravičeno pričakujemo, da primorski študentje tudi tam dosežejo lep uspeh. fOMAZ PAVSIC ostala morda kako minuto, nato je izginila. Ta vest je v Veliki Britaniji vzbudila upravičeno zanimanje in k jezeru je pridrvelo mnogo novinarjev in reporterjev ter tudi navadnih ■— radovednežev. Noben znan. stvenik pa ni tej »potegavščini* nasedel. Minilj so dnevi in pošast se ni hotela več prikazati. Maja istega leta, ko se je trop novinarjev že naveličal čakanja in odšel, pa je pošast iz Loch Nessa prišla spet na površje in videlo jo je pet o-seb. Od tedaj je bilo vedno več onih, ki so «imeli srečo* pošast videti. Med temi je na pr, bila gospa D. M. Howden, ki je pošast videla 22. avgusta 1933, gospa A. Simpson in gospod George Jameson sta jo videla 29. in 30; decembra i-stega leta. Naslednji dan je pošast iz Loch Nessa videla tudi gospa Jane Goodbody, ki je takoj poklicala moža Wil-liama. Ta je z daljnogledom opazoval pošast polnih 40 minut: točno od 11.45 do 12.25. Se mnogo drugih je pošast iz Loch Nessa videlo in to na več krajih. Včasih celo na več krajih v razmeroma kratkem razdobju, tako da so nekateri začeli že misliti, da gre za nekakšno «družino» pošasti. Prišlo pa je de zmede. Nekaterj so pošast opisali celo kot podvodnega zmaja. Trezni ljudje so sprva računali, da gre za halucinacije ali kaj podobnega. Res je, marsikatera Izjava «očividcev» j« bila plod fantazije, niso pa bile vse. Kajt; znanstveniki, ki prvi vesti «niso nasedli*, niso zanikali možnosti obstoja pošasti iz Loch Nessa. Po izjavah paleontologov je bilo že več primerov, da so ulovili živa bitja, za katera so smatrali, da je njihova zvrst izumrla že zdavnaj v predzgodovinski dobi. Pred poldrugim letom na pr. so ob vzhodnj afriški obali blizu Madagaskarja ujeli ribo «coe-lacanthus*, za katero so računali, da je izumrla že pred 50 milijoni let, to se pravi, še preden so se na Zemlji pojavili dinosaurusi jn pošast iz škotskega jezera bi po opisu očividcev morala pripadati prav vrsti dinosaurusov. Ko se omenja pošast iz škotskega jezera, nam pride na um bogata literatura o morskih pošastih, ki so jih pomorščaki tolikokrat srečali na svojih potovanjih. Posebno pogostokrat so pomorščaki srečali «morskega zmaja* ali »morsko kačo*, zato se vsiljuje vprašanje, ali ne gre tudi v tem primeru za kako morsko kačo, ki je skozi rov. ki spaja jezeiro z morjem, prilezla v jezero in tu ostala in svojo zvrst nadaljevala vtem ko je v morjih njena zvrst izumrla? Doslej je nad I5(k) oseb pred sodnimi in oblastvenimi organi in pred znanstveniki prisegalo, da so na raznih krajih videli morsko kačo. Slovstvo je o tem bogato. Kaj pa veda? Profesor pariškega muzeja za zgodovino prirodoslov. ja Leon Waillant je nedavno rekel; «Obstoj morske pošasti, ki ji po navadi pravimo morska kača, je danes že izven dvoma.* Profesor Waillant veruje v pričevanja o morskih kačah in meni, da te niso povsem izumrle, pa čeprav jih je tako malo. Po njegovem zelo verjetno žive v velikih globinah in pridejo na površje le po naključju ali pa »po pomoti* kot na pr srečamo včasih kako vodno žival na tisoče km daleč od njene »domovine*. Ce misli tako strokovnjak, ni nič čudnega, da je o zadevi pisal tudi resni »Manchester Guardian* in da se odpravljajo na delo kar tri strokovne ekspedicije, ki bodo v letošnjem poletju dokončno u-gotovile, kaj je res s pošastjo v jezeru Loch Ness V prvi ekspediciji bo 30 podvodnih lovcev jz raznih britanskih mest in med njimi tudi nekaj «ljudi-žab», ki so se proslavili s svojim junaškim potapljanjem v času druge svetovne vojne. Ta e-kipa bo fotografirala vse jezero do 80 m globine, kajti niže ne more. Mesec dni pozneje bo prispela na jezero odprava, ki jo organizira britanska radijska služba BBC. Tej ekipi bo priskočila na pomoč še britanska vojna mornarica, ki bo spuščala v globino televizijske kamere in dobesedno pretipala vse dno jezera, «Manchester Guardian* je v svojem uvodniku zapisal, da bi mogla biti žival tudi nevarna, toda tudi glede tega je poskrbljeno. Vprašanje je, ali bo na tolikšni površini u-spelo odkritj prav vse, kajti kdo pozna podzemeljske kanale in kdo jame, ki se cepijo od dna jezera v obalne gore. Britanci pravijo, da bodo skušali stvar pojasniti in zadevo s pošastjo povsem razjasniti Vrnimo se k morskim kačam in francoskemu znanstve. niku Leonu Waillantu. Morske kače so mnogi opazili že v 18. m 19, stoletju. 12. februarja 1904 pa jo je videl v zalivu Allong v Indoki-ni francoski pomorski častnik Peron z vojne ladje «Chateau Renault*. 12 dni pozneje, 24. februarja 1904, pa častnik Eost le nekaj km stran. Oba častnika sta ob potrditvi številnih mornarjev z istih ladij dala podrobna poročila, ki se med seboj povsem ujemajo. Ta morska pošast je bila po njihovem mnenju okoli 40 m dolga, 4 do 5 m široka, bila je črne barve z rumenimi progami, njena glava pa je bila podobna glavi želve. Francoski znanstvenik Leon Waillant je posvetil pozornost tej pošasti in ugotovil, da se razlikuje od ostalih morskih kač, ki jih je proučeval holandski profesor Oudemans. Waillant meni, da gre vsekakor za reptila vrste «phytho-morphe* ali «mossasaus». Prj toliko pričevanjih, pri toliko protislovjih in ob nenavadno občutljivi fantaziji, ki tudi sodobnega človeka zavaja, se ne moremo otresti dojmov, da bi znalo bit; to tudi odlična reklama za turizem, Vendar nam vestnost ne dopušča, da bi ne omenili za konec tudi zgodbe nekega kapitana ribiškega čolna, ki je pred štirimi leti s posebnimi, povsem sodobnimi opazovalnimi napravami ugotovil v globini 180 m v Loch Nessu kakih 18 m dolgo žival z dolgim repom in drobno glavo in 4 nogami. Mehanične naprave ne poznajo fantazije, kapitan pa je dovolj resna o-seba. Letošnja jesen nam bo verjetno dala odgovor. Renata Tebaldi julija v Bruslju Sopranistka Renata Tebaldi, ki se je v petek 25. t. m. vrnila z uspešnega gostovanja na Dunaju, bo verjetno junija pela v Bruslju, in sicer na koncertu, ki ga bo- do organizirali v «vasir>, ki jo s tolikšno težavo grades, kot piše neki milanski časo-p j s («Vas» pomeni italijanski paviljon). Hkrati se govori, da se bo Renata Tebaldi vrnila k milanski Scali in verjetno bo njej poverjena vloga pri jesenski otvoritveni predstavi, in to kljub temu, da je že angažirana za otvoritveno predstavo iiMetro politanske opere v New Yor-ku, kjer bo 21. oktobra nastopila v uTosci*. HOROSKOP ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) 7, zaupanjem odplujte s svojo barko, vetrovj so vam naklonjeni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nekdo bo skušal vaše pobude zavirati, toda ne bo mu uspelo. Bodite pa odločni, ker ste na pravi poti DVOJČKA (od '21. 5. do 20. C.) Kdor se loti denarnih poslov, je v nevarnosti, kot vešča ob iuči. Stroški gotovi, dobiček ne preveč. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Dobro odprite oči. Vaša zadeva bo v dvojni nevarnosti Izleti vam niso priporočljivi, toda le za danes. LEV (od 23. 7. do 22. 8. Čudovito odkritje, Dan kot nalašč za nakupe in za potovanja. Previdnost pa niti tu niti tam ne bo odveč. DEVICA (od 23 8 do 22. 9.) Ce še niste dosegli tega, kar se vam je obetaJo, ne silite preveč TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne bodite preveč ne-uračunljivi niti ne preveč togi, Oba načina bi vam znala škodovati. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne zaupajte preveč m držite se stran od opravljivcev in tistih, ki se vam dobrikajo. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Nikakih novosti ne priča, kujte, tolažite se pa, da tudi nevšečnosti ne bo KOZOROG (od '22 12. do 20, 1.) Ne bodite preveč iskreni, ker bi kdo mogel to vašo vrlino sodit; kot šibkost VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro razpoloženje vam bo pomagalo k popolnemu u-spehu v zadevi, ki ste jo že črtali s programa RIBE (od 20. 2 do 20. 3.) V celoti bo dan dal nenavadne dogodke; vsi bodo veseli ali vsaj zadovoljni. tskupina zelenih» v galeriji škorpijona: Černe, Colo-ni, Sormani, Titz itd. poleg drugih mlajših: Bandiera Giorgio, Cogno Emo, Della Cueva Domingo, Poggi Maria, Zolia Bruno. Od Slovencev sta razstavila scenograf SNG Jože Cesar in od mlajših Ivo Kuferzin. Približno tretjino razstavnega prostora zavzema kot mojster-vzornik Enrico Piampolini s svojimi o-snutki za scene in za kako masko, oz. kostum, in seveda tudi prevladuje s svojo evropsko umetnostno ravnijo. Saj je poznano, da je kot italijanski slikar sodeloval kot sopodpisnik raznih pariških avantgardističnih umetnostnih manifestov, od futurističnega, dadaističnega, kubističnega do abstraktističnega. Svoje dosledno ekstremistično u-metnostno pojmovanje je prenesel tudi v scenične o-snutke in tu dosegel najvišja evropska in italijanska priznanja. Na tej razstavi je tudi edini, ki je segel na tem področju do abstraktne izrazne skrajnosti. Seveda imamo tu po ogromni večini smotrno uporabo vseh formalnih, prostornih, plastičnih in barvnih prvin za pripravo scenične sredine, ustrezajoče duhu prirejenega dramskega ali glasbeno-baletnega dela. Od drugih je edini Marussig, H je prirejal tudi pomembne scenerije po Italiji, izven Trsta, Vseučiliški krožek je precej razgledano dal razstavnega prostora na razpolago scenografom tržaških mestnih gledališč, kjer seveda o-gromno prevladujejo scenerije zadnja leta osnovanega tržaškega stalnega Novega teatra. Seveda sodeč iz tega zrelišča je naše, najstarejše in tudi najuglednejše SNG slabo zastopano s svojimi scenskimi osnutki, toliko bolj, ker je vedno skrbno pazilo tudi na scenerij-sko priredbo, ki v ničemer kvalitetno niti stilno ne zaostaja za onimi Novega teatra. Od drugih gledaliških skuprin je zastopan le še Co-loni za Goldonijeve prireditve v Miljah — med vrsto osnutkov, ki niso bili uresničeni. Vsekakor so Cesarjevi scenerijski osnutki zp Cankarjevega Martina Kačurja in Hojmanove Zvezde na jutranjem nebu dostojno zastopale našo scenerljsko umetnost s svežim realizmom, ki stilno povsem ustreza njegovim slikarskim stvaritvam, ali grede semintja še dalje po dramskih umetnostnih zamislih za večje ekspresivne učinke. Tudi tržaške scenerijske upodobitve stilno ne gredo v nikako modernistično skrajnost. Le odsevajo u-metnikov temperament, n. pr.: pri Mascheriniju in v sodelovanjih z drugimi slikarji, bolj plastično-arhitek-tonsko zamisel, drugje bolj barvno-likovno. Zelo redko so čisto veristično zamišljene, prej magično fantastične ali kubistično bistveno reducirane. Seveda bi toč-nejše prikazovanje zahtevalo več časa in prostora. Z. JELINČIČ Zaprti violinist PRIMORSKI DNEVNIK 30. aprila 1958 Goriško-beneški dnevnik Po podatkih publikacije trgovinske zbornice Nepismenost v goriški pokrajini je bolj razširjena med moškimi Slovenske šole imajo 75 razredov z 980 učenci ■ V vsakem razredu je povprečno po 13 učencev Pokrajinski statistični urad goriške zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo je izdal publikacijo, v kateri je s celo vrsto številk prikazal gospodarsko življenje goriške pokrajine v letih 1352—1957. V uvodu so navedeni podatki o številu prebivalstva v posameznih občinah, dalje vprašanja javne vzgoje, stečaji in menice v protestu, razvoj kmetijstva in ribolova, industrializacija in uporaba električne energije, razvoj prevoza in komunikacij ter notranje in zunanje trgovine, kreditnega poslovanja, nihanje indeksa življenjskih stroškov, vprašanja zaposlitve, potrošnje in turizma. Vprršanje šolstva vsebuje nekaj zanimivih številk. Poročilo pravi, da se število otmk v osnovnih šolah na splošno nekoliko niža, kar je posledica znižanja rojstev v letih 1948—195(2. Povečalo pa se je število učilnic in število obiskovalcev strokovnih šol. V šolskem letu 1957—1958 obiskuje slovenske šole raznih stopenj sledeče število u-čencev: otroškj vrtci; 4 razredi, 70 otrok; osnovne šole: 50 razredov, 619 učencev; nižja srednja šola; 12 razredov, 220 učencev; (od tega ima strokovna: 6 razredov, 124 učencev;) višja srednja šola; 9 razredov, 71 učencev; Po teh podatkih (980 učencev in 75 razredov) pride po 13 otrok na vsak razred, medtem ko je v šolah z italijanskim učnim jezikom po 19 učencev v vsakem razredu. Po podatkih IX. ljudskega štetja 4. novembra 1. 1951 so imeli prebivalci nad 6 let starosti sledečo izobrazbo: kvalifikacija to“°BMke ženske nedovršena osnovna šola 9717 4552 dokončana osnovna šola 86500 39542 dokončana niž. srednja, šola 15261 8639 dokončana viš. srednja šola 6134 3248 univerzitetna izobrazba 1074 882 skupno 118686 56863 Med goriškim prebivalstvom je še 3511 nepismenih, od tega je 1331 žensk. V goriški pokrajini je torej 122197 oseb, ki imajo nad šest let, od tega 58194 žensk. Prefektura suspendirala doberdobskega župana Pozno ponoči smo izvedeli, da je goriška prefektura suspendirala doberdobskega župana Andreja Jarca za dva meseca kot državnega funkcionarja, češ da je 23. t. m. vdrl v prosto/e župnika Jožefa Stanta v Jamljah. Jameljski župnik stanuje v hiši, kjer je tudi osnovna sola in jo trna doberdobska občina v najemu. Župnik, ki ima prostore tudi v spodnjem delu stavbe, je že 4. marca pristal, da se ena soba uporabi za vo lilni sedež. Zupan je izvršil sklep občinskega sveta; zaradi tega se nam zdi zelo nerazumljiv sklep goriške prefekture, ki Je nagla pri takih ukrepih, ko gre za napredno ob- čino. O zadev' bomo obširneje poročali v jutrišnji številki. «»------ i trgovin in vozni red avtobusov za prvi maj Ribijevi avtobusi, ki vozijo v naši pokrajini in izven nje, bodo jutri, prvega maja vozili po voznem redu, ki je v veljavi ob nedeljah in praznikih. Vse trgovine v naši pokrajini, tako tudi mlekarne, pekarne in cvetličarne, bodo imele jutri ves dan zaprto. Pekarne in mlekarne bodo danes prodajale živež tudi za jutri. Na kmetijskem nadzorništvu Prodaja paradižnikovih sadik Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je pričelo prodajat; po ugodnih cenah paradižnikove sadike najrazličnejših vrst, v prvi vrsti pa paradižnike za konservira-nje in za takojšnjo uporabo v gospodinjstvu. Danes govori Marangonc v Krminu Za Italijansko socialistično stranko bo danes na Trgu Mu-nicipio v Krminu govoril poslanec prof. Vittorio Maran-gone. Izlet žena Slovenske žene z Goriškega organizirajo v nedeljo 15. maja enodnevni izlet v Koper, Portorož in Piran. Vožnja 800 lir. Prijave sprejemajo na ZSPD v Gorici, U., Ascol| 1 do 8. maja. «»------ Izlet SPD v Štjak Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 4. maja popoldanski izlet v Štjak na Vipavskem. Izletniki naj se /berejo na postaji v Novi Gorici ob 12.45, od koder odpelje vlak ob 13.05. Povratek iz Štanjela ob 18.36 ali ob 22.40. Človeške kosti odkrili v Podturnu Pred dnevi so pri kopanju požiralnika za deževnico pri cerkvi v Podturnu našli večjo količino človečkih kosti. To je v razdobju nekaj let že drugi primer, da so delavci naleteli na človeške kosti pri podturn-ski cerkvi. Prav gotovo je v okolici tamkajšnje cerkve še veliko neodkritih grobov, ker je biilo pred 135 leti na tistem kraju pokopališče. Na njem so pokopavali prebivalce tega starega goriškega zaselka vse do leta 1827, ko so otvorilj na prostoru, kjer se sedaj razprostira Parco di Ri-membranza, novo pokopališče. Padec šolarke Okrdg poldne je 13-letna Franca Nicoletti iz Ul. Cap-puccini 4 padla po stopnicah ženske stroikovne šole v Ul. Virgilio in se opraskala po levi nogi. Veliki mož našega mesta I ~ ARHITEKT FABIANI proslavljal 93. rojstni dan Vzporedno z dirko po Španiji Včeraj je naš goriški rojak arhitekt Maksimilijan Fabiani proslavljal svoj 93. rojstni dan. Naša zemlja je rodila malo ljudi, ki bi učakali tako visoko starost in ki bi ponesli slavo našega mesta in obenem tudi izsledke svojega neutrudnega dela v širni svet v tak| meri kot naš jubilant. Po svojih delih i.n zamislih uživa velik sloves v Italiji, še bolj pa v Avstriji, kjer so ga ob njegovi devetdeset; obletnici nagradili 7. naslovom dr. h. c. na dunajski u-nivenzi. Ob tej priliki ga je sprejel tudi predsednik avstrijske republike. Tudi v ljubljanskem krogu inženirjev in arhitektov uživa dr. Maksimilijan Fabiani veliko spoštovanje in ugled, kar dokazujejo nekatera njegova dela, ki so bila napravljena v Sloveniji, in priznanja slovenskih gradbenih strokovnjakov ob njegovi devetdeseti obletnici rojstva Kljub svojim letom pa je nag jubilant še ves zavzet s snovanjem najrazličnejših re- III mm itmiif mini n im.im n min nuni minimum .................... .mio Izpred gor iškega sodišča Izgubil je življenje v prometni nesreči Šofer motocikla pa se je zdravil celo leto Dne 9. maja 1956 so finančni stražniki v bližini mosta pri Zagraju hoteli ustaviti sumljivo vespo, na kateri sta se vozila dva moža. Na znak za «slop», pa se ni hotel šofer vespe ustaviti in je celo povečal brzino. Financarji so takoj vstopil; v svoj «jeep» m po dobrem kilometru dosegli vespista. Ustavili so ju in dognali, da sta imela v neki aktovki tri kilograme cigaret »Nazionali Esporta>zione», ki so prihajale s Tržaškega. Slo je torej za tihotapstvo. Moža na vespi sta bila brata Luciano Ive, star 35 let, in Emilio Ive, star 45 let, oba bivajoča v Tržiču, Ul, Rossini 25, Včeraj so goriški sodniki sodili obema, Emilio pa je bil odsoten, ker je v Franciji. Emilio Ive je bil spoznan za krivega (on je šofiral motocikel) in obsojen na 122.400 lir kazni, medtem ko je bil Lu-ciano oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Na zatožni klopi se je potem pojavil 36-letni Oreste Meneghel. bivajoč v Gradežu, Ul. Morari 152. ki je bil obtožen, da je zakrivil smrt 27-letnega Ferruccia Tomanija iz Gradeža, Castello 2204. Meneghel in Tomani sta se na večer 2. decemba 1956 vračala iz Belvedere v Gradež, z motociklom Meneghela, ki je tudi šofiral. Vozila sta s precejšnjo brzino, in ko sta jima Kot vsako leto bomo goriški Slovenci in napredni delovni ljudje tudi letos Primerno proslavljali mednarodni praznik dela 1. maj Prodava bo v Doberdobu z naslednjim programom: ob 9-30 prihod godbe na pihala iz Ronk v Doberdob; igrala bo koračnice po vseh glavnih ulicah; ob 10. uri: zborovanje na letnem plesišču #pri Roži», kjer bo govor 0 pomenu 1. maja; po govoru prvi nastop domačega pevskega zbora, ki ga vodi pevovodja Verginella;, v odmoru bo igral harmonikar Renat0 iz Jamelj; od 20.30 do 24. ure ljudsko rajanje na letnem plesišču. Vsa demokratična javnost se vabi k udeležbi. prišla nasproti dva avtomobila, k; sta hotela preteči drug drugega, je Meneghel zadel z motociklom ob obcestni kamen, Udarec je bil premočan in šofer je izgubil oblast nad vozilom, ki je udarilo v drugi obcestni kamen in se nato zvalilo čez cesto v morje, kamor je padel tudi sam Meneghel jn se težko poškodoval, medtem ko je Tomani zletel v telegrafski drog in bil na mestu mrtev. Meneghel je bil skoro leto dni v bolnišnici in včeraj je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Dve tatvini neznanih zlikovcev Goriški policiji so prijavili dve tatvini, ki so ju neznanci izvršili pretekle dni. Iz podjetja Insama v Ul. della Barca so odnesli 200 kg čokolade. Tatvino je ugotovil preglednik blaga. Podjetje je že nekaj časa zaprto zaradi popravil. V trgovino Giovan-ne Ca-stelig iz Ul. Ascol; 16 so se prikradli neznanci in odnesli iz lokala, v -katerem ima sadje in zelenjavo, 6.000 lir v gotovini. Kino v Gorici CORSO. 16.30: »Teta iz Amerike gre na smučanje«, 3’. Pica. VERDI. Pričetek predstav ob 16., 18.45 in 21.30: »Sajo-nara«. M. Brando in Miko Taka, ci-nemascope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Velik, bluffii, E. Constanti-ne. CENTRALE. 17.00: «Marisa, sova«, Marisa Allasio in R. Sal-vatori. MODERNO. 17.00: »O. K. Neron«, G. CervL DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo It ali a 108, tel. 3151. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 19 stopinj ob 16, uri, najnižjo 1,2 stopinje ob 5. uri. šitev urbanističnih vprašanj, ki se pojavljajo v številnih italijanskih mestih, pa tudi v Gorici i-n drugih središčih naše pokrajine. Dolga leta je bil član gradbene komisije v Gorici, kjer je iz zaklada svojega neizčrpnega znanja in izkušenj veliko dal za rešitev nekaterih važnih urbanističnih vprašanj našega mesta. Obenem je eden najbolj aktivnih sodelavcev državnega inštituta, ki rešuje vprašanja, ki se pojavljajo pri sestavljanju urbanističnih načrtov. Ob 93. rojstnem dnevu mu želimo še dolgo let življenja v zdravju in zadovoljstvu. K«______ Dve nesreči v podgorski predilnici Včeraj zjutraj ob 11. uri so prepeljali iz predilnice v Pod-gori v bolnišnico pri Rdeči hiši 33-letnega delavca Luigija Busatto iz Ul. Sile 9, ki ga je malo prej oškropila po obrazu v oddelku ravona kislina. Bu-satta ima precej opeklin po obrazu. V isti tovarni se je zgodila ob 16. uri druga nesreča. 29-letni delavec Antonio Carpino iz Ul. Ristor; 2 je razkladal tovor z nekega kamiona, ko je izgubil ravnotežje in padel e vozila. Udaril se je v glavo. Nesreča delavca v Štandrežu V Ulici del Carso v Stan-arežu, kjer gradijo nove ljudske hiše, so včeraj nekateri delavci podjetja Musina napeljevali električne žice. 58-let- Izidor Poiani jz Kr-mina, Piazzetta 8, je pri delu padel na tla in s; pretresel možgane in ranil na desni strani temena. Prometna nesreča v Pevmi Na trgu v Pevmi se je včeraj okrog 13. ure zgodila pra-metna nesreča. Dva mladeniča na motociklu sta trčila v avtomobil. Mladeniča sta 21-letni Ivan Ferfolja, bivajoč v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela 87, in 21-letni Viktor Meržek, bivajoč v Ul. Vittorio Veneto 67. Z rešilnim avtomobilom Zenenega križa so ju prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili Ferfolji rane in praske po obrazu in po rokah, Meržeku pa zlom desnega kolka. [ 42 za dvojic starta danes v Rimu IX. ciklomotoristično dirko Favoriti so Baldini, Poblet in lanski zmagovalec Wagtmuns RIM, 29. — Jutri se bo v Rimu začela IX. ciklomotori-stična dirsa narodov, ki se bo po sedmih etapah zaključila 5. maja. Ker sovpada ta zanimiva kombinacija kolesarstva in motociklizma s kolesarsko dirko po ^peniji, se je že itak maloštevilna skupina najboljših specialistov za etapne dirke morala razdeliti: Van Looy, Van Daele, Fornara, Maule, Nencini, Bahamontes in Loio-no sg bodo udeležili dirke po Španiji, Baldini, Moser, Poblet, Sabbadin. Monti in Wagtmans pa bodo jutri startali v Rimu skupno z ostalimi 35 udeleženci letošnje ciklomotoristične dirke, ki poteka le po južni’: provincah Italije. Manjkali bodo Van Steenbergen, Bobet, De Bruyne in DefUippis, Ki so bili protagonisti v prejšnjih dirkah, toda že sam pogled na seznam prijavljenih jamči, da je med njimi vsaj 6 dirkačev, ki se bodo potegovali za končno zmago in ki lahko dirko razgibajo m ji dajo navdušujoči ritem. Za razliko od prvih ciklomo-torističnih dirk, na katerih so kolesarji vozili za motorji tudi na cestnih etapah, bodo tudi letos vozili kolesarji za motorji le nk dirkališčih. Cestni del dirke bo zato potekal kot vsaka normalna etapna kolesarska dirka, le v zadnjem de-lu etape se bodo morali ko lesarji priključiti k že vnaprei določenim motociklistom in za njimi prevoziti povprečno po 20 km na etapo v približnem tempo okrog 60 km na uro. Naravno je, da nudijo ravno te zaključne etapne faze za motorji največji užitek gledalcem, obenem pa predstavljajo tudi najbojj agonistični de! dirke, ker si običajno ravno na dirkališčih lahko kolesaiji pridobijo al> pa izgubijo dragocene sekui.de, ki potem odločajo v končni klasifikaciji, razen seveda če ne pride do nepredvidenih presenečenj že na cestnih delih etap, kot se je to zgodile lani, ko si je Wagtmans že v prvi etapi pridobil tolikšno prednost, da je potem lahko obdržal svoj na skok pred vztrajnimi napadi Pobleta. Defilippisa, Impanisa. Moserja, Van Steenbergena, De Bruyne. Van Looya in drugih. Značilnosti letošnjih etap so v glavnem naslednje: Prva etapa: Roma - Campo-basso (241 km po cesti in 15.600 km) za motorji vključuje dve vzpetini, prvo na Annunziato po Cassinu in drugo pri Vin-chiaturi nekaj km pred ciljem: Druga etz.pa: Campobasso - Bari je razdeljena v dve pol-etapi. Prva poletapa Campobasso - Foggia (117 km + 16.800 m za motorji) vključuje precejšnji vzpon pri Volturari, druga poletapa Foggia - Bari (127 km po cesti in 25.550 m za motorji) poteka izključno po ravnini; Tretja etapa: Bari - Lecce je razdeljena v dve poletapi, ki tekata obe po ravnini. Prva poletapa Bari - Brindisi (114 km + 18.900 m), druga poletapa Brindisi Lecce (40 km + 21 km); Četrta etapa: Lecce-Taranto (157 km + 19 km) teče po valovitem tetenu: Peta etapa: Taranto - Potrn-za (189 km + 19.250 m) vključuje več vzponov najprej na Matero, nato pa Miglionico m končno na Taline nekaj km pred priključitvijo k motorjem: šesta etana: Potenza - Ca-serta je spet razdeljena v dve poletapi. V prvi poletapi Potenca - Castellammare di Sta-bia (161 km + 18 km) je zadnja vzpetina na Scorzo pred Eboli, v drugi poletapi Castellammare di Stabia - Caserta (56 km + 27.600 m) ni posebnih težav. Dirka se zaključi naslednjega dne etapo, ki je namenjena izključno hitrostnim vo- začem. Razdeljena je v dve poletapi od Caserte do Sa-bau-die (134 km + 17.500 m) m od Sabaud;e do Rima (99 km + 30 km). Seznam dvojic (prvi so kolesarji. drugi pa motoristi) in njih startne številke: 2. Chacon - Pupazzoni, 4. Fantini - Boiloni, 6. Scudellaro-Carosso. 8. Tinazzi - Na rdi, 10. Poblet-Romano, 12. Pintarelli-Bandini, 14. Domenicali - Fos-sati, 16. Bertcglio - Morelli F., 18. Graf - Altomare, 20. Sabbadin - Gamba. 22. Aibani -Celotti. 24. Ronchini - Galop-pini. 26. Bonariva - Petrieh 28. Maresch - Zamboni, 30. Boni - Forconi, 32. Monti - Ruffc, 34. Koblet. Bassetti, 36. Vau-cher - Molan. 38. Gouget - Ric-cardi. 40. Pellegrini-Fumagalli. 42. Hoevenaers - Montanari, 44. Ciancola-Marocco, 46. Man-nelli - Cene, 48. Baldini - Ca-sadei, 50. Van Est - Manzoni, 52. Post - Casarotti. 54. La Cioppa - Pisati. 56. Tognaccim-Ferrari, 58. Ciampi - Bertom 62. Picot - Borghi. 64. Christian - Bianchi, 66. Lauwers -Carena. 38. Ranucci - Papeschi, 70. Brenioli - Giordano, 72. Grassi - Morelli U., 74. Gismon-di - Suzzi, 76. Moser - Ožini, 78. Wagtmans - Mandolini. 80. Reitz -Galli. 82. Anastasi - Mori, 84 Fallarini - Porino. mini liillliiiiiiililitlllillilllliiliiiiiiiiiiiiiiiliiiitliitiiiiliiitiiiiiiliiliiilllliillilliiiiiiiililllllilillli Za tekmo Italija-Malta Danes v Bologni trening „mladih“ Varglien in Petris v A moštvu, Bandini in Mazzero pa v B moštvu mili hm ti i malin« m linam n n •mm mm >iti iiiiutiii m | mini || d mini m || (m m |,| 11| |(lll min, Lep uspeli štandreške Juventine Z enajstorico zopet igrala neodločeno Tekma je bila najlepša v letošnjem prvenstvu Standreiška Juventina je v nedeljo odigrala morda eno najlepših tekem letošnjega prvenstva. Na domačem igrišču je kljub odsotnosti dveh dobrih igralcev zaključila tekmo z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0), Neodločen rezultat na domačem igrišču bi se komu morda ne zdel zadovoljiv; toda Standrešci so z njim zadovoljni, saj je enajstorica iz Ronk na petem mestu na lestvici in je temu primerno močna. Kakor se vidi Ronke z Juventino nimajo sreče. Tudi v prvem srečanju na domačem igrišču so se morali zadovoljiti samo z eno točko. Juventina ima seda] za seboj pet moštev. V 51 tekmah je nabrala 26 točk. Prihodnjo nedeljo igra doma z Edero, ki je na prvem mestu na lestvici s 45 točkami. Ker ima 45 točk tudi Libertas, bi si Edera rada zagotovila v tej tekmi dve točki, da b; si še bolj utrdila prvo mesto. Vse pa kaže, da bo imela Libertas lažje delo s Sant’An-no, ki je na predzadnjem mestu in zato kandidat, da izpade iz prvenstva. Jutri dopoldne v Štandrežu Nogomelna tekma poročenih in neporočenih Jutri dopoldne ob 10.30 bo na štandreškem nogometnem igrišču zanimiva nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi delavci livarne SAFOG in podgorske tekstilne tovarne. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Po njej se bodo igralci, njihovi svojci in navijači odpravil) v Podgo-ro, kjer bodo pili na zmago in na poraz obenem. BOLOGNA, 29. -— Mlada italijanska reprezentanca, ki bo 15. maja igrala na Malti, bo imela jutri ob 15. uri trening tekmo v Bologni v naslednjih formacijah: A moštvo: Mattrel; Robotti, Greco II.: Carpanesi, Taglia-vini, Varglien; Di Giacomo, Bertucco, Nova, Petris, Stac-chini. B moštvo: Bandini; Losi, Guarnieri; Gasperi, Rampa/.-zo, Radiče; Bicicli, Mazzero, Rizzolini. Moschino. Pascutti. NOGOMET Škotska - Madžarska 7. maja v Glasgowu Skoti za svetovno prvenstvo GLASGOW, 29. — škotska nogometna zveza je objavila formacijo nogometne reprezentance, ki se bo 7. maja pomerila na tadionu //Hampde^n Park« v Glasgovvu z reprezentanco Madžarske. Reprezentanca je sestavljena takole: Younger; Caldow, Hewie. Turnbull, Evans. Covvie; Leg-gatt, Murray. Mudie, Collins, Imlach. Škotska zveza je istočasno sporočila da jo bo na svetovnem prvenstvu zastopala ta reprezentanca in še naslednji i-gralci: Brown, Parker. Had- dock, Dochery. McCo.ll. Ma-ckay. Baird, Coyle, Robertson, Ewing in Scott. SMUČANJE De Nieolo zmagovalec veleslaloma na Zelenici TRZIC. 29 — Na Zelenici nad Tržičem je bilo v nedeljo mednarodno smučarsko te.c-movanje v veleslalomu. Tekmovanja ro se udeležili razen 8 Jugoslovanov tudi nekateri Italijani m Avstrijci. Na 2000 m dolgi progi je zmagal Italijan De Nicoio s časom 1:53 pred drugim Italijanom Zampaninom (1:53.1) in najboljšim Jugoslovanom Stankom Klinarjem (1:53.8), Naj- boljši Avstrijec je bil Ertl, ki se je plasiral komaj na deseto mesto. Pri mladincih je zmagal Avstrijec Groiitsch pred Jugoslovanom Andrejem Klinarjem Davisov pokal V drugo kolo evropske cone Davisovega pokala so se poleg CSR, ki je premagala -Jugoslavijo s 5:0, kvalificirale še: Nemčija, Brazilija, Cile, Indija, Španija in Finska. Dvoboj med Švico ;n Avstrijo bo šele ta teden. Rezultati: CSR - Jugoslavija 5:0. Nemčija - Nizozemska 4:0, Brazilija - Madžarska 3:2, Indija - Monaco 5:0, Španija - Eg-pt 4:1, Cile - Turčija 4:1, Finska - Luksemburg 3:0. ZDA vodijo v modernem peteroboj« Po drugem dnevu Italija četrta SAN ANTONIO (Texas). »■ — Po drugem dnevu tne“nf' rodnega turnirja v peteroboju vedi ekipa uDA 4640 točkami pred Mehiko 4616, Brazilijo s 3468 in It® jo z 2652 točkami. V današnji disciplini, v sak* ljanju, je v ekipni klasi«*«' ciji zmagala Mehika z točkami pred ZDA z 2136 kami. med posamezniki Pa ■ zmagal Brazilijanec Vence«® Malta s 1000 točkami pred hikancem Almado z 9»‘ kami. TENIS Zmage favoritov na turnirju v Neaplju NEAPELJ. 29. — Rezultati drugega dne mednarodnega_ niškega turnirja v Neaplju-Posamezniki (osmina ‘,n*‘.ar. Llamas (Meh.) - RendaU (A\ stralija) 6:2. 10:8, Woodcoc* (Avstral.) - Rei-d (Avstral-6:1, Merlo (Tt.) - Pane (Ih) *■“’ 6:3, Ludquis! (Šved.) - Hff" den (Avstral.) po odstop«. Contreras (Meh.)-Bonettl l ■ 6:1. 6:1, Qcoie (Avstral.) trizio (Cue) po odstopu, mon (Fr.) Pirro (It.) S:°'V\ Segal (J. Afr.) - Fachini U1-' 6:2, 7:9. 6:2. , Posameznice (osmina fin*1.' Ibarra (Cile) - Cerri Cit-) 6:3 Helljer (Avstral.) ■ Fis* > (It.) 6:0, 6:3. Beltrame (BJ Carter (Avstral.) 6:3, 6:4, zarino (It.) Comola (itj 5:'^ 6:4, Snov' iZDA) - Lepre (It.) ■ «. anuvt ■ zun/ - r~ :2. 6:0. Arncld (ZDA) -tin (Avstral.) 6:3, -6:0. Ri (It.) - Luca (It.) 6:3 6:1. mer (Nem ) Lelli (It-) P° « stopu, Rej-es (Meh.)-Brom (ZDA) po c ('slopu, Muller l strija) - Ramorino (It-) '/rl\ Bueno (Braz.) - Del Frate D •' 6:0, 6:1, Boubonnais (* r-1 Darmanin (It.) 6:2. 6:1, Mig . ri - Croccolo (ZDA) -'e Bassi (It.) 'Iay (ZDA) 6.L • . "'ec i C Tt. I ’ Juniorji: Casini (It.) . , (It.) 6:1. 6:2. Boneth (»J t Monda (It.) 6:0. 6:3, Lundru® (Šved.) - Lepri (It.) 6:1/«4) Grant (ZDA) - Aguire (C”. 8:6. 1:6, 6:4. Maggi (It-) slej (ZDAV 4:6 6:0, 6:2. (It.) - Mangoni (It.) ' Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - KINO PROSEK-KONTOVEt predvaja danes 30. t. ®; ob 19 70 uri Lux fil®- Čudna vojna podčastnika Ascha (La strana guerra del sottr-ufficiale Asch) Igrajo: O. E. HASSd, HANS BLACH predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus barvni cinemascope film: MJ SIN NERON i- Igrajo: ALBERTO SORDI, VITTORIO DE SICA. GLORTA SWANSON in BRIGITTE BARDOT VLADIMIR BARTOL' 63. 'N ALAMUT »Apama ima prav, » jim je ta objasnila. «Seiduna je dal narediti te vrtove po zgledu pravega raja. Od zdaj za naprej se boste morale vesti tako, kot da ste zares v nebesih. Ve niste več navadne deklice, marveč hurije. V to se morate vživeti in če se boste potrudile, ne bo tako težko. Tista pa, ki bi se proti obiskovalcem izdala, bi morala takoj umreti.« «Jaz sploh ne bom odprla ust,» je dejala Sara. «Tako se mi ne bo trebi) bati, da bi se zagovorila.« «Na vse, kar te bodo vprašali, boš morala točno odgovoriti,« jo je zavrnila Apama. Halima je brizgnila v jok. »Jaz se bom skrila, da me nihče ne bo videl.« (Samo poizkusi!« se je zadrla Apama. «Na natezalnico te bomo razpeli.« Deklice je zagrabil strah. Molčale so in pridno delale. »Ah, kaj,» je končno menila Fatima. «Kar bo, bo. Bila sem v haremu in tam je bilo treba neprestano glumiti in se potvarjati. Moški, posebno dokler so mladi, niso nikake bakle. Prav lahko jih preslepiš. Igrati v teh vrtovih hurije tudi ne bo pretežko.« «Nekaj se mi zdaj sanja,« je dejala Sulejka. «Mcrda smo se prav zaradi tega morale učiti prav tista mesta v koranu, ki govore o raju in življenju v njem. Kaj pravite k temu?« Mirjam se je nasmehnila. Sama se doslej ni bila domi- slila te podrobnosti. Zdaj se je morala ponovno prepričati, kako dobro je bil Hasan premislil sleherno malenkost. »Resnično, strašni sanjač iz pekla,« si je rekla. »Prav imaš, Sulejka. Kar tisto ponavljajmo, kar vemo iz korana,« je dejala Zajnab. »Dekleta! Saj imate vendar nekaj domišljije!« jih je bodrila Fatima. »Predstavljajte si, da ste v raju in vse ostalo bo prišlo samo po sebi.« «Cim bolj boste pri rodne, tem laže boste uspele,« jih je učila Mirjam. «V ničemer ne pretiravajte, delajte se, kot da je najbolj samo po sebi umevno, da ste hurije. Zato o tem sploh n», govorite, razen če ste vprašane.« Halima se je bila medtem pomirila. Stara radovednost jo je gnala, da je vprašala; »Zakaj pa hoče Seiduna, da bi se pretvarjale, kot da smo v raju?« »Zato,« jo je nahrulila Apama, »da bi se take male opice naučile brzdati svoj jezik.« Moad in Mustafa sta se vrnila s polnimi torbami jerebov, prepelic, vodnih ptic ih rib. Apama je odšla s svojimi pomočniki v kuhinjo, da bi jih otrebila in pripravila. Deklice so si oddahnile. Halimo je dalje mučila radovednost. »Kakšni bodo obiskovalci, ki jim bomo morale reči, da smo hurije?« Smeh je sprejel njeno vprašanje. »Najprej jim tega ne boste smele reči,« jo je hudomušno pokarala Mirjam, «ker bo moralo biti to itak samo po sebi umevno. Drugič pa nas bo zato obiskal Seiduna, da nam da točna navodila. Da pa si ne boš preveč belila glave, ti izdam svojo misel o teh obiskovalcih. Utegnili bodo biti lepi mladeniči.« * Halima je zardela kot mak. Vse so jo pogledale. Povesila je oči in udarila z nogo ob tla. dejala Fatima, pri Apami,« je «Mene že ne bo zraven.« «Morala boš,« je strogo rekla Mirjam. Halima je vnovič zacepetala z nogo. »Ne bo me!« •»Halima?!« Mirjam je zardela od jeze. «Torej se hočeš postaviti po robu ukazu Seidune?« Halima je molčala in stiskala ustnice. Naposled se je otayala. »A kaj bo potem?« je krotko vprašala. Mirjam se je posmejala. «To boš že videla.« Deklice so jo začele dražiti. »Poljubljati se boš morala z njimi,« je «In vse tisto početi, kar si se naučila dodala Sara. »Nekaj vama bom vrgla v glavo, če mi ne boste dale miru,« jima je tedaj zagrozila. «Delajte, delajte!« jih je opozarjala Mirjam. »Ne izgubljajte časa s čenčanjem.« Sara je v kotu lepila in sešiv^la lampijone. Halima se je zatekla k njej. Zadnji čas sta se zopet spoprijateljili, toda na novi podlagi, kot bi dejala Halima. Fatima ji je bila izrezljala kocke iz trdega lesa in Halimo je prevzela prava strast za vadljanjem. Pri tem ji je Sara postala verna tovarišica. Igrali pa sta za najrazličnejše stvari: za orehe, banane, pomaranče, sladkorčke, za poljube, vpraševali sta, katera katero ljubi, če je Halimo katera povabila, naj prebije opoldanski počitek pri njej, je potegnila kocke izza hlačnega pasu in jih vrgla, da bi povprašala, kaj naj stori. Tudi zdaj Jih je vzela in pozvala Saro, naj vadija z njo. Skrili sta se za razpostavljene omote pergamenta. Sara si je bila prihranila nekaj orehov. Te je stavila, če bo izgubila, če pa bi dobila, bi ji morala dati Halima vsakikrat po en poljub. Sara je kmalu zaigrala orehe. Zdaj bi se 111 pustiti potegniti za uho, če bi izgubila. Halima je zmerom dobivala. jger »Štirikrat te bom že lahko potegnila za uho,« se Je doželjno veselila. Sara ji je začela gledati pod prste. , j® »Zakaj pa pokukaš prej v kocke, preden jih vržeš-je vprašala. »Tako sem navajena.« bo Sara je predlagala, da bi povprašali kocke, dobila lepšega fanta. Halima je zadela višjo številko. ^Ic* »Ti goljufaš, Halima. Videla sem, kako si naravnala }1> na roki, da si dobila višjo številko. Potem si jih kar ob tla. Ali igraj tako, kot jaz, ali pa se ne pojdem več s Halima je poizkusila in izgubila. Sara se je posmehnila. »Si videla? če ne goljufaš, pa izgubljaš.« Den«** »Tako se res ne grem več,« Je dejala Halima. veselja nimam, če ne dobim.« »Tako torej? Kaj pa, če bi jaz goljufala?« »Ti pa tega ne smeš,« »Ta je res dobra! Torej ti lahko goljufaš, kolil^ jaz pa bi. morala biti še vesela, da sem tvoj tepče*-Mirjam se jima je približala. »Kaj imata spet med sabo?« Sara je hitro pokrila kocke s kolenom. »Prepirali sva se, kako bi se dalo to najbolj« Mirjam je z nogo odmaknila koleno. »A kaj je tu spodaj?« Zagledala je kocke in se razjezila. »Tako torej! Vsak čas bo prišel Seiduna v vrt0 ’2»vft0 pa tu mimo vadljata. Le vadljajta, le! Zvečer bo«1 ^ ljali glavo!« (Nadaljevanj*