145 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... Povzetek Protidopinški sistem, katerega temeljni cilj je preprečevanje dopinga, že od nekdaj odpira številna pravna vprašanja v pove- zavi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin športnikov. Nacionalne ustave in drugi mednarodni dokumenti namreč posameznikom zagotavljajo številne neod- tujljive pravice, ki pa jih športniki, v kolikor želijo nastopati na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, niso vedno deležni. Na to problematiko so poleg športnikov začele opozarjati tudi druge institucije in posledično je bil protidopinški sistem v za- dnjih letih podvržen nekaterim pomembnim reformam, ki so predstavljene v pričujočem članku. Slednji torej prikazuje po- membne spremembe do katerih je, v smislu boljše zaščite člove- kovih pravic športnikov, že prišlo in katera vprašanja še vedno ostajajo odprta. odgovore nanje pa bi akterji protidopinškega sistema vsekakor morali iskati s pomočjo testa sorazmernosti, saj bo le tako dosežen ustrezen kompromis med zaščito človekovih pravic športnikov na eni strani in zastavljenimi cilji protidopin- škega sistema na drugi. Ključne besede: protidopinški sistem, športniki, človekove pra- vice, pravica do zasebnosti, Svetovna protidopinška agencija, Sve- tovni protidopinški kodeks, načelo sorazmernosti. Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih pravic športnikov Polona Batagelj* * Članek je nastal v okviru raziskovalnega projekta ARRS J5-1791: Integralna teorija prihodnosti evrop- ske unije. 146 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva Reforms of the anti-doping system in the light of (better) protection of the athletes‘ human rights AbStRA ct the anti-doping system, the fundamental goal of which is to prevent doping, has consistently raised several legal issues rela- ted to respecting and protecting athletes‘ human rights and fun- damental freedoms. Namely, national constitutions and other in- ternational documents guarantee individuals many inalienable rights. However, these are not the favorites of athletes, if they want to participate in national and international competitions. Not only athletes, but other institutions have begun to raise awareness of this issue. As a result, the anti-doping system has undergone some important reforms in recent years, presented in this article. the latter shows essential changes that have already taken place in bet- ter protection of athletes‘ human rights and a set of issues which remain open. However, the actors of the anti-doping system sho- uld certainly seek answers to them through the proportionality test. only in this way will an appropriate compromise be reached between protecting the human rights of athletes on the one hand and the set goals of the anti-doping system on the other. Key words: anti-doping system, athletes, human rights, right to privacy, World Anti-Doping Agency, World Anti-Doping code, principle of proportionality. 1. Uvodno o protidopinški ureditvi Protidopinški sistem, katerega temeljni cilj je preprečevanje dopinga, že od nekdaj odpira številna pravna vprašanja v poveza- vi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic in temeljnih svo- boščin športnikov. Nacionalne ustave in drugi mednarodni do- kumenti, med katerimi je potrebno omeniti predvsem evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju: ekČP), kot tudi pravo evropske unije (v nadaljevanju: eU), namreč po- sameznikom zagotavljajo številne neodtujljive pravice, ki pa jih 147 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... športniki, 1 v kolikor želijo nastopati na nacionalnih in mednaro- dnih tekmovanjih, niso vedno deležni. vsak športnik mora na - mreč za namene udejstvovanja na tekmovanjih sprejeti pravila, pod katerimi določen šport poteka. Mednje spadajo tudi protido- pinška pravila, ki veljajo po vsem svetu in za vse športne disci- pline. kot takšna torej spadajo v transnacionalno športno pravo, večkrat oklicano tudi lex sportiva, 2 ki ga nekateri priznavajo tudi kot avtonomni pravni sistem transnacionalnega prava. 3 v športu sta se sicer izoblikovala dva sistema, po katerih so športna pravila organizirana, in sicer kartelni sistem in piramidni (evropski). 4 Prvi je zasnovan na način, da se klubi v državi pove- žejo v nacionalne zveze (Atletska zveza, kolesarska zveza Slove- nije), ki se naprej povezujejo v mednarodne zveze (Mednarodna atletska zveza – IAAF, Mednarodna kolesarska zveza – UcI). ena - ko velja tudi za olimpijske komiteje, na primer olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez (v nadaljevanju: okS-zŠz) je del regionalnega olimpijskega komiteja, ta pa del Mednarodne- ga olimpijskega komiteja (v nadaljevanju: Mok). Na enak način je (vsaj v evropi) urejena tudi regulacija dopinga. 5 v okviru mednarodnega športa je namreč nosilen akter boja proti dopingu Svetovna protidopinška agencija (v nadaljevanju: WADA) oz. njen Svetovni protidopinški kodeks (v nadaljevanju: kodeks). Slednjega so implementirale (skorajda) vse mednaro- dne športne organizacije (vključno z Mok), kar pomeni, da mora - jo k odeks spoštovati tudi njim podrejene organizacije (nacionalni olimpijski komiteji, nacionalne protidopinške organizacije, naci- onalne zveze, organizatorji velikih prireditev – vse naštete orga- nizacije kodeks opredeljuje kot protidopinške organizacije), 6 ki so posledično pristopile tudi k olimpijskemu gibanju. Dopinški piramidni sistem utemeljuje 20. člen kodeksa, ki sprva pravi, da mora Mok kot pogoj za priznanje od mednarodnih zvez in nacio - nalnih olimpijskih komitejev (v nadaljevanju tudi: Nok) zahtevati, naj znotraj olimpijskega gibanja ravnajo v skladu s kodeksom in 1 Svetovni protidopinški kodeks športnika opredeljuje kot vsako osebo, ki tekmuje v športu na med- narodni ravni (kot jo opredeli posamezna mednarodna zveza) ali nacionalni ravni (kot jo opredeli posamezna nacionalna protidopinška organizacija). 2 Duval, 2020, str. 1; Duval, 2013; Foster, 2012. 3 Avbelj, 2018, str. 111. 4 bergant Rakočević (ur.), 2020, str. 305. 5 Ibid. 6 Ibid; kodeks 2021, uvod. 148 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva mednarodnimi standardi. 7 Nadalje člen opredeljuje vloge in ob- veznosti mednarodnih zvez, ki so dolžne od nacionalnih zvez in drugih članic kot pogoj za članstvo zahtevati, da so politike in pra- vila v skladu s kodeksom in mednarodnimi standardi. 8 Na enak način so urejene tudi obveznosti Nok. 9 t ako npr. Protidopinški pravilnik okS-zŠz potrjuje, da okS-zŠz vse od leta 2004, ko je pr - vič sprejel kodeks, ostaja v celoti odgovoren za zagotavljanje, da so vse njemu podeljene naloge opravljene skladno s kodeksom. 10 S tem namenom je okS-zŠz ustanovil tudi Slovensko antidoping organizacijo (v nadaljevanju: SLoADo) in je kot tak odgovoren, da ji nudi pomoč pri uvedbi, izvajanju in uveljavljanju postopkov kontrole dopinga ter izpolnjevanju vseh njenih obveznosti po k o- deksu in mednarodnih standardih. 11 okS-zŠz ima skladno s k ode- ksom nadalje še druge naloge in odgovornosti, med drugim tudi: zagotavljati, da so njegove protidpinške politike in pravila skladne s kodeksom in mednarodnimi standardi; kot pogoj za članstvo zahtevati, da so politike, pravilniki in programi nacionalnih zvez in drugih članov skladni s k odeksom in mednarodnimi standardi ter sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje take skladnosti; upošte- vati avtonomijo SLo ADo ter se ne vmešavati v njene operativne odločitve in dejavnosti; zahtevati, da nacionalne zveze vse infor- macije v zvezi s kršitvami protidopiških pravil sporočijo SLo ADo in svoji mednarodni zvezi, 12 idr. Pravilnik okS-zŠz določa tudi, da mora vsaka nacionalna zveza ravnati skladno kodeksom in med- narodnimi standardi; priznati pristojnost SLo ADo in ji pomagati izpolnjevati njene obveznosti po kodeksu; sprejeti in izvajati pro- tidopinško politiko, ki je skladna s kodeksom; sodelovati s svojo mednarodno zvezo in ji pomagati pri tekočem protidopinškem delovanju; 13 itn. Prav tako Protidopinški pravilnik SLoADo , ki je sprejet in se izvaja na podlagi kodeksa, navaja, da je SLo ADo pri svojih ope - rativnih odločitvah in dejavnostih neodvisna od športa in države, 7 kodeks 2021, 20.1 člen. 8 Ibid, 20.3 člen. 9 Ibid, 20.4 člen. 10 Protidopinški pravilnik okS-zŠz . 11 Protidopinški pravilnik okS-zŠz , 2.1 člen. Mednarodni standardi so: Lista prepovedanih snovi in postopkov; Mednarodni standardi za testiranja in preiskave; Mednarodni standardi za izobraževanje; Mednarodni standardi za upravljanje z rezultati; Mednarodni standardi za terapevtske izjeme; Medna- rodni standardi za laboratorije; Mednarodni standardi za skladnost s kodeksom; Mednarodni standar- di za zaščito zasebnosti. Upoštevanje mednarodnih standardov je obvezno za skladnost s kodeksom. 12 Ibid, 2.2 člen. 13 Ibid, 7. člen. 149 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... kar pomeni, da mora vlada spoštovati avtonomijo te organizacije in se ne sme vmešavati v njene operativne odločitve in dejavno- sti. 14 Nov Pravilnik SLo ADo 15 še natančneje in strožje določa, da mora vsaka nacionalna zveza Republike Slovenije, v kolikor želi prejemati finančno in/ali drugo pomoč od nacionalnih organov Republike Slovenje in/ali okS-zŠz , sprejeti in upoštevati duh in pogoje slovenskega nacionalnega protidopinškega sistema in Pra- vilnika SLo ADo . vsaka nacionalna zveza mora Pravilnik SL o ADo neposredno ali s sklicevanjem nanj, vključiti v svoje dokumente o upravljanju, statut in/ali pravila, ki so del športnih pravil. 16 Če je nacionalna zveza članica okS-zŠz , pa se šteje, da je Pravilnik SLo - ADo sprejela na dan, ko slednji začne veljati. 17 Nacionalne zveze torej s sprejemom Pravilnika SLoADo in njegovo vključitvijo v svoje dokumente priznavajo pristojnost in odgovornost SLo ADo za izvajanje slovenskega protidopinškega programa. 18 Navedeno potrjuje dejstvo, da skorajda celotna protidopinška regulacija izhaja iz pravil transnacionalne, neodvisne, zasebne agencije – WADA, pri oblikovanju katere države ne sodelujejo. WADA torej posega v pravice športnikov in večkrat tudi v avto- nomijo države, pa čeprav države niti niso podpisnice kodeksa in jih zato slednji načeloma ne zavezuje. 19 Lahko pa so podpisnice UNeSco k onvencije, s čimer se zavežejo, da bodo sprejele ustre- zne ukrepe na državni in mednarodni ravni, ki so skladne z načeli kodeksa. 20 kodeks je obenem priložen UNeSco k onvenciji. z namenom izpolnjevanja obveznosti UNeSco konvencije se vsaka država pogodbenica torej zavezuje, da bo sprejela ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo zakonodajo, predpise, smernice ali upravne postopke. 21 Pri izpolnjevanju obveznosti se države lahko oprejo na protidopinške organizacije, športne organe in organi- zacije. 22 Seveda velja pri tem omeniti, da razlikujemo med interve- nističnimi in neitervenističnimi državami. za zadnje omenjene je značilno, da v svoji zakonodaji postavijo le temelje za regulacijo 14 Protidopinški pravilnik SLo ADo , 1. člen. 15 začel veljati s 1. 1. 2021. 16 Protidopinški pravilnik SLo ADo 2021, 3.1 člen. 17 Ibid, 3.2 člen. 18 Ibid, 3.3 člen. 19 Podpisniki kodeksa so po členu 23.1.1 lahko: Mok, mednarodne zveze, nacionalni olimpijski ko - miteji, nacionalni paraolimpijski komiteji, organizatorji velikih prireditev, nacionalne protidopinške organizacije in druge organizacije, ki imajo velik pomen v športu. 20 UNeSco k onvencija, 3. člen. 21 Ibid, 5. člen. 22 Ibid, 7. člen. 150 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva dopinga in za sprejem drugih predpisov pooblastijo avtonomne športne organizacije. t akšna je večina držav, med drugim tudi Slo- venija. Na drugi strani pa intervenistične države posegajo v dopin- ško regulacijo (npr. Francija, Italija) in posledično sprejmejo po- sebne protidopinške zakone, postopke in sankcije. 23 kljub temu pa se tudi športniki, ki prihajajo iz teh držav oz. so člani športnih organizacij, ki se poslužujejo kartelnega sistema, za katere velja, da niso implementirale WADc , ampak imajo povsem svoja proti- dopinška pravila (kot npr.: NbA in NHL), 24 ne morejo kar izogniti spoštovanju kodeksa. Če želi košarkar NbA nastopiti na olimpij- skih igrah (v nadaljevanju tudi: oI), v okviru katerih veljajo proti - dopinška pravila kodeksa, mora tudi sam v času oI spoštovati ta pravila. enako velja za vse francoske športnike, ki želijo nastopiti na mednarodnih tekmovanjih (npr. dirka po Franciji). t ako je npr. francoski kolesar kot član nacionalne francoske kolesarske zveze in posledično tudi UcI, ki je podpisnica k odeksa, dolžan spošto- vati pravila kodeksa, kar potrjujejo tudi antidopinška pravila UcI. Nadalje je takšna obveza lahko direktna, če je športnik umeščen v UcI registrirano skupino za testiranje. 25 Do problema pa lahko pride, ko je neko mednarodno tekmovanje, ki upošteva pravila kodeksa, organizirano v intervenistični državi, saj se postavlja vprašanje, katera protidopinška pravila naj v tem času veljajo. Do takšne situacije je prišlo npr. v okviru oI v t orinu, saj se Italija ni bila pripravljena odreči izvajanju svojih pravil niti v času oI. Po - javljali sta se torej dve vprašanji. Prvo glede pristojnosti izvajanja dopinških testov, saj je Italija želela, da jih izvaja njihova protido- pinška agencija, medtem ko je Mok seveda vztrajal pri izvajanju lastnih testov. Drugo, še bolj pomembno vprašanje, pa se je nana- šalo na sankcije – torej kakšna sankcija bo uporabljena za primere kršitev dopinga – dvoletna prepoved nastopanja na tekmovanjih kot to zahteva Mok, ali kazenske sankcije, vključno z zaporno ka - znijo do treh let, ki jo predvideva strožji italijanski protidopinški zakon? 26 Izkazalo se je, da je v tem primeru avtonomija športa na teoretični ravni svoj boj proti državi izgubila, saj so italijanska pra- 23 bergant Rakočević (ur.), 2020, str. 302, 303. 24 Ibid, str. 305. 25 kodeks registrirano skupine za testiranje opredeljuje kot skupino vrhunskih športnikov, ki jo na mednarodni ravni posebej ustanovijo mednarodne zveze, na nacionalni ravni pa nacionalne pro- tidopinške organizacije; ti športniki so podvrženi usmerjenemu testiranju na tekmovanju in izven tekmovanj kot delu načrta razporeditve testiranj mednarodne zveze ali nacionalne protidopinške organizacije ter morajo zato posredovati podatke o lokaciji. 26 Schultz, 2006. 151 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... vila veljala tudi v času oI. 27 vse od oI v Riu leta 2016, pa je Mok v protidopinška pravila (ki seveda temeljijo na kodeksu in med- narodnih standardih), ki sicer veljajo zgolj za posamične oI, začel dodajati nove določbe, kot npr. da se protidopinška pravila upora- bljajo brez omejitev za vse doping kontrole nad katerimi Mok po - seduje pristojnost v zvezi z oI v Riu; da se uporabljajo brez omeji - tev in samodejno za Mok in za vse športnike, ki so se prijavili na oI v Riu 2016 ali za katere je v skladu z oI v Riu 2016 sicer veljal organ Mok, vse osebje za podporo športnikom, ki podpira take športnike, druge osebe, ki sodelujejo ali so akreditirane na oI v Riu 2016, vključno z, brez omejitev, mednarodnimi federacijami in Nok in za katero koli osebo, ki deluje (četudi le začasno) pod vodstvom Mok v zvezi z oI v Riu 2016. 28 za športnike, ki so se prijavili na oI v Riu ali za katere je v zvezi s temi oI sicer veljal organ Mok, so ta pravila zavezovala kot pogoj za udeležbo na oI. Športniki so bili tako brez omejitev podvrženi pooblastilom Mok takoj, ko jih je njihov Nok pred začetkom oI v Riu predlagal kot potencialne udeležence oI, zlasti pa so posta - li podvrženi pravilom z vključitvijo na končni seznam delegacije Nok za oI Rio 2016 ali v vsakem primeru ob obveznem podpi - su posebnega obrazca o nastopu na oI (brez katerega športnik ne more nastopiti na oI). k tem pravilom je bilo zavezano tudi vse podporno osebje, ki skrbi za športnike v času oI in prav tako vse ostale osebe, ki so delovale (četudi le začasno) pod vodstvom Mok v zvezi z oI v Riu. 29 Navedeno na bolj jasen potrjuje že prej omenjeno dejstvo, da se morajo športniki (in druge osebe), za namene udeležbe in so- delovanja na oI, avtomatsko podrediti protidopinškim pravilom. ker se pravila Mok uporabljajo brez omejitev za vse zgoraj nave - dene deležnike, bi lahko rekli, da te določbe načeloma razrešuje- jo tudi prej izpostavljeni vprašanji iz oI v t orinu in je pristojnost testiranja in podajanja sankcij v oI podeljena Mok. Na zelo jasen način pa je WADA že leta 2010 zavrnila prošnjo francoske anti- doping agencije (AFLD) za izvajanje dodatnih antidoping testov med dirko po Franciji, saj naj bi bila za testiranja pristojna le UcI. 30 kodeks z vsemi pripadajočimi mednarodnimi standardi (sle- 27 bergant Rakočević (ur.), 2008, str. 10. 28 the International olympic committee Anti-Doping Rules, 8. 6. 2015. 29 Ibid. 30 WADA, not AFLD, to monitor t our de France drug testing, veloNews, e-vir. 152 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva dnji vsebujejo strokovne podrobnosti, potrebne za izvajanje ko- deksa), je temeljna in univerzalna listina za boj proti dopingu. Da kodeks poseduje primarnost nad ostalimi protidopinškimi doku- menti, še jasneje potrjuje novi kodeks 2021, 31 ki določa celo ka- tere člene morajo protidopinške organizacije v svoje pravilnike vnesti brez vsebinskih sprememb. Seveda so tudi vse ostale do- ločbe za podpisnice vsebinsko zavezujoče, le da jih niso dolžne dobesedno vključiti v pravilnike. t o je sicer potrebno predvsem z vidika uskladitve oz. harmonizacije pravil in uveljavitve enakih dokaznih standardov ter enakih posledic za enake kršitve protido- pinških pravil. 32 t udi eU priznava, da k odeks predstavlja osnovni okvir za usklajene protidopinške politike, pravila in predpise med športnimi organizacijami in javnimi organi. k er se eU obenem za- veda tudi, da kodeks vpliva na različne vidike prava eU, je bil v okviru Generalnega sekretariata Sveta eU pred sprejetjem novega kodeksa 2021, pripravljen prispevek eU in njenih držav članic k reviziji kodeksa. 33 t a je izpostavil nekatera področja oz. pravice, ki bi jih kodeks moral bolje nasloviti. Največji problem protido- pinškega sistema je namreč v tem, da njegovi vsebinski standardi za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin posamezni- kov največkrat niso zadovoljivi oz. so mnogo nižji od tistih, ki jih zagotavljajo ustave držav ali drugi mednarodni dokumenti (za za- ščito človekovih pravic), pa čeprav naj bi bil slednji oblikovan na podlagi načela sorazmernosti in spoštovanja človekovih pravic. 34 Na to so začeli opozarjati tudi športniki, največkrat preko sodišč. Protidopinški sistem je prav zaradi tega v zadnjem času doživel nekaj pomembnih reform, ki bodo izpostavljene v nadaljevanju. 2. Pravice športnikov v zvezi s pravicami športnikov je potrebno najprej omeniti po - membno novost, ki je nastala v sklopu sprememb kodeksa 2021, to je Akt o protidopinških pravicah športnikov (v nadaljevanju tudi: Akt), s katerim se zagotavlja, da so pravice športnikov na po- dročju boja proti dopingu jasno določene, dostopne in se upora- bljajo globalno. Akt je nastal na podlagi obsežnih posvetovanj s 31 Prvi kodeks je bil sprejet leta 2003 in je bil do sedaj štirikrat spremenjen. Najnovejši je začel veljati 1. 1. 2021. 32 kodeks 2021, komentar uvoda. 33 Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa, Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 34 kodeks 2021. 153 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... športniki s celega sveta in opisuje tiste pravice, ki so jih športni- ki izpostavili kot zelo pomembne, ne opredeljuje pa vseh pravic. odobril ga je Izvršni odbor WADA na podlagi priporočila odbora športnikov WADA. 35 Akt je razdeljen na dva dela, in sicer so v prvem delu našte- te pravice športnikov, ki jih lahko najdemo že v samem kodeksu in mednarodnih standardih (to so: pravica do enakih možnosti (športniki imajo pravico, da nastopajo na najvišji ravni in to brez udeležbe športnikov in drugih oseb, ki uživajo doping ali kako drugače kršijo protidopinška pravila) 36 ; pravica do pravičnih in poštenih programov testiranja na način, da so vsi športniki iz vseh držav testirani v skladu s kodeksom in mednarodnimi standardi (zagotavljanje skladnosti podpisnic s kodeksom) 37 ; pravica do terapevtskih izjem; pravica do poštene obravnave (v razumnem roku ter pred poštenim, nepristranskim in operativno neodvi- snim obravnavnim senatom v skladu z Mednarodnimi standardi za upravljanje z rezultati) 38 in obvestilo o odločbi po obravnavi (obrazložena in pravočasna odločba, ki vključuje zlasti obrazloži- tev razloga(-ov) za morebitno obdobje izločitve in diskvalifikacije rezultatov mora biti javno razkrita); 39 odgovornost protidopinških organizacij za izvajanje vseh področij dopinga v skladu s kode- ksom (zagotavljanje skladnosti podpisnic s kodeksom); pravica športnika do prijave morebitnih kršitev protidopinških pravil pre- ko mehanizma »žvižgavke«, pri čemer športniki ne smejo biti iz- postavljeni grožnjam ali ustrahovanju, katerih namen je odvračati jih od poročanja; 40 pravica do izobraževanja o protidopinških pro- gramih; pravica do povračila škode (čistim športnikom in drugim osebam, ki so imele škodo zaradi ravnanj osebe, ki je zagrešila kr- šitev protidopinških pravil) in denarnih nagrad (razdelitev denar- nih nagrad športnikom, ki bi bili do njih upravičeni, če športnik, ki so mu bile denarne nagrade odvzete, ne bi tekmoval); pravica do dodatne zaščite oseb, ki so s kodeksom opredeljene kot zašči- tene osebe (neobveznost javnega razkritja); pravice med odvze- mom vzorca; pravica do analize b vzorca. 41 35 Akt o protidopinških pravicah športnikov, preambula. 36 Akt o protidopinških pravicah športnikov. 37 Ibid. 38 kodeks 2021, 8. člen. 39 Ibid. 40 Ibid, 2.11 člen. 41 Akt o protidopinških pravicah športnikov, preambula. 154 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva Nadalje in kar je zelo pomembno, Akt navaja, da nobena obsto- ječa pravica ali svoboščina ne sme biti razveljavljena ali omejena zgolj zato, ker ni vključena v k odeks ali je vanj vključena le delno. 42 Prav ta navedba pa bi lahko zelo pomembno vplivala na pravico do zasebnosti in številne druge pravice (ki jih bomo obravnavali v nadaljevanju članka), ki jih v kodeksu ne najdemo, a so v javnosti večkrat predmet razprave v okviru protidopinškega sistema. t akoj za omenjeno navedbo pa sledi pojasnilo, da nobena določba Akta o protidopinških pravicah športnikov ne spreminja uporabe ko- deksa ali mednarodnih standardov ali položaja športnikov v okvi- ru teh dokumentov. Poleg tega tudi preambula dodaja, da Akt ni pravni dokument in da so pravice športnikov v okviru boja proti dopingu le tiste pravice, ki so določene v kodeksu in mednaro- dnih standardih, ne glede na to, kako so opisane v Aktu. v prime - ru nasprotujočih si razlag tako določbe kodeksa in mednarodnih standardov v vseh primerih prevladajo. 43 Izpostavljene navedbe torej začetno navdušenje nad Aktom kaj hitro zatrejo in dodatne zaščite pravic in svoboščin ne dopuščajo zares. v drugem delu Akta o protidopinških pravicah športnikov so zatem naštete pravice, ki se športnikom zdijo pomembne za na- daljnji boj proti dopingu. t o so: pravica do protidopinškega siste- ma brez korupcije ali drugih manipulacij, ki bi lahko vplivala na izide; pravica do sodelovanja pri upravljanju in odločanju (pravi- ca, da športniki sodelujejo pri ustvarjanju in spreminjanju protido- pinških pravil, ki jih morajo spoštovati, in pravica do sodelovanja pri upravljanju katerekoli protidopinške organizacije, katere su- bjekt so); pravica do pravne pomoči v okviru zaslišanja in pritož- be. 44 eden od glavnih namenov k odeksa oz. celotnega pritidopin- škega programa in kar v prvih stavkih poudarja tudi Akt, pa je se- veda zaščititi temeljno pravico športnikov do sodelovanja v špor- tu brez dopinga. vprašanje pa je, ali lahko ta pravica prevlada nad vsemi ostalimi pravicami športnikov, ki bi jih morali uživati kot državljani svojih držav? Ali torej lahko preprečevanje dopinga zni- žuje zaščito temeljnih človekovih pravic športnikov? Akt namreč dodaja, da je za uspeh čistega športa ključnega pomeni tudi skrb, da športniki imajo pravice, da se jih zavedajo in jih lahko upora- 42 Akt o protidopinških pravicah športnikov. 43 Akt o protidopinških pravicah športnikov, preambula. 44 Akt o protidopinških pravicah športnikov. 155 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... bljajo, seveda pa le tiste, ki so nujno vsebovane v k odeksu in med- narodnih standardih. velike upe na omenjeni Akt o protidopinških pravicah športni- kov je postavljala tudi eU, ki je pred revizijo k odeksa še enkrat po- udarila, da mora kodeks ustrezneje zagotoviti pravice športnikov, kar bi lahko s pravo vsebino uredil prav ta Akt. 45 Glede na zgoraj opisano pa si je eU, z obzirom na vsebino Listine o temeljnih pra- vicah eU in drugih pomembnih dokumentov, določbe in upora- bo Akta najbrž predstavljala nekoliko drugače. v nadaljevanju članka bodo zato predstavljene nekatere pravi - ce, ki so po mnenju športnikov v protidopinškem sistemu še ve- dno premalo spoštovane, kar potrjuje tudi sodna praksa sodišč. v ideli bomo, do katerih pomembnih sprememb je, v smislu boljše zaščite človekovih pravic športnikov, že prišlo in katera vprašanja še vedno ostajajo odprta. 2.1. Pravica do zasebnosti Pravica do zasebnosti je varovana z ustavo in mednarodnimi dokumenti. Slovenska ustava to pravico zagotavlja v svojem 35. členu (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), ki varu- je predvsem nedotakljivost stanovanja, komunikacijsko tajnost in varstvo osebnih podatkov, nedotakljivost telesne in duševne inte- gritete posameznika idr. 46 t udi v primerjalno pravnih ureditvah ta pravica uživa pomembno mesto, enako pa jo izrecno omenjajo tudi mednarodnopravni instrumenti, kot npr. ekČP (8. člen – pra - vica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) in Listina o temeljnih pravicah eU (7. člen – spoštovanje zasebnega in dru- žinskega življenja). 47 Različni pravni redi pa seveda lahko zagota- vljajo različne standarde in prakso glede spoštovanja človekovih pravic. 48 Če pri naštetih treh (nacionalnemu, mednarodnemu in supranacionalnemu) pravnih redih ne bomo našli bistvenih razlik, saj pravico do zasebnosti zelo široko varujejo, pa slednje ne velja za pravni red lex sportive oz. protidopinški sistem, ki je del le-tega. t rdili bi lahko celo, da je v okviru protidopinškega sistema pravica do zasebnosti pozabljena, pa čeprav je WADA razvila tudi Medna- 45 Glej Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 46 Avbelj et al., 2019, komentar k 35. členu. 47 Ibid. 48 Avbelj, 2018, str. 116. 156 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva rodne standarde za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov. t ako kodeks kot tudi Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov namreč pravico do zasebnosti urejajo na pov- sem drugačen način, tj. le v smislu informacij in obdelave ter raz- kritja in hranjenja osebnih podatkov. Določb o varstvu zasebnosti osebe; varstvu zasebnega in družinskega življenja; varstva fizične, duševne in moralne integritete osebe; varstva nedotakljivosti sta- novanja; svobode gibanja; varstva identitete; pa v protidopinških pravilih ne bomo našli. Slednje seveda ni presenetljivo, saj bi v nasprotnem primeru program posredovanja lokacij (ti. program »wherabouts«) izgubil svoj pomen in namen. Gre za program na- menjen vrhunskim športnikom izbranim v skupino za testiranje s strani njihove mednarodne športne zveze ali nacionalne protido- pinške organizacije, v okviru katerega morajo le ti za prihajajoče četrtletje zagotavljati ažurne podatke o tem, kje in kdaj se bodo nahajali v vsakem dnevu posameznega četrtletja med 6. uro zju- traj in 23. uro zvečer. 49 Prijava lokacije, ki jih športniki vpisujejo v poseben spletni program ADAMS 50 (The Anti-Doping Administra- tion & Management System), mora vsebovati vsaj naslednje po- datke: popoln naslov za vročanje in osebni e-pošti naslov; izrec- no potrditev, da športnik razume, da bo njegova prijava lokacije deljena z drugimi protidopinškimi organizacijami, ki so pristojne za njegovo testiranje; za vsak dan četrtletja popoln naslov preno- čišča (dom, začasna namestitev, hotel); za vsak dan četrtletja ime in naslov lokacije športnikovega treninga, dela ali izvajanja druge redne dejavnosti (npr. šola) ter predviden časovni okvir izvajanja redne dejavnosti; urnik tekmovanj/prireditev za četrtletje, vključ- no z imenom in naslovom lokacije ter datumom in časom, ko bo tekmoval na tej lokaciji. 51 Prijava lokacije za vsak dan četrtletja mora vsebovati tudi en določen testni interval med 5. uro zjutraj in 23. uro zvečer, v okviru katerega mora biti športnik obvezno na voljo za testiranje na določeni lokaciji. 52 Pri tem velja poudariti, da se mora vsak športnik na zahtevo protidopinške organizacije, ki je pristojna za njegovo testiranje, podvreči testiranju ob vsakem času in na vsakem kraju in torej ne le v času postavljenega testnega in- 49 Nacionalna skupina za testiranja (NRtP), SL o ADo , e-vir. 50 Spletni program za vodenje zbirke podatkov, ki se uporablja za vnašanje, shranjevanje, izmenjavo in poročanje in je oblikovan tako, da pomaga deležnikom in WADA pri njihovem protidopinškem delovanju. 51 Mednarodni standardi za testiranje in preiskave 2021, 4.8.8.2 člen. 52 Ibid, 4.8.8.3 člen. 157 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... tervala. 53 Podatki o lokaciji torej niso namenjeni sami sebi, ampak so uporabljeni za namene učinkovitega in smotrnega testiranja brez predhodnega obvestila, kar prinaša nenehno poseganje pro- tidopinških organizacij v zasebno življenje športnikov ter tudi nji- hovo telesno in duševno integriteto (oddaja vzorca urina oz. krvi). Hkrati je protidopinškim organizacijam dovoljeno tudi izvajanje testiranja na športnikovem domu, in to brez sodnega naloga, saj se odvzem vzorca smatra kot nujno dejanje. Slednje pod vprašaj postavlja tudi pravico do družinskega življenja. Sistem posredovanja lokacij je bil zaradi naštetih dejstev, prav v okviru 8. člena ekČP, že večkrat predmet razprave in kritik med pravnimi teoretiki 54 kot tudi športniki. t o potrjuje zadeva Fédérati- on nationale des associations et des syndicats sportifs (FNASS) in ostali proti Franciji, 55 v kateri je eSČP presojalo določbe k odeksa in mednarodnih standardov iz leta 2009. v tej odločitvi je eSČP vnovič poudarilo, da sta koncepta zasebnega in družinskega ži- vljenja zelo široka pojma in ne moreta biti izključno opredeljena. k oncept družinskega življenja je zato potrebno razumeti na način, da lahko posameznik živi normalno družinsko življenje; koncept zasebnega življenja pa na način, da posameznik živi na način, kot se sam odloči/želi in je zaščiten pred javnostjo ali kot pravico da živi v zasebnosti, stran od nezaželene pozornosti. 56 eSČP je nada- lje razložilo, da je enako kot koncept zasebnega življenja tudi kon- cept doma avtonomen koncept, ki ni odvisen od poimenovanja v nacionalni zakonodaji, ampak je opredeljen glede na dejanske okoliščine (obstoj zadostnih in neprekinjenih povezav s točno določenim krajem, ki je običajno kraj, kjer se razvija zasebno in družinsko življenje). Posameznik je zato zaščiten pred nedovolje- nimi vstopi v dom, pri čemer je potrebno pojem doma razlagati zelo široko. eSČP tako ni izključilo, da se lahko kot dom šteje tudi počitniška hiša, hotelska soba in da se ta koncept doma ne nanaša izključno na prostor, ampak lahko vključuje tudi prostore, v kate- rih se izvajajo poklicne oz. poslovne dejavnosti. 57 WADA je v tej zadevi navedla, da je bila vzpostavitev takšnega sistema posredovanja lokacij najbolj natančna in primerna zaradi 53 Ibid, 4.8.9.1 člen. 54 Glej MacGregor, 2013; Halt, 2009; Soek, 2008. 55 eSČP Fédération nationale des associations et des syndicats sportifs (FNASS) in ostali proti Franciji, št. 48151/11 in št. 77769/13, 18. 1. 2018. 56 Ibid, 152. točka obrazložitve. 57 Ibid, 154. točka obrazložitve. 158 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva izvajanja testiranj izven tekmovanj (ki so nujno potrebna za pre- prečevanje dopinga) in je hkrati povsem združljiva z zasebnim ži- vljenjem športnikov. Slednje je WADA opravičila z razlago, da so tem zahtevam sedaj podvrženi le športniki, ki so vključeni v regi- strirano skupino, in da je bilo okno za testiranje bistveno omeje- no, tj. zgolj na termin od 6. ure zjutraj do 23. ure zvečer, saj je pred vzpostavitvijo sistema (leta 2009) veljalo, da so lahko testirani vsi športniki in kadarkoli v dnevu. WADA je nadalje poudarila, da so športniki dejansko povsem prosti 23 ur na dan, z izjemo ene ure, ki jo morajo poročati. Prav tako športniki lahko sami izbirajo lo- kacijo, ki ni nujno, da je njihov dom; sistem pa omogoča fleksibil- nost in spreminjanje lokacije. 58 Na drugi strani so športniki trdili, da sistem posredovanja lo- kacij posega v njihovo pravico do spoštovanja zasebnega in dru- žinskega življenja in doma zato, ker se informacije, ki jih je po- trebno posredovati, nanašajo na njihov dnevni urnik, vključno z vikendi, prazniki in dopustom/počitnicami. v praksi so podatki vključevali vse kraje, kjer so športniki spali oz. bivali. t o so dom, začasna bivališča in hoteli, ne glede na to, ali so povezani s špor- tnimi aktivnostmi ali ne (počitniške nastanitve). Pritožniki so za- trjevali, da so bili podvrženi stalnemu spremljanju in da obvezna najava enournega termina ne izključuje dejstva, da so lahko testi- rani kadarkoli. 59 t rdili so tudi, da jim zahteve po sporočanju kraja bivanja odvzemajo pravico do redkih priložnosti, ko lahko uživa- jo normalno družinsko življenje, saj so zaradi omejitev značilnih za njihov poklic (potovanja, tekmovanja, priprave, delo za vikend, praznik…) do le-teh prikrajšani. 60 zatrjevali so tudi vmešavanje v njihove domove, saj zahteve po sporočanju lokacij mešajo/prekri- vajo zasebno in poklicno sfero njihovega življenja. Prizorišča za treninge in tekmovanja bi namreč lahko šteli kot poklicne prosto- re, ki spadajo v okvir 8. člena ekČP, in drugič; športniki so bili vsaj za čas vikendov oz. praznikov dejansko primorani sporočiti svoj domač naslov kot prostor za testiranje, kar pomeni, da se niso povsem sami strinjali s to odločitvijo. 61 t o pomeni, da so se tudi ostali družinski člani morali soočiti z izvajanjem protidopinških testov, ne glede na to, ali so to sploh želeli. Poleg izvajanj proti- 58 Ibid, 150. točka obrazložitve. 59 Ibid, 116. točka obrazložitve. 60 Ibid, 117. točka obrazložitve. 61 Ibid, 118. točka obrazložitve. 159 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... dopinških testov na domu pa so bila za pritožnike zlasti vsiljiva in ponižujoča (javna) testiranja v hotelih. Prav tako so pritožniki poudarili, da so protidopinške agencije vedno vedele, kje se na- hajajo in kaj počnejo, in znova opozorili, da sistem ne omogoča določb o nepredvidenih dogodkih (kot npr. nepričakovan sesta- nek, družinske težave…), saj sprememb termina ni mogoče vnesti v sistem v zadnjem trenutku, ampak vsaj 24 ur prej. 62 Sodišče je po pregledu vseh navedb zaključilo, da ne podce- njuje vpliva, ki ga imajo zahteve posredovanja lokacij na zasebno življenje pritožnikov, vendar pa so iz razlogov splošnega interesa te obveznosti potrebne in zelo pomembne za preprečevanje do- pinga, kar opravičuje omejitve pravic športnikov iz 8. člena ekČP. zmanjšanje ali odpravljanje zahtev, zaradi katerih so pritožniki vložili pritožbo, bi lahko namreč povečalo nevarnosti dopinga za zdravje športnikov in zdravje celotne športne skupnosti in bi bilo obenem v nasprotju z evropsko in mednarodno zavezo o nena- povedanih testiranjih. Na koncu je sodišče dodalo še, da je tožena država (Francija) dosegla pravično ravnovesje med različnimi in- teresi in da ni prišlo do kršitve 8. člena ekČP. 63 v zvezi s presoja - njem pravice do svobode gibanja pa se je eSČP izreklo za stvarno nepristojno. 64 eSČP je torej presojalo kodeks in mednarodne standarde iz leta 2009, pri čemer je potrebno poudariti, da so pravila kodeksa iz leta 2015, še posebej pa najnovejšega iz leta 2021 dosti strožja. Predvsem gre omeniti določila v zvezi z razpoložljivostjo športni- kov glede testiranja, in sicer so kodeks oz. mednarodni standardi iz leta 2009 določali le, da morajo biti športniki v registrirani skupi- ni za testiranje zlasti prisotni in na razpolago za testiranje na kateri koli dan v ustreznem četrtletju v 60-minutnem časovnem okviru, ki ga je športnik preciziral v sistemu ADAMS, 65 medtem ko določi- la kodeksa in mednarodnih standardov iz leta 2015 (in tudi 2021) določajo, da se mora vsak športnik na zahtevo protidopinške or- ganizacije, ki je pristojna za njegovo testiranje, podvreči testiranju ob vsakem času in na vsakem kraju. t orej, od vsakega športnika lahko katera koli protidopinška organizacija, ki je pristojna za njegovo testiranje, kadar koli zahteva, da odda vzorec. 66 Športni- 62 Ibid, 141. točka obrazložitve. 63 Ibid, 191. točka obrazložitve. 64 Ibid, 200. točka obrazložitve. 65 Mednarodni standardi za testiranja 2009, 11.4 člen. 66 kodeks 2015 in 2021, 5.2 člen. 160 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva ki, vključeni v registrirano skupino za testiranje, pa morajo biti še zlasti prisotni in na voljo za testiranje vsak dan med 60-minutnim testnim intervalom, ki je za ta dan določen v njegovi prijavi loka- cije, in to na lokaciji, ki jo je športnik določil za ta časovni inter- val. 67 Nadalje komentar k členu 5.2 določa, da razen če si športnik izbere svoj 60-minutni testni interval v času med 23. uro zvečer in 6. uro zjutraj, ali se kako drugače strinja s testiranjem v tem času, ga protidopinška organizacija v tem terminu ne sme testirati brez utemeljenega suma, da se ukvarja z dopingom. Pri kršitvi protido- pinških pravil, ugotovljeni na podlagi takega testiranja ali poskusa testiranja, ni dovoljena obramba z izpodbijanjem utemeljenosti suma protidopinške organizacije in njene upravičenosti do testi- ranja v zgoraj navedenem času. 68 Slednja ureditev torej na plan zopet prinaša prej omenjene stroge določbe izpred leta 2009, saj so (vsi) športniki lahko testirani kadarkoli, torej tudi v času med 23. uro zvečer in 6. uro zjutraj. obenem novi mednarodni stan - dardi za testiranja in preiskave uvajajo novo dolžnost, in sicer mo- rajo mednarodne zveze in protidopinške organizacije premisliti o sprejetju »piramidnega« ali »večstopenjskega« pristopa, v okviru katerega bi se športniki razvrstilo v različne skupine glede na po- trebno posredovanje podatkov o lokaciji. Poleg t.i. imenovane re- gistrirane skupine za testiranje, bi vzpostavili skupino za testiranje in druge skupine, ki bi se razlikovale glede na to, koliko podatkov o lokaciji bi športniki morali posredovati. 69 Skupina za testiranje bi tako bila raven pod registrirano skupino, od športnikov vklju- čenih vanjo pa bi se zahtevali vsaj podatki o naslovu prenočitve, urniku tekmovanj/prireditev in rednih treningov. omenjeno širi nabor športnikov, ki bi morali posredovati svoje lokacije. za špor- tnike, vključene v skupino za testiranje, sicer ne bi veljale zahteve iz člena 2.4 kodeksa, torej določila o kršitvah glede razpoložljivo- sti športnika. 70 t udi sankcije so strožje, saj je kodeks iz leta 2009 določal obdobje izključitve najmanj eno leto in največ dve leti na podlagi stopnje športnikove krivde, 71 kodeks 2015 in 2021 pa naj- manj dve leti, z možnostjo skrajšanja na najmanj eno leto, odvi- sno od stopnje krivde športnika. 72 Novi kodeks sedaj opredeljuje 67 Ibid. 68 kodeks 2021, komentar k 5.2 členu. 69 Mednarodni standardi za testiranja in preiskave 2021, 4.8.4 člen. 70 Ibid, 4.8.10.1 člen. 71 kodeks 2009, 10.3.3 člen. 72 kodeks 2021, 10.3.2 člen. 161 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... tudi minimalne zahteve za registrirano skupino za testiranje (mi- nimalno 3 testiranja izven tekmovanja letno za športnika). 73 Mo- goče je na tem mestu smiselno poudariti tudi, da je športnik ves čas postopka samega odvzema vzorca urina pod stalnim strogim nadzorom uradnika za kontrolo dopinga ali nadzornika, tj. tudi v toaletnih prostorih. t renutno veljavna pravila so torej dosti strožja in prav zanimivo bi bilo videti, ali bi eSČP svojo odločitev ponovilo 74 in vse hujše posege v športnikovo zasebnost še vedno opravičilo s splošnim interesom in varovanjem zdravja, ki je po in osnovni razlog za zah- teve kodeksa po posredovanju lokacij oz. dejstvom, da bi z bolj- šo zaščito človekovih onemogočili temeljne cilje protidopinškega sistema. Pri tem ne gre zanemariti niti dejstva, da WADA ni prekinila testiranj niti v času pandemije novega koronavirusa. Pripravila je le navodila oz. ukrepe za zaščito športnikov med postopkom testiranja, 75 v katerih je večkrat omenjeno, da je potrebno športni- ke opozoriti, da so še vedno lahko testirani kjerkoli in kadarkoli. Skladno z navodili WADA so bili športniki v času pandemije še vedno dolžni posredovati svoje lokacije, poleg tega pa protido- pinške agencije obveščati tudi o morebitni okužbi ali samoizola- ciji zaradi koronavirusa, da se v teh primerih začasno ne načrtuje testiranja pri dotičnem športniku. enako so bili športniki dolžni protiopinško agencijo obvestiti takoj, ko okužbo prebolijo oz. ko zaključijo samoizolacijo. v kolikor bi izbran športnik zavrnil izvedbo testiranja zaradi straha pred okužbo z novim koronaviru- som, se bi zavračanje oddaje vzorca smatralo kot kršitev protido- pinških pravil, saj to ni utemeljen razlog za zavračanje testiranja. S strogimi ukrepi oz. navodili za izvedbo testiranja naj bi namreč protidopinške agencije športnikom uspele zagotavljati zadostno varnost. 76 Glede na zatrjevanje WADA, da lahko športniki sami iz- birajo lokacijo 60-minutnega časovnega okvirja, ki ni nujno, da je njihov dom, pa se velja vprašati, kje drugje kot doma so lahko v času pandemije športniki testirani. Še do bolj absurdnega in zares neprimernega testiranja pa je prišlo že nekaj časa nazaj v prime- ru belgijskega kolesarja kevina van Impea, ki je bil na nenapove- 73 Mednarodni standardi za testiranja in preiskave 2021, komentar k 4.8.6.1 členu. 74 Glej tudi Letnar Černič, 2018b, e-vir. 75 covID-19: ADo GUIDANce, WADA, 2020, e-vir. 76 Glej tudi spletno stran SLoADo : obvestilo športnikom glede poteka testiranj v času epidemije SARS-cov -2, e-vir. 162 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva dano testiranje pozvan v prostorih krematorija, ko je izpolnjeval upravne formalnosti ob smrti svojega sina. ob tem ga je uradnik za odvzem vzorca opozoril, da mu ob morebitnem zavračanju od- vzema vzorca sledi sankcija dvoletne izključitve iz tekmovanj. van Impe je seveda testiranje opravil, s strani kolesarjev, pa je zatem na kolesarski dirki Paris-Nice prišlo do protesta, s katerim so mu že- leli pokazati podporo. 77 Se je torej posameznik le zato, ker se od- loči za profesionalno življenje športnika, primoran odreči pravici do zasebnosti in družinskega življenja in nenazadnje spoštovanju človekovega dostojanstva? Je ta poklic res tako zelo drugačen od drugih, da lahko takšne posege opravičimo z javnim interesom oz. zdravjem? Ali res športnik ne more ostati nenadzorovan vsaj v času njegovega dopusta, počitnic, najhujših življenjskih situacijah? Je res po kar bi mu v tem času prišlo na misel, doping? Mogoče pa bo na vsa ta vprašanja kaj kmalu zopet odgovarjalo eSČP. 2.2. Pravica do varstva osebnih podatkov Športniki so protidopinškim organizacijam primorani posre- dovati veliko količino osebnih podatkov – od osebnih identifika- cijskih podatkov, zdravstvenih podatkov (podatki o terapevtskih izjemah), pa vse do genskih podatkov (vzorci urina, krvi, biološki potni list), pri čemer zadnji dve omenjeni vrsti uvrščamo med po- sebne (oz. ti. imenovane občutljive) osebne podatke. Podlago za obdelovanje naštetih podatkov predstavlja 14.6 člen kodeksa, ki določa, da lahko protidopinške organizacije zbirajo, shranjujejo, obdelujejo ali razkrivajo osebne podatke o športnikih in tretjih osebah, če je to potrebno in primerno za izvajanje protidopinških dejavnosti po določilih k odeksa in mednarodnih standardov ter v skladu z veljavnim pravom. 78 Nadalje pa so bili sprejeti tudi Med- narodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov, ka- terih namen je zagotoviti, da protidopinške organizacije izvajajo primerne, zadostne in učinkovite ukrepe za varstvo osebnih po- datkov, ki jih obdelujejo med izvajanjem protidopinških progra- mov. 79 Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih po- datkov so bili prvič sprejeti leta 2009. Glede na to, da kodeks in 77 Rider asked for drug test at son’s funeral, 2008, e-vir; Gleaves, vest christiansen, 2019. 78 kodeks 2021, 14.6 člen. 79 Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov 2021, uvod. 163 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... mednarodni standardi vplivajo na različne politike eU, še pose- bej pa na varstvo osebnih podatkov, zagotovo ne preseneča, da svoje mnenje k prvemu osnutku Mednarodnih standardov za za- ščito zasebnosti in osebnih podatkov, podala tudi Delovna sku- pina, ustanovljena na podlagi iz 29. člena Direktive 95/46/ec . 80 Gre za neodvisno svetovalno telo eU za varstvo osebnih podat- kov in zasebnosti. Skupina je pritrdila, da mednarodni standardi predstavljajo vzpodbuden znak z vidika ozaveščanja o varstvu osebnih podatkov, vendar pa se je potrebno zavedati, da ne zago- tavljajo takšne ravni varstva osebnih podatkov, kot jih zagotavlja pravo eU. zato je skupina podala določene smernice za prilago - ditve kodeksa in mednarodnih standardov, ki pa jih je WADA le deloma upoštevala. 81 Nekatera vprašanja so tako ostala odprta in nanje je ponovno opozorila Delovna skupina za šport 82 pred revi- zijo kodeksa in mednarodnih standardov 2021. osredotočila se je predvsem na pravno podlago za obdelovanje osebnih podatkov in opozorila, da obdelava ne more temeljiti le na soglasju, za kar je potrebno preučiti tudi druge pravne podlage. Prav tako bi bila potrebna natančnejša opredelitev različnih namenov obdelave osebnih podatkov. 83 WADA je navedla, da je pri oblikovanju novih standardov za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov posebej upoštevala smer- nice organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoje (oecD), konvencijo Sveta evrope o varstvu posameznikov glede na avto- matsko obdelavo osebnih podatkov (et S 108), okvir držav APec za varstvo zasebnosti (APEC Privacy Framework), Listino evrop- ske unije o temeljnih pravicah, Uredbo 2016/679 o varstvu posa- meznikov pri obdelavi osebnih podatkov (Splošna uredba o var- stvu podatkov – GDPR) ter tudi sodno prakso eSČP. Da novi Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov sledijo GDPR je videti v 5.1 členu, ki je v obdelavo oseb- nih podatkov izrecno vključil načelo sorazmernosti in določa, da lahko protidopinške organizacije obdelujejo osebne podatke le, 80 Drugo mnenje Delovne skupine ustanovljene na podlagi iz 29. člena Direktive 95/46/ec št. 4/2009 o Mednarodnih standardih za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov WADA, o povezanih določbah WADc in o drugih vprašanjih zasebnosti v okviru boja proti dopingu v športu s strani WADA in (na - cionalnih) protidopinških organizacij, z dne 6. 4. 2009. 81 Glej Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 82 Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa, Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 83 Prispevek eU in držav članic k reviziji kodeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 164 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva kadar je to relevantno in sorazmerno za izvajanje protidopinških dejavnosti v skladu s kodeksom in mednarodnimi standardi, če taka obdelava ni v nasprotju z veljavnimi zakoni o zasebnosti in varstvu podatkov, ali kadar to sicer zahteva veljavni zakon, predpis ali obvezni pravni postopek. 84 Izpolnjevanje enega izmed name- nov iz 5.1 člena je torej nujno potrebno za obdelavo podatkov, saj se morajo protidopinške organizacije v nasprotnem primeru obdelavi odpovedati. 85 v okviru pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov je bil nekoliko spremenjen tudi 6. člen standardov, ki pa kot glavno prav- no podlago še vedno šteje soglasje posameznika. Slednje mora biti po novem informirano, prostovoljno, izrecno in nedvoumno, 86 s čimer se je 6.1 člen povsem približal definiciji privolitve posame- znika iz 4. člena GDPR. Na tem mestu bi zopet lahko razglabljali o prostovoljnosti soglasja v smislu 42. uvodne točke GDPR, ki pravi, da se privolitev ne bi smela šteti za prostovoljno, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, nima možnosti dejanske ali prostovoljne izbire ali privolitve ne more zavrniti ali preklicati brez škode. Športnik namreč ne more zavrniti odvzema vzorca, zavrniti vključitve v registrirano skupino za testiranje in neposre- dovati svoje lokacije, zavrniti biološkega potnega lista itd., saj bo v tem primeru deležen hudih sankcij. kodeks kot pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov si- cer predvideva tudi: izpolnjevanje pravnih obveznosti, izvajanje nalog v javnem interesu, kadar je to potrebno zaradi bistvenega javnega interesa, javnega zdravja ali izpolnjevanja pogodbe, ali za- ščito ključnih interesov udeleženca in drugih oseb. 87 Glede na to, da Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podat- kov izrecno poudarjajo, da so pri oblikovanju upoštevali že prej omenjeno odločitev eSČP v zadevi FNASS, ki omejevanje člove- kovih pravic prav tako opravičuje s splošnim interesom, gre pri- čakovati, da bo javni interes predstavljal zelo pomembno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Delovna skupina za šport je nadaljnje podvomila tudi v skla- dnost z zahtevami za obdelavo osebnih podatkov, zlasti tistih glede obdobja hrambe, za shranjevanje različnih podatkov o športnikih 84 kodeks 2021, 5.1 člen. 85 Ibid, komentar k 5.2 členu. 86 kodeks 2021. 6.1 člen. 87 Ibid. 165 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... in objavo imen športnikov (javno razkritje), ki so kršili protido- pinška pravila (člen 14.3 kodeksa). 88 Novi kodeks je zato ublažil nekatere zahteve glede shranjevanja podatkov (npr. shranjevanje podatkov o lokacijah za namene biološkega potnega lista je bilo znatno zmanjšano samo na mesto, državo in lokacije tekmovanj), prav tako pa je bilo v okviru zahtev javnega razkritja identitete športnika, ki je storil kršitev, podana zelo pomembna usmeritev. Po novem velja, da v kolikor bi javno razkritje, kot zahteva člen 14.3.2 kodeksa, povzročilo kršitev druge veljavne zakonodaje, se odločitev protidopinške organizacije, da ne opravi javnega razkri- tja, ne bo štela za neskladnost. 89 obenem je bila znova izpostavljena pomembnost prenosa osebnih podatkov iz eU v tretje države in poudarila, da morajo nacionalne protidopinške organizacije s sedežem v eU pri preno- su osebnih podatkov v tretje države preveriti, da so takšni prenosi skladni z zahtevami v. poglavja GDPR oz. da je izpolnjena zahteva po ustrezni ravni zaščite v namembni državi. 90 Če te ravni ni mo- goče šteti za ustrezno, se lahko prenosi opravijo le na podlagi ne- katerih izjem. z namenom nemotenega prenosa osebnih podat - kov iz držav članic eU v tretje države je Delovna skupina za šport predlagala, da WADA te določbe vnese v kodeks/mednarodne standarde ali nacionalnim protidopinškim organizacijam pomaga pri razvoju dodatnih zaščitnih ukrepov. 91 Novi Mednarodni stan- dardi za zaščito zasebnosti in varstva podatkov pa v primerjavi s prejšnjimi iz leta 2015, vseeno ne določajo nič novega. Na splošno tako še vedno velja, da protidopinške organizacije ne smejo raz- kriti osebnih podatkov drugim protidopinškim organizacijam, ra- zen kadar je to razkritje potrebno, da protidopinške organizacije, ki prejmejo zadevne osebne podatke, v skladu z veljavnimi zakoni o zasebnosti in varstvu podatkov, izpolnijo obveznosti po kode- ksu in mednarodnih standardih. 92 t o pa seveda ni tako redko, kar potrjuje tudi komentar k 8.1 členu, ki pravi, da morajo protido- pinške organizacije v številnih primerih nekatere osebne podatke izmenjati, da lahko opravijo testiranja (na tekmovanjih ali izven 88 Prispevek eU in držav članic k reviziji kodeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 89 kodeks 2021, komentar k 14.3.2 členu. 90 Prav tako morajo poskrbeti za ustreznost nadaljnjih prenosov osebnih podatkov iz tretje države ali mednarodne organizacije v drugo tretjo državo ali drugo mednarodno organizacijo. 91 Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 92 Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov 2021, 8.1 člen. 166 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva tekmovanja), ki jih predpisuje k odeks. Pri tem je potrebno pouda- riti tudi, da je strežnik sistema ADAMS, preko katerega se, kot smo že videli, zbira ogromno osebnih podatkov športnikov (predvsem tistih o lokaciji), lociran v k anadi. kot določa člen 2.2. WADc pa so ti podatki o športnikovi lokaciji in drugi, dostopni WADA in drugim protidopinškim organizacijam, kar pomeni, da do preno- sa osebnih podatkov v tretje države prihaja na dnevni ravni. Poleg tega lahko protidopinške organizacije pridobijo tudi podatke o lo- kaciji športnikov, ki niti niso vključeni v omenjeno skupino za te- stiranje in v skladu s svojimi pravili naložijo športnikom ustrezne kazni. 93 Stanje zaščite varstva osebnih podatkov se torej tudi po letu 2021 ni bistveno spremenilo, sklepati pa gre, da bodo vsi zgo- raj omenjeni prenosi upravičeni na podlagi pomembnih razlogov javnega interesa (49. člen GDPR). t udi 111. in 112. uvodna točke GDPR namreč govorita o tem, da bi morala biti možnost prenosov osebnih podatkov v tretje države predvidena tudi takrat, kadar to zahtevajo pomembni razlogi v javnem interesu, kot je npr. zmanj- šanje in/ali odprava uporabe nedovoljenih poživil v športu. 94 Pri tem seveda ne gre zanemariti dejstva, da je že večkrat prišlo tudi do vdorov v sistem ADAMS in razkrivanja osebnih podatkov špor- tnikov. t arča zadnjega razkritja so bile predvsem ameriške olim- pijke, ki so jim ruski hekerji želeli dokazati, da so do svojih olim- pijskih medalj prišle s pomočjo terapevtskih izjem. 2.3. Pravica do poštenega sojenja Pravica do poštenega sojenja je bila v okviru boja proti dopin- gu obravnavana že na več mestih, 95 v tem članku pa bodo predsta- vljene ključne spremembe, do katerih je v samem sistemu prišlo z namenom boljše zaščite omenjene pravice. Spori dopinške narave se največkrat rešujejo pred Arbitražnim sodiščem za šport (v nadaljevanju: c AS), saj slednje poseduje sko- rajda avtomatsko pristojnost za reševanje sporov. vse tiste špor- tne organizacije, ki so članice Nok oz. Mok in so posledično tudi pristopile k olimpijskemu gibanju, morajo namreč vse spo - re predložiti v reševanje tistemu organu, ki ga določi Mok, to pa je c AS. 96 t o je mogoče prikazati na praktičnem primeru vloge za 93 kodeks 2021, 5.5 člen. 94 111. in 112. uvodna točka GDPR. 95 Letnar Černič, 2018a, e-vir; Letnar Černič, 2014; Mukesh, 2020; zepek, 2019. 96 bergant Rakočević (ur.), 2008, str. 363, 364. 167 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... licenco kolesarske zveze Slovenije (v nadaljevanju: kzS). vsak slo venski kolesar, ki želi tekmovati na nacionalni ali mednarodni ravni, mora biti registriran pri kzS in za vsako tekmovalno leto posebej pridobiti ustrezno licenco. za namene njene pridobitve pa mora športnik izpolniti vlogo za izdajo licence, s podpisom katere se med drugim obvezuje, da bo vse ugovore v zvezi z jema- njem poživil predložil c AS, katerega sklep bo upošteval kot do- končen. 97 enako tudi 13.2.1 člen WADc poudarja, da se v primerih, ki nastanejo na podlagi udeležbe na mednarodni prireditvi, ali v primerih, ki vključujejo športnike mednarodnega razreda, lahko pritožba zoper odločbo v zvezi s kršitvami protidopinških pravil, posledicami, začasnimi izključitvami, izvajanjem odločb in pristoj- nostjo, vloži le pri c AS. 98 Načeloma sicer velja, da ima c AS funkci- jo razsodišča druge stopnje, saj se dopinški spori na prvi stopnji obravnavajo pred pristojno nacionalno zvezo oz. organizacijo. 99 t udi to pa se utegne spremeniti, saj je v okviru c AS poleg oddelka za navadno arbitražo, oddelka za pritožbeno arbitražo in oddelka za mediacijo, s 1. 1. 2019, začel delovati tudi stalni oddelek za boj proti dopingu (v nadaljevanju: c AS ADD), ki po novem vodi prvo- stopenjske (lahko pa tudi dokončne) postopke v zvezi z dopinški- mi spori za tiste športne organizacije, ki so podpisnice k odeksa in bodo pristojnost za reševanje sporov predale c AS ADD. Sam c AS ADD in njegova arbitražna pravila so bila vzpostavljena v poveza- vi s pravili kodeksa. 100 Prva je k reševanju sporov pred c AS ADD pristopila Mednarodna triatlonska zveza, sledile so ji Mednarodna smučarska zveza, Mednarodna strelska zveza, Mednarodna sanka- ška zveza, Mednarodna zveza za bob in skeleton itn. Določba A14 arbitražnih pravil c AS ADD izrecno navaja, da so se stranke postopka, ki so pristojnost za reševanje dopinških spo- rov prenesle na c AS ADD, izrecno odrekle pravici, da podobne zahteve naslovijo na državne organe ali sodišča (enako sicer velja tudi za navadno arbitražo c AS). t akšna opustitev pa sicer ne vklju- čuje pravice do pritožbe na pritožbeni oddelek c AS (razen v pri- meru, če je bil ustanovljen tričlanski senat c AS ADD) ali na švicar- sko zvezno sodišče, če je takšna odločitev c AS ADD dokončna. 101 enako to ne izključuje pravice športnikov, da boljšo odločitev po- 97 k ako do licence kolesarske zveze Slovenije?, kzS, 2021, e-vir. 98 kodeks 2021, 13.2.1 člen. 99 bergant Rakočević (ur.), 2008, str. 376. 100 Arbitražna pravila c AS ADD 2021, A1. 101 Ibid, A14. 168 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva iščejo pred Sodiščem eU ali eSČP, saj je v okviru njihovih pravnih redov posameznikom zagotovljena pravica do sodnega varstva. 102 Postopki pred c AS ADD navadno vodi en arbiter, ki je izbran iz liste arbitrov cAS ADD. 103 v kolikor se stranke postopka tako dogovorijo, pa lahko o protidopinških kršitvah odloča tričlanski senat, pod pogojem, da se stranke v tem primeru odrečejo pravici do pritožbe pred c AS. Postopki pred tričlanskim senatom so brez- plačni. 104 t udi sicer so disciplinski pritožbeni postopki pred c AS načeloma brezplačni, novost c AS ADD pa je v tem, da so tudi (pr- vostopenjski) postopki z edinim arbitrom načeloma brezplačni in se za štiri postopke letno krijejo iz proračuna, ki ga Mok dodeli mednarodnim zvezam, ki so del olimpijskega gibanja; vse nadalj- nje postopke (torej 5 ali več) pa krijejo Mok, mednarodne zve - ze in mednarodna agencija za testiranje (It A). 105 S tem so postali postopki pred cAS ADD športnikom (finančno) bolj dostopni. ker pa je vzpostavitev cAS ADD zelo pozitivna tudi za športne organizacije, saj jim ne bo več potrebno zagotavljati posebnega (prvostopenjskega) arbitražnega organa za dopinške spore, gre pričakovati, da se bo reševanja sporov pred c AS ADD posluževalo vse več organizacij. Posledično bo razbremenjen tudi oddelek za pritožbeno arbitražo c AS, ki v večini rešuje prav dopinške spore, zaradi količine katerih je športnikom večkrat kršena tudi pravica do sojenja v razumnem roku. c AS je sicer leta 1984 ustanovil Mok, predvsem z namenom učinkovitega in hitrejšega reševanja športnih sporov. Danes ve- lja za »vrhovno sodišče za šport«, 106 s sedežem v Lozani v Švici. Deluje na podlagi Arbitražnih pravil (code), ki so dvodelna. Prvi sklop sestavljajo organizacijska pravila (code: Ic AS Statutes) c AS in Ic AS, 107 drugi del pa procesna pravila navadne in pritožbene ar- bitraže pred c AS (code: Procedural Rules). Pravila so bila večkrat spremenjena, do zelo pomembne spremembe pa je ravno tako prišlo 1. 1. 2019. z istim sporočilom za javnost, s katerim je c AS opozoril na uvedbo c AS ADD, je bilo zapisano, da skladno z od- ločitvijo eSČP v zadevi Pechstein & Mutu proti Švici, 108 c AS uvaja 102 Avbelj, 2018, str. 115. 103 Arbitražna pravila c AS ADD 2021, A16. 104 Ibid, A15. 105 Ibid, A24. 106 t ako npr. bondulich, 2016; Mitten, opie, 2010; casini, 2010. 107 Ic AS je nekakšen nadzorni organ sodišča, ki skrbi za neodvisnost c AS, imenuje arbitre, skrbi za upravljanje in financiranje c AS, sprejema pravila c AS. 108 eSČP Pechstein & Mutu proti Švici, št. 40575/10 in 67474/10, 4. 2. 2019. 169 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... tudi možnost javne obravnave. 109 v 183. točki odločitve je namreč eSČP ugotovilo, da je prišlo do kršitve 1. odstavka 6. člena ekČP, saj obravnave pred c AS niso potekale javno. 110 S tem je eSČP dejan- sko potrdilo, da morajo postopki pred c AS spoštovati načela po- štenega sojenja, opredeljena v 1. odstavku 6. člena ekČP. 111 Poleg tega je eSČP priznalo, da je c AS z zakonom ustanovljeno sodišče v smislu 1. odstavka 6. člena eČkP 112 in je zato presojalo tudi ne- odvisnost in nepristranskost slednjega (v smislu financiranja, ime- novanja arbitrov) ter ugotovilo, da do kršitve ni prišlo. Sodišče je najprej ugotovilo, da c AS ne more biti neodvisno in nepristransko zgolj iz razloga svoje finančne ureditve, ker je financirano s strani športnih teles (Mok), saj se npr. tudi nacionalna sodišča financi - rajo iz državnega proračuna in po analogiji torej ne gre trditi, da ga zgolj to dejstvo dela neodvisnega in nepristranskega. 113 Nadalje je sodišče presojalo imenovanje arbitrov v smislu ravnovesja med športnimi organizacijami in športniki ter ugotovilo, da je Ic AS se- znam arbitrov sestavil na naslednji način: tri petine arbitrov je bilo izbranih med osebami, ki jih imenujejo Mok, mednarodne zveze ali Nok, neodvisno od tega ali so člani teh organizacij ali ne; peti - na arbitrov je bila, po ustreznih pogovorih, izbrana med osebami, ki bodo branile interese športnikov; petina pa je bila arbitrov, ki so bili zbrani med osebami neodvisnimi od športnih organizacij. So- dišče je sprva priznalo, da je bila le petina arbitrov takih, ki so bili neodvisni od športnih organizacij, a nadalje poudarilo, da se je ta člen leta 2012 drastično spremenil in postal mnogo splošnejši, zato tega ni več moč trditi. Danes npr. velja, da Ic AS na seznam ar- bitrov c AS imenuje osebe z ustreznim pravnim znanjem, prizna- nimi kompetencami v zvezi s športnim pravom ali mednarodno arbitražo, dobrim splošnim znanjem o športu, dobrim znanjem vsaj enega c AS jezika, katerih imena in kvalifikacije Ic AS sporoči- jo: Mok, mednarodne zveze in združenje Nok ter tudi (to velja šele od leta 2016!) komisije športnikov prej omenjenih športnih organizacij. 114 Posebnih določb o številčnosti seznama torej ni več. 109 Arbitražna pravila cAS 2019 (tudi 2021), R57; razen v primeru utemeljenih razlogov, ki javnost izključujejo: varstvo morale, javni red, nacionalne varnosti, kadar to zahtevajo interesi mladoletnikov ali zaščita zasebnega življenja strank, pravičnosti, kadar gre za postopke reševanja izključno pravnih vprašanj ali če je bila javna obravnava izvedena že na prvi stopnji. 110 eSČP Pechstein & Mutu proti Švici, št. 40575/10 in 67474/10, 4. 2. 2019, 183. točka obrazložitve. 111 Ibid, 115. točka obrazložitve – ne glede na to ali je arbitraža obvezna ali prostovoljna, mora biti 6(1) člen ekČP spoštovan. 112 Ibid, 149. točka obrazložitve. 113 Ibid, 151. točka obrazložitve. 114 Arbitražna pravila c AS 2021, S7. 170 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva Arbitre je ravno tako lahko odstavil le IcAS, (šele) od leta 2019 pa velja novo določilo, da arbitre lahko odstavi posebna komisija Ic AS (Challenge Commission), ki jo sestavlja predsednik komisije, ki ni član in ni imenovan s strani Mok, mednarodnih organizacij ali združenja nacionalnih olimpijskih komitejev; ter predsedniki oddelkov cAS in njihovi namestniki. 115 odstavitve arbitra pa ne more zahtevati stranka. 116 Sodišče je priznalo tudi, da je bilo pritožnici sicer omogoče- no, da imenuje arbitra, vendar pa se morajo arbitri imenovati s seznama arbitrov cAS, kar pomeni, da tožeča stranka nima po- polne svobode pri izbiri, kot to npr. velja pri drugih arbitražah. 117 Sodišče je bilo obenem pripravljeno priznati, da so športne orga- nizacije, ki so sodelovale v sporih s športniki pred c AS, dejansko vplivale tudi na postopek/mehanizem imenovanja arbitrov, ven- dar pa vseeno ne gre sklepati, da je samo zaradi tega vpliva bila večina arbitrov na seznamu neodvisnih in nepristranskih (trenu- tno je na seznamu c AS 392 arbitrov) in zato sistem imenovanja arbitrov ustreza vsem ustavnim zahtevam glede neodvisnosti in nepristranskosti in torej spremembe niso potrebne. 118 v tej zadevi je torej eSČP odločilo drugače kot nekaj let pred tem, prav tako v primeru nemške hitrostne drsalke claudie Pechstein, višje sodišče v Münchnu. Slednje je c AS očitalo, da deluje kot monopolni or- gan ter pod vprašaj postavilo neodvisnost in nepristranskost c AS, prav zaradi izbire arbitrov, kot tudi enakost orožij vseh strank v arbitražnem postopku, saj se ustvarja vtis, da športne organizacije uživajo prednosti. 119 S tega vidika je bila odločitev eSČP v zadevi Pechstein & Mutu proti Švici bolj v korist c AS in WADA, sploh zato, ker nove spre- membe v delovanju c AS (razen seveda uvedbe javnih obravnav) niso bile predvidene. Novo možnost uvajanja sprememb pri ime- novanju arbitrov c AS pa bi lahko predstavljala zadeva Ali Riza in drugi proti t určiji. 120 v tej zadevi je sodišče sicer presojalo neod - visnost in nepristranskost nacionalnega (turškega) arbitražnega komiteja ter druge sistemske probleme turške nogometne zveze, vendar pa lahko med zadevama najdemo nekaj podobnosti in po- 115 Ibid, S7. 116 Ibid, R35. 117 eSČP Pechstein & Mutu proti Švici, št. 40575/10 in 67474/10, 4. 2. 2019, 157. točka obrazložitve. 118 Ibid. 119 Letnar Černič, 2015, e-vir. 120 eSČP Ali Riza in drugi proti t určiji, št. 30226/10, 28. 1. 2020. 171 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... sledično možnih rešitev. Sodišče je najprej ugotovilo, da je sestava kongresa (glavni organ odločanja) in upravnega odbora (izvršni organ) turške nogometne zveze takšna, da igralci ne uživajo enake zastopanosti kot klubi, zaradi česar so klubi v arbitražnih postop- kih v boljšem položaju, sploh v sporih pogodbene narave. v zvezi s tem je eSČP poudarilo, da so bili vsi člani arbitražnega komiteja, ki so odločali o pritožnikovem primeru, imenovani s strani uprav- nega odbora, katerega so prav tako sestavljali pretežno nekdanji člani ali vodstvo nogometnih klubov. 121 Drugi pritožnik je trdil, da dvom v neodvisno in nepristransko odločanje v postopkih pred arbitražnim komitejem vzbuja ravno imenovanje oz. seznam arbi- trov, ki ga pripravlja stalni komite turške nogometne zveze (v na- daljevanju: cR c). Upravni odbor je namreč užival precejšnji vpliv tako na cR c kot tudi na arbitražno razsodišče. Seznam arbitrov je bil pred dokončnim imenovanjem vedno predložen v predhodno odobritev upravnemu odboru. obenem so cR c sestavljali prete - žno upokojeni nogometni sodniki, ki jih na predlog predsednika imenuje upravni odbor. Upravni odbor tudi postavlja pravila, ki urejajo sestavo, načela in postopke delovanja cRc . Poleg tega je mandat članov cRc enak mandatu upravnega odbora, prav tako plačilo. Morebitno pritožbo zoper seznam arbitrov, ki ga je pri- pravil cR c , in vprašanja, ali je slednji ravnal v skladu s pravili tur- ške nogometne zveze, pa je reševal kar sam arbitražni komite. 122 Glede na navedeno je eSČP ob upoštevanju strukturnih pomanj- kljivosti arbitražnega komiteja in prevelikih pooblastil, ki jih ima upravni odbor glede celotne organizacije in delovanja, presodilo, da ima pritožnik upravičen razlog, da dvomi, da bodo člani arbi- tražnega komiteja, ob odsotnosti ustreznih ukrepov za zaščito čla- nov arbitražnega komiteja pred zunanjim pritiskom s strani turške nogometne zveze, pristopili k primeru s potrebno neodvisnostjo in nepristranskostjo. 123 eSČP je torej potrdilo kršitev prvega od- stavka 6. člena ekČP, v smislu kršitve neodvisnosti in nepristran - skosti arbitražnega komiteja turške nogometne zveze 124 ter t určiji naložilo, da odpravi sistemski problem, zaradi katerega je do kr- šitve prišlo. 125 Ravno ta zahteva pa bi lahko vplivala tudi na refor- me arbitražnih pravil c AS oz. boljšo sestavo Ic AS, ki torej imenuje 121 Ibid, 219. točka obrazložitve. 122 Ibid, 221. točka obrazložitve. 123 Ibid, 222. točka obrazložitve. 124 Ibid, 4. točka izreka. 125 Ibid, 5. točka izreka. 172 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva arbitre, in je že od vsega začetka enaka. Člani so imenovani na naslednji način: mednarodne zveze, združenje Nok in Mok ime - nujejo vsak po štiri člane; teh dvanajst članov imenuje štiri člane, ki zastopajo interese športnikov; teh šestnajst članov pa imenuje še štiri člane, ki so neodvisni od navedenih športnih organov. za - stopanost športnikov v sestavi Ic AS je torej zelo šibka, kar enako kot v primeru Ali Riza vzbuja skrb glede neravnovesja moči v arbi- tražnih postopkih v korist športnih organizacij. eSČP je jamstva poštenega sojenja torej preneslo tudi na naci- onalne arbitražne organe, določene spremembe pa je uvedel tudi novi kodeks, ki uvaja strožja pravila glede pravice do poštenega sojenja. 8. člen kodeksa tako sedaj določa, da mora protidopiška organizacija, ki je pristojna za upravljanje z rezultati, vsaki osebi, za katero se trdi, da je kršila protidopinška pravila, zagotoviti naj- manj pošteno obravnavo v razumnem roku ter pred poštenim, nepristranskim in (po novem!) operativno neodvisnim obravnav- nim senatom v skladu z Mednarodnimi standardi za upravljanje z rezultati. 126 kodeks pa enako kot prej v komentarju k tem členu dodaja, da so načela pravočasne, poštene in nepristranske obrav- nave navedena tudi v 6.1 členu ekČP. Namen 8. člena k odeksa je zato zagotoviti, da vsaka protidopinška organizacija zagotovi po- stopek obravnave skladno s temi načeli. 127 v zvezi s pravico do poštenega sojenja je torej že prišlo do ne - katerih pomembnih sprememb. zelo velik pomislek pa še vedno predstavljajo določbe o objektivni odgovornosti športnika oz. od- govornosti ne glede na krivdo ter z njo povezano dokazno bre- me in dokazni standard. kršitev protidopinških pravil je po 2.1.1 členu kodeksa storjena neglede na športnikovo krivdo. osebna dolžnost športnika je torej, da prepreči vnos prepovedane sno- vi v svoje telo, kar pomeni, da športniki odgovarjajo za vsakršno prisotnost prepovedane snovi, pri čemer ni potrebno, da je špor- tniku dokazan naklep, krivda, malomarnost ali zavestna uporaba prepovedane snovi. 128 Dokazno breme, da je prišlo do kršitve pro- tidopinških pravil, načeloma nosi protidopinška organizacija, ki mora kršitev dokazati s stopnjo utemeljenega prepričanja (gre za standard, ki ji višji kot le stopnja zadostne verjetnosti, vendar niž- ji kot prepričanje onkraj razumnega dvoma). Če temu standardu 126 kodeks 2021, 8.1 člen. 127 Ibid, komentar k 8.1 členu. 128 Ibid, 2.1.1 člen. 173 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... protidopinška organizacija zadosti, se dokazno breme obrne na športnika, ki mora, če želi sankcijo odpraviti ali jo zmanjšati, s sto- pnjo zadostne verjetnosti dokazati, kako je prepovedana snov pri- šla v njegovo telo oz. da v njegovo telo ni prišla zaradi (bistvene) krivde oz. malomarnosti. o tem je bilo veliko govora v zloglasnem primeru Alberta contadorja, 129 ki mu je c AS, med drugim, določil sankcijo prepovedi tekmovanja za obdobje dveh let, ker je v nje- govem vzorcu našlo sledi klenbutarola. kljub temu, da je bila kon - centracija snovi v vzorcu zelo nizka, je bilo to dovolj, da se je do- kazno breme obrnilo na športnika, ki je moral dokazati, da je snov v njegovo telo prišla zaradi uživanja mesa (baskovske govedine), ki naj bi vsebovala klenbutarol, in torej ne zaradi zlorabe prepo- vedanih postopkov. c AS se je postavil na stališče, da mora špor- tnik dokazati, da obstaja 51 % verjetnost, da se je zgodilo prvo. z drugimi besedami, en način zaužitja mora biti nekoliko verjetnejši kot drugi. 130 c AS je v tem primeru sicer zaključilo, da je verjetnost, da je prišlo do pozitivnega vzorca športnika, bolj na strani zauži- tja kontaminirane hrane kot zlorabe krvne transfuzije, vendar pa niso s strani športnika podani zadostni dokazi, da ni ravnal brez (neznatne) krivde oz. malomarnosti in mu zato prisodilo že zgo- raj omenjene sankcije. 131 Športnik je namreč ogovoren za vse, kar vnese v svoje telo, in mora zato ravnati strogo previdno. Novi ko- deks sedaj razjasnjuje tudi vsakršno dilemo, povezano s kontami- niranimi proizvodi, in sicer je lahko najmanjša sankcija v primerih, ko je prepovedana snov prišla v športnikovo telo iz kontaminira- nega proizvoda, lahko le opomin brez obdobja izločitve, 132 ven- dar pa mora športnik poleg dokaza, da je zaznana prepovedana snov prišla iz kontaminiranega proizvoda, posebej dokazati tudi neznatno krivdo ali malomarnost. zmanjševanje sankcije pa se je v takšnih primerih do sedaj zelo redko uporabljalo. 133 Mogoče še bolj dvomljive so odločitve v zvezi z biološkim po- tnim listom, ki je namenjen dolgoročnemu spremljanju posrednih bioloških kazalnikov za identificiranje in sankcioniranje krvnega dopinga pri športniku, s pomočjo česar je mogoče zaznati oz. ute- 129 Arbitration cAS 2011/A/2384 Union cycliste Internationale (UcI) v. Alberto contador v elasco & Real Federación española de ciclismo (RFec) & c AS 2011/A/2386 World AntiDoping Agency (WADA) v. Alberto contador v elasco & RFec , 6. 2. 2012. 130 Ibid, 6. točka obrazložitve. 131 Ibid, 359. točka obrazložitve. 132 kodeks 2021, 10.6.2.1 člen. 133 Ibid, komentar k 10.6.2.1 členu. 174 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva meljiti nenormalne spremembe krvnih bioloških kazalnikov pri športniku, čeprav vzrok zanje ostaja neznan. 134 t orej športniku uporaba nedovoljenih snovi ali postopkov ni nikoli neposredno dokazana oz. z dokaznim standardom onkraj razumnega dvoma, kar je smo videli celo v slovenskem primeru pred c AS, tj. pri t a- deju valjavcu, 135 ki se je zaman trudil dokazati, da so odstopanja v njegovem biološkem potnem listu posledica večkratne bolezni in specifičnega višinskega treninga. Dokazovanje športnikove nedolžnosti je torej zelo zahtevna naloga, saj dokazna pravila dejansko ne obstajajo, 136 kot dokaz pa lahko veljajo celo izsledki poligrafskega testiranja. 137 Seveda bi bile odločitve veliko bolj prepričljive, če bi cAS odločal z dokaznim standardom onkraj razumnega dvoma, 138 kar pa bi po vsej verje- tnosti onemogočilo številne cilje protidopinškega sistema. vsee - no pa bi protidopinški sistem v prihodnosti moral poiskati boljši kompromis za uveljavljanje načela domneve nedolžnosti, kot ene- ga izmed najpomembnejših načel v kazenskih postopkih. zelo pomembno novost prinaša tudi člen 10.13.2 k odeksa, ki razjasnjuje status športnika med obdobjem izločitve ali začasne izključitve. Pri tem je posebej pomembno dejstvo, da se tudi špor- tnik, ki prestaja začasno izključitev, med tem obdobjem ne sme udeleževati tekmovanj in drugih dogodkov. Če športnik to določ- bo krši, se rezultati te udeležbe diskvalificirajo, prestano obdobje začasne izključitve pa se ne všteje v obdobje začasne izključitve. 139 važno določilo pa predstavlja tudi člen 10.13.1 (zamude, ki jih ne gre pripisati športniku ali drugi osebi), ki se je sicer pojavil že v kodeksu 2015 in za katerega povod lahko štejemo že prej ome- njeno odločitev v zadevi Alberto contador. Skladno s tem členom velja, da v kolikor je v postopku obravnave ali drugih področjih kontrole dopinga prišlo do večjih zamud in lahko športnik ali dru- ga oseba dokaže, da teh zamud ni mogoče pripisati športniku ali drugi osebi, lahko organ, ki nalaga sankcijo, odloči, da se obdobje izločitve začne na zgodnejši datum, in sicer že na datum odvze- 134 Ferlež, osredkar, 2012, str. 717. 135 Arbitration c AS 2010/A/2235 Union cycliste Internationale (UcI) v. t . & olympic committee of Slovenia (ocS), 21. 4. 2011. 136 bergant Rakočević (ur.), 2020, str. 386. 137 Arbitration cAS 2011/A/2384 Union cycliste Internationale (UcI) v. Alberto contador v elasco & Real Federación española de ciclismo (RFec) & c AS 2011/A/2386 World AntiDoping Agency (WADA) v. Alberto contador v elasco & RFec , 6. 2. 2012, 240. točka obrazložitve. 138 Letnar Černič, 2014, str. 10. 139 kodeks 2021, 10.13.2.1 člen. 175 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... ma vzorca ali na datum, ko je nazadnje prišlo do druge kršitve protidopinških pravil. vsi tekmovalni rezultati, ki so bili doseže - ni znotraj obdobja izločitve, vključno z izločitvijo z veljavnostjo za nazaj, pa se diskvalificirajo. 140 velja omeniti, da se v normalnih okoliščinah obdobje izločitve začne na datum dokončne odločbe po obravnavi, s katero je odločeno o izločitvi. 141 Spomnimo se – postopek v omenjeni zadevi je pred c AS trajal več kot devet me- secev (končna odločitev je bila izdana 6. 2. 2012), v tem času pa je contador normalno tekmoval (ni mu bila izrečena začasna pre - poved!) in celo zmagal na dirki po Italiji. k er znatnih zamud v po- stopku ni bilo mogoče pripisati športniku, mu je bil, po takratnem 10.9.1 členu kodeksa, začetek obdobja dveletne prepovedi nasto- panja na tekmovanjih, postavljen že v čas odvzema vzorca oz. čas odločitve prvostopenjskega organa (tj. 25. 1. 2011). 142 Poleg tega pa so bili diskvalificirani tudi vsi njegovi rezultati od tega datuma dalje, 143 kar je povzročilo številne kritike javnosti in strokovnjakov, saj za takšno dejanje ni bilo nobene pravne podlage. 144 Prav tako so bili vsi kasnejši contadorjevi vzorci, ki so mu bili odvzeti tako na tekmovanjih kot izven tekmovanj, negativni, kar pomeni, da je tekmoval čist. Pravno podlago je torej kodeks sedaj uredil, ali je slednje pravično, pa moramo presoditi sami. Absurdno je namreč pričakovati, da športniki ne bodo tekmovali, če jim začasna prepo- ved nastopanja na tekmovanjih ni odrejena, saj z udejstvovanjem na tekmovanjih le še dodatno izkazujejo svojo nedolžnost. 145 Nadaljnjo problematiko v okviru pravice do poštenega so- jenja predstavlja tudi kolektivno kaznovanje športnikov, 146 ki ga najbolje ponazarja pred kratkim izdana odločba c AS 147 v zvezi z svetovno znanim ruskim dopinškim škandalom. Preko številnih poročil in analiz je bilo namreč ugotovljeno, da se je Rusija po- služevala sistemskega dopinga, organiziranega na ravni države, katerega naj bi vodila celo sam ruski minister za šport in njegov 140 Ibid, 10.13.1 člen. 141 kodeks 2021, 10.13 člen. 142 Arbitration c AS št. 2011/A/2384, Union c ycliste Internationale (UcI) v. Alberto contador v elasco & Real Federación española de ciclismo (RFec) in c AS št. 2011/A/2386, World AntiDoping Agency (WADA) v. Alberto contador v elasco & RFec , 6. 2. 2012, 3. točka izreka. 143 Ibid, 4. točka izreka. 144 t akratni člen še ni določal, da se vsi tekmovalni rezultati, ki so bili doseženi znotraj obdobja izlo- čitve, vključno z izločitvijo z veljavnostjo za nazaj, diskvalificirajo. 145 batagelj, 2015, str. 40. 146 o problematiki kolektivnega kaznovanja glej tudi bergant Rakočević (ur.), 2020, str. 352, 353. 147 Arbitration c AS 2020/o/6689 World Anti-Doping Agency v. Russian Anti-Doping Agency, 17. 12. 2020. 176 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva sekretar. začetki načrtne uporabe dopinga v celotni Rusiji, skupaj s prikrivanjem in uničevanjem pozitivnih testov in številnih dru- gih nepravilnostih v Moskovskem laboratoriju, segajo v leto 2010, ko ruski športniki na zimskih oI v v ancouvru niso dosegli želenih rezultatov. Leta 2016 je bila zato Ruska antidoping organizacija (v nadaljevanju tudi: RUSADA) s strani Mok razglašena za neskla - dno s kodeksom; moskovskemu laboratoriju je bil odvzeta akre- ditacija; pojavljati pa so se začele številne polemike glede nastopa ruskih športnikov na oI v Riu. Leta 2017 je Mok suspendiral tudi ruski olimpijski komite, izključil ruskega ministra za šport in nje- govega sekretarja iz vseh bodočih olimpijskih iger, ruski športniki pa so se olimpijskih iger v Pjongčangu lahko udeležili le, če jim je to odobrila posebna komisija. Po tem je sicer kazalo, da Rusija želi sprejeti številne zahteve in je bila posledično RUSADA leta 2018 celo zopet oklicana kot skladna s kodeksom s strani WADA. t o pa ni trajalo dolgo časa. zaradi novih ugotovitev o nezakonitem delovanju ruskih laboratorijev je leta 2019 WADA zopet suspen- dirala RUSADA. Rusija je bila prav tako izključena iz vseh večjih dogodkov (tudi v organizacijskem smislu), ruskim športnikom je bila prepovedana uporaba zastave in himne itd. 148 RUSADA se je pritožila na c AS, ki je decembra 2020 izdalo naslednjo odločitev glede športnikov: ruski športniki in spremljevalno osebje lahko na (para)olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih nastopajo le, če še niso bili nikoli kaznovani za dopinške prekrške ter nastopajo v oblačilih brez ruske zastave ali kakršnega koli drugega ruskega simbola. Napis Rusija na oblačilih mora nadomestiti napis »neu- tral athlete« (nevtralni športnik). oblačila so sicer lahko v barvah ruske zastave. Športniki in spremstvo ne sme javno razkazovati ruske zastave ali kakršnegakoli ruskega simbola, prav tako se na teh dogodkih ne sme predvajati ruska himna. 149 Seveda je bilo delovanje ruske države nedopustno in ga je po- trebno sankcionirati, a se ob tem postavlja vprašanje, ali lahko zgolj zaradi delovanja države vse ruske športnike mečemo v isti koš in ali lahko za vse ruske športnike veljajo enake sankcije zgolj zato, ker so državljani Rusije, in ne zato, ker jim je kršitev protido- piških pravil zares dokazana. c AS športnikov dejansko ni obrav- navalo kot aktivnih udeležencev postopka in jim tudi ni omogo- 148 Po bergant Rakočević (ur.), 2020, str. 350–353. 149 Arbitration c AS 2020/o/6689 World Anti-Doping Agency v. Russian Anti-Doping Agency, 17. 12. 2020, 4. točka izreka. 177 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... čilo učinkovite obrambe ter varstva njihovih pravic in interesov. Športniki so bili torej le objekt in ne tudi subjekt postopka, s čimer c AS ni spoštovalo človekove osebnosti in dostojanstva, 150 načela domneve nedolžnosti, enakopravnosti itn. ter tako zopet omejilo pravico do poštenega sojenja. t ako se npr. zelo znana ruska teniška igralka, ki je tudi ena najuspešnejših igralk na svetu, Maria Sharapova, načeloma ne bi smela udeležiti olimpijskih iger v t okiu. v prvi vrsti je potrebno omeniti, da Maria Sharapova že od rosnim let živi v zDA in da lahko skoraj zagotovo trdimo, da v sistemski ruski doping ni bila vključena. Res pa je, da je bila Sharapova leta 2016 spoznana za krivo uporabe prepovedanih snovi, saj so v njenem vzorcu našli meldonij. Slednjega je Sharapova jemala že 10 let, predpisal pa ji ga je njen zdravnik. Januarja 2016 je bil meldonij uvrščen na listo prepovedanih snovi, Sharapova pa ga je iz nevednosti še naprej jemala in zato kršila protidopinška pravila, saj, kot smo videli, športniki objektivno odgovarjajo za to, kar vnesejo v svo- je telo. t udi cAS je v svoji odločitvi priznalo, da je Sharapova kršila protidopinška pravila »brez pomembne krivde«, vendar je vseeno določena krivda na njeni strani, ker ni sama preverila, da je snov, ki jo je jemala, pristala na seznamu prepovedanih sno- vi. Igralki je zato prisodilo 15. mesečno kazen. 151 Nadalje ja c AS želelo poudariti tudi, da v zadevnem primeru ne gre za športni- co, ki bi varala, ampak ji je mogoče pripisati le tisti del krivde, da se ni prepričala, da je snov, ki jo je jemala po zdravnikovem predpisu že vrsto let, sedaj postala prepovedana substanca. za cAS torej ni bilo nobenega dvoma o tem, da kršenje protido- pinških pravil ni bilo namerno in posledično športnice ne gre šteti za namernega kršitelja. 152 t orej, navkljub takšni obsodbi in skorajda nekrivdnem ravnanju pa bi Sharapova, v kolikor prej omenjene določbe c AS v zadevi 2020/o/6689 beremo striktno, lahko načeloma ostala brez olimpijskih iger v t okiu le zato, ker je Rusinja. Sharapova je sicer svojo tekmovalno kariero končala začetek leta 2020. Dodatno dilemo pa predstavlja primer ruske kolesarke olge zabelinskaye, ki je leta 2014 prejela 18. mesečno kazen zaradi je - 150 Avbelj et al., 2019, komentar k 21. členu. 151 Arbitration c AS 2016/A/4643 Maria Sharapova v. International t ennis Federation (ItF), 30. 9. 2016, 98. točka obrazložitve. 152 Ibid, 101. točka obrazložitve. 178 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva manja octopamina. Njena kazen se je iztekla septembra 2015, kar je pomenilo, da je lahko še vedno dosegla kvoto za oI v Riu. 28. julija 2016 pa je bila zabelinskaya zaradi prej izpostavljene odlo - čitve Mok v zvezi z oI v Riu in njene predhodne kršitve proti - dopinških pravil umaknjena iz oI. Športnica se je nato pritožila in 3. avgusta 2016, pičle 4 dni pred olimpijsko preizkušnjo, ji je bil nastop v Riu vseeno omogočen. Po tem dogodkih je zabelin - skaya prav zaradi strahu, da bo nastop pod rusko zastavo na oI v t okiu znova vprašljiv, zaprosila za uzbekistansko državljanstvo in ga, 153 navkljub nasprotovanju ruske kolesarske zveze, tudi pri- dobila. t ako se lahko, kljub njenim 41. letom sedaj mirno pripra- vlja na ponovno osvojitev olimpijske medalje (bronasta je bila v Londonu, srebrna pa v Riu). t udi sicer si veliko drugih, pred- vsem mladih ruskih športnikov, prizadeva za pridobitev drugega državljanstva, 154 saj je njihova športna pot otežena zgolj zato, ker so državljani Rusije. t rdili bi lahko, da je prihaja do diskriminacij na temelju drža- vljanstva, saj tudi obveza udejstvovanja ruskih športnikov pod »nevtralno zastavo« pomeni prepoved izkazovanja pripadnosti svoji državi, s čimer je obenem grobo poseženo tudi v osebno identiteto športnikov. Da kolektivno kaznovanje športnikov zagotovo ne bi smelo postati precedens, potrjujejo številne uspešne pritožbe ruskih športnikov, na podlagi katerih jim je bilo omogočeno, da se ve- likih tekmovanj vseeno lahko udeležijo (seveda le kot »nevtralni športniki«). c AS je seveda, poleg odločitev glede kaznovanja ruskih špor- tnikov, kaznoval tudi državo in grobo posegel v njeno avtono- mijo. Rusiji je prepovedano gostovanje (para)olimpijskih iger in svetovnih prvenstev v obdobju naslednjih dveh let; če pa je bila pravica do gostovanja Rusiji že dodeljena, je jo potrebno prekli- cati in gostovanje podeliti drugi državi. Ruska zastava se ne sme pojavljati na nobeni uradni aveniji ali področju, ki jo kontrolira podpisnica ali organizator dogodka na omenjenih tekmovanjih v naslednjih dveh letih (to sicer ne velja za navijače). RUSADA je bila oklicana za neskladno s kodeksom; ruski uradniki (od- ločba natančno opiše kdo vse spada pot ta pojem) v obdobju 153 zabelinskaya looking to change Russian nationality due to olympic ban concerns, 2018, e-vir. 154 Npr. Anzhelika Sidrova (atletinja), Maria Lasitkene (atletinja), Anastasiya kuzmina (biatlon), Iouri Podatchikov (deskanje na snegu), idr. 179 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... naslednjih dveh let ne morejo biti člani odborov ali komitejev ali drugih organizacij podpisnic kodeksa; niso upravičeni do pri- dobitve akreditacije v naslednjih dveh letih za omenjene športne dogodke, ki ga organizira ali sankcionira podpisnica kodeksa; prav tako se teh dogodkov ne smejo udeležiti ali kakorkoli na njih sodelovati v obdobju naslednjih dveh let. 155 Nadalje je c AS naložilo RUSADA, da pod nadzorom WADA izvede vse preiskave primerov, za katere so bili narejeni izbrisi oz. spremembe podat- kov s strani moskovskega laboratorija, vključno s tem, da naredi vse kar je v njeni moči, da se podatki moskovskega laboratorija najdejo. RUSADA mora za primere, ki jih določi WADA izvesti ponovne analize vzorcev. Mednarodni opazovalec mora ostati v nadzornem svetu RUSADA, generalni direktor RUSADA pa mora WADA zagotavljati četrtletna poročila, ki potrjujejo, da so ruske oblasti v celoti spoštovale neodvisnost RUSADA in da nihče ni poskušal posegati v nobeno od njenih operacij. 156 Prav tako je novi kodeks v svojem 22. členu (vključenost državnih organov), v luči ruskega škandala, vladam podpisnicam kopenhagenske deklaracije naložil nove obveznosti, ki bi zgoraj naštete posege lahko nekoliko omilile. Dodatne določbe 22. člena govorijo o tem, da mora vsaka vla- da po novem, med drugim: sprejeti zakonodajo, predpise ali prav- ne prakse za neomejen transport vzorcev urina in krvi na način, ki ohranja njihovo varnost in neoporečnost, ter neomejen vstop in izstop uradnikov za kontrolo dopinga in neomejen dostop za uradnike za kontrolo dopinga na vsa območja, kjer športniki mednarodnega razreda ali športniki nacionalnega razreda živijo ali trenirajo, da izvedejo testiranje brez predhodnega obvestila v skladu z veljavnimi predpisi o nadzoru meja, priseljevanju in zah- tevah za dostop. 157 vlade ne smejo dovoliti, da bi bila na katerem koli položaju, ki vključuje kontrolo dopinga, športne rezultate ali zdravstveno oskrbo v športnem okolju, vključno v nadzorni funk- ciji, katera koli oseba, ki je kršila protidopinška pravila ali ravnala na način, ki bi pomenil kršitev protidopinških pravil. 158 v poveza - vi z nepravilnostmi moskovskega laboratorija morajo sedaj vlade poleg tega, da spoštujejo avtonomijo nacionalne protidopinške 155 Arbitration c AS 2020/o/6689 World Anti-Doping Agency v. Russian Anti-Doping Agency, 17. 12. 2020, 1–4. točka izreka. 156 Ibid, 5. točka izreka. 157 kodeks 2021, 22.2 člen. 158 kodeks 2021, 22.4 člen. 180 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva organizacije v svoji državi ali regionalne protidopinške organiza- cije, spoštovati tudi avtonomijo katerega koli laboratorija v svoji državi, ki ga je odobrila WADA, ter se ne smejo vmešavati v njego- ve operativne odločitve in dejavnosti. 159 vlade prav tako ne sme - jo omejevati dostopa WADA do kakršnih koli vzorcev za kontrolo dopinga ali protidopinških evidenc ali informacij, ki jih hrani ali nadzira katera koli podpisnica, članica podpisnice ali WADA akre- ditiran laboratorij. 160 omenjene določbe bi tako lahko pomembno prispevale k preprečevanju sistemskega dopinga oz. pravilnemu odvzemu vzorcev, pravilnemu delovanju laboratorijev ter preprečevanju korupcije ali drugih manipulacij, ki bi lahko vplivala na izide te- stiranj. t ako bodo (individualno) kaznovani le tisti športniki, ka- terih vzorci bodo vsebovali prepovedane substance. WADA je s temi obvezami torej zavarovala športnike, vendar le načeloma, saj le-te v resnici predstavljajo le pričakovanja in vlad ne obve- zujejo zares, ker morajo vlade, kot smo že predhodno obrazlo- žili, spoštovati le UNeSco k onvencijo. 161 vse to kaže na izredno kompleksnost protidopinškega sistema, v okviru katerega bo za namene boljše zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin športnikov, potrebno uvesti še številne spremembe. 162 Po mne- nju Delovne skupine za šport bi k temu pripomogla tudi zaveza akterjev protidopinškega sistema k spoštovanju načel dobrega upravljanja, kot so načelo odgovornosti, preglednosti in demo- kratičnosti 163 ter seveda spoštovanje načela sorazmernosti. 159 Ibid, 22.8 člen. 160 Ibid, 22.9 člen. 161 Ibid, komentar k 22. členu. 162 v drugem poglavju so bile opisane le pomembnejše spremembe k odeksa 2021, poleg teh pa so bile spremenjene še številne druge določbe, kot npr.: poskus udeležbe pri kršitvi protidopinških pravil po novem pomeni kršitev protidopinških pravil; dodatno so bili zaščiteni posamezniki, ki poročajo o kršitvah, t.i. žvižgači (na kar je opozarjala tudi Delovna skupina za šport); povišala se je zgornja meja pri udeležbi pri kršitvi protidopinških pravil (doživljenjska sankcija); dodan je bil nov člen glede enoletnega skrajšanja za nekatere kršitve protidopinških pravil na podlagi zgodnjega pri- znanja in sprejetja sankcij, ki ga protidopinška organizacija, športnik in WADA formalno opredelijo s sporazumom o rešitvi primera, na katerega pa ni pritožbe; preden je športnik obveščen o tem, da je bilo v njegovem vzorcu odkrita prepovedana snov, je število analiz posameznega vzorca neomejeno, po obvestilu pa se vzorca ne sme več analizirati brez soglasja športnika ali obravnavanega senata; raz- delitev denarnih nagrad športnikom, ki bi bili do njih upravičeni, če športnik, ki so mu bile denarne nagrade odvzete, ne bi tekmoval; neobveznost javnega razkritja oseb, ki so s kodeksom opredeljene kot zaščitene osebe; ko so stranke v postopku obveščene o odločbi o kršitvi protidopinških pravil, ki jo sprejme protidopinška organizacija podpisnica kodeksa, pritožbeni organ ali c AS, postane ta, poleg strank v postopku, zavezujoča za vsako podpisnico v vseh športih; itn. 163 Glej Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa (aneks), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. 181 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... 3. Sklepno Glede na predstavljeno lahko trdimo, da so bile v okviru pro- tidopinškega sistema uvedene nekatere pomembne reforme. eSČP je s tem, ko je v zadevi Mutu in Pechstein proti Švici potrdi- lo, da morajo postopki pred c AS spoštovati pravico do poštene- ga sojenja iz 6.1 člena ekČP in ugotovilo kršitev pravice do javne obravnave, poskrbelo za zelo pomembno spremembo v postop- kih pred c AS, ki morajo sedaj potekati javno. Nadalje je zadeva Ali Riza in drugi proti t určiji poskrbela za spoštovanje pravice do poštenega sojenja tudi pred nacionalnimi arbitražnimi razso- dišči, predvsem z vidika pravice do neodvisnega in nepristran- skega sojenja, kar utegne prinesti tudi nove reforme pri imeno- vanju arbitrov c AS. Pričakovati gre, da bo pravica do poštenega sojenja dodatno zavarovana tudi zaradi vzpostavitve c AS ADD, predvsem v smislu pravice do sojenja v razumnem roku in (fi- nančno) lažjega dostopa športnikov do sodišča ter novih določb kodeksa, ki bi utegnile preprečiti nadaljnja kolektivna kaznova- nja športnikov. Precej slabše je eSČP zavarovalo pravico do zasebnosti in svo- bode gibanja, kjer ni predvidelo nobenih sprememb v zvezi s sis- temom posredovanja lokacij. Prav tako do pomembnejših reform ni prišlo v okviru pravice do varstva osebnih podatkov, na katere je opozarjala predvsem eU. v ideti je, da kodeks 2021 v določenih elementih sicer sledi GDPR, a je pričakovati, da bo eSČP v morebi- tnih sporih pravico do zbiranja, obdelave, predvsem pa prenosa osebnih podatkov v tretje države, utemeljevalo z javnim intere- som. Pozdraviti gre tudi nov Akt o protidopinških pravicah špor- tnikov, ki sicer ni zavezujoče narave, ter druga določila kodeksa 2021, ki bolj spoštujejo človekove pravice športnikov. Še vedno pa je večina določb zelo rigidnih in preveč strogih, predvsem pa tiste o objektivni odgovornosti, dokaznemu bremenu, nespoštovanju načela domneve nedolžnosti, enakosti itn. Pot do (boljšega) var- stva pravic športnikov v protidopinškem sistemu je tako še zelo dolga, k temu pa bi zagotovo pripomoglo okrepljeno sodelovanje športnikov pri ustvarjanju in spreminjanju protidopinških pravil. Med športniki se namreč niso nikoli pojavljale zahteve po legaliza- ciji dopinga, saj prepoved dopinga v večini podpirajo in zagovar- jajo. Pripravljeni so se podrediti vsem pravilom, vendar opozar- 182 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva jajo, da bi lahko tudi manj stroga pravila prinesla povsem enake učinke. 164 vsakršne oblike dopinga je seveda potrebno sankcionirati in jih preprečevati, vendar pa bi bilo pri postavljanju in spremem- bah protidopinške regulacije potrebno bolje slediti tudi načelu sorazmernosti in pretehtati, ali je teža posledic posegov v priza- deto človekovo pravico športnika proporcionalna z zastavljenimi cilji protidopinškega sistema? Je res, da bo nekoliko večja zaščita človekovih pravic onemogočila boj proti dopingu? Ali lahko to- rej preprečevanje dopinga znižuje zaščito temeljnih človekovih pravic športnikov oz. ali lahko zaščita temeljnih človekovih pravic ovira zatiranje dopinga? 165 t o so temeljna vprašanja, ki jih bodo morali akterji protidopinškega sistema pred uvajanjem novih re- form v protidopinškem sistemu, skrbno pretehtati. LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Avbelj, M. (2018). the european Union under transnational law: a pluralist appraisal. oxford: Hart Publishing. Avbelj, M., et al. (2019). komentar Ustave Republike Slovenije. Nova Gorica: Nova univerza, evropska pravna fakulteta. batagelj, P. (2015). Skladnost protidopinških pravil z načeli demokratične in pravne države ter člove- kovimi pravicami (magistrsko delo). Nova Gorica: evropska pravna fakulteta. bergant Rakočević, v . (ur.). (2008). Šport & pravo. Ljubljana: Gv založba. bergant Rakočević, v . (ur.). (2020). Šport in pravo, 2020. Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo. MacGregor. o . (2013). Anti-doping, whereabouts, and privacy: an ethico-legal analysis of WADA‘s whereabouts requirements (doktorska disrtacija). Ann Arbor: Swansea University. Članki v revijah bondulich, J. R. (2016). Rescuing the “Supreme court” of Sports: Reforming the court of Arbitration for Sport Arbitration Member Selection Procedures. brooklyn Journal of International Law, let. 42, št. 1, str. 275–328. casini, L. (2010). the Making of a Lex Sportiva by the court of Arbitration for Sport. German Law Journal, let. 12, št. 5, str. 1317–1340. Duval, A. (2013). Lex Sportiva: A Playground for t ransnational Law. european Law Journal, let. 19, št. 6, str. 822–842. Ferlež, M., osredkar, J. (2012). biološki potni list v boju proti dopingu. zdravniški vestnik, let. 81, št. 10, str. 717–725. Gleaves, J., vest christiansen, A. (2019). Athletes’ perspectives on WADA and the code: a review and analysis. International Journal of Sport Policy and Politics, let. 11, št. 2, str. 341–353. Halt, J. (2009). Where is the Privacy in WADA‘s „Whereabouts“ Rule?. Marquete Sports Law Review, let. 20, št. 1, str. 267–289. Letnar Černič, J. (2014). emerging Fair t rail Guarantees before the court of Arbitration for Sport. eSIL conference Paper Series, let. 4, št. 9, str. 1–23. 164 batagelj, 2015, str. 84. 165 Letnar Černič, 2014, str. 183 DIGNITAS n Reforme protidopinškega sistema v luči (boljšega) varstva človekovih ... Mitten, M., opie, H. (2010). “Sports Law”: Implications for the Development of International, compa - rative, and National Law and Global Dispute Resolution. Marquette University Law School Legal Studies Research Paper Series, št. 10–31. Mukesh, R. (2020). Applicability and Legality of Anti-Doping Proceedings in court of Arbitration for Sport. SSRN electronic Journal. Schultz, t . (2006). the Lex Sportiva t urns Up at the t urin olympics: Supremacy of Non-State Law and Strange Loops. JusLetter. URL: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=896673. Soek, J. (2008) the Athlete‘s Right to Respect for His Private Life and His Home. the International Sports Law Journal, št. 3-4, str. 3–13. zepek, J. (2019). Sports in the case-Law of the european court of Human Rights. espaço Jurídico Journal of Law [eJJL], let. 20, št. 2, str. 251–266. Prispevki v zbornikih in poglavja knjigah Duval, A. (2020). t ransnational Sports Law: the living Lex Sportiva, ASSeR Research Paper. v: ’oxford Handbook of t ransnational Law’ / zumbansen, P. (ur.). oxford University Press, str. 1–24. Foster, k. (2012) Lex Sportiva: t ransnational Law in Action. v: Lex Sportiva: What is Sports Law? / Siekmann, R., Soek, J. (ur). the Hague, the Netherlands: t .M.c . Asser Press; berlin: Springer, str. 235–250. Pravni viri Akt o protidopinških pravicah športnikov. URL: https://www.sloado.si/kategorija/novosti-akt-spor- tniki. Arbitražna pravila c AS 2021. URL: https://www.tas-cas.org/fileadmin/user_upload/c AS_code_2021__ eN_.pdf. Arbitražna pravila c AS ADD 2021. URL: https://www.tas-cas.org/fileadmin/user_upload/cAS_ADD_ Rules__2021_.pdf. Drugo mnenje Delovne skupine ustanovljene na podlagi iz 29. člena Direktive 95/46/ec št. 4/2009 o Mednarodnih standardih za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov WADA, o povezanih določ- bah WADc in o drugih vprašanjih zasebnosti v okviru boja proti dopingu v športu s strani WADA in (nacionalnih) protidopinških organizacij, z dne 6. 4. 2009. URL: https://ec.europa.eu/justice/ article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2009/wp162_en.pdf. Mednarodni standardi za testiranje 2009. URL: https://www.sloado.si/kategorija/ms-testiranje-sloado. Mednarodni standardi za testiranje in preiskave 2021. Ljubljana: Slovenska antidoping organizacija. URL: https://www.sloado.si/kategorija/pravila-2021-IStI. Mednarodni standardi za zaščito zasebnosti in osebnih podatkov 2021. Ljubljana: Slovenska antido- ping organizacija. URL: https://www.sloado.si/kategorija/pravila-2021-ISPPPI. Prispevek eU in držav članic k reviziji k odeksa (z aneksom), Generalni Sekretariat Sveta eU, z dne 16. 3. 2018. URL: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/St -7094-2018-INIt/en/pdf. Protidopinški pravilnik okz-zŠz . URL: https://www.sloado.si/kategorija/pravilnik-oks-sportniki. Protidopinški pravilnik SLo ADo 2021. URL: https://www.sloado.si/kategorija/pravilnik-sloado-spor - tniki. Svetovni kodeks proti dopingu 2009. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. URL: https://www. sloado.si/kategorija/kodeks-sportniki-2009. Svetovni protidopinški kodeks 2015. Ljubljana: Slovenska antidoping organizacija. URL: https://www. sloado.si/kategorija/kodeks-sportniki-2015. Svetovni protidopinški kodeks 2021. Ljubljana: Slovenska antidoping organizacija. URL: https://www. sloado.si/kategorija/pravila-2021-kodeks. the International olympic committee Anti-Doping Rules, applicable to the Games of the XXXI olympiad, in Rio de Janeiro, in 2016. 8. 6. 2015. URL: https://stillmedab.olympic.org/media/Do - cument%20Library/olympicorg/Games/Summer-Games/Games-Rio-2016-olympic-Games/Anti - -Doping-and-Medical-Rules/Anti-Doping-Rules-Rio-2016.pdf. UNeSco k onvencija, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/07. Uredba (eU) 2016/679 e vropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/eS (Splošna uredba o varstvu podatkov). Uradni list eU, L 119, 4. 5. 2016, str. 1–88. Sodna praksa Arbitration c AS 2010/A/2235 Union c ycliste Internationale (UcI) v. t . & olympic committee of Slo - venia (ocS), Arbitražno sodišče za šport, 21. 4. 2011. 184 DIGNITAS n Varstvo človekovega dostojanstva Arbitration c AS 2011/A/2384 Union c ycliste Internationale (UcI) v. Alberto contador v elasco & Real Federación española de ciclismo (RFec) & c AS 2011/A/2386 World AntiDoping Agency (WADA) v. Alberto contador v elasco & RFec , Arbitražno sodišče za šport, 6. 2. 2012. Arbitration c AS 2016/A/4643 Maria Sharapova v. International t ennis Federation (ItF), Arbitražno sodišče za šport, 30. 9. 2016. Arbitration c AS 2020/o/6689 World Anti-Doping Agency v. Russian Anti-Doping Agency, Arbitražno sodišče za šport, 17. 12. 2020. eSČP Ali Riza in drugi proti t určiji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 30226/10, 28. 1. 2020. ecLI:ce:ecHR:2020:0128JUD003022610. eSČP Fédération nationale des associations et des syndicats sportifs (FNASS) in ostali proti Franciji, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 48151/11 in št. 77769/13, 18. 1. 2018, ecLI:ce:ecHR:20 18:0118JUD004815111. eSČP Pechstein & Mutu proti Švici, evropsko sodišče za človekove pravice št. 40575/10 in 67474/10, 4. 2. 2019. ecLI:ce:ecHR:2018:1002JUD004057510. Spletni viri covID-19: ADo GUIDANce. WADA, 2020. URL: https://www.wada-ama.org/sites/default/files/reso - urces/files/20200320_covid-19_update_en.pdf. k ako do licence kolesarske zveze Slovenije?. kzS, 2021. URL: https://kolesarska-zveza.si/sl/clanstvo/ kako-do-licence/. Letnar Černič, J. Pošteno sojenje v športnih sporih. IUS-INFo , 5. 10. 2018a. URL: https://www.iusinfo. si/medijsko-sredisce/kolumne/229064. Letnar Černič, J. Razgaljeno življenje športnikov?. IUS-INFo , 26. 1. 2018b. URL: https://www.iusinfo. si/medijsko-sredisce/kolumne/212998. Letnar Černič, J. Sodna zmaga hitrostne drsalke Pechstein. IUS-INFo , 23. 1. 2015. URL: https://www. iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/134583. Nacionalna skupina za testiranja (NRtP). SL o ADo . URL: https://www.sloado.si/kategorija/kaj-je-nrtp- -npsz. obvestilo športnikom glede poteka testiranj v času epidemije SARS-cov -2. SLoADo , 2020. URL: https://www.sloado.si/kategorija/covid. Rider asked for drug test at son‘s funeral. the Sydney Morning Herlad, 18. 3. 2008. URL: https://www. smh.com.au/sport/rider-asked-for-drug-test-at-sons-funeral-20080318-gds5my.html. WADA, not AFLD, to monitor t our de France drug testing. veloNews. URL: https://www.velonews. com/events/tour-de-france/wada-to-monitor-tour-de-france-drug-testing/. zabelinskaya looking to change Russian nationality due to olympic ban concerns. c ycling News, 18. 8. 2018. URL: https://www.cyclingnews.com/news/zabelinskaya-looking-to-change-russian-natio- nality-due-to-olympic-ban-concerns/.