PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini j A g. *bb postale | gruppo - 1^608 40 lir Leto XXI. Št. 209 (6187) TRST, petek 3. septembra 1965 NEURJA IN POPLA VE PUSTOŠIJO PO VSEJ ITALIJI Veliko število mrtvih in ogromna škoda Prekinjen promet na cestah in železnicah Zaradi okvar na vodovodih primanjkuje v raznih mestih pitna voda - Marsikje je prekinjen tudi električni tok Usadi in porušeni mostovi - Latisana ogrožena zaradi narastlega Tilmenta - Hude poplave v zahodni Avstriji Avtomobili, ki Jih jc na »cesti sonca« blizu Chiusija odplavila voda , 2. — Tudi danes priha- jalo iz vse države poročila o ogromni škodi in številnih žrt-,ah- ki so jih povzročila neur-z nalivi in poplavami. Naj-, 01J je prizadeta srednja Itali-*”■ toda hude posledice so i-nalivi tudi na severu in J™ jngu ter na otokih. Zaradi Poplav je še vedno prekinjen Promet na «avto cesti sonca>' med Orvietom in Chiusijem, Prav tako pa je tudi prekinjen železniški promet. Za promet Pa so zaprte tudi ceste Cassia, ‘•alaria in Flaminia. i,.v Rimu in v mnogih, drugih kralj1 so ostali celi predeli brez pit-«„v°de, ker so počile vodovodne l-iL' marsikje je zmanjkal tud' e-vtw»I* *ni tok. voda Je odnesla Sterne mostove, vozila na cestah, ži- vino in ljudi. Nastali so tudi požari zaradi strele, ki je udarila v stanovanja in gospodarska poslopja. Nad Rimom je reka Tibera narasla kar za osem metrov nad običajno gladino, preplavila mnogo polj in vasi, kjer so ljudje ostali več časa izolirani in so jim morali na pomoč gasilci, policija in voj-ska. Pri lem so uporabljali težka vozila in anfibijska prevozna sredstva. Mirovalo ni niti morje, ki je marsikje uničilo kopališke naprave, v Neaplju pa je odtrgalo od sidrišč razne ladje in med njimi tudi ameriško letalonosilko. Škoda znaša po dosedanjih cenitvah več milijard lir in doslej še niso mogli ugotoviti točnega števila smrtnih žrtev. Pri Orvietu so doslej našli šest tr ir tl, od katerih pet pri cestarski hiši v Fabbro-Scalo, kjer je, kot smo že poro- čali, hudournik Argenta preplavil avto cesto in odplahnil okrog 20 vozil, pri čemer je bilo pet smrtnih žrtev, medtem ko je bila šesta žrtev otrok v samem mestu Orvie- meljskimi odpadki, tako da je voda okužena in bodo morali vodovodne cevi oplakniti ter jih razkužiti. Računajo, da bodo lahko do. bavljali vodo iz tega vodovoda šele čez dva dni. Vodovod se je pokvaril tudi v mestu Viterbo. Prav tako so pretrgane s tem mestom tudi cestne in železniške zveze. Zaradi poplav in povzročene škode so dejansko pretrgane vse cestne in železniške zveze med Rimom in severno Italijo razen proge, ki gre skozi osrednjo Umbrio, proti Anconi z odsekom v Toskani proti Torontoli. Zato so tudi ukinili skoraj vse brze vlake, ki vozijo iz Milana proti Rimu, razen nekaj red-kih, ki so jih usemrili po omenjeni progi. Ostali vlaki pa vozijo samo iz Milana do Florence. V tem primeru namreč ni niti mogoč prestop potnikov z vlakov na motorna vozila, kot se je dogajalo ob raz- ter. Gladina vode na poplavljenih področjih se naglo dviga in še vedno močno dežuje. Ministrstvo za prevoze je sporočilo, da so bili ukinjeni številni vlaki, drugi pa preusmerjeni na stranske proge, največ so jih preusmerili na progo Falconara - Rimini - Bologna. O preusmeritvi vla. kov na progi med Trstom in Benetkami zaradi poplav pri Latisani, kjer je Tilment prestopil bregove, poročamo na drugem mestu. Oblasti so pozvale prebivalstvo Latisa-ne ,naj se izseli iz domov. Zaradi zemeljskega udora pri Dunji Je prekinjen promet na cesti med Vid. mom in Trbižem, med postajama Humin in Pušja ves pa je prekinjena tudi železniška proga in bo promet ustavljen dva dni. Bregove sta preplavila tudi Nadiža in Idrij-ca, tako da je nastala precejšnja škoda zlasti v Praprotnem. V Pordenonu je padlo v nekaj urah 50 nih nezgodah, ker so prekinjene milimetrov dežja, ter Je voda zali-tudi ceste. Računajo, da bodo pro- la številne kleti. Vode so presto-met na avto cesti «sonca» ponovno pile bregove tudi v dolinah Cellina vzpostavili čez pet dni. Pri tem pa in Meduna. Pri Barcisu se je gla-izjavljajo, da se je avto cesta na. dina umetnega Jezera tako dvigni-6plošno dobro izkazala, saj ni utr- la, da so morali odpreti zapornice pela nikjer večje škode niti pri I in je zato reka Cellina še bolj na- mostovih ter bo treba zato, zlasti v srednji Italiji, poskrbeti le za regulacijo raznih rek in hudournikov. Pri Fabbro-Scalo, kjer so bile omenjene smrtne žrtve, Je namreč hudournik le preplavil cesto in odnesel avtomobile z ljudmi vred. Neurje je divjalo tudi na Siciliji, kjer Je bilo hudo prizadeto zlasti rasla. Kasneje se je zvedelo, da je neurje terjalo še nekaj žrtev v Toskani in Umbriji. Gasilci, vojska in policija so nadaljevali pomoč ljudem, ki so ostali odrezani zaradi poplav od drugih krajev. Tako so na cest; Aurelia gasilci rešili H oseb, ki so se vračale 7. avtomobili v Rim in ki jim je grozila voda. Med temi je bil tudi senator Ferruccio Parni O neurjih porogajo tudi s Sar- dinije, kjer je zlasti divjalo morje in so morali vkrcati na ameriško čezoceansko ladjo »Costitu-tion* 600 turistov s' pomočjo vlačilcev. V zvezi z neurjem sta senator Angelilli in poslanec Simonacci vložila na ministrstvo za javna dela, kmetijstvo in zdravstvo nujno vprašanje, kakšne ukrepe bodo sprejela, da priskočijo poškodovancem na pomoč ter da se zagotovi redna dobava vode. Notranji minister Taviani je določil prvo pomoč poplavliencem v znesku 200 milijonov tir. DUNAJ, 2. — O hudih poplavah poročajo tudi iz vse zahodne Avstrije, kjer je zadnje dni lilo kot iz škafa. Zaradi poplav m zemeljskih usadov je v mnogih Krajih prekinjen ves cestni in železniški promet. Zaprte so državne ceste št. 100, 108 in 111 v Ti-rolu. Prekinjen je tudi promet z Italijo na progi med Oberorau-burgom in San Candidom (Inni-chom). Cesta na Ploeckenpass na Koroškem je pretrgana zaradi velikega zemeljskega udora. O hudih posledicah neurja poročajo tudi iz dežele Salzburg. Pozno ponoči so javili, da zavzemajo poplave v zahodni Avstriji vedno bolj katastrofalen obseg. Valovi so porušili jez električne centrale v Goessnitzu na Koroškem in poplavili vse naprave. Državna cesta v Moelltal je poplavljena, tako da m mogoč avtomobilski promet skozi predor pod Visokimi Turam; proti Mall-nitzu. Na Tirolskem, Koroškem in Salzburškem je voda odnesla številne mostove. Tito in Naser nadaljujeta razgovore Zaradi slabega vremena sta se odrekla odhodu na Brione BEOGRAD, 2. — Predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik ZAR Naser sta danes popoldne nadaljevala razgovore v lovski koči «Jelen» v gozdu Doba-novac pri Beogradu. Predsednika sta se sporazumela o spremembi programa obiska ter se odrekla bivanju na Brionih zaradi slabega vremena, ki je onemogočilo polet letala v Pulj. Predsednik Naser in ostali gostje iz ZAR bodo preživeli ostali del svojega obiska v Jugoslaviji v Beogradu. Prvi tajnik centralnega komiteja madžarske socialistične delavske stranke Janoš Kadar si je s svojo ženo ogledal danes Ljubljano. Predpoldne sta si ogledala zgodovinske in mesta Slovenije, nato hotel športno palačo v Tivoliju. Po- j peljali poldne sta skupaj s političnim taj-' nikom CK ZK Slovenije Mihom Marinkom obiskala vinski sejem na gospodarskem razstavišču. Na sejmu jih je sprejel in spremljal ravnatelj Karel Pušar. Gostje so se zadržali na sejmu eno uro. katov, na katerem so kritizirali kronski svet in poudarili, da ne predstavlja ljudstva, pred gledališčem, kjer je bilo zborovanje, se je z,brala velika množica. Policija je poslopje zastražila. Seja se je zaključila po šestih urah. Udeleženci so izjavili, da se niso mogli, še sporazumeti. Paoan-dreu je izjavil, da je kralju obrazloži' svoje znano stališče in da ne vidi nobene rešitve razen takojšnji.! volitev. Umrl jc predsednik britanske zbornice LONDON, 2. - Predsednik br!- . ___ ________.. . tanske zbornice sir Harris Hylton kulturne spomenike glavnega. posjer j0 davi umrl v neki london- Lev' siti bolnl4nici, kamor so ga bili odpeljali, ko mu je na cesti prišlo slabo. Imel je 60 let in je bil predsednik spodnje zbornice od leta 1958. Nenadna smrt predsednika spodnje zbornice povzroča preglav^e vladi, ki ima sedaj samo dva glasova večine v zbornici. Dosedanji predsednik je bil konservativec. Zelo verjetno pa je, da konservativna stranka ne bo predložila lastnega kandidata. To pomeni, da bo treba izbirati med poslanci laburistične večine, ki se bo s tem ponovno zmanjšala. Predsednik in podpredsednik spodnje zbornice, ter podpredsednik urada zbornice običajno ne glasujejo. Glasovanja se udeležijo le tedaj, ko je število pozitivnih in negativnih glasov enako. ----------------- SAO PAULO, 2. — Slovenski u-metnik Janez Bernik je dobil prvo nagrado za grafiko na osmem mednarodnem bienalu v Sao Paulu v Braziliji. Ta bienale smatrajo za največjo razstavo likovne umetnosti na svetu. Brazilski časopisi so se zelo ugodno izrazili o delih Janeza Bernika in poudarili, da je zasluženo prejel prvo nagrado. V Atenah še vedno zaseda kronski svet ATENE, 2. — Kronski svet se je danes ponovno sestal in seja se je zavlekla pozno v noč. Od številnih Povabljencev jih je bilo navzočih samo 11. Do sedaj se niso mogli še sporazumeti. Skoraj vsi udeleženci nasprotujejo novim volitvam v kratkem času, toda Papandreu in njegova zveza centra vztrajata prav pri tej zahtevi. V Atenah je bilo danes zborovanje zveze demokratičnih advo- to. Prav tako so doslej našli šest Imesto Trapani. Voda je zalila uli-mrtvih v kraju Prima' Porta pri!ce ln nanesla nanje tudi mnogo Rimu, ki ga je preplavila voda V hlata in zemlje. Neurje je zahte-tem kraju tudi pogrešajo nadaljne ' val° v tem mestu in okolici deset štiri osebe. 6mrtnih žrtev, medtem ko je za- Med žrtvami pri Orvietu je tudi nje^a prekinjen železni ki pro* petletna Lidia Ferrini, katero je £* Dm,ed Trapanijem in Mnrsalo. skupno z njeno 41-letno materjo! f.f’ ^a s™u je prišlo, do zemelj-Maddaleno odnesla voda z avtom s^Sa usada na hribu S Pellegrmo. 1 O povodnjih poročajo tudi iz To. Kot smo omenili, je ostalo v Ri. . avtomobilistov, pri če- mu več predelov brez pitne vode, P°-ma,K,a tudl Y°iakt Jn e- ker se je pokvaril vodovod, ki do- P°Plavah poročajo biva vodo iz virov Peschiere. V , Piem°ntaln Lombardije ter vodovodne cevi je namreč pronic-1 c PP nila umazana voda skupno z ze-! *)t "a, rJ* 1,S®*la karab‘- „ 1 njerji in gasilci rešili skupino še- "■Hiiiiiiiinii,n,im,,i,n,i,I,,,,,um,ilili,vili,,i„l)|li„|l,„mil|l,l)|ll|„ll,„llll„llll,MMIMMIIIH stih lovcev. V kraju Gheme sta ostala na otočku dva lovca, ki rta sku, ala doseči breg s plavanjem. Pri tem se je rešil le eden, medtem ko je utonil 45-letni Alfredo Crivelli. Pri Brescii je utonila 42-letna učiteljica Evelina Fettolini, katere avtomobil je zdrknil na ZARADI NEPRESTANEGA DEŽEVJA Vse reke v Sloveniji močno narasle Hude poplave po vsej Istri Drava poplavila skladišie tekstilne tovarne v Mariboru - Tovarna Lesonit v II. Bistrici pod vodo - Pomanjkanje pitne vode v Pulju LJUBLJANA, 2. — V Sloveniji re-d naraščajo. Zaradi neprestanega t *evK ki v vseh krajih Slovenije ra 1 že dva dni* so reke zel° na' sie. Ponoči so prebivalci Maribo- TRI DNI PO STRAHOVITI KATASTROFI V ŠVICI Zaradi slabega vremena in nove nevarnosti odkopavanje trupel zelo počasi napreduje Do sedaj so našli le devet trupel - Odložili so razstrelitev ledenika - Storchijevi razgovori v Bernu , , „ ____ SAAB ALMAGELL, 2. Na le- spolzkem asfaltu ln padel v reko denitou Allalin so opazili nove Nenrip ip , ,. velike premike. Zaradi tega so V Liguriji, kjer je voda poplavil Prekinili vse delo na tem po-zlasti mnogo kleti in pritličnih pro i droeju, ki so ga evakuirali, štorov, na srečo pa ni bilo člove-, Glavni inženir družbe «Elektro- watt», ki vodi delo za zgradi skupno z gasilci in člani ljud-lev mil*ce za4e'i graditi nasip na em bregu Drave. Kljub temu pa oin r„ka Prest°Pila bregove in po-j ,Vl a skladišče tekstilne tovarne, dal ■ nl P1,006!18! in Drava še našel« narašCa- Gladina Save je znaku i Zjutraj 3,68 metra, toda priča-r«iuuSe na0 so povzročili" ogrom- veni H i ln razdejanje. Tudi v Slo- veni H i *** cj _ Vzročiii *.stri so "močni nalivi po-* nnn, veHko škodo. Slabo vreme Poplavami je tudi v Avstriji. stanluJ}??. med indijskimi in paki-Prenehaj" vxjaki v KaSmiru še ni srditi k"„V®eraJ so bili ves dan Še ha,j!0jl, in nevarnost je, da se U Tan, ‘jo. Pozivu tajnika OZN raj nJ? obema vladama se je vče- Predl« ,u?:la tud' britanska vlada. r»j n«rfli,n-,k Naser in Tito sta vče-kradii • tla,Jevala razgovore v Beo-»ta ?“radi slabega vremena ni- V a . odpotovati na Brione, odbor HfV nadal,juje razorožitveni “Ja ieni ,kus*j° o prepovedi širje-kor Ur?,- e&a orožja, ne da bi ka- PredsnH n.apredoval-ralu,- »i nik zahodnonemške libe-zavzei , nke Mende se je včeraj *ned y J? , normalizacijo odnosov mi i no Nemčijo in država-bi m„""dncga bloka. Dejal je, da d*Plom«il.s ‘em‘ državami obnoviti •H da‘m6 odnose. Dalje je de-fija JLJ" morala Zahodna Nem-Večje d s temi državami do naj. odnose 'nf- trgovinske in kulturne ronan,;. “"roji obisk podtajnika v Moskvi „ ministrstvu Carstensa v *a r ' vn>'d< najboljšo priložnost 'rboljšu'i naj pripeljejo do ^ nJa odnosov. sonit. Zaradi poplav je zaprta cesta Ljubljana • Reka na odseku Pivka . Ilirska Bistrica. Po večdnevnem deževju v Istri je preplavila bregove na spodnjem toku reka Raša in povzročila večjo škodo kot v pretekli jeseni. Voda je preplavila tudi cesto med Reko in Puljem, zaradi česar je prekinjen na njej ves promet, štab za obrambo pred poplavami v Labinu je sprejel nujne ukrepe, da se pre-preči nadaljnje širjenje poplave. Toda napore je zavrlo pomanjkanje vreč. Preteklo noč je preplavila bregove tudi rečica Boljunčica, ki je preplavila severovzhodni del Cepiškega polja. Zaradi dežja je narasla tudi voda Mirne, največje istrske reke. Zaradi nemirnega morja je naletel tudi na ovire ladijski promet na severnem Jadranu; zato so priplule vse ladje v razna pristanišča z zamudo. Ladja »Partizanka« je prispela iz Benetk na Reko z dveurmo zamudo, ker je močan južni veter povzročil velike valove, ki so ovirali plovbo. Ladja «Mostar», ki It Tnoto nn IV/T..1: T . * 1 _ 1 Trajekta »Lošinj* in »Klino* sta ostala na Reki oziroma v Rabcu, ker nista mogla pluti po zelo razburkanem morju. Hidrogliser *Vi-hor* je ostal na Reki, čeprav bi moral odpluti na Mali Lošinj. Lad-je, ki so na poti z Feke za srednjo in južno Dalmacijo, se danes niso ustavile na Rabu, ker je tu zaradi južnega vetra morje najbolj razburkano. Zaradi naraslih rek so v Istri najbolj ogrožena področja pazin-ske buzetske in labinske komune. Vse Raško polje je pod vodo. Voda je pokvarila tudi novi južnoistr-skt vodovod. Zato je ostal Pulj danes zjutraj brez vode, na kar je začel izkoriščati lastne vodne zalo-g;. Meščane pozivajo, naj čim bolj varčujejo z vodo. Narasla voda je zalila tudi en jašek rudnika Raša. Pripadniki vojske, meščani in rudarji se borijo s podzemeljsko vodo. Pod vodo je tudi tovarna apna v dolini Raše, kakor tudi del plodnega rodovitnega Cepičkega polja. Voda je narasla tudi v Pazinski jami zaradi česar so ogrožena bližnja področja. Voda je prodrla že do mosta na Rijavcu. Pod vodo je tudi področje Cerovelj in voda je vozi iz Trsta na Mali Lošinj, je | odnesla 150.000 kosov opeke iz o- » 1IU I'»«ll UVZOUIIj, J c prispela v lošinjsko pristanišče šele zvečer namesto zjutraj. Trajekt »Libumija* je skušal odpluti zjutraj iz Zadra v Anoono, a se je moral zaradi velikih valov vrniti. Otoka Cres in Lošinj sta ostala danes brez pomorskih zvez. pekarne. Reka Mirna je narasla dva metra nad normalno gladino. Ogiožena je tudi tovarna Jadran. Promet je prekinjen tudi na cesti Buzet-Porta Porton, ogrožen pa je most na glavni poti Koper-Pulj-Trst. ških žrtev. Do zemeljskih usadov in prekinitve prometa je prišlo tudi v raznih krajih na Tridentinskem in v Gornjem Poadižju, kjer so številne reke in potoki prestopili bregove, zaradi česar je prekinjen promet. Voda je odnesla tudi nekaj mostov. Prav tako je moč. no deževalo v pokrajini Belluno, kjer so narasle vse vode. Zaradi usada med Cortino in Toblachom je prekinjen tudi promet na državni cesti štev. 51 «Alemagni». Po zadnjih poročilih je voda poplavila tudi naselje Ronchis pri Latisani, kamor so poslali vojaštvo na pomoč prebivalstvu. Postaja v Latisani je pod vodo in mestece je brez električnega toka. Pri Pordenonu je prestopila bregove reka Meduna in preplavila naselji Vallenoncello in Villanova. Oddelek inženirskih čet je nameščen na nasipih ob reki na področju Azzano Decimo, kjer utrjujejo bregove z vrečami peska. Vojska je priskočila na pomoč prebivalcem nekaterih hiš z anfibijski-mi prevoznimi sredstvi. V Corvi pri Azzanu Decimu je prekinjen promet na državni cesti štev. 201, Pri Pratu je reka Meduna narasla za sedem metrov. Položaj se je še bolj poslab-šil v pokrajini Belluno, v kateri je nastala zelo velika škoda. Bel-lunski prefekt Je zaprosil vojaške oblasti za helikopterje, da bi dobavili živila nekaterim vasem, ki so ostale odrezane od sveta. Potok Cordevole je porušil tri mostove in deset hiš. Pri Longaronu je reka Piave odnesla most, ki so ga zgradili takoj po nesreči pri Vajontu. Tudi Piave je prestopila bregove in poplavila številne obljudene kraje. Ponekod je voda visoka en me- lllinollllllllinllllllMIIIIIIIIIIIIIIMMIMIMI, Hilli",,lll»„ll"ll,llll„„„„, PO PAKISTANSKEM VDORU Boji v Kašmiru se nadaljujejo z vedno večjo srditostjo Poziv angleške vlade Indiji in Pakistanu LONDON, 2. — Angleška vlada je poslala danes indijski ln pakistanski vladi sporočilo, ki pravi, da podpira včerajšnji poziv glavnega tajnika OZN za takojšnjo ustavitev sovražnosti. Britanska visoka komisarja v Novem Delhiju in Karačiju sta dobila navodila, naj pozoveta indijsko in pakistansko vlado na ustavitev sovražnosti v Kašmiru. Pakistanski predstavnik Je izjavil, da so pakistanske oborožene sile napredovale na sektorju Bim-ber in ujele 80 indijskih vojakov. Zajele so dva tanka in večjo koli-. vi pakistanske tanke, zgubilo štiri čino orožja. I letala. Predsednik indijske vlade šastri je po sestanku s predstavniki parlamentarne opozicije izjavil, da se bttka na področju Camb nadaljuje in da je nevarnost, da boji med indijskimi ln pakistanskimi četami zavzamejo večji obseg. Sastri je dodal, da bo morala Indija revidirati svojo vojaško strategijo. Potrdil je, da so Pakistanci napredovali za deset kilometrov na indijsko ozemlje in da je indijsko letalstvo. ki je posegla v boje, da usta- Minister za obrambo je v parlamentu izjavil, da so Pakistanci napadli včeraj s 70 tanki, od katerih jih je bilo 13 uničenih. Pozneje so uradno sporočili, da so bili danes na področju Can spopadi med indijskimi in pakistanskim! letali. Indijska letala so odbila pakistanska letala. Predstavnik indijske vlade je izjavil, da so na tem področju še vedno v teku srditi spopadi, ter da je bilo uničenih 40 pakistanskih vozil in 30 tankov. tev jezu v Mattmarku, je izjavil, da se proti robu gore nad točko, kjer se gradi jez, premika približno 50n tisoč ton ledu. Pripomnil je, da bi se moglo vsak trenutek zgoditi nekaj strašnega. Premik so ugotovili piloti helikopterja Včeraj je na tem področju zapadel sneg in sledilo je močno neurje, nakar se je spustila megla. Kakor napovedano, so mislili danes razstreliti z močnim eksplozivom velik del ledenika, da bi odstranili sleherno nevarnost. Toda zaradi slabega vremena in zatem zaradi ugotovitve, da se nova gmota ledu premika proti dolini, so priprave opustili in vse področje so evakuirali. Skupina 27 planincev bi morala spustiti v raz-poke ledenika več vrečic z 20 kilogrami močnega eksploziva. Računajo, da bi s tem pridrvelo v dolino drugih 500 tisoč kubičnih metrov ledu. Pri tem se ne izključuje možnost, da bi ta led padel prav na prejšnjih 6u0 tisoč kubičnih metrov ledu, ki so se utrgali z ledenika. V takem primeru bi se iskanje pokopanih delavcev le bolj zavleklo, če se računa, da so do sedaj odstranili komaj deset tisoč kubičnih metrov ledu. Švicarska tiskovna agencija poroča, da sta pomočnik preiskovalnega sodnika in državni pravd-nik začela preiskavo ob sodelovanju policije. Popoldne, ko se je nekoliko zjasnilo, je skupina reševalcev odkopala še eno truplo. Do sedaj so našli sedem trupel. Zaradi neprestanega deževja ni moč za sedaj računati, da bodo skupine planincev odšle v gore, da namestijo dinamitne mine v ledeniku. Danes je več manjših usadov prekinilo cesto na tamkajšnjem področju, tako da j.«* odrezano od ostale doline. Italijanski podtajnik v zunanjem ministrstvu Ferdinando Štor. ?bi je prišel davi v Bern, kjer ga je sprejel načelnik političnega departmaja zvezni svetnik Wahlen. Zvezna vlada je objavila nocoj kratko sporočilo, ki pravi, da so Storehiju poročali o ukrepih, ki jih odredile oblasti in podjetja ter švicarski Rdeči križ. Prav tako so mu poročali o zbiranju prispevkov ter o ukrepih švicarskega zavo-da za zavarovanje proti nezgodam v korist družinskim članom žrtev. Govorili so tudi o številnih posebnih primerih, za katere so potrebni posebni ukrepi. Poročati so mu o dosedanjih ukrepih za temeljito preiskavo o vzrokih nesreče. Wahlen je izrazil Storehiju globoko sožalje zveznega sveta ter je poudaril prispevek italijanskih delavcev v švicarskem življenju Storchi se je noco-j vrnil v Rim Nocoj so javili, da bodo morda jutri ali pojutrišnjem poskusili razstreliti ledenik, če bo vreme dopuščalo. Danes so v kratkih presledkih kljub slabemu vremenu nadaljevali iskanje trupel. Do sedaj so jih našli devet. Odkopali so tudi edino žensko — Italijanko k' je zgubila življenje pri tej katastrofi. Skupno z neko Nemko je pomagala v menzi. V ponedeljek popoldne je zapustila menzo in je odšla na kratek sprehod. Vrnila se je le nekaj minut pred nesrečo. Danes je prispela v Saas Alma-gell delegacija italijanske socialistične stranke, ki jo vodi poslanec Fortuna Hkrati so prišli tudi podpredsednik senata in drugi parlamentarci. Ženeva ŽENEVA, 2. - Voditeljica švedske delegacije na ženevski razoro-žilveni konferenci poslanica Myr-dal je predlagala sistem sodelovanja za ugotavljanje podzemeljskih Jedrskih eksplozij. Po mnenju švedskih strokovnjakov bi dobro o-premljene postaje in primerno razdeljene mogle ugotoviti morebitne potresne sunke ene kilotone na razdaljo deset tisoč kilometrov. Švedska delegatka je dejala, da bi s tem sistemom mogla postavki vrsto postaj vsaka država na lastnem ozemlju, ker nobena država se ne razprostira dlje kakor deset tisoč kilometrov. Te sisteme posameznih držav pa bi morali povezati med seboj v skupen sistem in določiti zbirni center, kateremu bi morali pošiljati vse podatke posameznih postaj. Te podatke bi pregledali ln izbrali. Pri tem centru bi morale sodelovati vse države s svojimi strokovnjaki. Ameriški delegat Foster Je govoril o tehničnih in znanstvenih rezultatih, ki so Jih dosegli strokovnjaki v ZDA, in dejal, da so se sredstva za ugotavljanje eksplozij izboljšala. Vendar pa se še dvajset odstotkov potresnih pojavov ne da ugotoviti. Zaradi tega so po njegovem mnenju še vedno potrebne inšpekcije na kraju samem. Sovjetski delegat Carapkin je po seji izjavil časnikarjem, da Je vprašanje podzemeljskih poskusov politično. Po njegovem mnenju bi zadevo mogli zelo lahko rešiti. Dovolj bi bilo raztegniti moskovski sporazum tudi na podzemeljske eksplozije. Danes sta govorila tudi poljski in etiopski delegat. Prvi je podprl sovjetsko tezo in je v zvezi z italijanskim predlogom dejal, da bi še pred začetkom pravne diskusije o pogodbi bilo potrebno rešiti nesoglasja o bistvu prepovedi širje-nia jedrskega orožja. Etiopski de- legat pa je podprl italijanski predlog o začasnem moratoriju. Delo konference se bo nadaljevalo v torek Salal se je vrnil v Jemen KAIRO, 2. - Predsednik je- menske republike maršal Salal je odpotoval davi iz Kaira v Saa-no. Na letališču ga je pozdravil podpredsednik maršal Amer. Salal je prišel v Kairo 18. avgusta, to je nekaj dni pred odhodom predsednika Naserja v Gedo, kjer so podpisali sporazum o ustavitvi sovražnosti. FRANKFURT, 2. - Ameriški tajnik za zaklad Fowler in državni podtajnik George Bali sta prišla danes iz Rima v Frankfurt, kjer sta se sestala s predsednikom zahodnonemške zvezne banke. Jutri se bosta sestala s kanclerjem Erhardom in z zunanjim ministrom, nato pa s finančnim ministrom. V soboto bo Fowler odpotoval v Stockholm, Bali pa v Pariz. ................................................ minira« Izjave Nennija in Matteottija v zvezi s pripravami na kongres PSI v Članek revije cCritica Marxista» - Oživljena sindikalna dejavnost ■ Saragat častni meščan Sao Paula RIM, 2. — Jutri ob 17. uri bo seja vlade. Danes se je predsednik Moro sestal v palači Chigi s podpredsednikom Nennijem. 8. t. m. bodo začele delovati senatne ko misije, senat sam pa se bo sestal 21. t. m. Socialisti se pripravljajo na svoj kongres. V zvezi s tem je Nenni povedal novinarjem ob svojem povratku v Rim, da je že sestavil pismo, ki ga bo naslovil na člane stranke in ki ga bo objavil v nedeljo «Avanti». Pismo je dejansko poseg v predkongresno razpravo. Nenni je dejal, da hoče z njim nakazati strankarskim tovarišem svoje stališče. Danes je v zvezi s pripravami za kongres dal listu «Lavoro Nuo-v J» iz Genove svojo izjavo Matteo Matteotti. Rekel je, da se mora po njegovem mnenju PSI na bližnjem kongresu odreči vsaki negotovosti in sprejeti obveznost, da mora trajali sedanja oblika vlade levega centra vso sedanjo zakonodajno debo parlamenta. Brez politične trdnosti namreč ni mogoča nobena politika demokratičnega načrtovanja, niti niso možne nobene spremembe na bistvenih področjih vsedržavnega življenja. To pa seveda ne pomeni, da je sedanja vlada brez šibkosti in pomanjkljivosti. Po Matteottijevem mnenju ne bi imele preuranjene volitve nobene keristi. Pri tem Je dejal, da nl ros, da so se vrnili k centrizmu. Kar se tiče socialistične enotnosti, je dejal, da bo ostalo to vpra Sanje bistveno tudi po kongresu. Ce bi bili vsi socialisti združeni, bi bili mnogo bolj močni nasproti katoličanom. G razvoju v PSI tudi v zvezi z zadnjim Nennijevim intervjujem objavlja članek revija nCritica Msrxista», ki jo urejujeta Longo in Natta. Članek pravi, da Je del socialistov obrnil hrbet izročilom razredne stranke ter da zastopa Nenni stališča zmernih radikalcev in meščanstva. Stališče avtonomi-sto/ v PSI je razblinilo vse ustva-re o odporu stranke proti «social-den;Okratizaciji», čeprav ji mnogo članov nasprotuje. Tudi stališče tajnika De Martina je nejasno in teži k temu, da bi izolirali tiste socialiste. ki hočejo ostati zvesti svojim tradicijam. Članek pa hvali stališče, ki ga je zavzel Lombardi skupaj z levico, t.J. proti nadaljnjemu sodelovanju PSI v vladi ter za ohranitev razrednega značaja stranke Danes so objavili proračun ministrstva za prosveto, ki predvideva 1.137 milijard izdatkov, pri čemer so se zvišali zlasti izdatki za osebje in pokojnine. Zveza državnih uradnikov CGIL je izdala poročilo, v katerem ugo- tavlja, da ni vlada doslej spre-iei i še nobenega ukrepa za učinkovito rešitev vprašanj Javne u-prave in uslužbencev. Tiskovni u-rad CGIL pa Je izdal poročilo v zvezi s polemiko, ki je nastala po izjavah ministra Pretija, češ da je preveč državnih nameščencev. CGIL zavrača te trditve in pravi, da se pri tem ne upošteva porast števil« prebivalstva. Sedaj Je skupno 1.289.945 državnih uslužbencev. Tajništvo zveze električnih delavcev CISL je danes proučilo položaj stroke zlasti v zvezi z dejstvom di se niso obnovile delovne pc> gotbe. Zveza zahteva predvsem ob- cev ENELl0Vne p°B°dbe uslu*ben- Na združenju gradbenikov se Je Bače o zasedanje o gradbeni dejavnosti, pri čemer se ugotovili. d» bo v prihodnjih letih zasebna grad-bena-dejavnost, zelo skrčena Položaj se namreč stalno slabša, zaradi česar narašča tudi število brezposelnih v gradbeništvu. Davi ob 9.45 je odpotoval ameriški zakladni minister Fowler z letališča Ciampino skupno s svojimi sodelavci v Frankfurt, od koder bo nadaljeval pot v Bonn. Občinski svet v Sao Paolu v Braziliji je soglasno sklenil, da bo podelil predsedniku Saragatu med njegovim obiskom 12. t. m. naslov častnega meščana. Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.4, najnižja 18.3, ob 19. uri 21.4; zračni tlak 1011.8 raste, vlaka 82 odst., veter vzhodnik 8 km na uro, nebo oblačno, 63 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 3. septembra Dora Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 18.41. Dolžina dneva 13.14. Luna vzide ob 14.16 in zatone ob 22.53 Jutri, SOBOTA, 4. septembra Ida NA POVABILO DR. BERZANTIJA 13. IN 14. T. M. Delegacija koroške deželne vlade pride na uraden obisk v naše mesto Koroško uradno delegacijo bo vodil koroški deželni glavar dr. Hans Sima Deželna uprava sporoča, da bo I plačevanje potovalnih stroškov prid-13. in 14. t.m. delegacija kproške nim in potrebnim dijakom, ki obi-deželne uprave pod vodstvom dr. skujejo srednje šole in strokovne Hansa Sime imela v Trstu raz- zavode v deželi in bo stopil v ve-govore s predstavniki deželne u- ljavo z letošnjim šolskim letom, prave Furlanije Julijske krajine. Novi zakon bo objavljen v torek v Koroške predstavnike je povabil v Trst dr. Berzanti na zadnjem sestanku, ki ga je imel preteklega junija v Celovcu 7, dr. Simo. Obisk koroške delegacije v Trstu je treba postaviti v okvir programa deželne uprave, da navez? čim tesnejše stike s sosednimi deželami in da se tako vzpostavijo trajni in prijateljski odnosi, ki bodo lahko pomagali re-levati razna medsebojna vprašanja, kot so na pr. vprašanja cestnega prometa, industrijske kooperacije in večje možnosti za trgovinske izmenjave. Te cilje, ki jih zasleduje deželna uprava Furlanije Julijske krajine, je izrecno poudaril predsednik deželnega odbora dr. Berzanti v programskem poročilu v deželnem svetu ob predložitvi prvih dveh deželnih proračunov. Eno prvih vprašanj, ki jih bodo obravnavali s predstavniki Ko-roške, kot je bilo to tudi s predstavniki Slovenije, bo vprašanje prometnih zvez in zlasti turističnega prometa. O tem je že nekaj omenil preteklega junija v Vidmu predsednik koroškega deželnega sveta dr. Til-lian, ki Je poudaril, da bi bilo treba pospešiti promet med dvema deželama na mejnem prehodu Rokovo. Odnosi z bližnjo socialistično republiko Slovenijo so bili vzpostavljeni v obojestransko zadovoljstvo preteklo spomlad. Predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in socialistične republike Slovenije so se srečali v Gorici in v Ljubljani; na pobudo odbornika Marpillera pa so bili v Celovcu trl-•transki razgovori med avstrijskimi, slovenskimi in italijanskimi predstavniki. Korošci bodo prvič uradno obiskali našo deželo in se sestali s predstavniki avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V dežel nih krogih se je zvedelo, da so to srečanje koroške oblasti sprejele z velikim zadovoljstvom. Delegacijo koroških predstavnikov bodo sestavljali poleg dr. Sime, tudi razni visoki funkcionarji koroške deželne uprave in nekateri časnikarji. Gostje bodo prišli v Trst v ponedeljek 13. t. m. zjutraj. Po svečanem kosilu, ki jim ga bo priredil predsednik deželne u-prave dr. Berzanti, in po ogledu pristaniških in industrijskih naprav, bo na trgovinski zbornici sre. Čanje s tržaškimi gospodarskimi predstavniki. uradnem biltenu deželne uprave, skupno z zakonom, ki določa prispevke za razna dela na področju kmetijstva in gozdarstva. V prihodnjem tednu bo delovanje raznih komisij še bolj oživelo, ker bodo morale razpravljati o zakonskih osnutkih in drugih vprašanjih, o katerih bo v kratkem razpravljal deželni svet. Včeraj se je sestala druga stalna komisija deželne uprave, ki ji predseduje prof. Ribezzi, in je proučila zakonski osnutek o ustanovitvi deželnega posvetovalnega odbora za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo. V svojem poročilu je poročevalec Virgolini poudaril, da je namen tega odbora nuditi deželni upravi tehnične in upravne nasvete, zlasti v zvezi s premestitvijo dosedanjih državnih pristojnosti na področju kmetijstva deželni upravi. Podobni posvetovalni organi so bili že ustanovljeni pri 'ostalih deželnih upravah s posebnim statutom. Te pristojnosti se nanašajo predvsem na vprašanja, ki jih je doslej obravnaval višji državni svet za kmetijstvo in gozdarstvo in ki jih bo sedaj obravnaval deželni posvetovalni odbor. Seji je prisostvoval tud! deželni odbornik Comelll. Komisija se bo ponovno sestala v torek in bo proučila posamezne člene tega ukrepa. sveta. Gibanje za neodvisnost »Tržaškega svobodnega ozemlja* sporoča, da na svojem sedežu z.bira podpise za poziv Organizaciji združenih narodov, naj se prizna Tržaškemu svobodnemu ozemlju pravica do neodvisnosti. Drevi zborovanje PSI na Trgu Garibaldi Politični položaj, ki nastaja v teh dneh, bodo verjetno pojasnili v določeni meri predstavniki tržaške federacije PSI, ki prireja danes ob 18.30 javno zborovanje na Trgu Garibaldi. Nastopila bosta odbornik Dušan Hreščak in tajnik stranke pittoni ter pojasnila stališča tržaških socialistov. Ob isti uri pa prirejajo tudi tržaški komunisti javno zborovanje na Trgu sv. Antona. Govoril bo pokrajinski tajnik avtonomne federacije prof. Paolo Šema o temi: »Krajevna in mednarodna politična situacija ter stališče komunistov*. Sinoči se je sestal izvršni odbor tržaške KO, ki je ntf dolgi, seji, ki je trajala od približno 191 are ‘ččž' poliVoč 'Razpravljal jtfazauu. o raznih perečih političnih vprašanjih. O poteku seje in zaključkih ni vodstvo stranke izdalo nobenega poročila. Iz drugih virov se je zvedelo, da so na seji razpravljali o 0-stavki župana Franzila in drugih članov KD iz Lege nazionale. Zdi se, da bodo danes objavili izčrpnejše poročilo, če ne celo 0-sebno pismo neke vidnejše osebnosti KD. Seji je prisostvoval tudi župan Franzil. Vprašanja, ki so jih demokrist-janski prvaki obravnavali, so zadevala seveda bližnje sestanke strank levega centra, kakor tudi stališča, ki jih bodo te zavzele na prihodnjih sejah občinskega Sprememba postajališč niotramvajskih prog Uprava Acegata sporoča, da bodo z nedeljo, 5. t. m. premestili postajo tramvajskih prog «3», «8» in «9» izpred nebotičnika v Ulici Čampo Marzio v Ulico Bonomo pred stavbo štev. 14. Hkrati pa bosta obe postaji v Ulici Lazzaretto Vec-chio, in sicer ob hišni štev. 10 in 22 ukinjeni, ter bo postavljena nova postaja pred hišno štev. 18 iste ulice. Acegat tudi sporoča, da bodo postajo filobusov štev. «10», «19», «20» in «21», ki je sedaj v Istrski ulici takoj po cestnem mostu v smeri proti Sv. Soboti, premestili pred hišno štev. 129, in sicer ob odcepu Ulice Vigneti. ZA SLOVENSKI LICEJ IN TRGOVSKO AKADEMIJO Nova šolska stavba pri Sv. Ivanu do začetka pouka popolnoma urejena Stavbo si je včeraj ogledal šolski skrbnik dr. Tavella v spremstvu obeh slovenskih ravnateljev Med včerajšnjim ogledom nove šolske stavbe pri Sv. Ivanu. Od leve proti desni: prof. Turina, prof. Abramova, dr. Tavella, inž. Petrossi in dr. Marchini USPOSABLJANJE ZA KONKURENCO V BRODOGRADNJI Tržiška ladjedelnica bo dobila suhi dok za gradnjo orjaških ladij Y njem bodo lahko gradili ladje do 200.000 ton • Gradnja ho trajala več let in ho zavrla modernizacijo drugih ohralov Tržiški obrat Združenih jadranskih ladjedelnic bo v doglednem času dobil nov dok, v katerem bodo lahko gradili orjaške ladje do 200.000 ton. Tržiški obrat bo prva ladjedelnica v Italiji opremljena s takim gredljem, obenem pa med prvimi ladjedelnicami na svetu, ki razpolagajo s takšno napravo. Pred Združenimi jadranskimi ladjedelnicami so namreč dobile tako velike doke le naslednje lad-Jedelnice: Kieler Howaldtswerke v Kielu, dve ladjedelnici na švedskem, drugi dve ladjedelnici na An. gleskem in francoski obrat v St. Nazami. Predsednik dr. Berzanti bo podpisal Zakon o podporah potrebnim dijakom Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti bo danes podpisal nov deželni zakon o šolskih podporah, ki so ga predložili svetovalci Ginaldi, Chicchino, Romano, Ramani in Co-loni. Zakon predvideva dajanje študijskih štipendij, šolskih podpor in •iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMHiiiMitfiiititiiiiimiiiiMniiiiiniiiitmiiiiiiiiMMiiiiiuu NEURJE NA SREČO NI BILO KATASTROFALNO Včeraj na Tržaškem 63 mm dežja reka Osp je preplavila bregove Prekinjen promet v Miramarskem drevoredu Intervencije gasilcev - Voda preplavila obrežje Iz raznih sosednih in daljnih krajev poročajo o neurjih in hudih poplavah, ki so povzročile veliko škodo ter prekinitev prometa. Tudi na Tržaškem je včeraj močno deževalo, zabeležili so 63 mm padavin, vendar na splošno ni bilo velikih povodenj In take škode kot drugod. Tržaški gasilci so sicer imeli precej dela, zlasti včeraj popoldne, vendar je močna skupina gasilcev iz Trsta včeraj dopoldne odšla v Furlanijo, da pomaga tamkajšnjim gasilcem, ki so preobremenjeni z delom zaradi hudih poplav. Zaradi neurja in poplav je bila včeraj poškodovana železniška proga Videm-Trbiž in Trst-Benetke. Zaradi tega so bile velike zamude, železniški promet za Benetke pa je bil preusmerjen preko Gorice-Vid-ma in Trevisa. Tudi avtobusi, ki so prihajali iz Furlanije in Kanuje, so imeli sinoči precejšnje zamude, avtobusi na nekaterih progah pa sploh niso odšli, ker so sporočil, da so nekatere ceste v KarniJi zaprte za promet zaradi zemeljskih plazov. Krajevni železniški m avtobusni promet nt občutil posledic, v pristanišču pa je bilo nekoliko otežkočeno pristajanje ladij in delo pri izkrcavanju, vendar brez hujših posledic. Iz Gradeža so sporočili, da je bilo popoldne mor e zelo razburkano in da se ni mogla vrniti ladja «Andriabella», tuji tu-ris'i iz severnih dežel pa so se zabavah na obali ob razburkanem morju. Kot običajno so bile v Trstu posledice močnega naliva najbolj vidne najprej v Miramarskem drevoredu, kjer je voda preplavila cesto in mnogi avtomobilisti so obtičali v vodi, tako da so jim morali priskočiti na pomoč uslužbenci cestnega podjetja ter gasilci. Zaradi poplave v Miramarskem dre-voiedu Je bil avtomobilski promet usmerjen čez Greto. Kot iz škafa je lilo ves dopoldne, nato pa je deževalo še do 14. ure. V nekatere spodnje prostore v nižjem predelu mesta Je sicer vdrla voda, a ni biiu hudega. Na obrežju je bi o brij nerodno tudi zaradi plime in v nekaterih predelih je bilo 30 cm vode . . Deževno vreme v tem času spion dela preglavice in škodo kmetom, včerajšnji naliv pa je prizadel z a- »tl dolino Ospa. Reka Je prepla-1 globoko sožalje. vila ves spodnji del doline. Od Oreha do obmejnega bloka je voda odnesla pridelek in preplavila tudi cer to. Nabralo se je toliko vode zaradi hudega naliva v zaledju, stfkala se je pa tudi velika količina vode iz vseh potokov. Poplava v dolini Ospa Je nastala včeraj popoldne in na cesti, ki pelje po dolini od Oreha v Osp, je bilo približno 30 cm vode, Kmetje, ki imajo v tej dolini najlepše njive in vinograde imajo precejšnjo škodo. Ob vsakem večjem nalivu je tam poplava. Zaradi tega Je nujno potrebno, da se dobro uredi struga rekf in odtočni kanali. Zaradi včerajšnjega naliva so prizadeti tudi vrtnarji, zlasti v nizkih predelih, ke- Jim je voda zasula grede ln poškodovala povrtnino. 2e ob 9.30 so morali gasilci odhitet. v Ul. dello Scoglio, kjer Je bila nevarnost, da se podre streha stavbe štev. 131, potem so odhiteli v Ul Coroneo 17 in v Ul. T. Luciani 5, kjer je voda vdrla v kletne prostore. V Ul. Caprin 7 In v Ul. Revoltella 91 pa se je celo porušila streha, ker je bilo tramovje preperelo. Tudi v Ul. San Giaco-mo in Monte 3 so morali gasilci podpreti tramovje, ker je bila nevarnost, da se streha zruši. Okrog 15 ure pa so odhiteli v Ul. Ca-staldi 7, kjer so odstranili hišni omet, ki je bil na tem da se zruši. Gasilci so morali tudi podpreti piočelje stavbe v Ul. Matteotti, ki so Jo pred tedni izpraznili, ker Je bila nevarnost, da se poruši. Jutri pogreb Josipa Lavrenčiča Jutri, v soboto ob 11. uri, bo iz kapele tržaškega pokopališča pri Sv Ani pogreb Josipa Lavrenčiča iz znane svetoivanske rodbine, ki je včeraj umrl v Bologni, kjer se je naselil po dokončani dunajski eksportnl akademiji. Bil Je koroški dobrovoljec — stotnik in njegov gostoljubni dom je bil zlasti med vojno shajališče mnogih slovenskih internirancev. Naj mu bo lahka zemlja, svojcem pa izražamo V tržiški ladjedelnici so že začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo novega doka, ki ga bodo postavili poleg starega gredlja, s katerega je pred časom zdrsela v morje največja ladja italijanske zasebne plovbe «Carlo Cameli«. Podrobnejši podatki o razsežnostih in opremi novega doka še niso bili objavljeni, pač pa se je zvedelo, da bo dok 300 metrov dolg in okoli 50 metrov širok. Naglašajo, da bo dok «suhega tipa», gradnja novih 200.000-tonskih ladij v njem pa naj bi omogočala občutno znižanje gradbenih stroškov, tako da bo tržiški obrat Združenih jadranskih ladjedelnic lahko tudi v tem pogledu uspešno konkuriral najvažnejšim ladjedelnicam te vrste na svetu. Kaže, da so se na vodstvu Fin-cantieri odločili za ta nov podvig v zvezi z najnovejšim pojavom na mednarodnem tržišču z ladijskim prostorom. Največji brodarji in porabniki ladijskega prostora se namreč v zadnjem času čedalje bolj usmerjajo na velike ladje z več kakor 100-120.000 ton nosilnosti. Tako je pred kratkim velika mednarodna petrolejska družba Shell naročila gradnjo štirih 165.000. tonskih tankerjev. Dva tankerja bodo zgradili Japonci .enega kielski obrat «Kieler Howaldtswerke» enega pa neka ladjedelnica na Skandinavskem. Po vsem tem je jasno, da računajo Združene jadranske ladjedelnice tudi same na gradnjo velikih tankerskih in suhotovomih ladij za tujino in za domače (državne in zasebne) brodarje. Gradnja suhega doka bo trajala precej dolgo, ni pa doslej znano, koliko bo to delo stalo. Seveda gre pri takih podvigih za velike investicije, ki bodo po vsej verjetnosti začasno prekinile izvajanje moderni-zacijskih načrtov v drugih državnih ladjedelnicah. Zato je lahko predvidevati, da bo na primer modernizacija ladjedelnice Sv. Marka v Trstu prav tako odložena za nekaj časa (če je bila sploh v načrtu), pa tudi gradnja suhega doka v Tržaškem zalivu bo postala po novem zelo problematična. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj misli o tem novoustanovljeni konzorcij za grad. njo suhega doka za popravljanje Ingolstadt, In katerega člani so tržaška trgovinska zbornica, Center za gospodarski razvoj in številne druge tržaške gospodarske organizacije in ustanove. Sestanek komisije za blagovni promet Na tržaški trgovinski zbornici se je sinoči sestala stalna komisija za blagovni promet: Na dnevnem redu sta bili naslednji vprašanji: a) razprava o posebni ' študiji Javnih skladišč o potrebi po modernizaciji pristaniških naprav ter b) nadaljnja gradnja pomola VII. V fiiobusu ga je zadela srčna kap Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne bolnišnice prepeljali truplo 72-letnega bančnega ravnatelja Giovannija Lacenereja iz Ul. Beccaria 8, ki je izdihnil zaradi srčne kapi v notranjosti fi-lobusa proge št. 17, ki je vozil po Ul. Roma proti Trgu Vittorio Veneto. Lacenere je vstopil v fi-lobus na Trgu Verdi ter sedel. Ko je filobus če vozil po Ul. Roma, se je neki potnik zavedel, da je Lacenereju postalo slabo Obvestil je šoferja filobusa, ki je še bolj pognal težko vozilo, da bi čimprej privozil k ambula-toriju RK. V filobus je prihitel dežurni zdravnik dr. Ukmar, toda za Lacenereja ni bilo več pomoči. Nevaren padec v Istrski ulici Sinoči so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico in s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek 55-letnega Luko Variča iz. Ul. Trissino 31. Mož je ob sprejemu v bolnišnico povedal, da je okrog 20. ure nerodno padel na pločniku Istrske ulice pri vogalu z Ul. Ponziana. Pri padcu se je močno udaril v glavo in je krvavel iz ušes, pobil in ranil se je tudi po obrazu in kolenih. Smrtne posledice prometne nesreče N i nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj ponoči okrog 2. ure podlegel hudim zadobljenim poškodbam 73-letni upokojenec Vittorio Taucer s Senenega trga 3. ki je 27. avgusta postal žrtev prometne nesreče. Kot smo poročali, je tistega dne Taucer prečkal Drevored D’Annunzio blizu _ _ . _ Ul. padovan. Ko se je znašel sre- petrolejskih ladij, ki bodo dovaža-1 di cestišča, je navzdol po drevo-le surovo nafto za naftovod Trst -1 redu z avtom TS 75012 privozil 32-letni Claudio Guštini s Stare istrske ceste 10 ter upokojenca podrl. Pri padcu se je Taucer pobil po glavi ter se ranil po obrazu, izgubil spomin in začel krvaveti jz levega ušesa. Zlomil si je tudi levo nogo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevroki rurški oddelek s pridržano prognozo. Kljub zdravniškim negam pa se je Taucerjevo zdravstveno stanje postopoma slabšalo in včeraj ponoči je nesrečnik izdihnil. Sporočilo «0dbora za pomoč razlaščcncem» «Odbor za pomoč razlaščencem* poroča, da je vložil nadaljnjih devet prizivov na prefekturo v zvezi z drugim seznamom razlaščencev. Obenem s tem je vložil tudi eno tožbo na sodišče. Danes ob 20.30 bo v kino dvorani v Dolini sestanek za razlaščence, ki ga prireja Odbor za pomoč razlaščencem. Vsi, ki so Že dobili razlastitvene dekrete, so , vabljeni, da jih prinesejo s seboj, p katere učilnice bodo verjetno pre ako jih niso še izročili odboru. 1 majhne. iMiiiiiiiimtrtiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Nova Šolska stavba, ki jo gradi pokrajina pri Sv. Ivanu za slovenski klasični in znanstveni licej ter za trgovsko akademijo, bo v kratkem popolnoma dograjena in izročena svojemu namenu. Kakor je znano, sta se znanstveni in klasični licej vselila v nove prostore že spomladi. V novih prostorih so tudi imeli zrelostne izpile in zdaj imajo popravne. Trgovska akademija pa je morala Se počakati in se bo lahko vselila ob začetku novega Šolskega leta. Do začetka novega Šolskega leta bodo dokončana vsa dela in opremljene vse učilnice, kabineti ter u-radni prostori. Tudi zunanji del bo v glavnem dokončan in urejen, kat pa je precej odvisno od vremena. Pokrajinska uprava je že nakupila vso potrebno opremo za u-čilnice in urade, ki je shranjena v skladiSču. Na pokrajini so nam zagotovili, da bodo vsa notranja dela dokončana do 20.-30. septembra, tako da bodo v naslednjih dneh do začetka novega Šolskega leta lahko namestili klopi in drugo o-premo ter očistili prostore. Včeraj dopoldne si je nove Šolske prostore ogledal šolski skrbnik dr. Tavella, da se na lastne oči prepriča, kako dela napredujejo, kCr se zavzema, da bi bilo Sola čimprej dograjena. Šolskega skrbnika so med podrobnim ogledom spremljali, funkcionar Šolskega skrbništva dr. Marchini, inženir pokrajinske uprave Petrossi, ki je izdelal vse načrte za to šolsko zgradbo ter opremo, ravnateljica klasičnega in znanstvenega liceja prof. Lavra Abramova in ravnatelj trgovske akademije prof. Vladimir Turina. Šolskemu skrbniku so pokazali vse prostore, nato pa so se mu zahvalili za obisk. O novi šolski stavbi bomo pi šali bolj podrobno, ko bo dokon čcna, vsekakor pa je treba prizna ti, da bo lepo urejena in oprem Ijena ter precej prostorna, le ne Konkurenca v pristaniščih Evropske gospodarske skupnosti Vloga pristanišč in njihovih z.alcdij . Do idealnega počno, tenja pristaniške dejavnosti v EGS ho le težko kdaj prišlo Šesti mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti se je včeraj nada. l.ieval ob prisotnosti vseh slušateljev tega važnega mednarodnega strokovnega srečanja. Na vrsti je bilo predavanje pomožnega tajnika pri zbornici za trgovino in industrijo v Rotterdamu dr. Horstinga, in sicer o temi, ki je zelo zanimiva tudi za tržaške poslovne kroge, (čeprav morda preveč teoretična), ker se nanaša na konkurenco, ki jo med seboj izvajajo pristanišča v okviru Evrope gospodarske skupnosti. Govornik je najprej raztolmačil pomen pojma «pristanišče» in osvetlil njegove tehnične karakteristike in njegove vloge tako s političnega kakor tudi z gospodarskega vidika. Najvažnejša vloga vsakega pristanišča, je poudaril govornik je ta, da veča «vrednost» potnikov in blaga s tem, da olajšuje prehod s kopnega na morje in v nasprotno smer. Vloga prista- Z MINISTRSKO ODLOČBO V URADNEM LISTU Nove stroge uredbe za poslovanje na živinski postaji pri Proseku Vsa živina bo morala biti pred vstopom na postajo cepljena proti slinavki m v 24 urah odprem-Ijena v notranjost države - Prepovedan osebni dostop k postaji brez dovoljenja živinozdravnika V Uradnem vestniku št. 219 z dne 1. septembra 1965 je bila objavljena ministrska odločba, po kateri bo odslej urejeno gibanje živine in delovanje trgovcev na pro-seški postaji. V odločbi Je poudarjeno, da bo proseška postaja odslej služila samo za operiranje z uvoženo živino, ki so jo v tujini nabavili za to pooblaščeni uvozniki -in ki je namenjena v notranjost države. Na postajo bodo lahko pripeljali le živino, ki je bila predhodno zdravniško pregledana. Vsa bo lahko stopila na postajo le v | raterji po izvršenem pregledu vkr-primeru, če bo cepljena proti sli- cal.i v iste železniške vozove, v ka-navki, in sicer z bivalentnim (O-A) t.erih so jo pripeljali na Prosek. ali trivalentnim (O-A-C) cepivom. Odločba dalje narekuje, da se mora živina zadržati na postaji le toliko časa, kolikor je potrebno, da se uredijo sanitarne, davčne in železniške formalnosti. V roku 24 ur po izročitvi živinozdravntškega spričevala se mora živina odpre-miti dalje v notranjost države. V nobenem primeru se ne sme živina zadržati na proseški postaji več goveja živina stara čez 4 mesece | kakor 72 ur. živino morajo ope- Le v izrednih primerih sme železniška uprava dovoliti vkrcanje živine na druge vozove, ki pa morajo biti predhodno temeljito razkuženi. Na proseški postaji je odslej prepovedano kupovanje in prodajanje živine. Na postajo ni dostopa brez dovoljenja, ki ga izdaja obmejni živinozdravnik. Kdor bi prekršil te določbe in s tem povzročil razširjenje kužne bolezni pri i Govornik bo prebral poročilo živini, bo tudi sodno kaznovan. | pomorskih prevozninah, nišča je s tehničnega in gospodarskega vidika lahko popolna le v primeru, ko je delovanje v njegovem okviru povezano z izkrcanjem blaga z ladje na kopno, ali pa z vkrcanjem s kopnega na ladjo. Govornik Je zanikal, da bi se lahko šestorica po pravici nazivala «Evropski skupni trg«, češ da je premalo držav včlanjenih v to organizacijo, da bi se lahko EGS imela za evropsko ali morda samo za zahodnoevropsko enotno tvorbo. Dr. Horsting je. nadalje podčrtal, da je organizacija šesto-rice občutno vplivala na delo v posameznih pristaniščih včlanjenih držav. Za nekatera pristanišča je postopno uresničevanje določb rimske pogodbe iz leta 1957 pomenilo akvizicijo novega blagovnega prometa, za nekatera druga pa je ustanovitev EGS prinesla nasprotno izgubo določenega dela prejšnjega prometa. Govornik je poudaril, da se na tem področju vsa vprašanja lahko uredijo le z enotno trgovinsko politiko znotraj Evropske gospodarske skupnosti. Strokovnjak je izrazil prepričanje, da bi se v pristaniščih Evropske gospodarske skupnosti lahko doseglo idealno opravljanje pristaniškega dela le v primeru, ko bi v okviru posameznih luk delovalo več podjetij, ki bi sl bila med seboj v konkurenci. Obenem pa bi tak-šen položaj odprl vrata drugi nevarnosti, namreč umetnemu potiskanju blagovnega prometa v do-ločene smeri odnosno pristanišča. Do idealnega poenotenja pristaniške dejavnosti v okviru Evropske gospodarske skupnosti bo po mnenju govornika le težko kdaj prišlo, in to ne morda zaradi tega, ker bi bilo med prizadetimi pristanišči nemogoče priti do ustreznega sporazuma temveč zaradi tega, ker še vedno obstajajo prevelike razlike v določbah, ki se nanašajo na o-pravljanje blagovnega prometa med posameznimi pristanišči in njihovimi zaledji. Danes bo na univerzi predavanje ameriškega profesorja Karla H. Fulda, ki poučuje na vseučilišču «University of Texas» v Austinu v Združenih ameriških državah. Obvestilo izletnikom v Ljubljano Izletnike na vinsko razstavo v Ljubljano dne 5. septembra 1965 obveščamo, da bodo avtobusi odpeljali po naslednjem voznem redu: Avtobusi štev. 1, 2, 3 in 4 ob 7. uri iz Ul. Cicerone 4. Avtobus štev. 5 odpelje ob 7. uri iz Doline, ob 7.05 iz Boljunca (trg), ob 7.10 iz Eoršta (prosvetna dvorana), ob 7.15 iz Ricmanj (Ključ), ob 7.20 iz Bhzovice pri cerkvi), ob 7.25 s Padrič (križišče), ob 7,35 z Opčin (križišče). Avtobus štev. 6 odpelje ob 6 30 iz Cerovelj (križišče), ob 6.40 iz Nabrežine (trg), ob 7. iz Saleža (spomenik), ob 7.10 iz Zgonika (go. stilna), ob 7.20 od Brlščikov (gostilna Milič), ob 7.30 s Proseka (prosvetna dvorana). POTOVALNI URAD AURORA Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje Sole v Dolini sporoča, da se Je pričelo- vpisovanje v 2. In 3. razred, KI se bo zaključilo 25. septembra. Državna srednja Sola s slovenskim učnim jezikom, Rojan, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da se je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi ln tretji razred. Državna srednja Sola pri Sv. Ja kobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki Ima poleg »azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prične zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Ravnateljstvo Drž. srednje Sole ln Ind, strok. Sole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. ln III. razred do 25. septembra t.l. Havoateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenostni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine, vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965. Državna slovenska srednja Sola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v i, ln 3 razred zaključi 25. septembra. Državni tehnični trgovski zavod «Carh» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66. Trajanje tečaja ln njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (ragtonlere) in trgovskega Izvedenca. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Poletne prireditve Danes v Miramaru «Lučl In zvoki«: ob 21.00 v nemščini «Der Kaiser-traum von Miramare« in ob 22.15 v Italijanščini «Massimiliano e Car-lotta« Kino Nazionale 16.00 »Agente 077 Missione Bloody Mary» Technicolor. — Ketl Clark. Arcobaleno 16.00 «Nodo scorsoio« — Troy Donahue, Barry Sullivan. Excelslor 16.00 «Accadde un’estate» Technicolor. Maureen 0'Hara. Ros-sano Brazzi. Fenice 16.00 «Mezzo dollaro d'argeri-to» Metrocolor, Russ Tamblyn, Maria Granada, Grattaclelo 16.00 «11 bola č di scena« Connie Stevens, Cesar Romero. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Venere proibita« "" Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodrammatico 16.30 «Mata Hari a-gente segreto H 21» Jeanne Mo-reau. Aurora 16.30 «11 mostro del pianeta perduto«. Cristallo 16.30 «Scotland Yard sezlo-ne omlcidl* Sean Connery. Garibaldi Počitek. Capitol 16.00 «11 ponte sul fiume Kway» Technicolor. Alec Gulnnes, VVilMam Holden. Impero 16.30 19.00 21.45 «Bac!aml stupido« Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17.00 «11 triangolo del de-litto« Emmanuele Riva. Moderno 16.30 «L4 dove scende 0 fiume* Technicolor. James Stevvart, Rock Hudson. Julie Addams. Astoria 17.00 «Vino, whlsky e acqu» salata« Technicolor. Astra 17,00 «Valanga glalla«. Abbazia 16.00 «Edgard VVallace * Scotland Yard». Ideale 16.15 «La spada nella rocola« Technicolor Sledi dokumentarni1 film v technicolorju. LETNI KINO Paradiso 20.00 «Vento selvaggio« — Technicolor. John Wayne, Susan Haywa rd. Satellite 20,15 «Tot6 contro 1 auattro« Tot(>, Peppino De Filippo, Macario, Aldo Fabrlzi. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel v nedeljo, 5. t.m. PrV‘ sezonski sestanek od 10. do 12. ure v klubskih prostorih, Ul. del Mon-tecchi 6. Delile se bodo vse zadnje novitete in razpravljalo o udeležb na prihodnlih razstavah. Vabljeni vsi ljubitelji filatelije, ki se želijo povezati s klubom Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo opozarja gojitelje svilo-prejk, da je treba prošnje za pu-spevke, ki jih določa nedavno objavljeni deželni zakon, poslati n* pristojne kmetijske inšpektorate najkasneje v tridesetih dneh po objavi zakona, in sicer do 16. t. m-•Prizadeti dobijo vse podrobne informacije na kmetijskih inšpektoratih. Ljudska prosveta PD v Skednju sporoča, da bo redna seja odbora v petek 3. septembra 1965 ob 20.30. * • • Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« sporoča, da bo redna odboro-va seja v ponedeljek 6. t.m. ob 20,30. Se priporoča točnost. Tutte na Vnetna predvaja dunes, dne 3. t. m. z začetkom ob 18. uri zabavni film: Due mariti per volta (DVA MOŽA VSAKIKRAT) Igrajo: MICHAEL CRAIG — MARY PEACH — BRENDA DE BANZIE — JAMES ROBERTSON JUSTICE Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. septembra 1965 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 42-letna Endina De-grassi por. Ragau, 64-letnt France-sco Strlngaro, 68-letni Alfredo Mau-ri, 66-letni Martino Debeljak, 56-let-na Iolanda Tellini por. Cervinl, 72-letnl Vittorio Taucer, 57-Ietna Giu-sepplna Drago por. Polla, 83-letna Rosa Amendola, 77-letna Adele Bu-covez, 82-letna Antonia Tegelj vd. Geri, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (38 *. - ». *.) Alta Salute, Ul. Giulia 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola, Ul. Orlanl 2; Vernarl, Trg Valmaura 11; D’Am-brosi. Ul. Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravaslni, Trg Liberti 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. Od 13. do 16. ure D’Ambrosi, Ul Zoruttl 19; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravastnt. Trg Llbertž 6: Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN AUa Salute, Ul. Giulial; Benussl, Ul. Cavana 11; Picciola. Ul. Oriani 2; Vernarl, Trg Valmaura 11. LADJE V PRISTANIŠČU Georgios, Klriaki (Grčija). Carso, G. Lauro, Ausonia, Monflore, Auri-ga, Isarco, Agostino, Saturnia, Vul-canla, Sa:pa II. Sardatlantic II, O-ceanus, Eros, Gabriele (It.), Kosova (Turčija), H. Balldon, Chichin n 25 (Panama), G. Brovig (Norveška). L. Smlts (Holandska), Axum (Etiopija) T, S'avros (Maroko), B. Krajina • (Jug.). SI’DT priredi 19. septembra 1*1® v Bohinj preko Litostrojske koc«' Od tu se lahko planinci povzpelri na Črno prst. Vpisovanje v UUC1 Geppa 9. O * * PD «Igo Gruden« tz Nabrežine priredi v nedeljo 19. sept. mladinski avtobusni izlet na Bled. Vse potrebn« informacije dobite na sedežu društva vsak večer od 21. do 21.30 VP'-sovanje se zaključi ob zasedbi vse*1 mest. Darovi in prispevki Včeraj se nam je med darove prispevke vrinila napaka. Pravil bi moralo biti napisano: V poča: tev spomina pok. Tereze Suman < ruje Benjamin Cunja 3000 lir za 1 Jaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da na* je včeraj za vedno zapustil na dragi Martin Debeljak Pogreb nepozabnega pokojnik* bo danes ob 16. uri iz kapele žlaT' ne bolnišnice. Žalujoči: žena, sin in ostali sorodnik* Trst, 3.1X1965 TEŽKA GOSPODARSKA BITKA v FRANCIJI Za svoj dolgoročni načrt stabilizacije Sprejet je bil s skeptičnostjo - K odpravi neposredne nevarnosti je prispevala disciplina - Stališča finančnega ministra - Priznanje od strani OECD - Na tržišče je bil vnesen večji red že polni dve leti vodi Francija hudo in uporno bitko proti inflaciji. Bitka poteka na osnovi določenega dolgoročnega načrta o stabilizaciji gospodarstva, katere najvažnejši cilji so bili zaustavitev stalnega naglega naraščanja cen, zmanjšanje pretirane potrošnje ter usmeritev sredstev in kreditov v tiste panoge, ki so največjega pomena tako v pogledu domačih potreb kot izvoza. V prvem trenutku je bil načrt o stabilizaciji francoskega gospodarstva sprejet s precejšnjo skeptičnostjo doma in v inozemstvu. Cene so se namreč do njegovega sprejetja dvigale s tolikšno nagli-co. da je bilo silno težko verjeti, da Je na tržišče sploh možno vnesti neki red. S posebnim nezaupanjem Je bil pred dvema letoma sprejet vladni ukrep o zmrznjenju cen industrijskih in poljedelskih proizvodov, ker Je obstajalo mnenje, da Je takšen ukrep v pogojih liberalne kapitalistične proizvodnje neuresničljiv. In mnogi so spričo tega z nasmeškom prisluhnili izjavi finančnega ministra Guiscarda d’Estainga, ki je svoje sodelovanje v vladi pogojil z uveljavitvijo načrta stabilizacije. Po dveh letih od sprejetja omenjenega načrta, še vedno ni moč reči, da se Je čudež uresničil in da so odpravljene vse nevarnosti inflacije. Vandar je načrt še naprej veljaven in se z napori za odpravo inflacije ni prenehalo. Francoski odločujoči činitelji in gospodarstveniki se zavedajo, da je nevarnost na preži in da se bo gospodarskemu polomu moč ogniti samo s skrajno opreznostjo in disciplino na tržišču. K odpravi neposredne nevarnosti je v veliki meri prispevala disciplina, ki jo je vlada uveljavila na področju kredita. S spretno uporabo sredstev tam, kjer so najpotrebnejša ln kjer je njihovo Plasiranje najkoristnejše, je vlada že v samem začetku uveljavljanja načrta stabilizacije preprečila psihozo inflacije. Zdaj Je povpraševanje po dobrinah osebne in gospodinjske Potrošnje prenehalo rasti. Vendar Pa se nikamor ne premaknejo tudi privatne produktivne investicije. Po drugi strani je bilo zabeleženo, da je uvoz od januarja leta 1965 začel padati, vtem ko se je Izvoz v istem obdobju povečal, tako da je Francija v teku leta stal-ho imela pozitivno bilanco. Minister za finance, Guiscard d’Estaing, se je pred nedavnim sestal z voditelji 500 podjetij in bank, ki so izrazili željo, da bi s človekom, ki je v vladi najodgo-vornejši za izvedbo tako petega Petletnega plana kot tudi načrta 0 stabilizaciji, izmenjali svoja Mnenja o perspektivah razvoja francoskega gospodarstva. Kot vedno, Je d’Estaing tudi ob tej priložnosti bil zelo katego-rlčen: načrt o stabilizaciji Je u-stvaril pogoje za novo ekspanzijo francoskega gospodarstva. Pouda-ril Je, da se sploh ne postavlja vprašanje spremembe stopnje naraščanja te ekspanzije, namreč stopnje 5 odst. letno, kakor tudi bo katerih si bodi popuščanj ali kompromisov v pogledu stabilnosti cen. Minister je ocenil, da se bode letos in v naslednjih letih Javne investicije dvigale po 8 do " °dst„ a vlada bo v tem smislu tudi olajšala kreditiranje. Kar pa zadeva cene, bodo določene spremembe dovoljene samo v izjem-hih primerih. V vsem tem labirintu, ki naj bi Privedel do stabilizacije gospodarstva, je poudaril d’Estaing, je najvažnejše vprašanje produktivnosti. V Zahodni Nemčiji — Je pripomnil — je dvig produktivnosti dvakrat večji kot pri nas. Zaradi tega je zmanjšanje proizvodnih stroškov temelj za reševanje naših Problemov. Hkrati pa je treba stalno pospeševati tudi naš izvoz. Leta 1910 bodo francoske tovarne delale enkrat v tednu samo *a izvoz. Minister je obljubil, da bodo ugodnosti za tista podjetja, ki se obvežejo, da bodo svoje proizvode prodajala po odrejenih ce-nah, v veljavi tudi v naslednjem I®tu. Te ugodnosti, ki se dajejo ba osnovi sporazuma med industrijskimi ali poljedelskimi proizvajalci in državo, so doslej industrijskim in poljedelskim podjet-Jeih omogočile stabilizacijo notra-nie situacije, zmanjšanje proizvodnih stroškov, kakor tudi to, da so brez večjih težkoč ohranili cene na ravni, kakršna Je obstajala pred dvema letoma. Takšni napori francoske vlade in pa rezultati, ki jih je bila dosegla v pogledu gospodarske stabilizacije v celoti, so te dni bili deležni kvalificiranega priznanja. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem letnem poročilu o francoskem gospodarstvu objavila, da Je danes nevarnost inflacije zmanjšana ter da Francija gospodarsko razpolaga s pomembnimi rezervam; na področju proizvodnih kapacitet in delovne sile, kar predstavlja poglavitno garancijo njene stabilnosti. Obenem Je prišlo še neko drugo priznanje, in to v zvezi z dosledno politiko cen in mezd, ki jo izvajajo v Franciji. Komisija Evropskega skupnega tržišča ugotavlja v nekem svojem poročilu za leto 1964, da so v Franciji tako cene kot mezde najpočasneje naraščale. Nadalje se tu poudarja, da so se v onih deželah, kjer so se mezde najznatneje povečale (Nizozemska in Italija), najhitreje dvignile tudi cene (za 5 do 6 odst.), kar praktično ni prispe- valo k povečanju kupne moči delavcev ter nameščencev v omenjenih deželah. Francoski načrt o stabilizaciji t>o v kratkem stopil v tretje leto svojega življenja. Cilji, ki so z njim bili postavljeni, so v glavnem bili doseženi za prvi dve leti. V naslednjem obdobju pa namerava vlada postopno sprostiti kredite in na najrazličnejše načine olajšati poslovanje tistih panog in podjetij, ki so pokazala pripravljenost, da zmanjšajo proizvodne stroške in povečajo izvoz. S tem se Je na domače tržišče vnesel ne samo večji red, marveč se je začel proces intenzivnejšega vključevanja francoskega gospodarstva v mednarodno izmenjavo, kjer je le-to bilo doslej prizadeto zaradi višjih cen, ki so bile posledica zastarelosti visokih proizvodnih stroškov njenih industrijskih podjetij. V tem pogledu je vsekakor zaostajalo za svojimi evropskimi partnerji, ki so po vojni hitreje obnovili ter modernizirali svojo industrijo. Ž. STOJANOVIČ tu lf: j* ^ Cii -a Med najlepše romunske turistične kraje sodi tudi Mamaia. Na sliki delen pogled na plažo NEKAJ 0 ANGLEŠČINI IN RUŠČINI Zakaj v SZ otroci skandirajo: «Twinkle little Star» Vloga male lutke Katje na sovjetski televiziji • Razgovori s Kitajci in konferenca v Randungu v angleščini ■ Najlažji in obenem najtežji jezik na svetu - Zanimanje na Angleškem za ruščino Od enega konca Sovjetske zveze do drugega je danes čuti, kako otroci skandirajo «Twinkle, Tvvinkle, Little Star« (Utripaj, u-tripaj, mala zvezdica), odrasli pa deklamirajo ižbrane izreke, kot na primer «1 shot an arrow into the air» (Izstrelil sem v zrak puščico), pri čemer se skušajo kar najbolj zvesto držati pristnega angleškega naglasa. Zdi se, kot da se vsi žele naučiti angleščine, in to prave angleščine, ne ameri-kanščine. Nekdaj je v Rusiji bila na drugem mestu francoščina, danes je to neizpodbitno angleščina. A to, kar vsi imajo za znak višje kulture, je angleška konverzacija. Otroci se uče angleščine že v vrtcih, ure za odrasle pa prirejajo v uradih, klubih in tovarnah. Toda največji uspeh je vsekakor dosegla moskovska televizija. Vse do pred nedavnim so med ostale programe mešali tudi učenje vseh mogočih tujih jezikov, sedaj pa so za učenje angleščine uvedli poseben tretji kanal. Na to so se odločili predvsem po odličnih uapehih, ki jih je bila dosegla mala lutka Katja. Leningrajska televizija Je z namenom, da bi pokazala, kako je angleški jezik enostaven ln si ga z lahkoto na- SAMO ZA NAIVNE IN NEVEDNE LJUDI PREDSTAVLJA ZNANOST Astrologija, srednjeveška zmes vraževernosti in nepoznanja naravnih pojavov Tudi slavni učenjaki, kakršen je bil Keppler, so verjeli vanjo - Horoskopi za kralje in prince - Konec sveta, ki ga je bil napovedal nemški astrolog Steffler Uresničena astrološka napoved za smrt predsednika Kennedyja - golo naključje Danes je Mars najzanimivejši pojav na večernem nebu. čeprav ni ravno velik, je veliko svetlejši od katere koli druge zvezde, kar se tudi izraža v njegovi žarki rdeči barvi. V aprilu je moč z daljnogledi in teleskopi v bližini Marsa opaziti še neki drugi planet: ogromni Uran, ki je mnogo večji od Marsa in Zemlje, le da je tako oddaljen, da ga ni mogoče videti s prostim očesom. 2e srednji teleskop pa zadostuje, da ga nejasno opazimo v obliki zelenkastega diska. Da bi videli katerega od njegovih petih satelitov, pa je potreben mnogo večji teleskop. Uran se nahaja daleč za Marsom in je v resnici od Marsa mnogo bolj oddaljen kot mi. Ta dva planeta sta videti blizu drug drugega le zaradi tega, ker se bolj ali manj nahajata v isti smeri gledanja. Oba sta v ozvezdju Leva, medtem ko je celo najbližja zvezda neizmerno bolj oddaljena. Nekatere skupine ozvezdij in pa položaj planetov na nebu so bili osnova za astrologijo, lažno znanost, ki se je najbolj uveljavila v srednjem veku, a Jo še danes zelo resno jemljejo v poštev v nekaterih deželah, predvsem v Indiji, a tudi drugje, celo pri nas. Astrologi se postavljajo na stališče, da sta značaj človeka in njegova usoda pod vplivom položaja Sonca, Lune in planetov v odnosu na zvezde v trenutku njegovega rojstva. Astrološki horoskop smatrajo za ustrezen ih zelo važen dokument. Tudi slavni znanstveniki v preteklih časih so verjeli v astrologijo, med temi celo Na gornjem koncu Soške doline, pravijo, bo nekoč stala ogromna hidro elektrarna. Z gospodarskega stališča gre za izredno važno delo, toda nič ni vedeti, kaj bo takrat z našo Sočo. Kakšna škoda bi bila, če bi ne bila več takšna, kakršno poznamo danes, kakršna je, postavimo, tudi na tej sliki OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo pozitiven dan za vse, ki imajo origi-naine ideje. v čustvenem pogledu ^koristite priložnost, ki se vam nu- BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše na- HOROSKOP jimi uspehi, povečajte raje svojo prizadevnost in marljivost. Skušajte se bolj približati naravi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) U-goden dan za dosego manjših poslovnih uspehov. Neki prijatelj vam i fiSSaSSESKiS- 1 ~ ‘»ko z* ’ čepraV 56 dar ohranite svojo skromnost. i»DV?JCKA <°d 21.5. do 21.6.) Dan j? Primeren za nakupe in tvegane podvige, v čustvenem pogledu bo nastopila kratkotrajna zmeda. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nasvet *ekega prijatelja sprejmite šele po-p.nj. ko ste ga dobro pretehtali, v«, v bo do nekega srečanja, ki šče j izpolnil z moralnim zado- (od 23.7. do 22.8.) Neko var DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Stvari se bodo povsem obrnile, a vi to izkoristite v svoj prid. Potrudite se izboljšati lastno razpoloženje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite previdni, ne spuščajte se v tvegane podvige. Ne navdušite se za prvi načrt, ki vam pride na misel. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21 11.) Namesto da bi stremeli za čim laž- KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite površni v svojih odnosih do občutljivih sodelavcev. Vaši najboljši prijatelji so tisti, ki tega ne poudarjajo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z lahkoto se boste prilagodili novi situaciji na delovnem mestu. Prišlo bo do napetosti v odnosih med vami in ljubljeno osebo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V teku jutra vam je zagotovljen izreden finančni uspeh. Ne posegajte v delikatne zadeve nekega sorodnika. Keppler, ki Je bil postavil znano teorijo o gibanju planetov. Kot mnogi drugi, je tudi on izdeloval ho#6skope (čeprav je vprašanje, ali je vanje tydl verjel). In nedvomno je, da je veliki Isaak Newton bil mistik. Srednjeveški astrolog je bil zelo vplivna osebnost. Sestavljal je horoskope za kralje in prince, dajal pomembne prognoze, včasih pa je predvideval celo konec sveta. Za izrecno nesrečna znamenja so smatrali komete, vendar Je, po njihovem mnenju, zvezda med planeti pomenila še bolj usodno znamenje. Naravno je, da se planeti — ali vsaj nekateri od njih — v določenem času pojavijo na nebu prav blizu drug drugega. Tako sta npr. Mars in Uran v določenih trenutkih na videz oddaljena drug od drugega le za nekaj stopinj. Kadar pa se nekaj svetlih planetov istega ozvezdja sreča, kot Je bilo to leta 1524, ko je znani nemški astrolog Steffler napovedal konec sveta, v takih trenutkih gredo ljudje celo tako daleč, da si začnejo graditi ladje, s pomočjo katerih bi se v pričakovanem potopu imeli rešiti. Nedolgo tega, leta 1962, se je v ozvezdju Kozoroga srečalo pet planetov, in še enkrat so se astrologi vsega sveta močno vznemirili. Enega največ-jih nesmislov astrologije predstavljajo tudi imena ozvezdij živalskega kroga. Skupine, kot so Leo (Lev), Taurus (Bik) in Ge-mini (Dvojčka) so današnjega porekla, neglede na to, da so Kitajci in Egipčani nekoč uporabljali povsem drugačen sistem. Nihče pa zagotovo ne ve, v kateri deželi so prvič opisali naša ozvezdja. Morda so to storili stari kal-dejski opazovalci zvezd ali astronomi s Krete. Poslednji veliki znanstvenik starogrškega sveta, Ptolomej, je v svojem zvezdnem katalogu omenil 84. ozvezdij. Zelo majhno je število zvezd, ki imajo kakršno si bodi podobnost s tem, po čimer so imenovane. Potrebna je precejšnja fantazija, da bi si s pomočjo ozvezdja Taurusa mogli priklicati v spomin podobo bika, po ozvezdju Leva podobo kralja živali itd. Mnoga med temi imeni so mitološkega porekla: tako se ime za ozvezdje Leva nanaša na Nemej-skega leva, ki ga je med svojimi dvanajstimi podvigi moral ubiti junak Herkul. Konec konca predstavlja vsa astrologija odličen primer najbolj primitivne naivnosti in težko Je razumljivo, kako jo je sploh moč jemati resno. Nekoč je vojvoda Mellingtonski rekel: «Jaz verjamem :..» Njegov sobesednik pa mu je odgovoril: «Ce v to verjamete, sir, potem boste verjeli v karkoli.t) Dogaja se tudi, da se nekatere astrološke napovedi uresničijo. Navedimo zanimiv primer: nedolgo pred atentatom na predsednika Kennedyja, je neki astrološki časopis napovedal njegovo nenadno smrt in celo navedel mesec atentata. Lahko si mislimo, kako so to nekateri izkoristili, da bi dokazali, kako Je astrologija resnična znanost. Treba pa je obenem pripomniti, da Je isti časopis v treh predhodnih letih napovedal še smrt predsednika de Gaulla, ostavko generala Franca in padec Salazarjevega režima, kar pa se ni uresničilo. Prav tako se niso uresničile napovedi britanskih astrologov v letih 1938 ln 19if9, ko so ti soglasno napovedovali, da do vojne z nacistično Nemčijo ne bo prišlo. Vendar je ljudem, ki nimajo zadostne kulture in znanja, zelo težko dokazati nasprotno. Astrologiji manjka sleherna znanstvena ali logična osnova, predstavlja pa v zavesti ljudi močno zakoreninjen ostanek preteklosti, ko je bilo praznoverje še razširjeno v ogromnem obsegu, resnično poznavanje sveta in njegovih pojavov pa zelo majhno. Toda konec konca ne predstavlja nobene nevarnosti, vtem ko se v resnici mnogi spričo tega močno zabavajo, a še posebno, ko v časopisih berejo, kaj jim napovedujejo zvezde. Zanimivo je tudi dejstvo, da so v večini primerov tako profesionalni kot amaterski astrologi pošteni in iskreni. Vse kar napišejo, je storjeno z najboljšim namenom. Isto velja tudi za nekatere organizacije, kakršni sta npr. mednarodno združenje «Ravna Zemlja« in pa nemško združenje za geofizlčna raziskovanja, katerega člani verujejo, da je svet v notranjosti votle krogle in da je Avstralija nekje nad našimi glavami. Ni potrebno, da bi o tem še Fo Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Revija solistov; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Igra ansambel «Musici del Friull«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Moderna simfonična giasba; 19.00 Koncertisti naše dežele; 19.15 Pravljice, pripovedke in legende; 19.30 Motivi, ki so mladini všeč; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21. Koncert operne glasbe; 22.15 Jazz v Trstu; 22.40 Nežno in tiho; 23.00 Pojeta Gigliola Cinquetti in Bruno Filippini. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 9.00 Plošče; 10.00 Izbrani motivi iz opere «Carmen»; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes. najbolj popularne melodije; 11.30 Glasba, sladka glasba; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Zbor JLA iz Beograda; 14.00 Popularne skladbe; 13.45 Zabavna glasba; 15.00 Melodije za vas; 15.45 Domači ansambli; 16.00 Za prijetno popoldne; 16.30 Album klasikov; 17.10 Zbor donskih kozakov; 17.40 Glasbeni ka-letdoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Roger Williams igra za vas; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Kal Wmding; 22.40 Glasba Primoža Ramovža; 23.00 Prenos RL. kaj več razpravljali; astrologija ne more biti znanost, ker je bila, je in bo samo plod fantazije ljudi, ki se zanjo zavzemajč/ in navdušujejo bodisi iz primitivnost ali neznanja, bodisi iz špekulativnih nagibov. uči tudi navadna lutka, predstavila svoji publiki lutko Katjo, ki je v kratkem času postala pravcata slavna zvezda in ljubljenka vseh. Vsak dan je prejemala na tisoče pisem od navdušenih gledalcev, tako da je moskovska televizija zanjo uvedla poseben kanal. Rusi se s Kitajci pogovarjajo v angleščini, prav tako je konferenca v Bandungu potekala v angleščini, Kairo poudarja, da angleški jezik nikakor ni last a-meriških kapitalistov. V Gani so angleški jezik sprejeli za uradni jezik, a Nehru se je nekoč izrazil: ((Angleški jezik je okno Indije proti ostalemu svetu«. Danes je angleščina materinski Jezik nad 250 milijonov ljudi. Z njeno pomočjo je moč vplivati na okrog 600 milijonov prebivalcev našega planeta. Poleg tega je najlažji jezik na svetu, vendar ga nikoli ni moč obvladati do popolnosti. Namesto slovnice ima samo nekaj osnovnih pravil, vtem ko Je izgovor dokaj bolj zapleten. Naučiš se je z lahkoto zaradi tega, ker sestoji njen osnovni besedni zaklad samo iz kakih 850 besed, med katerimi le le 18 glagolov, ki pa imajo vrsto različnih pomenov, tako da jih je moč uporabiti domala v vseh eituacijah vsakdanjega življenja. In dogaja se ne samo to, da se angleščine uči vedno več tujcev, marveč tudi, da vedno več tujcev poučuje angleščino druge tujce. Egipčani v Perzijskem zalivu, Nizozemci v Indoneziji, Indijci in Francozi v Afriki. Na britanskem otoku obstajata danes v zvezi z angleškim jezikom dve posebni skupini, ki z velikim nezaupanjem gledata druga na drugo. Eno predstavljajo tisti, ki govore artikularno angleščino, drugo pa oni, ki smatrajo za svoj materinski jezik nekakšno mrmranje in mlaska-nje. «Ni dvoma«, tožijo otočani, «da Je v tej naši deželi, prežeti s snobizmom in razrednimi predsodki, usoda otroka v prvi vrsti odvisna od tega, kako govori. Kljub temu spiošno priznanemu dejstvu, pa velik del britanskega prebivalstva komaj zmore povezovati- najenostavnejše Izraze svojega materinskega jezika. Ni-titl pojma nimajo, kako je treba izgovarjati jezik, ki Je svetu dal eno najboljših književnosti. Naše šole skoraj namerno ignorirajo, da je edini potni list, ki ga naši otroci potrebujejo za svoj uspeh, ,good speech’ — dober izgovor. Najvišje osebnosti Velike Britanije v resnici tvorijo ekskluzivno nadvlado dovršenih učencev iz -dragih privatnih sol, ki se lahko postavljajo in nastopajo s svojim odličnim obvladovanjem angleškega Jezika. Naš učni sistem, kt ga izpodjedajo razredne razlike, je takšen, da so se na televizijskih oddajah uveljavili predvsem razni besedni kreteni in pevci modernih popevk, ki na odru zavijajo in se zvijajo, kot obsedeni. V šestem desetletju tega stoletja smo se spremenili v narod z Jezikom, ki se go. ne moremo več pošteno posluževati. Danes je v pogledu jezika edina razlika med stotisoči mladih Britancev in opicami v džungli v tem, da opice nimajo televizije!« V Sovjetseki zvezi je angleščina v veliki modi. Prav tako pa tudi v Britaniji, kot je izjavil neki predstavnik prosvetnega ministrstva v Londonu, stopa ruski jezik vedno bolj v življenje mladih in starih. Uči se ga več ljudi kot kdaj koli poprej. Povpraševanje po sposobnih učiteljih ruščine je tako veliko, da Je «Bri-tish Council« sklenil redno pošiljati angleške učitelje ruskega jezika v SZ na specializacijo. Ruščino poučujejo danes v 170 angleških šolah, vtem ko izdaja diplome profesorja ruskega Jezika dvanajst univerz. Odrasli vseh mogočih strok in Jezikov obiskujejo tečaje ruščine v 145 večernih šolah. Vsi ti skušajo junaško vzdržati v bitki proti takšnim težkočam, kakršne na primer predstavljajo med drugim za Angleže malone peklensko komplicirana abeceda, izredno težka slovnica in naravnost neizčrpno obilje besed. Vendar, tudi če nekako preskočite vse te ovire — o-pozarjajo Angleži — vam še vedno ostane zadnja in najtežja: niški izgovor. Lani si Je neko angleško dekle, ko se je vadilo v izgovarjavi neke težje ruske besede, napisane zaradi lažjega in hitrejšega učenja v latinici in kratkomalo po angleško, pri tem svojem poizkusu celo zlomilo čeljust in sq Jp zaradi tega morati odpeljati v bolnišnico. Tako je vsaj nekje bilo zapisano. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiniiiiiifiiiiMiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimi« Odkritje Janševega čebelnjaka ■■■■■■■■■ \7 g Y//////J 'j '///////. vA V////// PETEK, 3. SEPTEMBRA 1965 Nationalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.40 Srečanje s psihologom; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Pevci štiridesetih let; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba na godala; 12.00 Prijatelj ob 12. uri; 13.25 Dva glasa in en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program z.i najmlajše; 16.30 Simf. glasba na ploščah; 18.00 Aleksander Puškin: «Dubrovski», radijska igra; 19.45 Orkester, ki ga vodi Tito Petralia; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Modni program; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.00 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13. uri; 14.00 Pevski program; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.05 Poeti in pesem; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši najljubši pevci; 19.30 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 21.40 Večerna glasba; 22.00 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled portugalske kulture; 18.45 Koncert Bruna Betti-nellija; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertova glasba; 21.20 Vittorio Alfieri: «Mirra», tragedija v petih dejanjih; 22.55 Hiindlov koncert. Slovenija 7.15 Vokalni in instrumentalni odlomki iz Verdijevih oper; 8.00 Poročila; 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.35 Bela Bartok za otroke; 9.30 Iz narodne zakladnice; 10.15 Vedri zvoki; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 «Pesem, pojdi, miloglasna...»; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Od uverture od scherza; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Partizanske pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.15 Slovenski vokalni solisti; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske. pesmi; 21.00 Ansambel Atija Sossa; 21.15 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Iz kroga Pro mušica viva. Ital. televizija 18.30 Spored za najmlajše; 20. Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Chi-rurgia estetica«, televizijska tri-dejanka; 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Detektivka; 22.05 «Viaggio lntorno al cervel-lo». Jug. televizija 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Potovanje po Karibih; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Sodnik (švedski film); 22.05 TV obzornik; 22.20 Francoski kulturni film. Sljeme — Avala 18.30 Informativne oddaje; 18.45 Izobraževalna oddaja; 19.15 Narodna glasba; 20.35 Zasužnjeno sim (angl. film). V Čebelar ANTON JANŠA V vrsti velikih mož, ki so se rodili pod Karavankami, kot so France Prešeren, Franc Šaleški Finžgar, Matija Cop, je tudi ime Antona Janše. Anton Janša, «najbolJ čudovit čebelar, ki je kdaj koli živel«, kot se je o njem izrazil angleški čebelarski zgodovinar H. M. Fraser, se je rodil maja 1734 leta v vasi Breznica na Gorenjskem. O čebelah je bil temeljito poučen že v mladih letih. Narava ga je obdarila z bistrim čutom za opazovanje, kar je pri dolgoletnem o-pravilu s čebelami pripeljalo Janšo do mnogih za znanost zelo pomembnih spoznanj v čebelarstvu. Janša je bil izrazito nadarjen slikarski talent in Je kot kmečki fant risal na panjske končnice lepe motive iz ljudskega življenja, tako da Je bil njegov čebelnjak prava u-metnlna. To ga Je pripeljalo na Dunaj na slikarsko akademijo. Na Dunaju pa Je njegova življenjska pot dobila drugo smer. Leta 1770 je z ukazom cesarice Marije Terezije postal prvi cesarsko-kraljev-ski učitelj prve čebelarske šole na svetu, z mesečno plačo 600 goldinarjev. Janša, ki je imel leta 1770 16 panjev, je čebelaril leta 1772 že s 300 panji, naslednje leto pa Je po njegovem načinu čebelarila že vsa dunajska okolica. Umrl je selo mlad, 13. septembra leta 1773, ko mu je bilo komaj 39 let. O čebelarjenju Je napisal dve knjigi. Lani, ko je minilo 230 let od njegovega rojstva, so se prvega čebelarja na dvoru Marije Terezije spomnile mnoge strokovne revije v svetu. Letos avgusta pa je čebelarska družina Antona Janše ii Breznice postavila našemu velikemu rojaku dostojen spomenik. S pomočjo občin Jesenice in Radovljica, raznih čebelarskih družin in društev ter sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS pri sekretariatu za kulturo in prosveto, je bil obnovljen tudi Janšev čebelnjak na Breznici. Odkritja so se poleg številnih domačinov udeležili tudi predstavniki Zveze čebelarskih društev za Slovenijo iz Ljubljane, iz sosedne Avstrije pa sta se svečanosti udeležila predsednik Avstrijske čebelarske zveze z Dunaja, gospod A-lojzij Tropper in dr. Ernest Pries-nitz kot predsednik koroške čebelarske zveze. Tako Je Gorenjska debila nov zgodovinsko kulturni spomenik, ki nas spominja na pionirja čebelarstva Antona Janša. VIDIC JOtM O DAVČNEM SISTEMU V GORICI Od davkov in trošarine je lani prejela občina nad 1146 milijonov Po podatkih občinskega davčne- . liko od njih Je zaposlenih ga urada v Gorici je imela gorička druge podobne podatke. občina v lanskem letu nekaj nad 1.146 milijonov lir dohodkov iz naslova posrednih in neposrednih davkov in trošarine. Od tega so znašali neposredni občinski davki nekaj nad 215 milijonov lir, delež občine pri raznih državnih davkih Je vrgel 170 milijonov, trošarina •koro 469 milijonov ter 192 milijonov pa razne davčne doklade. Nekaj nad 300 milijonov lir pa so morali poiskati v obliki posojila ali državnega prispevka za kritje občinskega obračuna. Trošarina in občinski davki predstavljajo torej za občinske finance od 75 do 80 odstotkov dohodkov. Poročilo, ki spremlja te podatke omenja, da je bil med tem časom in sicer januarja 1962 ukinjen davek na vino, prispevek, ki ga je prejela kot nadomestilo občina iz davka na poslovni promet, pa je bil manjši kot ukinjeni davek. Da bi Izboljšala svoj davčni dohodek si je občinska upre”« v zadnjih letih prizadevala pr •>* ;em poiskati davčne utaje in jih čim bolj onemogočiti, že leta 1963 so tudi zvišali davka prosto osnovo za družinski davek od 270.000 na 400.000 lir. Vkljub tej reformi pa se Je dohodek iz neposrednih davkov, pri katerih Je glavni vir prav družinski davek, povečal od 212 milijonov v letu 1962 na 270 milijonov v letu 1963 in na 315 milijonov lani. Pri določanju davčne osnove so povabili na pogajanja 15.718 davč-nUi zavezancev. Sporazum so podpisali v 15.689 primerih, 29 davkoplačevalcev pa se ni sporazumelo z davčno upravo. Od gornjega števila je bilo davka oproščenih 5.922 občanov, 9.767 davkoplačevalcev pa Je ostalo vpisanih v občinski davčni seznam. Pri eventualnih sporih zaradi odmere davkov so jemali v obzir realne gospodarske zmožnosti posameznih družin ter pri tem upoštevali zdravstveno stanje, starost, število družinskih članov, ko- Iz zgornjih podatkov se da povzeti, da je pri davčnih dohodkih zelo važna disciplina, ki onemogoča do največje možne mere davčne utaje, ki so zlasti običajne pri večjih davkoplačevalcih. Ce je kontrola v tem oziru dovolj učinkovita, ima občinska uprava dovolj dohodkov iz davkov, ne da bi ji bilo treba pri tem poviševati davčno lestvico ali pritiskati na manj lmcvite sloje občanov. Avtomobilska nezgoda dveh publicistov iz Milana Včeraj okrog 8.30 se Je peljal milanski publicist 44-letni Aldo An-cari s svojim avtom fiat 1300 po Tržaški cesti v smeri proti Gori- Vkfub večjim oprostitvam s, je dvignil dohodek iz droiioskego davka PoIOTM ^ e. legacijami PSI, KD in PSDI v srede zvečer na sedežu PSDI v Gorici niso privedli do zaželenega uspeha. Delegacije so se razšle, ne da bi sprejele kakršne koli odločitve, ter se sploh niso dogovorile za naslednji sestanek. Zdi se, da je za sklicanje sestanka sedaj na vrsti krščanska demokracija. Rezultat pogovorov je bil ničev zaradi dokajšnjih razlik v stališčih mrd posameznimi strankami. Najbolj oddaljeno je stališče PSDI, ki vztraja pri nekaterih svojih zahtevah, o katerih KD sodi, da so pretirane. Po mišljenju socialdemokra-t v se skuša levi center na Goriškem napraviti na njihovih ramenih Čutijo se nekoliko prizadeti, ker imajo socialisti v Gradiški župana, v Krminu pa podžupana, medtem ko nima PSDI v teh občinskih svetih vidnejših mest. Za- ......"""""""""O'""...................'"•»■00000000000000000000100001.................................. ci. Z njim je bil v vozilu njegov kolega 23-letni Bruno Bratoš, prav-tako iz Milana. Ko je Ancari privozil v bližino goriškega letališča, Je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom, ki je zavilo s ceste ter treščilo v obcestno drevo. Pri tem sta bila oba potnika ranjena, ter so ju odpeljali v go-riško civilno bolnišnico, enega z avtom Zelenega križa, drugega pa z nekim zasebnim avtomobilom. Zdravniki so ugotovili, da se je Ancari udaril na glavi ter na levi nogi, Bratoš pa je dobil pravtako udarec na glavi s pretresom mož-gan in izgubo spomina. Oba so pridržali na zdravljenju s prognozo po 10 dni. Civilna policija iz Gorice je napravila o nezgodi zapisnik in ugotovila škodo na sprednjem delu avtomobila. POLITIČNA POGAJANJA MED PSI, KD IN PSDI Težave za dosego soglasja v Gorici in pokrajinski upr a vi Napoved občinske seje v Tržiču za 11. sep. tember kaže na postopno zbliževanje stališč NA PODLAGI SKLEPA MINISTRSTVA ZA ZDRAVSTVO CRI priredi v civilni bolnišnici 4-mesečni tečaj za splošne bolničarje Obiskovali ga bodo lahko bolničarji in bolničarske z vsaj 31etno prakso * Pričetek okoli L novembra Na podlagi odloka ministrstva za zdravstvo od 1. julija letos, s katerim soglaša tudi ministrstvo za javno vzgojo, so priznali pokra-Jii.sken’" odboru Italijanskega rdečega križa v Gorici pravico, da ustanovi šolo za splošne bolničarke in bolničarje pri civilni bolnišnici v Gorici. Zadevno ministrsko dovoljenje je bilo objavljeno v enem izmed zadnjih Uradnih vestnikov dežele Furlanlje-Julijske krajine. Pri pokrajinskem odboru CRI v Gorici smo se pozanimali, kaj je resnice na stvari in kaj je usta- iMHnniuiuauiiiiiMiiiiuiiiHiiiiiitiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiniimiiiifiiiiniN HUDA PROMETNA NESREČA PRI ČERVINJANU Taksi š tremi potniki zdrsnil na mokri cesti Vsi trije potniki so se precej hudo pobili - Nameravali so na letališče v Benetkah, da bi odpotovali v ZDA Pri Cervmjanu so se včeraj zjutraj ponesrečili trije potniki, ki so s taksijem nameravali v Benetke. Ponesrečenci so zakonca 61-letni Vittorio in 56-letna Angelica Trovi iz Rima ter 38-letna Luciana Trocca vd. Carol po rodu iz Trsta »n stalno bivajoča v ZDA. Trovijevi in Troccova so včeraj zjutraj odpotovali iz Trsta v Ron-ke, da bi nato z avionom odpotovali v Rim. Zaradi slabega vremena pa je bil odhod aviona odložen. Trovijevi in Troccova so se zato odločili, da se s taksijem odpeljejo v Benetke in od tam z avionom v Rim. Toda ko je taksi že vozil po državni cesti št. 14 in se približal Cervinjanu, se je pripetila nesreča. Zaradi mo kre ceate je taksi zavil na stran in zavozil s ceste. Pri nesreči so se vsi trije potniki hudo poškodovali, šofer pa se je le laže ranil. Trovijeve in Troccovo so odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer te bo moral Vittorio Trovi zdraviti 65 dni zaradi hudega udarca po desnem kolenu in verjetnega zloma desne noge. Njegova žena se je pobila po desnem očesu, si zlomila desno ličnico in se ranila po desnem komolcu ter se bo morala zdraviti 25 dni. Dva tedna se bo morala zdraviti tudi Troccova, ki se je pri nesreči pobila in ranila po obrazu. Prav včeraj se je Troccova odločila, da odpotuje, potem ko je preživela nekaj časa pri materi v Trstu v Ul. Revoltella 41. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije iz Cervinjana. Ob žarnici se je opekla Včeraj okrog 16. ure je 44-letnu Carmela Fomassinl por. Picotti, ki stanuje v Gorici, Ul. Toriani 33, imela opravka v slaščičarskem podjetju COHAMA v Ul Mazzini s čiščenjem nekega stroja. Pri tem pa je preveč približala obraz k vžgani električni žarnici ter se opekla po glavi. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Jo pridržali na zdravljenju. nova že storila. Izvedeli smo, da bodo v drugi polovici oktobra ali merda v začetku novembra začeli v civilni bolnišnici tečaj za splošno bolničarke in bolničarje, ki vsaj tri leta opravljajo bolničarski po-khc Tečaj bo trajal štiri mesece tir ga bo upravljal pokrajinski odbor Rdečega križa. Vrhu tega bo ustanova pripravila še en tečaj za bolničarje. Vodstvo CRI bo o obeh tečajih pripravilo podrobno dokumentacijo ter Jo posredovalo tisku, da bi se obvestili vsi tisti, ki jih zanima prirejanje takšnih tečajev. Sejem v Gorici zaradi dežja odpadel Zaradi včerajšnjega skrajno slabega vremena, saj je skoro vse dopoldne močno lilo, razni potujoči kramarji niso mogli izkori- OORSO. 17.30: »Passl nella nottei), Robert Taylor in Barbara Stan-wick, ameriški čmobeli film prepovedan mladini pod 14. letom starosti. VERDI. 16.30: «Come uccidere vo-stra moglie», J. Lemon, Vima Lisi, ameriški barvni film; zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO. 16.00: »Salomč — 73*, Aroldo Tierl in Olimpia Cavalli; italijanski barvni film; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «L'ultima frec- cia», Tyron Power in Cameron Mltchell, ameriški barvni film; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.00: oStella sollta-ria», Clark Gable in Ava Gardner. Cmobeli ameriški film. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22 stopinj ob 16. uri in najnižjo 17,2 stopinje ob 24. uri. Dežja je padlo od polnoči do 16. ure včeraj 28,8 mm. Povprečna dnevna vlaga je do. segla 92 odstotkov. radi tega naj bi zahtevali odgovornejše mesto v pokrajinski u-pravi ter Gorici. Medtem so sklicali občinsko sejo v Tržiču; svetovalci se bodo sestali v soboto 11. septembra, da bi pregledali izvoljene svetovalce ter izvolili župana in odbornikih štiri stalne in dva namestnika. Ce do takrat ne bo doseženo soglasje, se prav lahko primeri, di se bodo posvetili samo prvi točki dnevnega reda (pregledu izvoljenih svetovalcev), ostale pa bodo prepustili boljšim časom. Sporna je tudi občinska uprava v Gradežu, kjer vladajo samo de-mokristjanski svetovalci. Tudi za to upravo predlagata PSI in PSDI določitev roka, v katerem se bo napravila preosnova odbora z vključitvijo predstavnikov ostalih strank levega centra. SINOČI PRI ZAGRAJU Avtobus do smrti povozil mopedista iz Škocjana Sinoči okrog 17.50 se Je peljal 53-letni kmet Giovanni Colpo, ki stanuje v Skocijanu Isola Morosl-ni s svojim mopedom čez most pri Zagraju. Takrat Je privozil mimo tudi avtobus podjetja Petruzzi, ki je vozil iz Tržiča proti Roman-su. Iz še neugotovljenih razlogov je prišel mopedist pod avtobus in pil tem dobil hude poškodbe. Takoj so poklicali rešilni voz Zelenega križa iz Gorice, ki Je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici. Zdravniki so ugotovili, da si je Colpo pri padcu prebil lobanjo ter so storili vse, da bi mu rešili življenje. Njihovo prizadevanje pa je bilo zaman in Colpo je ob 20.20 podlegel poškodbam. Zapisnik o nezgodi so napravili karabinjerji iz Gradiške. .................................................innmtm.m VREMENSKO NEURJE NA GORIŠKEM Soča zalila pri Sovodnjah «bošket» in 50 ha površine Vipava narastla pri Gabrjah za 2 m - Prašički v nevarnosti v Podgori - Gasilci na pomoč v Furlanijo stitl včerajšnjega semanjega dne za Ljudskim vrtom v Gorici. Zjutraj je nekaj potujočih trgovcev sicer pripeljalo svoje blago in bilo pripravljeno ga tudi razstaviti, ko pa do devete ure še ni bilo nobenega izboljšanja, so zopet odšli. Ostali so samo trije trgovci s čevlji, ki so okrog poldne dočakali delno razjasnitev, vendar tudi oni niso imeli mnogo kupcev. Včeraj ponoči in dopoldne je tu. di na Goriškem še vedno močno lilo. Reke in potoki so močno narasli. Soča je prestopila bregove in preplavila «bošket» pri Sovodnjah v bližini izliva Vipave. Zalila je okrog 50 ha površine. Narasla reka je odložila večje števi-lo steklenic in konservnih škatel, ki jih je odplavila z mestnega smetišča pod Standrežem. Narasla je tudi Vipava delno zaradi dežja, delno pa zato, ker narasla Soča ne more sprejeti vse vipavske vode. pri Gabrjah je Vipava narasla za kaka 2 m, vendar pa še ni prestopila bregov, Narasla je tudi Idrijca s potoki v Beneški Sloveniji, kjer je pri. šLo do manjših usadov na cestah. Popoldne se je vreme nekoliko u-neslo, vendar napovedi ne obetajo nič dobrega. Deževno vreme neugodno vpliva tudi na kmetij, stvo, ker bodo pridelki začeli gniti. Posebno škodljivo je takšno vreme za vinograde. Grozdje bi prav sedaj potrebovalo mnogo sonca, ki ustvarja sladkor in preprečuje gnitje. Sinoči go poklicali gorižke gasilce na pomoč v Podgoro, kjer je voda vdrla v pitališče prašičev v Ul. Sa-ssari št. 49. Na mesto je odšel oddelek gasilcev, ki je bil opremljen s potrebnimi pripravami. Tam so našli v svinjaku poldrug meter vode, vendar se jim je po truda polnem delu posrečilo vse prašičke, kakih sto po številu, rešiti. Pozno v noč pa so črpali vodo iz poplavljenega poslopja. Drugi gasilski oddelek je moral okrog 18. ure v Petovlje, kjer je voda vdrla v naprave za vodovod in jih pokvarila. Tudi tu so morali delati pozno v noč, da so odstranili nadaljnjo nevarnost za okvare. Tretji gasilski oddelek pa je že zjutraj odšel na pomoč v Furla nijo, opremljen z motornim čol nom in drugimi pripravami. Naj prej je pomagal proti poplavi Na diže Pri Manzanu, nato pa je od šel na pomoč v Latisano, kjer je voda predrla nasipe. Tam so bili na delu vso noč. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna D’UDINE, v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo v San Sebastianu Zmaga Italije v ekipni vožnji na kronometer V' Srebrna kolajna za Spance, bronasta pa za Francoze SAN SEBASTIANO, 2. — Svetovno prvenstvo v kolesarstvu se je danes začelo pod močnim nalit om. Ponoči Je neurje precej razsajalo, zjutraj pa dež ni hotel prenehati, zaradi česar gledalcev ob progi skoraj ni bilo. Spored svetovnega prvenstva so otvorili amaterji, ki so se spoprijeli v ekipnivožnji na kronometer. Prvi so star. tali Švedi, zadnji pa Italijani, ki so odlično izpeljali taktiko in zma- gali 27” pred Španijo. Italija si je tako že drugič zagotovila zmago v ekipni vožnji na 100 km. Spanci, ki so zasedli drugo mesto, so bili močnejši kot je bilo pričakovati. Jasno je, da jim je do tega pripomoglo tudi domače okolje. Francozi so precej zaostali in so bili brez dvoma precej šibkejši od Italijanov in Spancev. Četrto mesto je pripadlo nizozemski ekipi, ki si je v tej panogi zagotovila v Tokiu zla. to olimpijsko kolajno. Ti pa so imeli smolo, ker so morali prevoziti nič manj kot 60 od 100 km samo s tremi člani ekipe. Spanci, ki so bili lani drugi, niso razočarali, saj so morali kloniti res močni italijanski ekipi. V italijanski reprezentanci sta bila dva — Luciano Dalla Bona (21 let in pol) in Pietro Guerra (22 let) — ki sta Italiji prinesla naslov že 1964. leta. Tema dvema so pridružili dva mlada, a zelo nadobudna predstavnika italijanskega amaterskega kolesarstva Giacoma Dentija (20 let) in Giuseppa Soldi j a (22 let), katerega smatrajo za trenutno najboljšega cestnega vozača. Ti štirje so prevozili 100 km, kljub močnemu vetru, nadležnemu mrzlemu dežju in spolzki cesti, z izredno povprečno hitrostjo 42,836 km na uro. Italijani so bili stalno v vodstvu. Na pol poti so že imeli 117” prednosti nad Španijo, 1’28” nad Holandsko 1’46" nad Francijo itd. V drugem delu so Italijani povečali prednost do vseh z izjemo Španije, ki je celo za 50" zmanjšala časovno razliko. To pa se ji je posrečilo, ker je moral Guerra zaradi defekta na zračnici prekiniti vožnjo. Italijani so prispeli do cilja samo s tremi člani ekipe. Manjkal je namreč Dalla Bona, ki Je 15 km od cilja zaostal. Sicer pa je to bila taktika vseh, da so se poslužili v prvem delu enega samega kolesarja, ki je nato prepustil prosto pot drugim bolj svežim tovarišem. Največ smole so imeli olimpijski prvaki Nizozemci. Ce med potjo ne bi izgubili Holtza, bi se prav gotovo borili s Francijo za osvojitev bronaste kolajne. Vrstni red na cilju je bil na- slednji: 1. ITALIJA (Dalla Bona, Denti, Guerra, Soldi) 2 uri 22’03” (povprečna hitrost 42,836 km) 2. Španija (Diaz, Lasa, Rodriguez, Perrurena) 2.22*30” (42,105 km) 3. Francija (Desvages, Heintz, Lechatellier, Swertwager) 2.24’06” (41,637 km) 4. Holandska (Beugels, Holst, Steevens, Van Pierre) 2.24’28” (41.532 km) 5. V. Nemčija (Ampler, Dahne, Hoffmann, Peschel) 2.24’30” 41,522 km) 6. Poljska (Kegel, Zygfrio, Zielin- ski, Spitaly) 2.25’58” (41,122 km) 7. SZ Čepel, Dokjalov, Olizaren-ko, Petrov) 2.26’20" (41,008 km) 8. Danska (Blandzun, Jensen, Pe-dersen, Ritter) 2.26*25” (40,978 km) 9. Švedska (Sven, Pettersson, Pettcrsson, Soderlund) 2.26'43” (40,895 km) 10. Z. Nemčija (Adler, Čredo, Ortwin, Johnik) 2.28’08” (40,504 km) 11. Argentina 2.28’09” 12. CSSR 2.28T5” 13. Avstrija 2.29*20” 14. Norveška 2.29*36” 15. Belgija 2.29*59” 16. Kolumbija 2.31*39” 17. Švica 2.34*05" 18. Japonska 2.34*21” 19. Anglija 2.34*27” 20. Turčija 2.36*27” HlllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllUlIliiillIimiiiiMliiiliilliMiililitiiiMiiiMMiMIfMIlM NOGOMET ZA MEDCELINSKI POKAL Priprave Interja za tekmo z Independiente V soboto Milančani proti Vareseju MILAN, 2. — Herrera ima precej preglavic za sestavo enajstorl-ce, ki bo v soboto otvorila letošnje nogometno prvenstvo A lige s tekmo z Varesejem, v sredo pa bo morala ponovno na igrišče za medcelinski pokal z Independientejem. Trenerja Interja največ skrbi zdravstveno stanje Jairja, ki je moral zaradi gripe v posteljo. Zaradi tega temnopolti igralec Interja v- soboto ne bo nastopil in bo poči- val v upanju, da bo lahko proti Argentincem le oblekel klubski dres. Namesto Jairja bo v soboto nastopil Peirb, ki bo igral srednjega napadalca, na Jairjevem mestu pa bo igral Domenghini. Danes so vsi igralci Interja redno trenirali. Tudi Bedin se Je popolnoma opomogel, zaradi česar je njegova prisotnost zagotovljena tako za soboto kot za prihodnjo sredo. Independiente se pripravlja za spopad z Interjem v Giussanu. Danes zjutraj so igralci v teku in pod nalivom odšli iz hotela do igrišča domače enajstorice. Zjutraj so imeli le razgibalne vaje, popoldne pa kratko trening tekmo. PRIJATELJSKI NOGOMET Včeraj so odigrali nekaj prijateljskih predprvenstvenih tekem, ki so se končale kakor sledi: Roma • Latina 2:0 (1:0) Lazio - Temana 2:1 (1:0) Como - Lecco 3:2 (1:1) Svetovni amaterski prvaki v ekipni vožnji na kronometer. Od leve proti desni: Denti, Dalla Bona, Guerra in Soldi ZA TROFEJO FURLANIJA — JULIJSKA BENEČIJA Nerino Basso prvi v Canevi PORDENONE, 2. — Član kluba Polisportlva Juventine iz Vicenze Nerino Basso je danes zmagal v prvem delu kolesarske dirke za amaterje za »kolesarsko trofejo Furlanije — Julijske Benečije* na 220 km dolgi progi od Trsta do Caneve pri Sacileju. Zmagovalec je progo prevozil v 5 urah 14*27” s povprečno hitrostjo 41,977 km na uro. Borba za prvo mesto Je potekala pod močnim nalivom. Za zmagovalcem so se z istim časom uvrstili Flavto Martini, Franco Corti-nevis, Ninno De Gobbi in Antonio Temporini. Jutri bo druga etapa Pordenone Gorica (162 km). Dirka se bo zaključila 4. septembra na progi Ločnik • Videm. ŠD BREG vabi vse nogometaše, da se udeleže rednih treningov, k) bodo pod vodstvom g. Vec-chieta ob sredah in petkih ob 17. uri na Igrišču pod Dolino. Priporočamo točnost. UPRAVNI ODBOR Cilja erenburg *) Odjuga 37. (roman) Ob odhodu je žuravljev rekel Jegorovu, da bo preživel v Moskvi dan ali dva, čas pa je dragocen, saj so se vendar s Prvim majem obvezali izdelati novi model. Vendar je minil teden in žuravljev se ni vrnil Potem so Jegorovu telefonirali lz centralne uprave, povedali, da je imenovan nov direktor Go-lovanov in da bo prišel sredi aprila. Jegorov je povedal o telefonskem pogovoru Brajnlnu in ta se je razveselil: »Golovanova vendar poznam, delala sva skupaj v Svedrlov-sku, pameten človek je in specialist...* «To je zelo dobro. Prepričan sem, da bomo do prvega maja srečno zvozili.* «Vsekakor.» Brajnin se je spet spomnil: «KaJ pa Je z 2uravljevim?» »Jasno, da so ga odstavili. Povedali so mi, da so se že zdavnaj pripravljali, da bi ga odstavili in iskali so novega. Čudovita stvar, Sokolovski mi Je že pozimi govoril, da bodo 2uravljeva odstavili. Takrat sem mislil, da se šali. Vi vendar poznate Sokolovskega — tako rad zbada.* Brajnin se je zasmejal in razgrnil Pravdo: v Franciji ni trdne vladne večine in to.je, da tako rečemo, zelo značilno... Hitrova je rekla možu: »Težko ti bo, 2uravljeva si se navadil...* Hltrov se je zamislil, potem pa je rekel: «Nič ml ni težko. 2uravljev mi je šel že na Jetra. Umazan človek Je, hotel je, da bi vsi mislili kot on. Ničesar nimam proti spremembi. Nasprotno... Toda kakšna ptica Je Golova-nov, tega pa ne vem Bom poizvedel. Hujši v nobenem primeru ne bo.» Vse je zanimal Golovanov, nihče pa se ni več spominjal Ivana Vasiljeviča. Samo postrežnica Gruša je slednji dan spraševala, kdaj bo prišel 2uravljev po stvari, kajti treba je pospraviti stanovanje, ker pričakujejo novega stanovalca, vse sobe pa so natrpane... Prav tako je tulila sirena, prav tako so brneli orodni stroji, prav tako so ljudje delali, ugibali in se kregali — nihče pa ni občutil, da m več Ivana Vasiljeviča. Tisti, ki so med viharjem zgubili dom, so zasmehovali bivšega direktorja in kmalu pozabili nanj. Z radostjo so gledali, kako so pričeli na ulici Frumze kopati temelje za prvi stanovanjski blok. 2ena Vino-gradova je govorila: «Dve sobi, kopalnica, kuhinja — z eno besedo, zaživeli bomo. Samo da bi čim hitreje gradili...* Kje pa je 2uravljev? Kaj je z njim? Niti živa duša se ga ni spomnila. Bil je vihar, povzročil je mnogo škode, pa se je stišal. Kdo bi se še spominjal viharja, ki' je šel mimo? Minevajo poslednji zimski dnevi. Na eni strani ceste je še mraz (danes Je minus dvanajst), na drugi strani pa že padajo z ledenih sveč zveneče kaplje. Sokolovski je prvič vstal iz postelje, pristopil k motnemu in neumitemu oknu, pogledal na prhki m sivi sneg in pomislil: pomladi skoraj lahko že podamo roko... 15. Seveda Je Sonja tudi že prej večkrat premišljala o svoji bodočnosti, zamišljala si Je tovarno, v kateri bo delala, ugibala, ali bo iz nje kaj ali ne bo nič, toda to so bile takrat le sanje in razmišljanja. Ko pa so ji povedali, da jo nameravajo poslati v Penzo, je spoznala: mladost je končana. Sošolci, profesorji, izpiti, prepiri s Savčenkom, vse to je bilo v preteklosti. Pred njo pa neznano mesto, tovarna in velika odgovornost. Sicer so njeno diplomsko delo hvalili, toda to je bila vendar šolska vaja. Kako pa se bom izkazala pri delu samem? Lahko izgubim glavo in se zmedem. Prejšnje leto sem na praksi spoznala, kako je vse to težko... Sonja je rekla očetu: »Bojim se, da ne bom kos..,* Andrej Ivanovič se je potrudil, da bi ji dal poguma: vedno je tako, se add, ne moreš obvladati stvari, dokler se ji ne privadiš. Spominjal se je Penze, kjer je delal pred četrt stoletja: mesto je lepo, mnogo vrtov in velike tradicije: «Ali veš, Sonja, v Penzi je živel Saltikov ščedrin, blizu pa so Tarhani, ljermon-tovskl kraji...* Sonja se je nasmehnila in zazdelo se ji je vse še bolj hudo. Ali ni vseeno, kje je živel Ljermontov? Sicer njegovi verzi res segajo do srca, četudi zdaj mi preživljamo vse drugačne čase... Oče si morda misli, da bom posedala in sanjarila v mestnem parku. Tovarna je tisto, kar me zanima: kako se bom izkazala pri delu. Se je živela v domači hiši, še je čakala, če bo končno le prišel Savčenko (morda celo ne ve, kam me bodo poslali!), še je živela v znanem ji svetu, toda vse njene misli so bile daleč, v tuji in skrivnostni Penzi. Sonja bi morala odpotovati ob koncu februarja, toda vmes so prišel zapreke: namesto nje so hoteli poslati Borisova, njo pa zaposliti pri Selmašu Zdaj pa so Ji dejali, da lahko odpotuje. Andrej Ivanovič je predlagal: «Dajmo praznovati...* Sonja Je odkimala: ((Prezgodaj je še... Sele ko bom pričela delati in prišla na dopust, takrat bo to vse nekaj drugega...* Nadežda Jegorovna je vzdihovala: kaj neki bo s Sonjo? Iti se ji ne da. Prepričana sem, da ni neravnodušna do Sav-čenka, samo skriva to. Dober mladenič je. Poročila bi se, tako pa jo pošiljajo proč, saj je še dekle... Pa tudi Savčenko je še mladenič, lahko mu je zmešati glavo. Mnogo bolj bi mi bilo mirno pri srcu, če bi se končno le nekako dogovorila... Nekoliko dni pred Sonjinim odhodom pa Nadežda Jegorovna ni več vzdržala: «Sonja, zakaj pa Savčenko ne prihaja več k nam? Sta se morda sprla?* «Zakaj bi se prepirala? Preprosto, dosti dela ima.* «Mar ve, da odhajaš?* «Seveda. Pred kratkim sem ga srečala na ulici. Pravil ml je, da je hotel priti k nam in obiskati očeta, toda preveč Je zaposlen.* Sonja Je zardela: le .kako se je naučila lagati! Samo pomisliti je treba, da nisem videla Savčenka od onega večera. Celo pozanimal se ni, kam me nameravajo poslati. Ne ljubi me. Enostavno, to se mu je samo zdelo. Toda materi tega za nobeno ceno ne povem. In to končno niti ni njena stvar. In Sonja je še dodala: «Zakaj venomer sprašuješ po njem? Strinjam se s teboj, da je simpatičen človek, toda ni junak mojih sanj. Neprijetno je, kadar lazi za teboj človek, ki ti ni všeč...* Andrej Ivanovič je preživel zelo težko noč, kaj takega se mu ni še nikoli pripetilo. Čutil je, da umira. V mislih se J« poslavlja! od svojih najbližjih, sedel na postelji, gledal v motne okenske zavese, in v neznosni žalosti premišljal: uboga Nadja! Zdaj pa še Sonje ne bo, le kako bo vzdržala sama? Ni je zbudil in zjutraj ni ničesar rekel, samo poležal je do opoldne, z muko vstal in spet legel: in tako se mu ni posrečilo iti k Serjoži, čeprav mu je tq obljubil... (Se nadaljulet UKKDN1SI Vlfc TRSI - UL MONTEOCH1 o. II TELEFON »34(08 to »44J38 - Poštni predal 859 - PODRUŽNICA: GORKA: Ulica Silvio Pelllco 1 II. Telefon 33-82 - UPRAVA TRS*I - ul SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 138 - NAROČNINA- mesečna 800 m Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50 - din, mesečno 1 000,- to letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega r.i.ska Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADI! U/.S Liubliana stan trn 3/1 tele fon 22-207. tekoči račun pr) Narodni Danki » Ljubljani 800-14-603 86 - OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 111 beseda - Uglasi tržaške to gortške pokraitne se naročalo pri upravi. - la vseb drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltš Italiana*. - Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO - Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst