PRIMORSKI DNEVNIK 1 Postale SfS,'JT™ - Cena 70 lir Leto XXV. St. 204 (7398) TRST, sreda, 3. septembra 1969 PO DRŽA VNEM UDARU JE BILO DANES V LIBIJj MIRNO Arabsko republiko Libijo so do sedaj priznale Irak, ZAR, Sirija, Sudan, J. Jemen in ZRN V Veliki Britaniji, ZDA in Franciji zaskrbljeni za koristi petrolejskih družb in za britanska in ameriška vojaška oporišča - Revolucionarni svet je zagotovil štirim velesilam, da bo nova oblast zaščitila tuje državljane in njihovo imovino v Libiji F sfšvvT*. mladih častnikov VJ^viia monarhijo v Proglasila Arabsko re-V .'■'"»ijo. Vest o voja-J^ru in prevzemu ob-Njj Ty°iucionamega sveta v ® irna po dosedanjih ^ ,P°Polno podporo voj-tejg, JUdstva, je izredno pre-v t z^10{ine velesile, ki afriški sredozemski '°iašk_ Vejlke gospodarske in . mteške koristi. Njeni- postala neodvisna f osebni -leta 1951- KralJ Idris Ntorio imenoval ministre in ^odnja zbornica pa S vnn+voljena na neposred-Dežela meri mi-jo* 3,540 kv. km in ima lev milijon 600.000 prebival- P° številu prebival-^ala, je Libija danes C* eriov,111 stratežko, kakor J Tak^°darsko- važna drža-J Po njeni neodvisno-Si so bili v Libiji Nijo' 51 so jo zasedli med .Sil I0j,I}0) je libijski kralj S riS Veliko Britanijo vo-N na osnovi ka- ;Sco Velika Britanija ^: da s svojo vojsko branost Libije pred na- Potem je kralj dovolil i-jo dPorišča tudi ZDA, ki Jko ^^Tripolisu veliko le- Površno pogledamo A (L p bomo takoj ugoto-r Vn3,a Libija izredno vati4 Sevi^Tk°-strateški položaj. FH leži ob Sredozem- ski ire“i ima nekaj do- S ^fedib pristanišč, na za-vSu / mezijo in Alžirijo, na Združeno arabsko re-jngn pa z novi-SSte 7 mi državami srednje J* j6 ^mijepisni položaj Li-Stti .Postal še bolj važen, N osvS je v Alžiriji zrna-b ^ ySb°dilna vojska, zlasti pelon? S j m med Arabci in J Pol S; Libijska vlada je biti, Na v,tunizijske edina, ki ,'Nle Navezana na zahodne INlsirt čeprav po arabsko->1 Vojni denarno podpi-naiK3 Jordanijo, ki sta prizadeti. V svoji £ Lbn0 ltični zgodovini, je NljaJa.neke vrste blazina Igibija j riem in Burgibo. ogromna dežela pu-Pe-ska. Do nedavne-|A% J.a lzredno revna. Kme-Lt33aj ni, razen v manj-!ti iprif, * °b Sredozemlju. 3net3triie ni bilo, imela 3la3J. obrtništva. Ob nje-3i 3j'ltvi leta 1951 je na-vNl j?bodek na prebivalca i»' aij 39 dolarjev let- vNašai Ur- Leta 1966 pa j*0, zo 500 dolarjev na d-’".Pa je še višji. leti so v Li-fta, ill ogromna ležišča pe-v^loi-Zjada je izkoriščanje vrelcev prepustila iOVil /.Ivi — —a M — n> 1 — ijsko gospodarstvo. n leto8 Postala bogata. Lan-v Libiji načrpali % je sodov petroleja, .t. Popr‘bbžn0 160 milijonov V5a i30izvodnji petroleja es‘U na bija lani na tretjem 6 bfLfVet;u- Libijski petro-\ ^Prthio še bolj dragocen ■-JU Sueškega prekopa. "inS. bogastvo je lani Vi ttilii- IJSki državi okrog V g so ar,d lir čistega dobič-t- Plačale tuje druž- vNa j an Petrolej. V;, leti^e .torej postala v ne- •iS Sastva zelo malo. De-VbaiCa0b°dek poprečnega % %an!ia se ni mnogo dvig--> Volile petroleja in veli-J»79es zemeljskega plina .Sipitevn 10 avtomatizirano, vo ri„,a sorazmerno nizko V V (}a ,0vne sile. Če upošte- ' ‘ strokovno delovno '"rai ■ so Libijcem osta-dL Vključno nekvalifi-^tte j, °,yna mesta. Velike V ^biJs^m podzemelj-SL^v^ejskih jezer je to-ŠTJh a skupinica privile- J~mačinov, glavni de-i - čn,.pobrale tuje petro-\ &oi^be. Vre v u ko ves arabski v notranjih socialnih TRIPOLIS, 2. — Po včerajšnjem državnem udaru je bilo danes v Libiji mirno. Voditelj revolucionarnega sveta polkovnik Sadruddin Busciueir je poslal danes predsedniku ZAR Naserju sporočilo, v katerem poudarja privrženost novega libijskega republikanskega režima načelom arabskega nacionalizma. Poleg tega poudarja, da so monarhijo strmoglavili nacionalistični elementi libijske vojske. Kot poročajo, ima revolucionarni svet v rokah vse rodove vojske in je zaplenil vsa oklepna vozila policije. Egiptovska tiskovna agencija poroča, da je revolucionarni svet izdal letalstvu in mornarici povelje, naj bosta pripravlje- na, da nastopita proti kateremukoli zunanjemu in notranjemu napadu na revolucijo. Ista agencija poroča, da bo za sedaj obdržal vso oblast v Libiji revolucionarni svet in da še ni predvidena sestava nove vlade. Po vesteh iz Kaira je revolucionarni svet aretiral načelnika libijskega generalnega štaba gen. Se-nussija in ravnatelja varnostnih sil gen. Ben Taleba. Poleg dopisnika egiptovske agencije je danes lahko prvič po državnem udaru telefoniral iz Tripolisa v London dopisnik britanske televizijske družbe BBC. V svojem poročilu dopisnik pravi, da vlada v Tripolisu mir in da je prebivalstvo sprejelo vojaško revolucijo « s precejšnjim zadovoljstvom*. Hkrati pa pravi, da so se novemu režimu pridružile razne politične osebnosti, med njimi tudi bivši predsednik vlade Gaddafi . Radio Tripolis je sporočil, da je bila danes od 10. do 13. ure v Tripolisu manifestacija, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Za časa manifestacije je bila prekinjena policijska ura. Manifestanti so z navdušenjem pozdravili revolucijo, in vzklikali novi republiki. Iz Tunisa poročajo, da je poleg bivšega predsednika vlade in drugih političnih osebnosti, tudi bivši notranji minister Matuk izrazil solidarnost z revolucionarnim svetom. Uradno je bilo sporočeno, da so do sedaj priznale novo libijsko republiko Irak, ZAR, Sirija, Sudan in vlada Južnega Jemena. Kot poroča zahodnonemška agencija ADN iz Bonna, je danes tudi vlada Zvezne republike Nemčije priznala novo libijsko republiko. Iz Rima poročajo, da zunanje ministrstvo s pozornostjo zasleduje dogodke v Libiji, kjer živi okrog 33.000 Italijanov. Italijanski veleposlanik v Libiji jc danes obvestil zunanje ministrstvo, da Italijani v Libiji niso utrpeli nobene škode v zvezi z državnim udarom. Sporočil je tudi, da so mu nove libijske oblasti zagotovile, da bodo italijanski državljani popolnoma zavarovani. Egiptovska agencija «MEN» sporoča, da je revolucionarni svet tri ure po državnem udaru povabil na razgovor veleposlanike štirih velesil. Revolucionarni svet je obvestil predstavnike ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, da revolucija nima sovražnih namenov do nobene države in da se nova oblast obvezuje, da bo zaščitila tuje državljane in njihovo imovino v Libiji. Ista agencija poroča iz Kaira o podrobnostih, kako so mladi libijski častniki napravili državni u-dar brez prelivanja krvi in ne da bi kjerkoli naleteli na odpor. V noči med nedeljo in ponedeljkom, pravi agencija, so tvorci državnega udara, člani libijske vojske, naročili vojaškim edinicam naj se napotijo v Tripolis. Edinice so bile oddaljene od mesta kakih sto kilometrov. Ko so prišle v Tripolis, so najprej obkolile kraljevo palačo, glavni štab vojske, sedež varnostnih sil in radijsko postajo. Takoj nato je vojska zasedla vse prostore obkoljenih sedežev. Ob 5. uri zjutraj so revolucionarji že nadzorovali vso Libijo. Medtem ko so oklepni oddelki zasedli vse strateške položaje v Tripolisu, pravi dopisnik agencije «MEN», so libijski vojaki spustili nekaj strelov v zrak. Nekaj minut pozneje je bila razglašena ■ policijska ura in so bile razorožene policijske sile. Državni udar v Libiji in prevzem oblasti po revolucionarnem svetu je imel velik odmev v vsem svetu. Moskovski radio je v oddaji v arabščini poudaril, da libijsko javno mnenje in tisk menita, da je od- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinmiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiHi borbah in za nacionalno neodvisnost, pred tako velikim bogastvom, pred katerega ima ljudstvo zelo malo koristi, je skupina mladih častnikov nar pravila državni udar. Proglasila je republiko, sklicuje se na socializem In na arabsko nacionalno zavest. Po teh načelnih izjavah revolucionarnega sveta, po priznanju nove libijske republike po nekaterih a-rabskah državah in po prvih komentarjih zahodnih desničarskih listov, ki že opozarjajo na morebitne «zapletljaje v Sredozemlju po strmoglavljenju libijske monarhije«, lahko ugotovimo, da Je državni udar sestavni del procesa prebujanja arabskih naprednih sil. SLAVKO STOKA prava tujih vojaških baz važen korak na poti utrditve neodvisnosti in varnosti Libije. Nato je moskovski radio dejal, da je treba napraviti konec ropanju zahodnih monopolov predvsem pa petrolejskih monopolov na škodo libijskega naroda. Iz Bonna poročajo, da je bivši minister za gospodarstvo in sedanji organizacijski tajnik socialdemokratske stranke Wisehnevski izjavil, da je bila revolucija v Libiji neizbežna tudi zaradi potreb po koreniti strukturni spremembi, ki bo lahko v Libiji rešila vprašanja sožitja med prebivalstvom. Wischnev-ski je izjavil, da je ob njegovem nedavnem obisku v Tripolisu pripo ročil, naj bi ustanovili v Libiji močno politično sindikalno gibanje, ki naj bi dopolnilo praznino, ki je do sedaj ločila ljudstvo od oblasti. Francoski dnevnik «Ftgaro» nar migtije, da je za državnim udarom v Libiji videti «moskovsko roko«. Nato je list zelo zaskrbljen za usodo kapitalov neokolooalističnih držav in predvsem Washingtona, kjer jih ne skrbijo samo gospodarske koristi, marveč tudi vojaško-stm-teške v Libiji. Desničarski «Auro-re» piše celo, da je strmoglavljenje kralja Idrisa prišlo kot nalašč za sovjetske načrte, ki hočejo izriniti amglosaksonce iz Sredozemlja. «Ze sedaj je jasno, poudarja list, da bo revolucionarni svet zahteval umik ameriških in britanskih čet iz Libije«. Gospodarski dnevnik «Les Echos« pa poudarja, da je državni udar v Libiji še bolj zapletel položaj v arabskem svetu. Revolucionami svet ne bo samo to bolj zaostril spor na Bližnjem vzhodu, pravi list, marveč lahko grozi tudi koristim ZDA in vsega zahodnega sveta v Sredozemlju. V Londonu še vedno s pozornostjo sledijo dogodkom v Libiji, ker ima tam Velika Britanija precejšnje interese tako vojaškega kot gospodarskega pomena. Londonski komentatorji še posebno poudarjajo, da je Velika Britanija pravkar oboroževa-la libijsko vojsko z obrambnim raketnim orožjem in da imajo britanske petrolejske družbe v Libiji velike naložbe. Tudi pisanje severnoameriških listov se sklicuje predvsem na vojaške in gospodarske koristi ZDA v tem delu Sredozemlja. Newyorški in drugi časniki so zaskrbljeni za usodo ameriških baz v Libiji, zlasti še za koristi ki jih imajo njihove petrolejske družbe. Bivši kralj Idris je danes odpotoval iz Turčije v Grčijo, kjer bo ostal, je izjavil neki njegov glasnik, »dokler se ne bo položaj v Libiji pomiril in mu omogočil ponovno vrnitev*. NA VABILO PREDSEDNIKA SFRJ MARŠALA 1HA Predsednik republike Saragat obišče 2. oktobra Jugoslavijo Spremljal ga bo zunanji minister Aldo Moro aiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaviiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiuiimiiiiumiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRVI DflN URADNEGA OBISKA SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Gromiko je podčrtal velik pomen razvijanja odnosov z Jugoslavijo Jutri bo Gromika na Brionih sprejel predsednik republike Tito, v četrtek pa je predviden razgovor v Zagrebu (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 2. — «Naža partija in vlada pripisujeta velik pomen razvijanju odnosov z Jugoslavijo skupni idealni borbi za socializem in komunizem kakor tudi tradicionalnemu prijateljstvu doseženemu v skupni borbi proti nacizmu in okupatorju, ker povezuje narode naših držav.« Te besede je izrekel sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ko je danes zjutraj dospel na uradni obisk v Jugoslavijo. Sovjetski gost se je pripeljal na letališče v Suršinu s posebnim letalom «llju- šin» sovjetske družbe «Aeroflot». Spremljata ga soproga ter uradna delegacija, v kateri so med drugimi načelnik oddelka zunanjega ministrstva Sovjetske zveze Leonid Zamjatin, načelnik petega oddelka pri istem ministrstvu Sergej Afta-gin in pomočnik zunanjega ministra Vadim Rozanov. Gromika je na letališču sprejel jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac s soprogo. Prisotni so bili sovjetski veleposlanik v Beogradu Ivan Benediktov ter jugoslovanska delegacija s podtajnikom za zunanje zadeve Miloradom Bestieem, načelnikom uprave za vzhodno Evropo Vukom Vukoličem, načelnikom notranjih informacij Dragoljubom Vi-ličem in drugimi visokimi funkcionarji. Ob prihodu je Gromiko prebral kratko izjavo, v kateri je omeni! zadnji obisk v Jugoslaviji iz leta 1962 ter izrazil zadovoljstvo, da lllliilllilliruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinuinillliilliiiiliillliiillllliiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiin DUBČEK PONOVNO POD UDARCEM? Predsedstvo KPC napoveduje personalne izpremembe Ni se bil napovedan datum zasedanja CK - Uradna bilanca zadnjih izgredov PRAGA, 2. — Včeraj se je sestalo predsedstvo CK KPČ, o čemer danes poroča agencija ČTK, ki pravi, da so obravnavali nekatera organizacijska vprašanja in »izmenjavo oseb*. V tej zvezi je po-veda mnogo govoric in se ponovno omenja, da naj bi šlo za CK KPČ, istočasno pa tudi za odstranitev Dubčka iz predsedstva Smrkovskega, ki je še vedno član CK, čeprav ni več v najvišjem partijskem organu. ČTK tudi sporoča, da so prejeli preko tri tisoč pisem od delavcev ter sindikalnih organizacij in to od 14. avgusta, ko je partija javno opozorila na možnost proti-so-vjetskih in proti-sociaiističnih manifestacij v zvezi z obletnico zasedbe. V uradnem poročilu o seji bi napovedan datum zasedanja centralnega komiteja KPČ, kar naj bi govorilo, da o perečih vprašanjih še vedno obstajajo različna mnenja in tudi resni pomisleki glede dokončne politične »likvidacije* Dubčka. Skupščinski odbor za obrambo in varnost je včeraj poslušal poročilo Vaška o dogodkih ob avgustovski obletnici in se zahvalil pripadnikom češkoslovaške vojske, policije in varnostne službe, ker so zatrli demonstracije. Vašek je navedel tudi končne podatke o demonstracijah in nemirih v Pragi in v nekaterih drugih krajih, o katerih zatrjujejo, da so bile protirevolucionarni poskus upora. Po teh podatkih je v ČSSR krožilo 128 vrst letakov, 41 tisoč so jih poslali iz tujine, saj so zahodne obveščevalne službe posvetile izredno pozornost češkoslova- škim razmeram. Okrog 20. avgusta se je mudilo v Pragi 1.100 tujcev, ki niso upoštevali predpisov, 121 jih je sodelovalo v pro-tidržavnih akcijah, prav toliko pa so jih izgnali iz države. Varnostni organi so zaprli 2414 ljudi, med njimi 169 žensk. Pri zatiranju demonstracij je bilo ranjenih 318 pripadnikov varnostne službe, 68 policistov, 27 vojakov in 11 gasilcev; med demonstranti pa je bilo 5 ubitih in 32 ranjenih. Materialna škoda znaša 4,8 milijona kron. Med drugim je bilo poškodovanih 9 vojaških vozil, 2 vojaška transporterja in 34 vozil varnostne službe. Sožalje Tita ob smrti majorja Jonesa Predsednik republike maršal Tito je izrekel brzojavno sožalje soprogi kanadskega majorja Williama Jonesa, vodja prve zavezniške mi; sije pri narodnoosvobodilni vojski partizanskih oddelkov Jugoslavije in velikega prijatelja Jugoslavije, ki je včeraj nepričakovano umrl v Torontu. Vdovi pokojnega Jonesa so izrekli brzojavno sožalje tudi elan sveta federacije ter član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Vladimir Bakarič in Zveza združenja borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije. Edvard Kardelj v svoji brzojavki poudarja, da bo lil« majorja Jonesa narodom Jugoslavije vedno simbol iskrenega in zvestega zavezništva v skupni antifašistični borbi in humanistične so Udarnosti. se mu je ponovno ponudila prilika za uradni in prijateljski obisk v tej državi. Prepričan sem, je dejal dalje sovjetski zunanji minister, da bo izmenjava misli dala možnosti, da z jugoslovanskimi tovariši obravnavamo vprašanje dvostranskega sodelovanja in razpravljamo o mednarodnih problemih. Ta razprava bo koristna in bo zato pripomogla k nadaljnjemu utrjevanju prijateljstva in razširitvi sodelovanja med našima državama. Sovjetski predstavnik je v kratkem razgovoru s predstavniki domačega in tujega tiska tudi izmenjal nekaj šaljivih besed z našim stalnim beograjskim dopisnikom in se je nato z avtomobilom odpeljal v mesto. Popoldne je sovjetski minister položil venec pred spomenik neznanemu junaku in sovjetskemu maršalu Birjozovu, nakar so se na sedežu sekretariata za zunanje zadeve začeli dvostranski razgovori. Jutri je na sporedu sprejem pri predsedniku zveznega izvršnega sveta Mitji Ribičiču, pojutrišnjem pa se Gromiko odpelje na Brione k predsedniku Titu. V petek bo sovjetski gost obiskal Zagreb, kjer se bo sestal s predsednikom sabora Hrvatske Jakobom Blaževičem in predsednikom republiškega izvršnega sveta Dragotinom Hara-mijo. Istega dne se bo vrnil v Beograd, od koder bo v soboto odletel nazaj v domovino. Sovjetski tisk in agencija Tass sta do sedaj z vidnim poudarkom objavila Gromiko v obisk v Jugoslaviji. V srbohrvaški publikaciji sovjetske agencije Novosti »Zemlja sovjeta*, ki izhaja v Beogradu objavljajo komentar. Za razliko od komentarjev jugoslovanskega tiska, ki nikakor ni prikril težav in nerešenih problemov v odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, sovjetski komentator, kd se podpisuje A. Ivanov, posveča svoj komentar skoraj izključno obdobju druge svetovne vojne in sovjetske pomoči jugoslovanskemu osvobodilnemu gibanju. List navaja celo točno število orožja, ki ga je So- Tepavac vjetska zveza dobavila narodnoosvobodilni armadi (96.500 pušk in karabink, 68.423 mitraljezov in detonatorjev, 895 topov itd.) ter poudarja sovjetski delež pri obnovi jugoslovanske industrije. Glede obstoječih težav pa omenja samo, da je jugoslovansko - sovjetsko prijateljstvo prehodilo «veliko in junaško pot* ter «vzdržalo vse preizkušnje, ki jih je vsilil čas*. TOM MARC Popit o perečih vprašanjih v Sloveniji LJUBLJANA, 2. — Na seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki je bala avgusta na Brionih, je predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit poročal o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih v Sloveniji in ugotovil, da se položaj, ki je nar stal v Sloveniji po sklepu zveznega Izvršnega sveta o gradnji cest, pomiril. Temu so prispevali tako seja izvršnega sveta z dne 12. avgusta, odnosi drugih republiških vodstev in stališče tiska iz drugih republik, kakor tudi govor predsednika republike v Splitu, v katerem je obsodil metodo politike pritiska. Popit je posebno poudaril, da se ogromna večina komunistov zaveda, da so vse ideje o neki neodvisni samoupravni Sloveniji iluzije. Slovenci se zavedajo, je poudaril Popit, da so samo del jugoslovanske federacije in da jo bodo tudi v bodoče gradili kot socialistično samoupravno demokracijo. Popit je priznal, da bo v Sloveniji potrebna še težka in vztrajna idejna borba, o tem kaj je napredno in kaj je negativno na poti krepitve razvoja Jugoslavije v smeri samoupravnega socializma. Zveza komunistov Slovenije je trenutno usmerjena k raz čiščevanju določenih idejnih vprašanj. K temu razčiščevanju je prispevala že dvodnevna seja tajništva CK Zveze komunistov Slovenije, na kateri je bilo sklenjeno, da je potrebno sklicati sejo CK in sejo izvršnega sveta skupščine in da zvezni izvršni svet objasni javnosti vso zadevo okrog cest. Zveza komunistov nosi odgovornost za določanje kurza družbenega in političnega razvoja. Sklep seje je bil, da se razprava vzame kot platforma za bodočo politično akcijo, čeprav nimam iluzij, da bo vse to šlo gladko, je zaključil Popit, sodim, da bo ta platforma, ki bo obdelana na seji CK, služila za nadaljuje reševanje in za uspešno delo ZK Slovenije. ^Književne novine» zaplenjene BEOGRAD, 2. — Okrožno javno tožilstvo v Beogradu je danes na podlagi člena 52 zakona o tisku prepovedalo razpečevanje zadnje številke »Književnih novin* od 30. avgusta, v kateri je objavljen članek glavnega in odgovornega u-rednika lista Zorana Gluščiča. Gromiko RIM, 2. — Predsednik republike Giuseppe Saragat je sprejel vabilo predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije maršala Josipa Broza - Tita in bo obiskal Jugoslavijo na državnem obisku od 2. oktobra dalje. Predsednika republike bo spremljal minister za zunanje zadeve posl. Aldo Moro. Gre za uradno vest, ki jo je sporočila agencija ANSA, istočasno pa tudi za zanimivo vest, ki bo nedvomno ugodno odjeknila med prebivalstvom obeh sosedskih držav, zlasti pa še med prebivalstvom obmejnega področja. Jugoslovansko-italijanski odnosi so po zmagovitem zaključku boja proti nacifašizmu po drugi svetovni vojni doživljali različne pripetljaje, vendar pa se je vzporedno s težavami in nasprotji, odvijal tudi vedno bolj konstruktiven razgovor o vrsti vprašanj, ki imajo za temelj skupni boj v evropskem gibanju, katerega vidni pred-stavnik je tudi sedanji predsednik republike Saragat. Končni rezultat dolgotrajnega procesa so izredno dobri sosedski odnosi, ki so postali že nekak vzgled sodelovanja med državami z bistveno drugačno notranjo družbeno ureditvijo in tudi vzgled prizadevanj za mirno rešitev spornih vprašanj, brez uporabe sile. Obisk predsednika republike Saragata naj bi obstoječe meddržavne odnose še bolj utrdil in nadalje razvil sodelovanje na vseh področjih. Temu razvoju smo Slovenci, ki prebivamo v Italiji, mnogo prispevali s svojim konstruktivnim zadržanjem, ki je prišlo do izraza v naporih za čim tesnejše sodelovanje glede kulturnih, gospodarskih in zakaj ne — tudi političnih vprašanj. Sedaj že ni več prazna fraza, temveč splošno priznano dejstvo, da lahko manjšina resnično predstavlja most med dvema narodoma in dvema državama. V tem ozračju so se pričela reševati nekatera bistvena vprašanja pravic in položaja slovenske manjšine, vendar pa moramo istočasno tudi žal ugotoviti, da končni rezultati zaostajajo za splošnim razvojem dobrih sosedskih odnosov, da niso v skladu z nekaterimi sprejetimi mednarodnimi obveznostmi in zlasti z obveznostmi, ki jih določa londonska spomenica o soglasju, niti s splošnim demokratičnim razvojem, ki ga je doživela republika Italija v povojnem razdobju. Zato tudi pričakujemo od tega obiska potrditev osnovnih načel ,ki jih izraža dobro sosedstvo, ter istočasno tudi konkretnejši začetek reševanja tistih naših specifičnih vprašanj, ki so še vedno odprta. iiiiiiitiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|l|,ttiii„i„|llil„i„ll|lllulllll,l|llllllllllllllllnillllllll(lll||l|||H|mHa ARABSKI VRH V KAIRU Včeraj so se sestali vojaški voditelji Velike izraelske izgube v zadnjih 48 urah Sestanek muslimanskih poslanikov v Rimu KAIRO, 2. — Po včerajšnjem raelske napadalne in ekspanzioni-sestanku najvišjih predstavnikov E- stične politike. Pozvai je izraelske gipta, Jordanije, Sirije in Iraka so voditelje, naj pokažejo zdrav rase danes sestali štirje zunanji mi- zum, da bo moč pripraviti pot pra-nistri. Pozneje so se voditelji šti- vičnega miru. rih delegacij sestali v palači Kubeh blizu Kaira. Pogovarjali so se tudi o državnem udaru v Libiji in o vplivu, ki bi ga ta lahko imel na stanje na Srednjem vzhodu. Zatem je Naser povabil udeležence tia kosilo. Razgovori so se nadaljevali na sestanku vojaških voditeljev in ministrov za obrambo. Razpravljali so o vojni z Izraelom. Zatrjuje se, da so govorili tudi o prihodnji nalogi palestinskih borcev v okviru širše akcije proti Izraelu. V zadnjih oseminštiridesetih urah je pri spopadih med Arabci in Izraelci zgubilo življenje devet izraelskih vojakov, deset pa jih je bilo ranjenih. Pri včerajšnjem spopadu na vrhovih Golan so bili ubiti štirje izraelski vojaki, trije pa so bili ranjeni. Izraelski predstavnik je javil poleg tega, da je bil en izraelski vojak ubit, dva pa ranjena, ko je njih vozilo zadelo na mino ob Sueškem prekopu. Blizu libanonske meie je skupina palestinskih borcev razstrelila dve črpalki, ki sta dobavljala vodo kibucu Bar Quiiadi. Izraelski predstavnik je javil, da so varnostne sile aretirale na jordanskem zasedenem področju trinajst Palestincev, ki jih sumijo, da pripadajo celicam organizacije Al Fatah. Libanonski ministrski predsednik Karame je danes izjavil, da izraelska opozorila Libanonu so znak iz V Rimu so se sestali muslimanski poslaniki, akreditirani v Kvirinalu in v Vatikanu. Izrazili so globoko bolest in ogorčenje zaradi požiga jeruzalemske mošeje Al Aqsa. Govorili so o korakih, ki naj bi jih storili v zvezi s tem zločinskim dejanjem. Soglasno so sklenili objaviti izjavo ter zahtevati sprejem pri italijanskem zunanjem ministrstvu in pri državnem tajništvu Vatikana, da izročijo dokument in da obrazložijo probleme, ki so o tem povezani. Izjava se sklicuje na resolucije varnostnega sveta OZN, ki obsojajo izraelske ukrepe za spremembo stanja v Jeruzalemu, in na pismo, ki so ga predstavniki arabskih držav v OZN poslali 22. avgusta tajniku OZN. Dalje zahteva izjava izvajanja resolucij OZN. V Tel Avivu se je zvedelo, da je bivši izraelski ministrski predsednik Ben Gurion nenadoma odpotoval sinoči v London. Izraelski listi pišejo, da se bo Ben Gurion sestal v Londonu z enim glavnih palestinskih veljakov Muso El Alami-jem, ki pripada zmernemu palestinskemu krilu. Ben Gurion se je spoznal z njim, ko je bil ta visok funkcionar mandatarske vlade. EU Alami je svoj čas zaman skušal najti sporazum med Židi in Arabci v Palestini. Spričo sedanjega stanja pa je malo verjetno, da bi sestanek pripeljal do pozitivnih rezultatov. PRED 30 LETI JE IZBRUHNILA II. SVETOVNA VOJNA S provokacijo je Hitler opravičil napad na Poljsko Po podpisu nenapadalno pogodbe s Sovjetsko svete so nacisti organizirali napad na nemško radijsko postajo v Eleivritzu .V jutranjih urah 1. septembra 1939 nemški vojaki odstranjujejo obmejna znamenja na nemško-poljski meji pri Sopotu Že 28. marca 1939 je Hitler v nekem svojem govoru dejal, da razveljavlja nenapadalno pogodbo s Poljsko iz leta 1934, pomorsko po godbo z Anglijo iz leta 1935 in da zahteva Nemčija priključitev Gdanska in še, da mora Plojska dovoliti Zgraditev ekstrateritorialne avto ceste med Vzhodno in Zahodno Prusijo. Nekaj dni prej (23. marca) so nemške čete vkorakale v Memel, mesto, ki je bilo po versajski pogodbi avtonomno v sklopu litvanske države. Versajska pogodba je določala, da ima Poljska dohod do Baltskega morja. To je bil tako imenovani koridor, kjer so Poljaki zgradili pristanišče Gdynjo, ki je konkuriralo Gdansku, nemškemu mestu, ki je na podlagi iste pogodbe postalo svobodno mesto, carinsko povezano s Poljsko in pod pokroviteljstvom Društva narodov. Vzhodna Prusija, del nemške države, je mejila na Gdansk, a jo je koridor delil od trupa nemške države. Hitler je zahteval Gdansk in avto cesto. Gdansk je bil praktično že v nemških rokah, ker je tu vladala nacistična stranka, predstavnik Društva narodov Bernadotte pa ni imel nikake oblasti. Pri svoji propagandi je Hitler uporabljal tudi močno nemško manjšino, ki je živela v okviru poljskih meja. Gob-belsova propaganda je trdila, da izvajajo Poljaki hud pritisk nad prebivalci nemškega jezika in da jih je torej treba odrešiti. Med poletjem so se nemške divizije preselile na vzhodno mejo. Pripravljene so bile na naskok na Poljsko in tokrat se je vedelo, da bo šlo zares, kajti Poljaki so bili od ločeni braniti se. Hitlerjev vojni štab je to vedel, vedel pa je tudi. da je poljska armada oborožena z zastarelim orožjem. Poljska je imela le eno tretjino letal od tistih, s katerimi je lahko razpolagalo Luft waffe, vrh tega pa so bila letala v glavnem zastarela. Glavna teža polj. ske armade je oila na močnih konjeniških polkih, ki pa so bili v letu 1939 uporabni bolj za lepe paradne marše kot pa za moderno vojskovanje. Ker pa so bili tokrat Angleži in Francozi trdno odločeni braniti poljsko neodvisnost, je moral Hitler najti vzrok, da bi lahko začel vojno. Njegova propaganda je bruhala vsak dan novice o poljskih »grozodejstvih* nad nemško govorečim prebivalstvom, istočasno pa je Hitler spretno skušal razbiti protina-cistični obroč, ki se je v svetu po njegovih podvigih na Češkoslovaškem ustvarjal. Nihče ni pričakoval pogodbe med Hitlerjem in Stalinom. V Moskvi so se v avgustovskih dneh leta 1939 Sovieti pogajali z Angleži in Francozi. Na dnevnem redu so bili raz govori o gospodarskem sodelovanju pa tudi o protinaeističnem voja škem sodelovanju. Jasno ie namreč hl'o, da bo prišlo do voine. Dne 22, avgusta so se ta oogaia-nia razbila, istočasno pa so zme deni ljudie po vsem svetu zvedeli. H a nameravata Hibaripva Nemčiia in Stalinova Sovietska zveza podpisati nenapadalno po 8 ? n i- pS ^ ,el 8J ™ žalost je bilo že prepozno vsej Italiji se je vnela v teh dneh . ____L BELR inC^ RFRIKR * STIMIHJ Togo Težka mladost države-sirote 40. Sil za opozicijo ni manjkale. Kot vse države ob Gvinejskem zalivu, se tudi Togo razvija precej globoko v notranjost proti severu, kjer so vladale še fevdalne razmere. 01ympo je bil trgovec, predstavljal je obalno novopečeno meščainstvo. Francija ni imela težav, da je nahujskala plemenske poglavarje in veleposestnike s severa proti juž-njakom, ki so dejansko ogrožali njihovo stoletno oblast. ka, ki je podpirala fran“f jLpa-nudbe in ki so jo Francoz i * * St )(- ‘sl nudbe m ki so jo r.ivfflP««' 5 li skupaj k°t oporja j cem, mora dobiti « Bteti- i glasov. Uradnik je nekofilofr^st« uraaniK je . aI)Sis raval v gorečnosti in “ vseh stranka je dobila 78 od glasov- Fran«**' Togo je postal član skupnosti. To se je zgoan ^ tobra 1956; 22. februarja 4» je bila proglašena repu b Lrfaji* Zmagali so francoski zavezniki, severnjaki, ki so dobili 14 sedežev, 01ymp>ijevci 7, neodvisni 2 in en sindikalist. Komisija OZN, ki je prišla v Togo ni vedela, ali ni hotela vedeti, da so bili med njenim obiskom zapori natrpani, časopisi zaplenjeni in da je bilo nekaj domačinov ubitih v spopadih s francoskimi varnostnimi silami. Samouprava je bila še zelo daleč, kaj šele neodvisnost. Ostrost francoske politike so izkoristili Angleži. Svojim Togoža-nom so ponudili priključitev Gani, z obetom, da bo Gana kmalu neodvisna in njim ne bo treba čakati na francosko usmiljenje. 9. maja 1956 je bilo na angleškem delu Toga ljudsko glasovanje, kjer je 92.000 glasov proti 66.000 bilo za priključitev Gani. OZN je dala svoje privoljenje, in Togo je bil dokončno razbit na dva dela. skupščino, zato da bi se ‘“prikU' coska stranka spet lah* „io* ______ ______________ «7 oh-®- pila ljudstvu in prema?81® povo opozicijo. nairti Doslej so se vsi fran«*1" 0 gladko izvršili. Leta J* . nenadoma zahtevale oo^ ^ naj preloži jasen načrt to j omunninupiio HokOnCHC . emancipacije, dokončne jj, svobodi: po 40 letih orT!aLno, s* ko je bilo vse že zape® je OZN pozanimala za t * ^ To zanimanje je..nek ijtvt iJ dar koristilo Angliji- ^ je zakonodajno skupščino, ^ jp strogo nadzirala OZN, * presenetljive izide. ^'7 J je v mite za neodvisnost 10£ ,fflpo j* bil 33 sedežev na 46. s tem prišel na oblast- začela Francija de ap ]Stils i® OZN spet posegla, ru j, je UZN spet poseg *. - ? * ji je pobrala s» ^ Francoski del Toga se je vznemiril, čutil se je osleparjenega, zato so mu dali Francozi zarodek vlade, a nacionalisti, 01ym-povi večni nezadovoljneži, so to miloščino bojkotirali in to jih je drago stalo. Storili so nekaj napak, dali so Francozom priliko, da so jih očrnili pred ljudstvom, in na naslednjih volitvah so izgubili vse sedeže v korist filofran- konca; pri zadnjih ratih pa ji je pobi*-*- s0 dala 01ympu in tistim, njim. .„i Jcf aprila 1960 je P° jB? 27. neodvisen. Končale so Qj# j težave in začele so se no • ^ .< ,. "" je obetal mnogo vec. *. zaganjal v Francoze. Napre katero je kazal, ko se proti filofrancoskim P'®^| ifjj Vila poglavarjem, se je um|r ' jj mah onstran meje J® D^1|adio® 11 napreden; zlasti za mladinski del stranke i sindikalna borba, v kateri sodeluje več tisoč delavcev in uradnikov. V zadnjih dneh so stavkali delavci raznih milanskih, bolonjskih in neapeljskih tovarn. Naj omenimo, da so delavci v večini primerov zasedli svoje tovarne iz protesta. Take primere lahko najdemo v tovarnah »Pirelli* v Settimo Torinese, Pri streljanju z revolverjem je bila ženska hitrejša REGGIO CALABRIA, 2. - Delavec Santo Giunta, star 37 let, se je skregal s svojo 39-letno svakinjo "p r nf£ ‘ V r „ Vreue’ Carmelo Palmigiano Nenadoma je »Pirelh-Sapsa* v Bergamu, «Miche- . nntnonil % dl In v Trn h, ,,, ‘i moški potegnil iz žepa revolver ter lin* v Trentu*. « talsider* v Neaplju, odda| nekaj stre,ov £ H nj . Car. tovarnah v Bologni -------L u»i. S' Tr * iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii TRČENJE DVEH LADIJ ZDA V KITAJSKEM MORJU Kapitana rušilca «Franc E. Evans» bo sodilo vojaško sodišče Pri hudi nesreči je zgubilo življenje 74 mornarjev - Proces bo na Filipinskih otokih ŠUBIC BAV (Filipini), 2. — Voj- ne zdi, da so ti neredi nastali zarana mornarica je zahtevala, da pri- di rasne napetosti, je policija pro-deta pod vojaško sodišče v ameri- sila za pomoč druge oddelke poll-škem vojaškem oporišču v Šubic cijskih enot in tudi kakih sto pri-Bay na Filipinih, kapitan ameriške- padnikov nacionalne garde. ga rušilca »Frank E. Evans*, 24-letni Albert S. McLemore in poročnik Ronald C. Ramsey. Oba se morata zagovarjati zaradi hude nesreče, ki se je pripetila njihovi ladji za časa manevrov sil SEATO. Do nesreče je prišlo, kot je znano, 3. junija, ko je avstralska letalonosilka »Melbourne* prerezala na dva kosa ameriški rušilec »Frank E. Evans*. Pri tej strahoviti nesreči je zgubilo življenje 74 mornarjev. McLemore in Ramsey bosta sojena, ker sta »zaradi nepazljivosti spravila v nevarnost ladjo in ker nista izpolnila v redu svojih dolžnosti*. Glavni sodnik vojaškega sodišča ameriške baze v Šubic Bay, ki je oddaljena kakih 145 km od Manile, je izjavil, da se bo proces pričel verjetno okoli 10. septembra t.l. Obenem je tudi izjavil, da bodo skušali na ta način ugotoviti, na podlagi dokumentov, ki jim jih je izročila preiskovalna komisija, če sta oba častnika pri vsej tej zadevi kriva ali nedolžna. Ponovni nemiri v Združenih državah FORT LAUDERDALE (Florida), 2. — Že drugo noč je prišlo v nekem črnskem rajonu Fort Lauder- v prvem letu vojskovanja so - dala do hudih nemirov. Čeprav se Oblasti so izjavile, da so nemire povzročile skupine mladeničev, ki so bili razjarjeni zaradi policijskih vdorov v razne igralnice v rajonu. Mladeniči so začeli lučati kamenje proti policajem, sem pa tja je bilo slišati tudi strele iz pušk Iz Hartforda v Connecticutu pa poročajo o podobnih nemirih, čeprav policijski organi še niso pojasnili, zakaj so izbruhnili. Bitka med mladimi demonstranti in policisti je trajala štiri ure. Agenti so aretirali 35 oseb, pet ljudi pa je bilo precej hudo ranjenih. Po zadnjih podatkih je bila ena izmed ulic. kjer je prišlo do manifestacij, delno razdejana v dolžini dveh kilometrov. Gasilci, ki so skušali pogasiti požare, so morali prositi za zaščito policijskih oddelkov, ker so jih demonstranti stalno napadali. V tem okraju je prišlo baje do splošnega ropanja po trgovinah. Iz New Yorka poročajo, da je policija aretirala v Tort Lauderdalu proti jutru kakih 90 oseb in da je bil med nočnimi neredi baje tudi en mrtev. Med napeto nočjo je bilo ranjenih tudi približno 10 agentov in nekaj gasilcev. Demonstranti, ki so bili na strehah, so neusmiljeno streljali na mimoddoče. Do neredov pa je prišlo tudi v državi Ohio. Tu pa je ostro nas to t pila policija, ki je preprečila raz-j vijanje nadaljnjih demonstracij. I Poročajo, da je bilo podobno sta nje tudi v Parkesbourgu, kjer je policija ubila črnskega pacifista Harryja Dickinsona. Položaj v Italiji in še v drugih tovarnah v Bologni Ti - in v Turinu Danes so delavcitofe8 f8' varne Pirelli v Milanu proglasili' °na Je potegn’la za, retv0'ver 24-urno stavko, v katero so se vklju- J^da'a "a svaka pd/‘reJov *iii tal™ dol«,,* Ženska m bila ranjena, toda svak js sedaj v bolnišnici, kjer zdravniki čili tako delavci kakor uradniki, Potem ko so delavci tovarne Pirelli zasedli obrate, so se zbrali in v skupnem sprevodu korakali po glavnih cestah v središču Milana menijo, da je njegovo življenje v nevarnosti. Orožniki so aretirali Palmigiano-vo. Zdi se, da sta se skregala, ker cozov. 01ympijevci so se spet obrnili na OZN: obtoževali so Francijo, da jim ne daje vseh mogočnosti, da bi se pripravili na neodvisnost, kot se je obvezala pred OZN. Francija je razumela, da si s svojo politiko škodi, ker če da kmalu neodvisnost Togu. ne bo nihče več poslušal pritožb njegovega prebivalstva. ki bo utonilo v morju svobodnih narodov, povezanih s Francijo. Togovska udomačena predstavniška skupščina je podprla francoski predlog bližnje podelitve neodvisnosti, prišel je tja minister za prekomorska ozemlja in ponudil plebiscit, da ljudstvo izbere med nadaljevanjem nadzorstvene uprave in vključitvijo v skupnost francoskih ozemelj. V plačilo je obljuhil splošno volilno pravico in notranjo upravo. Referendum, ki je sledil, je bil eden najbolj klavrnih, kar so jih Francozi priredili v zabavo š'u-dentov političnih ved Opazovalci OZN so se raje držali daleč od volišč, da bi se ne zamerili Franciji in da bi si potem lahko plla-tovsko umili roke vento, ie bil odkrito za hov panafrikaniz.em imel težave * Nkr>" Olvmpo ie »v darstvom. Francija rnu ie ^ običajno kolon'aln0 ^ je d S Ustavili so se na tem pohodu pred I je Giunta prosil žensko za posojilo, ^Crekčijak ............... dsgy hujše zlo za francosko °prfn fn io nacfnnilg c sil®' Juli kupiti, nahujskala Je .Tbflo jj) proti južnjakom, kar J*Nj, 1'A cei lahko zaradi $ A cej lahko zaradi v*^ med pokrajinama in živih nasprotij med PrCj,0lii£l(' Poskusili so tudi z re nim protistrupom. 'fjj i Nyobejeva stranka P> la omejena predvsem njp<>» D----„1___1.1 • .L .rcprtl .a* Bamileke. kljub vsem v,ss jf da bi se razširila me . ;ct' J dežele, vedno s starim da ti skušajo doseči na 'T ostalimi plemeni, in v orodje za dosego teg8 J hovih rokah. . poJ*/ Francoska uprava Je $ je*J podkupiti tudi NyobeJ8’ # * priznala, da ni doseg* Zato so ga začeli moža-pantera, kot oa‘ bil0!'. kot marksista, kar enako nespodobno. je ' / so Nyobeja vzgojili. P v9nr trdijo, da je bil občuo , den mož. }lr (Nadaljeval OB PRIMERU EDVVARDA KENNEDVJA IN NESREČNE JO KOPECHNE Politični delavec ne sme imeti zasebnega življenja Ameriška družba je na eni strani popustljiva, na drugi pa preveč puritanska • a, Acktan je nekoč dejal, h J? s'cval'i človeka. Ta nje-Hj s Je splošno znan, manj it u, * njegov rek, da «vse, ■ -- ^ kar°’ cke6enerara kn n*č ™ ^.‘KU .se ne more javno po-!k— o čemer se ne more raz- sWa' flp«v; ;.. °?rl Yung pa je rekel, Mii jL^atne tainosti sprem-j °*en ali krivda*. ijn ^J®vi|tve_ zelo točno dotočit*!05 družbe, posebno ame-«st*| 'voditeljev. Človek, ki je Seti jr'?*8 osebnost, ne more Ha™16®3 življenja. Prepo-i Cda pravica javnosti, ijt J°nmrana o vsem, vklju-i , Pavico, da ja vnost ve 'It, | rai vse o svojih vodi-i o njihovem zdravju, C”vih navadah, ti, tadi o nj tjtjj a®Vednost množice je _____ ito pogosto tudi upravičeno. Srn slabo obnaša v zalil 'ienju, je možno, da bi . ^ko slabo ravnati v lavnega človeka. In ta SS^ vs.° ^odovino: >1 A % % r Uf?1-, kake «indiskretnosti» so H jn" zamajali temelji cesar- marsikatera vlada je V.1.J3 račun. Avstrijski pre-H^*»'k Rudolf je leta 1889 ^te..ln. Svojo prijateljico, ker H h;.* ojegovo ljubezen in nje-1 skuš!?1^6: Kraljevska družina Jface?. ^a,n1, asba po željah. 14.00 Kul ? b; nk, Ui,ln, k priljubljenih meludij; S) V>urski zbori; 17.40 Glas % rteeanje, lH.UU Otroški ko-i!"*d' m!8 Melodije i/. filmov; •Ki a «!»redu je Musorgski; 50.30 Prenos RL; 20.00 v'r,.a r 23.10 Jazz; 23.35 Ko I|. ’ 'žlasba. ^monALni prcgram JOII, 13 Oti. 15 00, 20.00 Po '% •„ 0« Zvočni trat; 10.05 in X i? glasbe, 11 30 Baritonist ■S-1& p^ngo; 12.05 Kon.rapunkt; .1(1 kj.0aca za poie.je; 14.45 in '8i,Uuj'Ve pesmi, 16.00 Spored zn >: &'• 16.30 IVklora v salo ► dijak ^ladina in poletje; 19.13 'H, a Priredba; 20.15 Z Skovv ' i5 tj.J giocoheri (dvodejanka); didat Pompdou se je maral boriti proti govoricam, da je njegova sicer zelo vitalna žena sodelovala v nekih zabavah v monden-ski družbi Sant Tropeza. Francozi so nergali, vendarle samo zato, ker se je gospa Pompidou zabavala z ljudmi, ki ne pripada ju njenemu «ramgu>. Njena napaka torej na bila moralna, pač pa družbena. Na Japonskem, kjer je ženska še vedno drugorazredni državljan, politiki po navadi nudijo svojim gostom za zabavo dekleta, ki jih najamejo za to priložnost. Žena premiera Satoja je lam v nekem intervjuju priznala, da njen mož leta za drugimi ženskami. Rekla je tedaj tudi, da jo od časa do časa — premlati. Japonska javnost tega ni sprejeta kot nekaj nedopustnega, pač pa se je nad tem zabavala. Američani so od svojih vodilnih mož nekoč zahtevali veliko manj kot se zahteva danes. Nekoč so ženske, dvoboji in pijančevanje služili javnim ljudem celo v čast. Toda sledila je tako imenovana ameriška viktorijanska doba in vtem ko so ZDA postale v splošnem zelo popustljive glede razporoke in izživljanja izven zakona, so nasproti politikom in javnim delavcem nasploh zelo zahtevne. Morda bi mogli tudi reči, da so Američani glede nekakšne morale šli celo zelo daleč, predaleč; skušajo namreč istovetiti javno življenje nekoga z zasebnim T. N. Y. (Nadaljevanje na 6. strani) Moške srajce postajajo vedno bolj »elegantne*: Denver Saira je skrojil gornjo srajco iz čiste svile jaccptadr, ki se deloma blešči, deloma pa je motne barve. (Foto Bnte Moda Italiana) svet; 22.40 Ameriške nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Bach in Beethoven; 10.40 Respighi, I pini di Roma; 11.05 Polifonija; 11.35 Plošče resne glas t __________ _____ . be; 12.20 Mozart in Čajkovski; ‘Ijj,’ ‘5.20 Program za mladino; 13.00 Pergolesi in Haydn; 15.30 [-i^3rrnetnost in prireditve; 18:30 Portret avtorja: Max Reger; 16.30 ‘'totai6 18.55 Godalni an Sodobna ital. glasba; 17.20 To 19.15 1910 Higiena in zdravje; rolli, Corelli in Vivaldi; 18.30 Lah a — • ' ""',A ka glasba; 18 45 Turizem v Ita liji; 19.15 Koncert; 20.30 Sodobno jezikoslovje; 22-30 U. Saba pri pOvednik. FILODIFUZIJA 8.00 Cherubini, Busoni, Rimski Korsakov; 9.45 Scariat.ijeva kan tuta; 10 20 Sodobna ital. glasba. 10,55 Bizet, VVeber, Prokofjev 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.30 Inform. od daja; 7.50 Danes za vas; 8.25 Te lesna vzgoja. 9.08 Glasbena mati neja; 10.05 Pisan svet pravljic. 10.20 Majhni ansambli; 10.45 Po čitniški pozdravi; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Gotovac: iz opere tEro z onega sveta*; 13.30 Kme tijski nasveti; 13 40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Koncert; 15.35 Naši poslu šalci cestiiajo; 16.40 E. Elgar Čar mladosti - suita; 17.00 Vsak dan za vas, 18.05 Mladina sebi in vam; 19-15 Iz solistične glasbe; 19.45 Kulturni kažipot; 20.15 Glas bene razglednice; 21.00 Operne melodije, 22.00 Zabavne melodije; 23.15 Festival jazza »Ljubljana - 69»; 24.05 O. Tolnai’ Pesmi; 24.15 Godala v ritmu. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 Etiopija. Afrika; 22.00 Športna sreda: 23.00 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Una 3*0. Simf II. koncert PROGRAM 'Iči| ' po, KUO, 14.30, 19.30 Po ."S j Plošča za poletje; 9.05 „„„„ ............ v r®dK.n . 10.00 Radijska storia ri'amore». 'jK. lndO r*\w\ ____ __ 10.40 Telefonski pogo lJ'*5 Kvartet Cetra; 14.00 ?l8 15 00 Izbrani motivi; kSritoncort; 16.00 Program z ^Po^ni Martino; 16.35 Glasba a !0 San spored ce; 17.10 Pesmi z nea JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.35 Poročila; 10 35 TV v šoli; 18 45 Oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina - film: 20.00 Pisani trak; 20.15 Popularna glas ba; 20.45 Cikcak; 2135 Sladko u*!.9 festivala; 17.35 Črni Or na; zu.so uncaii, “ « oiaum. jv® Poljudna enciklopedija; Slanosladko; 22.35 Ekran na e ^ ■* l " RAZVOJ NOB V BRDIH IN BENEŠKI SLOVENIJI PO KAPITULACIJI V Brdih je nastalo več enot delno tudi iz internirancev Veliko je bilo tudi Italijanov, ki so šli v borbo - «Kobariška republika> je imela zelo velik pomen - Beležka beneškega duhovnika Antona Cuffola 21.10 Operni kranu. n. Odtok o mobilizaciji je imel močan odmev tudi na desnem bregu Soče. V Brdih so nastali trije bataljoni. V partizanske enote se niso zbrali le domačini, pač pa tudi slovenski interniranci, ki so se vračali iz ital. taborišč. Tem bataljonom se je pridružil še bataljon garibaldinoev. Na Kobariškem, v Beneški Sloveniji in Reziji so bile tri poli-tično-organdzacijske karavle, kar smo že omenili, ki so po kapitulaciji Italije postale jedro novonastalih partizanskih enot, iz katerih so 15. septembra 1943 ustanovili v Kobaridu bataljon «A. Manfreda* iz še nepovezanih skupin pa Bovški bataljon. Slovensko osvobodilno gibanje se je trudilo, da bi v. borbo proti fašizmu pritegnilo čimveč svobodoljubnih sil. Zato je spomladi 1943 poklalo v Furlanijo skupino ital. ujetnikov — antifašistov, ki so ob podpori štaba primorske operativne cone marca 1943 ustanovili Distaccamento Garibaldi. Po kapitulaciji se je število ital. partizanov močno pomnožilo z delavci' iz Trsta in Tržiča, tako da je nastalo več bataljonov. Italijansko partizansko gibanje je uživalo vso pomoč slivenskega osvobodilnega gibanja. V začetku je vzdrževal zvezo z njimi štab Soške brigade oziroma operativni Štab Soških brigad. Ko pa sta bili v oktobru 1943 iz Soške brigade ustanovljeni dve brigadi, so iz italijanskih formacij ustanovili tretjo Soško brigado. Jeseni 1943 sta s strani operativnega štaba Soških brigad prišla v štab italijanske brigade na pomoč Darko Marušič Blaž in Vincenc Marcon. Italijanske formacije so bile poslane i čim globlje v Furlanijo, da bi operirale na svojem etničnem ozemlju in napadale pontebsko železnico, ki je v tedanjem času bila, poleg brenerske, najpomembnejša železniška zveza med Nemčijo in Italijo. Ozemlja na desnem bregu Soče se septembrska nemška ofenziva skoraj ni dotaknila, pač pa je drla proti Vipavski dolini, središču osvobojenega ozemlja. V tem času so Nemci ustanovili dve operativni coni »Alpenvorland* in «Adriatisches Kiistenland*. Ti coni sta bili izredno važni, ker sta vezali nemški rujh z južno fronto. Visoki komisar za »Adriatisches Kiistenland* dr. Rainer je 1. oktobra 1943 prevzel vso oblast v pokrajinah, ki so spadale v nje govo območje V vsako provinco je postavil posebnega svetovalca in že čez dva meseca izdal odredbo o obvezni vojaški službi, tako da so bili vsi vojaški obvezniki dolžni služiti ali v nemški vojski, ali v nemški policaji, ali v organizaciji Todt, odnosno v domobranskih enotah, ali pa v industriji, ki je delala za vojsko. Po prvi svobodi, ki je trajala od 8. septembra do začetka nemške ofenzive, sta se pred OF v Primorju postavili prvenstveno dve nalogi: nadaljevati delo, začeto pred ofenzivo, to se pravi mobilizironje vseh sil v NOB in utrjevanje množičnih organizacij, na drugi strani pa dosleden boj proti okupatorju, njegovi upravi in tudi preskrbi in šolstvu. Nacisti so namreč skušali na Primorskem dajati določene »koncesije*, da bi si pridobili ljudi: postavljali so slovenske župane in odpirali slovenske šole, kar je bil fašizem že zdavnaj zatrl. S tem so računali, da bodo zvabili ljudi in razbili sodelovanje med slov. in ital. antifašističnim gibanjem. Zato so morale politične organizacije takoj nastopiti in slovenski župani, ki jih je postavil okupator, so začeli večinoma odstopati, okrožni in rajonski odbori OF pa so odpirali partizanske šole. Zelo težavno je bito tudi vpra sanje preskrbe osvobojenih področij, kar se je skušalo rešiti z zamenjavo blaga s Furlanijo, pri čemer so veliko pripomogle tudi italijanske partizanske enote, Konec leta 1943 je bila vsa Primorska v poletu, posebno po 2. zasedanju AVNOJ, ki je potrdilo priključitev Slov. primorja k matični domovini. Po vsej Primorski so se vrstili mitingi in proslave. Bataljoni, ki so nastali ob vstaji, so se začeli združevati v brigade. V tem času je bito v Slovenskem primorju ustanovljenih deset brigad. V Brdih so iz 4 bataljonov ustanovili zahodno-primorski odred, konec septembra pa prvo Soško brigado, ki je postala pozneje 17. brigada S. Gregorčiča. Na Kobariškem pa so iz enega bataljona Soške brigade 1. oktobra 1943 ustanovili drugo Soško brigado, ki je pozneje postala 18. Bazoviška brigada. Na operativnem področju teh dveh brigad se je v prvih dneh oktobra 1943 začel ustanavljati Briško beneški odred, ki pa je obstajal le deset dni, ker so iz tega odreda in iz dela borcev prve Soške ustanovili tretjo Soško brigado Osnovni namen reorganizacije je bil, da bodo iz manj ših enot — odredov — okrepili brigade, ki bodo v okviru divizij postale sposobne za večje ofenzivne akcije. Namesto odredov pa so se osnovale komande zalednih vojaških oblasti. Desetega oktobra 1943 je bila pri Čepovanu formirana Goriška divizija, 22. oktobra pa je bila ustanovljena tudi komanda tolminskega oziroma kobariškega vojnega področja, ki pa je bila uki- Domača godba na pihala ped vodstvom dirigenta Kanteja - evskt rbor {Vasilij Mirk* pod vodstvom Ignacija Ote njena 6. decembra, ko je bil ponovno formiran Briško beneški odred. Dne 6. oktobra 1943 je bil ukinjen štab primorske operativne cone. Za Slovensko primorje ter za del Gorenjske so bale ustanovljene tri divizije- Goriška, poznejša XXX. divizija, Triglavska, poznejša XXXI., ter Tržaška, ki pa je bila kmalu razformirana. Te tri divizije so bile podrejene operativnemu štabu tako imenovane HI. operativne cone ali Alpske cone. Ta operativni štab je pozneje postal IX. korpus. Ob razpadu ital. vojske je v zgornjem Posočju nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki je preživelo septembrsko nemško ofenzivo in se ohranilo do konca oktobra, pa čeprav so Nemci zasedli Tolmin in Bovec. Po vojaški preureditvi je ostalo operacijsko področje Goriške divizije le področje na desnem bregu Soče, torej goriška Brda in Beneška Slovenija. Zato so v sestavi te divizije ostale le tri Soške brigade. Večji del operativnega področja Goriške divizije, in sicer področje med Bovcem, Tolminom in Čedadom, ki je imelo svoje središče v Kobaridu, kjer je bil tudi štab divizije, je dobilo ime »Kobariška republika*. Že konec oktobra so. v Kobaridu izvedli volitve. Še večjega pomena kot volitve pa je bito dejstvo, da se je od tod val upora širil v Beneško Slovenijo, zlasti v dolino Nadiže. Sledila je nemška ofenziva. Nemci so prodrli do Špetra ob Nadiži in začeli prodirati v Šent-ienartsko dolino ter napadli oddelke pri Dolenji Mersi. Posrečilo se jim je vdreti v Landar. In tedaj so zgrabili za orožje prebivalci vseh vasi, da bi preprečili nemškim enotam, da oi prišle na pomoč Nemcem, obkoljenim v Landarju. Nemci so bili prisiljeni na umik. Župnik Anton Cuffoio je to bitko .»sebno spremljal in ocenil, da so Nemci imeli 200 mrtvih in še več ranjenih. Župnik Cuffoto je zapisal tudi naslednje: »Ob tej priliki sem kon-statiral,, kako uspešno se more bojevati proti tujcu domačin, ki brani svoj dom in pozna vsako luknjo in vsak grm.* Da bi strli osvobojeno ozemlje na Kobariškem in v Beneški Sloveniji so Nemci zbrali vse razpoložljive siie in pričeli 26. oktobra 1943 veliko ofenzivo. Na Kobariško so prodirali iz Bovca in Rezije, preko Učje pa na Stol. 29. oktobra so zasei« Trnovo ob Soči. Kobarid so zasedli po petih dneh hudih bojev. Ta ofenziva je zahtevala izredno veliko žrtev, posebno ker mnogi partizani še niso imeli izkušenj. 9. novembra so nemške čete vdrle v Beneško Slovenijo. Po nemški ofenzivi na »Kobariško republiko* in tudi pred novembrsko ofenzivo je Goriška divizija imela nalogo rušiti komunikacije v Soški dolini in tudi med Gorico in Čedadom, Gorico in Trstom ter med Vidmom in Pon-tebbo. Tu so Goriški diviziji pomagale garibaldinske enote. V tem času sta brigadi Goriške divizije imeli zelo veliko žrtev, posebno med vodilnimi kadri. do predstojnika. Tako se boste iz ognili odgovornosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zadoščenje zaradi izmenjave mnenj /. osebo, ki jo spoštujete. Nova lju-bežen? KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V jutranjih urah zanimive vesti. Pojavil se bo stari tekmec, katerega pa se ne smete bati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vztrajajte pri svojih sklepih. V družinskem krogu pokažite vso resnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pozabite na majhne nesporazume in nadaljuj te po svoji poti. S strani ljubljene osebe boste imeli dokaze naveza nosti. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Premislite, preden se vmešate v zadevo, ki vas le malo zanima. Neznancem ni treba govoriti o vaših zadevah. BIK (od 21.4. do 20 5.) Previdnost pri razgovorih tudi s kolegi in prijatelji. Če ne boste popustili mladim, ne bo miru v družini DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pro učite posledice sprememb na delu. Ne sledite drugim, temveč delajte po vesti. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vsak ne premišljeni korak bi vam škodil. Zaradi slabega mnenja o vaših namenih bo v domačem okolju nekaj razburjenosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaradi iz- vedenega dela boste nepričakovane* zasloveli. Družinski položaj zado-j voljiv. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Poberite sad svojega dela preden bi po stal last tistega, ki si ga ni zaslužil. Zatopite se v čitanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Denarni položaj se boljša in vam bo pripomogel, da boste dosegli svoj smoter. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preden boste kaj storili, obrnite se DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska časniška beseda 15. V njenem sklopu so prihajali na svetlo dnevniki «Jutranji listo, senzacionalistični «Večer» in seriozni «Obzor». Pod streho Jugoštampe pa sta izhajala dnevnika «Noix>stt» s pogostnimi filorežimskimi nagibi ter gospodarsko finančno obarvani «Morgeriblatt» z židovskim in prostozidarskim kapitalom v zaledju. Tudi meščanska periodična publicistika \Bosni In Hercegovini kaže pestro podobo. V obdobju turškega vodstva so lahko izhajali le režimski, vilajetski periodični tiski. Tudi politično književni ter v cirilici in arabici tiskanj «Sarajevski cvjetnik (1868—72) naj bi na zunaj odgrinjal režimska kulturno prosvetna prizadevanja. Med avstroogrsko okupacijo (1878—1918) je bilo mogoče izdajati časnike in časopise le na osnovi posebne koncesij« deželne vlade, vendar po predhodni privolitvi skupnega finančnega ministrstva na Dunaju. Pa še v primeru dovoljenja je bila predpisana preventivna cenzura. Postopek, kot v začaranem krogu. Dvojno jaso razločujemo. V prvi (1879—81) izhajajo le uradni listi. Prvi med njimi so bile (1878) ««Bosan~ sko hercegovačke novineo, osrednji uradni časnik novega režima. V drugi jazi avstroogrske okupacije (1887—1918) co se znašle periodične publikacije v nekoliko ugodnejšem podnebju. Glede na to so tiskali v prvi fazi okrog 40 teh publikacij, v drugi pa štirikrat več t.j. 160. Težišče je v drugi fazi na nacionalni in verski izpovednosti. Nosilci te publicistične pričevalnosti so Srbi, Hrvati in muslimani. Na področju kulturne publicistične ustvarjalnosti so s« zasidrali nekateri literarni časopisi kakor npr. srbsko obarvana «Bosanska vila» (1885—1914) Sodelovali so znani srbski književniki, pa tudi mnogi hrvatski in muslimanski. Pri oblastnikih je bila slabo zapisana. «Nada» (1895—1903) se je vkljub režimskemu finančnemu ozadju in provladni kulturno politični usmerjenosti vzpela do kvalitetne revialne ravni. Mostarska «Zora» (1896—1902), kd je bila tudi v režimskih seznamih označena s črno piko, je zbrala v svojem revialnem krogu mostarske in tudi znane srbske pisatelje. Pri poučno zabavnem muslimansko obarvanem časopisu «Behar» (1900— 1912) sodelujejo v prvih letih le muslimanski, pozneje tudi hrvatski pisatelji V obdobju med obema vojnama pa najbolj izstopa med književnimi in kulturnimi časopisi «Pregled» (1927—41). Tu sodelujejo napredni pisci iz Sarajeva, Zagreba in Beograda, «Pregled» prihaja po osvoboditvi na svetlo kot časopis za družbena vprašanja. Tudi v krogu «Brazde» (1935— 1936) so se zbirali napredni sarajevski pisatelji in publicisti. V meščanski periodični publicistiki pa lahko zajamemo v avstrijskem obdobju posamezne časnike predvsem v trojnem krogu: V prvem, srbskem, izstopajo zlasti časniki «Srp-ska riječ» (1905—14), Količeva «Otadžbina» (1911—14) In «Narod» 1907—14). Razglašajo radikalna politična stališča. Prorežimsko usmerjen je bil dnevnik «Istina» (1913—1915). Usahnil je ob prepovedi cirilice. V hrvatskem krogu: deželni Vladi naklonjeni vHrvatski dnevniku (1906—18) in «Hrvatska zajednicau (1909—14). V muslimanskem krogu pa «Vatikan» (1884—1897) in «Bošnjak» (1891—1910). «Muslimanska slogan zagovarja interese reakcionarne veleposestniške skupine. To programsko smer nadaljuje tudi dnevnik «Vakat» 1914). *Sa-moupravan pa izpoveduje program naprednejše muslimanske struje. Med obema vojnama pospešuje poplava meščanskih strank in struj rojstvo kopice novih časnikov in časopisov. Jugoslovanska muslimanska organizacija, ki je zastopala koristi zemljiških posestnikov, je izdajala najprej svoje glasilo *tVrijeme — Vakat» (1919). Njegovo smer nadaljuje dnevnik «Pravda» (1926—28, 1936—41). Trgovsko bančna srbska buržoazija, organizirana v Narodno radikalni stranki, je obnovila svoj časnik «Srpska riječu (1919—25). Liberalno usmerjeno srbsko izobra-žeinstvo je prebiralo predvsem «Glas narodau (Sarajevo, 1919— 1922). «Istina» (Banja Luka, 1921) je branila program Samostojne demokratske stranke. Vzporedno se je razrasla tudi informativna periodična publicistika. V tem času (1918—41) so na primer prihajali v Sarajevu na svetlo dnevniki vJugoslovenski lista (1918—41), označen do 1. 1923 kot «demokratsko liberalno hrvatsko glasilo«. Nadalje «Srpska zoran (1918—21). Njen program je izražen že v naslovu. «Večernja poštau (1921—33) je podpirala dr. Srskičevo radikalno smer. Pogoltnila pa jo je konkurenčno krepkejša «Jugoslovenska poštau (1929—41) z močnejšim trgovskim kapitalom v zaledju. Nekaj časa je bila pohlevno glasilo monarhofašistične Jugoslovanske nacionalne stranke. Razen tega so tiskali v Sarajeva še sedem dnevnikov. Muhe enodnevnice. Le «Večemje novosti» so preživele tri leta (1922—25). Množili so se tudi lokalni časniki predvsem s publicističnimi žarišči v Mostarju, Banja Luki in Tuzli. Večino meščanskih periodičnih tiskov so finansirale politične stranke ali režimski oblastniki. Publicistično smer so na splošno od zgoraj navzdol dirigirali vrhovi meščanskih strank iz Beograda, Zagreba in Sarajeva ter na teh tedaj nemirnih tleh neodgovorno razvnemali versko in nacionalno sovraštvo. Razne Strajne opredelitve v svobodoljubnem makedonskem gibanju so neogibno odsevale v meščanski periodični publicistiki, namenjeni makedonskemu narodu .Značilno je za prvi pojav Makedoncem namenjenih časnikov, da so imeli svoje izhodišče v Sofiji. Pred stopnjevanim turškim nasiljem se je namreč zateklo na bolgarska tla okrog 600.000 makedonskih emigrantov. Številni zavedni javni delavci, ki so pribežali v bolgarsko prestolnico, so izpričali mnogo nadarjenosti ne le za dinamične bojne načrte, temveč tudi za vzporedne pereče publicistične naloge. Glede na to bi lahko zajeli emigrantsko makedonsko meščansko periodično publicistiko predvsem v trojnem krogu: revolucionarnem, zmernem in avtonomističnem krogu. Revolucionarni publicistični krog: Mesečnik «Lo*a» (1892), glasilo «mlaae makedonske književne družine« hoče združiti vse Makedonce v zdravo narodno silo. Iz tega jedra se je pozneje rodila organizacija VMRO (Notranja makedonska revolucionarna organizacija). L. 1898 sta vzniknila časnika «Glas» m njegov naslednik «Odmazda» Zagovarjata s socialističnega izhodišča nasilje kot politično bojno metodo. «Delo» (1901) pa oznanja uporna gesla za osvoboditev Makedoncev izpod turškega jarma. Makedonsko — odrinski pregledu (Sofija, 1905), glasilo makedonske revolucionarne organizacije, se ukvarja z vprašanji bojne taktike za rušenje turškega terorja v Makedoniji. Časnik nKonstituciona zarjan (Solun, 1908) se bori za program Makedonske odrinske revolucionarne organizacije, ki je sprejela v svoj program tudi vrsto socialističnih idejnih prvin. Zmerni publicistični krog: V Sofiji izhajajoča časnika «Vardar» in «Makedonijau se ogrevata za rtite anje makedonskega vprašanja po diplomatski poti. Časnik «Reformi (1899) je zmerno glasilo vrhovnega makedonskega komiteja. «Sveto delon (Custendil, 1902) želi z nevtralnega vidika povezovati različne struje v makedonskem nacionalnem gibanju. Avtonomistični publicistični krog ima svoje oporišče predvsem v beograjskem emigrantskem središču. «Avtonomna Makedonija)) (1905) razglaša geslo; «Balkan Balkancem, Makedonija Makedoncem«. Vzporedni žarišči makedonske meščanske periodične publicistike pa sta predvsem Skopje in Bitola. V Makedoniji izhajajočim časnikom je botrovala iz Beograda srbska politična smer, ki je videla v makedonskem vprašr Ju neko južno srbsko nacionalno imaginarnost. Tako se je • merilo, da je ugledal 1 1908 v Skopju beli dan časnik «. ar daru. glasilo srbske nacionalne organizacije. «Srbski jugu (Skopje, 1914) izraža že v naslovu svojo programsko smer. V bitoli pa so se pojavile«Bitoljske novineu (1915). V obdobju med obema vojnama se pojavi na makedonskih tleh vrsta periodičnih publikacij. Njihov programski napredek pa so dušili reakcionarni cenzorski postopki z vrhuncem nasilja v času šestojanuarske diktature. V črnogorski meščanski periodični publicistiki se porajajo značilni časniški profili predvsem v protiavstrijski, opozicijski, strujni ter informativni smeri Protiavstrijska publistična smer. Tednik vNevesinjeu vznikne 1. 1898—99 v Nikšiču, središču hercegovskih vstašev. Avstriji postane nevaren. Zato se je pozneje prelevil v časnik «Onogoštu (1899—1900). Poltednik «Cetinjski vjesniku (1908) zavrača avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine. Zato avstrijska oblast prepove njegovo širjenje. Uredništvo si pomaga na svoj način. Casmškim izvodom za Bosno in Hercegovino prilepa drug naslov: vKutunjaninu. Avstrijska oblastva so ga plenila. Zato se je zatekel pod skrajšan naslov «Vjesnlk» (1913—1915). Opozicijska časniška smer. Časnik «Narodna misaou (Nlk-šlč, 1906—07) ostro napada črnogorsko vlado zaradi njen« protiustavne in protizakonite politike. Politični sovražniki a« maščujejo in razbijejo tiskamo. Emigrantska opozicijska ča»-niška smer, (Nadaljevanje sledil Vreme včeraj: Naj višja temperaura 24.6, najnlžja 19, ob 19. uri 24 6 stop., zračni tlak 1016,9 pada, veter 4 km/h jugozahodnik, vlaga 72 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23.2 stopinje. Tržaški dnevnik 'V/ '.'m. Danes, SREDA, 3. septemb« DORA Sonce vzide ob 6.28 hi 13 _ y 19.40 — Dolžina dneva 4 na vzide ob 22.49 in zatone Jutri, ČETRTEK, 4. sePleB SESTANEK DEŽELNE KOMISIJE ZA TARIFE Nemške prednostne tarife zelo škodujejo tržaškemu pristanišču Zadevo bo treba urediti v okviru EGS, v povezavi z vladnimi oblastmi in v stikih z nemškimi oblastmi Včeraj je posebna deželna ko misija, Iki je biia ustanovljena prav v ta namen, ponovno razpravljala o perečem in važnem vpraSanju posebnih ugodnih tarif za uvozni in izvozni promet skozi nemška pristanišča, to je o talko imenovanih « Seehafentarife ». Komisija je proučila to vprašanje 6 tehnične, gospodarske, pravne in politične pLaiti. V odsotnosti odbornika Varisca, ki odgovarja za prevoz«, je predsedoval sestanku vodja deželne prevozne službe dr. Ca-pacajoH. Pri sklicanju sestanka komisije so izkoristili dejstvo, da je bil navzoč v Trstu dir. Turi, svetnik stalnega italijanskega zastopstva pm EGS, ki je imel na tržaški univerzi predavanje na tečaju za prevoze EGS, Na sestanek so povabili tudi predstavnike mestnih ohiasti, ki se ukvarjajo z zadevami pristaniškega prometa. Po globlji proučitvi glavnih vprašanj, od katerih je odvisna dejavnost tržaškega pristanišča in ki so tesno povezana s političnimi in go* spoetarškftmi dejavniki, so se pogovorili o učinkih posega pri EGS za rešitev zapletenega vprašanja omenjenih tarif, ki zelo škodujejo tržaškemu prometu. Namen tega posega je bil, da se vsa stvar preda komisi ja EGS za sprejetje ukrepa v skladu s členom 80 «rimske pogodbe«, kar je tudi uspelo. Sedaj so v fazi pogovorov in dopolnjuje-to razne elemente, ki so na razpo lago obeh strani, in na podlagi teh elementov bi morala komisija EGS izreči svojo sodbo. Kljub težkočam, ki obstajajo zaradi pomanjkanja uradnih opredelitev pojmov »konkurence« in »podpore«, m dvorna, da predstavlja nemška teza po priznan ju konkurenčnega značaja teh tarif posiljevanje stvarnosti v luči gospodarske teorije in tržne prakse. Na sestanku so spregovorili dr. Turi, predsednik trgovinske zbornice dr. Caddassd, predstavnik železnic dr. Saido, predsednik pristanišča dt. Franzi in špediter dr Parisi. Vsi so natančno zasnovali to vprašanje in orisaili razne zveze v okviru zapletenih odnosov evropske gospodarske skupnosti in njene politike prevozov. Sestanek je tako omogočil, da so ■asnovali program bodočega dela v tesni povezavi z vladnimi organi bodisi glede stikov z nemškimi oblastmi bodisi glede akcij, ki so jih začeli pri EGS. Vsi so se zahvalili dr. Turiju za podporo v pripravljalni fazi in pri organih evropske gospodarske skupnosti. POZIV ČLANOM PARTIJE Poslanec Škerk o vpisovanju otrok v slovenske šole Na pokrajinskem festivalu glasila KPI «L'Undta», ki je potekal od 29. avgusta do 1. septembra, je v nedeljo poleg tajnika tržaške federacije KPI inž, Cuffara spregovoril v oarku pri Pončani tudi slovenski poslanec Albin škerk. Dotaknil se je predvsem političnega položaja, v katerem se nahaja slovenska manjšina vsled splošne politične krize v Italiji. Ocenil je možnosti avtoritarnih poskusov in dejal, da bi se jim Slovenci uprli, kot že v preteklosti. Zahteval je nato uresničitev vseh ustavnih določil glede ravnanja z narodnostnimi manjšinami in se lotil nato perečega vprašanja slovenske šole. Dejal je, da .je ena izmed velikih pridobitev splošne borbe prav uzakonjena slovenska šola, čeprav je Mio to storjeno omejeno in pomanjkljivo. «žalostno pa je«, je dejal «da ne znamo Izkoristiti vseh pridobitev. Dogaja se namreč, da 90 med Slovenci ljudje, morda celo prijatelji, znanci, tovariši ah tudi simpatizerji partije, lci pošiljajo svoje otroke v itali jansko šolo.« Vse te .je posl. škerk pozval v imenu federacije KPI v Trstu, «naj vplivajo na vse, da bi vsak slovenski otrok obiskoval slovensko šolo.« «Pri tem pa je še najbolj žalostno to,» je dejal, «da počuju.jejo na naših šalah šotaiiki, ki svoje otroke pošiljajo v itahjaniSko šolo«. «Ti šolniki, .je poudaril, »nimajo moralne pravice vzgajati naših otrok«. odbornika De Carli ja s predstavniki zemljemercev Furlanije - Julijske krajine. Poleg odbornika je bil za deželno upravo navzoč ravnatelj oddelita inž. Gentilli, v imenu zemljemercev pa zemljemerci Sello, Devetag fln Di Ragogna, ki so predsedniki kolegijev zemljemercev iz Vidma, Gorice in Pordenona, tajniki sindikata zemljemercev iz Trsta, Pordenona in Vidma Boi s, Mtahieili in Cozzi ter zemljemerca Valvassori in Mora. Na sestanku so proučili pristojnosti te stroke pri uresničevanju urbanističnih predpisov predvsem v zvezi s topografskimi, katastrskimi in zemljiškovknjižnimi operacijami pri delitvi zemljišč za gradbene površine in pri uresničevanju podrobnih načrtov. Po obširni proučitvi vseh plati strokovnega dela zemljemercev v okviru razoih panog deželnih pristojnosti so se zemljemerci zahvalili odborniku za njegovo delovanje v prid stroki ter dejali, da se strinjajo z njegovim ravnanjem. OB STOLETNICI SMRTI V muzeju sodobne umetnosti razstava o baronu Revoltelli Razstavo bodo odprli 8. septembra s slavnostnim govorom zgodovinarja prof. Cervanija Osmega septembra bo sto let, odkar je umri v Trstu baron Pa-squale Revoltella. Ob tej priliki bodo (razstavili v pritličnih dvoranah muzeja, ki nosi po njem ime, popodno dokumentacijo o liku barona Revoltelle, ki ga ne to prikazala le kot mecena marveč tudi kot politika in finančnika. Baron Revoltella se je rodil leta 1795 v Benetkah, bil je podjetnik evropskega formata, podpredsednik splošne družbe Sueškega prekopa, ustanovitelj Statoilimento Tecnico Tniestdno, ladjedelnice Sv. Roka in pivovarne Dreher. Ob stoletnici smrti namerava občina še posebno slovesno počastiti njegov spomin v znak hvaležnosti mesta zaradi važnih volil, ki jih je Revoltella zapustil občini in med katerimi sta tudi palača na Trgu Vemeziia, kjer je muzej sodobne umetnosti, in park na Lovcu. Razstavo je pripravil kurotor muzeja in jo bodo odprli v ponede ljek 8. septembra ob 18. uri. Vsebovala bo portrete tedanjih osebnosti, tiske in krajine Trsta m Sueškega prekopa, fotografije, knji- Zemljemerci pri deželnem odborniku De Carliju Na deželnem odbomdštvu za urbanistiko jo bil te dni sestanek muhi Milin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMitiiiiiiiiiiiii(iiiitiiiiiiiiiiin,i n um m,, i,int,,,ii| in,i,| „||||„,|||||||I11,I|I„,IIIII,IIIIIIIII|| mumi (ll l|lll)lll|lllll|ll||l|lllltl,m TRETJI TEDEN ZASEDANJA 0 ORGANIZACIJI PREVOZOV Države EGS vlagajo premalo sredstev v raziskovalne in znanstvene namene Z zaposlitvijo doma bi bilo treba zavreti beg «moiganov» iz Evrope - Perspektiva popraševanja po prevozniških storitvah ge, dokumente o raznih podvigih Revoltelle, spominske predmete in spomine z njegovih potovanj. Razstavni material so dali na razpolago občina, muzeji, mestna knjižnica, Tržaški Lloyd, trgovinska zbornica, miljska občina, pivovarna Dreher jn druge ustanove. Po otvoritvi bo imel prof. Giulio Cervand slavnostni govor v glavni dvorani muzeja. Prof. Cervand js avtor knjige »Potovanje Pasqualeja Revoltelle v Egipt«, ki jo je izdalo združenje ADUT. S tem delom je avtor opredelil lik Revoltelle v ok viru tedanje Evrope. 9. septembra ob 10. uri pa bo slovesna maša v cerkvica na Lovcu. V častnem odboru za proslave so župan, rektor, tržaške univerze, predsednik trgovinske zbornice, predsednika Tržaškega Uoyda in Grandi Materi, vse ustanove, ki jih je ustanovil Revoltella, in tiste, v katerih je imel baron važno vlogo Razstava bo ostala odprta do 17. novembra, ko bo obletnica odprtja Sueškega prekopa. Na tržaški univerzi sta včeraj predavala dva italijanska strokovnjaka: v okviru X. mednarodnega zasedanja o organizaciji prevozov v EGS je najprej nastopil prof. L. Tocchetti z neapeljsko univerze, ki je prikazal razvoj strokovnega proučevanja prevozov v šesterici, nato pa je predaval visoki funkcionar ministrstva za promet prof. F. Santoro, in sicer o bodočem popra-ševanju po prevoznih sredstvih v Evropi. Prof. Tocchetti je navedel, da se celotna politika na področju prevozov v EGS oslanja na programa-tično listino, ki jo je sprejel izvršni odbor evropskih skupnosti na svoji 76. plenarni seji. Listina vsebuje med drugim tudi razvojni načrt srevozov, ki časovno presega pre-todno obdobje šesterice (ki se zaključi konec letošnjega decembra) za tri leta, to je do konca leta 1972. Odbor za promet pri evropskem parlamentu, ki sledi razvoju skupnih prizadevanj na področju prevozov, meni, da se je v tej zvezi naredilo še razmeroma malo, predvsem pa da so posamezne pobude premalo politično obarvane, ter da predstavljajo tako le spisek posegov, ki pa niso med seboj dovolj povezani v gospodarsko -politično celoto. Kar zadeva strokovna in znanstvena raziskovanja pa je govornik naglasil, da se iz Evrope vse preveč izvažajo »možgani«, ter da je celina in z njo seveda tudi evropska šesterica zato primorana u-važati razne izume in licence od drugod. Evropa bi morala nasprotno stremeti za tem, da bi sama čim smotrneje in v čim večjem obsegu zaposlila te možgane in jim dala možnost, da opravljajo svoje znanstveno poslanstvo v domovini. Za to pa so potrebna finančna sredstva, do katerih bi se mogli dokopati, če bi uredili sedanje odnose med vladami in industrijo, pospešili sodelovanje med znanstvenimi instituti in začeli skupno nalagati v raziskovalne in znanstvene namene. Uresničevati Evropo ni lahko, je nadalje ugotavljal prof Tocchetti: članice evropske šesterice so bile dobro razpoložene, ko je zaradi znižanja carin medsebojna trgovina živahneje pognala gospodarsko kolo, ko pa je šlo za to, da se uresniči tako imenovana «evropska industrija«, so se zavedli, da bo to pobudo zelo težko uresničiti, v prvi vrsti zaradi velikega razkoraka z VABILO KMEČKE ZVEZE VSEM VINOGRADNIKOM Seznam zaupnikov KZ za zbiranje vina za ^Kmečko ohcet» v Repnu ameriško industrijo, ki pritiska na ko je popraševanje po prevoznih storitvah v cestnem prometu znatno preseglo pričakovanja. V Italiji smo V NEDELJO, 7. SEPTEMBRA bo ob 15.30 pred spomenikom na nekdanjem strelišču pri Bazovici svečanost ob 39. obletnici ustrelitve bazoviških junakov 6. septembra na dan obletnice ustrelitve pa bo ob 17, uri kratka svečanost na njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani. zastarele naprave v Evropi. Prof. Santoro je v svojem predavanju najprej prikazal verjetnostni razvoj popraševanja po prevoznih storitvah v prihodnosti. Naglasil je, da se to področje naglo razvija, ter da se bo še hitreje kakor danes razvijalo v prihodnje. Dejstvo je namreč, da se proizvodnja raznih dobrin iz dneva v dan veča: to zahteva večje gibanje surovin v eno in vzporedno večje gibanje polizdelkov in končnih izdelkov v drugo smer. K tenu je treba dodati čedalje večjo mobilnost delavcev in pa čedalje večji razmah »potovalne mrzlice« širokih množic. Takšen razvoj favorizirajo tudi prevozne tarife, ki so po navadi nižje od tarif, k; bi jih lahko imeli za ekonomsko upravičene. Glede nadaljnjega razvoja popraševanja na področju prevozov je govornik dejal, da je praksa zadnjih let pokazala, da se pričakovanja glede razvoja železniškega prometa niso uresničila, medte« bili v zadnjih letih priča naslednjemu pojavu: blagovni promet v notranjosti se je nekoliko zmanjšal, medtem ko je promet iz in za tujino nasprotno občutno narastek Medna; rodni blagovni promet se v veliki meri še vedno poslužuje železnice, promet po cesti pa se razvija počasneje, in sicer iz dveh razlogov: ker je cestno omrežje še vedno pomanjkljivo, in ker ni bilo to področje še povsem urejeno z mednarodno veljavnimi predpisi. Takšen položaj bo v Italiji trajal prav gotovo še več let, s primerno politiko pa bi bilo mogoče zmanjšati sedanji razkorak med železniškim in cestnim prometom. Problem se v Italiji komplicira zaradi prisotnosti številnih pristanišč in teoretske možnosti neslutene uveljavitve pomorskega prometa, kar pa zadeva potniški promet je treba upoštevati še važen činitelj, ki ga predstavlja letalo. Po trčenju v drugim avtom Avtomobil podrl žensko na pločniku Po trčenju dveh avtomobilov je enega zaneslo na pločnik, kjer je podrl žensko, ki je nič hudega sluteča hodila po Ulici Bellosguardo. Nesreča, pri kateri je 51-letna gospodinja Luisa Fortin por. Gualtieri iz Ulice Madonizza št. 5 zadobila precej hude poškodbe, se je pripetila včeraj popoldne okrog 16. ure v že imenovani ulici na križišču z Ul. Muzio. Ob omenjeni uri se je iz Ul. Man-zoni peljal proti Ul. Muzio 52-letni Mario Corsani iz Ul. Stuparich v avtomobilu Chevrolet z registracijo FI 247465. Iz nasprotne smeri je ravno v tistem trenutku prihajal avtomobil vvolkswagen z registracijo TS 63186, ki ga je upravljal 43-letni Renato Bazzara iz Ul. Bellosguardo št. 13. Na križišču sta oba avtomobila trčila. Corsanijev .Chevrolet je pri tem zaneslo na desni pločnik, kjer je podrl nesrečno žensko. Neki očividec je tedaj nemudoma obvestil osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenko kmalu nato odpeljalo z rešilnim avtomobilom v splošno bolnišnico. Dežurni zdravnik ji je pri pregledu ugotovil hud udarec v glavo, udarce in odrgnine po desnem komolc i in levi nogi ter globoko rano na desni nogi. Zaradi tega so jo nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno 10 dni. Na kraj nesreče so kmalu prispeli tudi agenti prometne policije, ki so uredili vse zadevne formal- Uspešna predstava «0rlanda Furiosa» Tržaško občinstvo je včeraj na Trgu Unita prisostvovalo kaj neobičajni predstavi, ki ni imela, razen zapleta (in še ta je bil porazdeljen na štiri glavne zgodbe) skoraj nič skupnega z igranjem, kot si ga po navadi predstavljamo. Zaradi tega so bili ljudje v začetku dramatizirane uprizoritve znane Ariostove pesnitve «Orlando Furioso« nekoliko presenečeni in zmedeni, tako da je bilo treba nekaj časa, da so se vživeli v dogajanje (ne na odru, marveč kar sredi njih). Seveda bi lahko, vsaj v teoriji, sledili posameznim zgodbam, to je ljubezenskemu zapletu med očarljivo Angelico in Me-darom, bitki Orlanda s prikaznimi, dogodivščinam Astolfa in obleganju Pariza. Toda v začetku je bila takšna zmešnjava, da res ni bilo moč ničesar razločevati, ker so se pač vsi ti junaki in junakinje sprehajali ali zjahalh med občinstvom in so se zgodbe prepletale med seboj. Toda polagoma se je začela stvar razčiščevati, ker se je tudi občinstvo umirilo in precej ga je tudi odšlo, ker se ni moglo osredotočiti. Tako so se s časom posamezni liki in skupine izkristalizirali in ljudje so končno pozorno in tudi navdušeno sledili dogajanju do kraja in uživali zlasti prizor obleganja Pariza, to je bitke med vojščaki Karla Velikega in Mavri, ter Orlandovo blaznost, ki je bila res dovršeno podana. Zato to igro lahko označimo le z besedo ešpektakefo, čeprav je ne dopušča pravopis. Pesnitev je priredil za gledališče znani avantgardistični pisatelj San-guinetti, zrežiral pa ga je Luca Ronconi. Drevi ob 21. uri se predstava ponovi. Zanjo ni ne vstopnic ne sedežev, ker je brezplačna. Ponovitev igre »Orlando Furioso« Ludovica Ariosta bo drevi ob 21. uri na Trgu Unita. V primeru sla. bega vremena in če bo mogoče, bo predstava prenesena na velesejem-sko razstavišče. Tudi ta druga predstava je brezplačna Nevarna padca priletnih žensk Zaradi zloma desne stegnenice so včeraj zjutraj okrog 10. ure sprejeli na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 86-letno upokojenko Angelo Francovich' vd. Zavadlav s Trga Tommaseo 4. Ponesrečenka je zdravniškemu osebju povedala, da je poškodbo dobila na hodniku svojega stanovanja, ko je zaradi nenadne slabosti padla na tla. Zdraviti se bo morala približno tri mesece. Zaradi podohne poškodbe in z enako prognozo okrevanja so približno uro kasneje sprejeli na isti oddelek 68-letno gospodinjo Mario Giobbe vd. Pastrovich iz Ul. F. Severo 11. Tudi Pastrovicheva je padla in si pri tem zlomila desno stegnenico, toda ne v svojem stanovanju, temveč v predsobi banke »Popolare Giuliana« v Ul. Cassa di Risparmio, kamor se je odpravila, da bi plačala najemnino. V splošno bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom RK. To uspehu na državnem tekmovanju Ansambel «Miramar» prejel vrsto vabil Kakor smo že poročali v soboto je orkester Miramar nastopil z velikim uspehom na XVIII: vsedržavnem tekmovanju v Marini di Mas-sa. Tekmovanje je organiziral EN AL s sodelovanjem UNIFA in je bilo izključno za harmonike in orglice. Komisijo so sestavljali direktor konservatorija iz Verone prof. Las-zlo SpezOafern, prof. konservatorija in skladatelj Efrem Casagran-de koncertista Gervasio Marcosi-gnori, ki je pred kratkim nastopal tudi v Trstu, in Vfolmer Beltrami znani tržaški glasbenik Cergoli, poleg seveda predstavnika ENAL B. Tambara in tajnika A. Rosinija, to rej sami ugledni glasbeniki, ki so bili tudi zelo strogi, saj mnogih predvidenih mest in priznanj sploh 7liso podelili. Priznanje, ki ga je dosegel orkester Miramar, sestavljen iz dvanajstih harmonik, kitare-basa, or-gelj in tolkal, je bilo sud resnega dela, ki ga je opravila prof. Zajčeva, ko je aranžirala skladbe in pripravila posamezne člane, in pa trdne roke prof. Oskarja Kjudra, ki je ansambel res mojstrsko vodil. Dirigent je dobil še številne osebne pohvale od vseh članov ko misije in ostalih dirigentov. Splošna sodba je bila, da je bil edini dirigent orkestra, ne pa slamo harmonikarskega ansambla. Prav gotovo ni bila samo zasluga harmonikarjev, če so iz tega popularnega inštrumenta, ki je po mnenju laikov primeren samo za polke, pridobili glasove primerne Simfoniji v B-duru K. Bacha in pa Wag-nerjevi Ježi valkir. Skladba, ki ie vzbudila največje navdušenje pa je bila vsekakor Rimski - Korsakova Ruska Velika noč, ki jo je orkester izvajal na koncertu v soboto zvečer. Ker se ploskanje kar ni hotelo poleči, je ansambel ponovil Ježo valkir, ki jo je že igral na tekmovanju samem. Orkester Miramar je izzval tako navdušenje, da so ponudbe in vabila kar deževala na prof. Kjudra Ansambel je bil povabljen na koncert, ki bo konec tega meseca v Riccioneju, dogovorjeno pa je tudi snemanje na tržaškem radiu. Ce upoštevamo še nastope, ki jih je imel ansambel že itak na programu — kot na primer v nedeljo na Opčinah, se mu obeta res plodna sezona. Zelo zanimivi so bili tudi večeri v hotelu, kjer je bilo zbranih po več ansamblov hkrati. Po dnevni vročini je bil večerni hlad kot nalašč za oddih. Mimogrede pa je nekdo iz Catanie vzel harmoniko v roke in začel s tarantelami. Ni preteklo dosti časa, ko smo od Etne šli s pesmimi mimo Apeninov na Balkan in tja do V ralov. Seveda je moral vzeti harmonika v roke tudi prof. Kjuder in tako so se potem vrstile ruske in srbske, partizanske in tržaške. __________ N. K. V tržaški bolnišnici, kjer se je že dolgo zdravila, je včeraj umrla Neda Rocco, sestra znanega nogometnega trenerja in bivšega nogometaša Nerea Rocca. Bila je stara 45 let. Cim je zvedel za sestrino smrt, je Rocco odpotoval iz Milana v Trst. Šolske vesti Lanska domača prireditev »KRAŠKA OHCET« .je doživela tako velik uspeh, da se je letos razširila v »KRAŠKI TEDEN«, od 8. do 14. septembra. Na prošnjo prirediteljice, zadruge «NAŠ KRAS«, je Kmečka zveza sklenila tudi letos prispevati k uspehu te hvalevredne pobude s tam, da izvede med vinogradniki nabiralno akcijo za darovanje vina za otvoritev prireditve in za poročno kosilo, s čimer bodo naši kmetje izkazali svojo navezanost na domače običaje. Vabimo zato vinogradnike, da darujejo steklenice po 1 ali 2 litra, ki naj jih izročijo najkasneje do četrtka, 4. septembra zjutraj, zaupnikom Kmečke zveze v naslednjih krajih: MILJE: Josip Scheriani — Darsel-la, 253 Piero Crevatdn — FontaneMa, 18 FREBEBEG: Kristina Raipotec, MAČKOVLJE: Ernest Smotlak, St 58 DOLINA: Josip Sancin, št. 112 BOUUNEC: Josip BoOčič, št. 12 BORŠT: Miloš Marc, 1 LONJER: Silvester Glavana, št. 255 KOLONKOVEC: Marčeto Cok, Ul. Gravlsi, št. 13 MAGDALENA: Alojz Debeliš, Ul. Ventiura, št. 29 PIŠČANCI: Anton Bole. Ul. Sotto-monte, št. 25 FERLUGI: Just Grmek, Ul. Oom-meroiale, št. 180 PROSEK in KONTOVEL: Drago Starc, Prosek, št. 552, Srečko Orel, DevinščAna, 6 KRIZ: Mario Švab. št. 344 COL: Alfonz Guštin, št. 12 REPEN: Emil Purtč, št. 15 SALEŽ: Janko Škrk, št. 51 CEROVLJE: Ivan Antonič, št. 34 VIZOVLJE: Josip Pernarčič, št. 3 NABREŽINA: Danilo Radovič, št. 79 SLIVNO: Josip Kralj, št. 8 PRAPROT: Alojz Škrk, št. 20 MAVHINJE: Ludvik Pipan, št. 43 MEDJA VAS: Avgust Radetič, št. 10 Kmečka zveza bo poskrbela za etikete na steklenicah s podatki darovalcev. Tajništvo nosti. .......................................................n.,,.,,,..,,,.,,,,,,,.....„..„„........ NENAVADNA PROMETNA NESREČA V UL DET PORTA Buldožer je zdrvel po ulici navzdol in popolnoma ali delno uničil 5 avtov Do dogodka, ki bi lahko imeI tragično posledice, če ki kili v parkiranih avtih in na ulici ljudje, Jo prišlo zato, kor je buldožerju počila zračnica ia kor so mu verjetno popustile zavore - Voznik buldožerja ie lažje ranjen - Škoda milijonska n j gotovo nekaj milijonov lir. Znjkflii r'in lralWv io nmAU M Zakaj £m kako je prišlo do nesreče? Matelič je vozil buldožer, last podjetja De Marco iz Ul. Ve-nier, po Ul. dei Porta navzdol proti Ul. Rossetiti. Nenadoma je počila zadnja leva guma in ga je pneslo, ooenem pa so mu ver-jetno od(p^ved&le tucM zavore, Razdejanje, ki ga je povzročil buldožer po končnem trčenju v rolo garaže v Ulici dei Porta Včeraj dopoldne se je v Ul. dei Porta pripetila dokaj nenavadna prometna nesreča. Skoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo. Meščani, ki stanujejo v gornjem delu omenjene ulice nad Ul. Rosset-61, so se nekoliko po 11. uri precej prestrašili. Nekaj je ropotalo po ulici, nato je močno treščilo In zabobnelo, kakor da je eksplodirala bomba, in hiše so se stresle. Redki pešci, ki so ob 11,10 šli po utted, so vsi prestrašeni bežali Jn iskali zatočišče. Po ulici, ki je precej strma, je namreč lomastil navzdol, križem kražem, velik buldožer in razmetaval avtomobile, ki so bili parkirani ob pločnikih na obeh straneh ulice. Dobrih sto metrov .le drvel navzdol in neusmiljeno razbijal avtomobile, dokler ni zadel ob kamniti steber vhodnih vrat hišne številke 23 in podrl železni rolo garaže Franca Žerjala. Tam se je pošast ustavila, po ulici pa je bito raedeja nje: pet razbitih avtomobilov, povsod drobci razbitega stekla, madeži olja dn bencina ki je tekel iz razbitih rezervoarjev, Sreča v nesreči, da v avtomobilih ni bilo oseb, da ni bilo otrok na cesti an da se ni vnel bencin, sdcer bi bile tudi človeške žrtve in. še večja Skoda. Presenečenje ljudi, ki so se približali buldožerju, Je bilo še večje, ko so zagledali človeka, ki je izstopil iz kabine Gdorgio Matelič, star 32 let, iz Ul. Ddaoomo 8, ki je upravljal buldožer, je imel zares srečo. Pri vsem tem se je namreč le nekoliko pobil in opraskal po levem kolenu in levi roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. O-kreval bo v 10 dneh. Kmalu po nesreči so prišli tudi karabinjerji, poldcdja In gasilci. O-prali so tla in posuli pesek, nato pa so imeli dobro uro opravka s poškodovanimi avtomobili, da so jih odpedjali. Dva avtomobila, In sdcer fiat 500, katerega lastnik je Divio Podla iz Ul. Porta 32, je tako razbit, da ni več za nobeno uporabo, prav tako «bd«nchd primula«, katerega lastnik Jc Federico Carto iz Ul. Rioreatorio 36, Zeto poškodovano karoserijo in motor pa imajo avtomobili ftat 500 (Guerrdno Maroon — Ul. cbei Porta 32), fiat 750 (Argda Pupis — Ul. dei Porta 32) im fiat 500 (Bruno Gabellone Hud padec otroka v veleblagovnici Standa V veleblagovnici »Standa« se je včeraj popoldne okrog 16. ure hudo ranil komaj dveletni otrok, ki je bil s svojo materjo pri nakupih. Ko sta se mati in sinček vzpenjala po stopnicah iz pritličja veleblagovnice v prvo nadstropje, se je malček spotaknil in padel, pri tem pa z glavo udaril ob stopnico. Žrtev nesrečnega padca je dve leti star Maurizio Petrucci iz Ulice T. Rossi 26. Pri padcu se je hudo udaril v čelo ter dobil globoko rano nad levim očesom. Po prevozu z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico so malega Maurizia nemudoma sprejeli na nevrokirurški oddelek, če ne nastopijo komplikacije, bo okreval v tednu dni. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. septembra 1969 se je v Tr. stu rodilo 20 otrok, umrlo Je 8 oseb. UMRLI SO: 75-letna Caterlna Eu-larnbio, 39-letni Ettore Cuk, 29-letna Paola Andrejčič por. Pockai. 59 letni Bruno Germani, 78-letni Gio. varnv' Schiafflni, 58-letni Cornelio Gualtieri, 84-letn,| Alessandro Pre-donzarvi, l dan stara Duela Pavle-Mch. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Clpolla, Ul. Belpogglo 4. Marchlo, Ul. Ginnastlca 44. Mlan-. Miramar skl drevored 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 11.30 do » 31. Dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14. Man. zoni. Trg Sonnlno 4. INAM, Trg Ul. Canova 15). Skoda ni še do- ] Obe rde rt "2. D'Ambrosh Ulica ZoruC končno ocenjena, znaša pa prav | ti 19/c. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda iZiga Zoisi v Trstu, Strada di Guardiella 13, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne I. septembra s pismeno nalogo te slovenščine. Razpored pismenih izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda Vpisovanja za šolsko leto 1969/7* so vsak dan od 1*. do 12. ure in se bodo zaključila 2*. septembra. Informacije v tajništvu zavoda • • • Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) obvešča, da so se začeli popravni izpi. ti 1. septembra t,l. Razpored pis. menih in ustnih izpitov Je na šolski oglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1969/70 Je vsak dan od 9 do 12. ure. Ravnateljstvo državnega znanstve. nega liceja (France Prešerens sporoča, da so se začeli vsi popravni Izpiti v Jesenskem izptnem roku šolskega leta 1968/69 na znanstvenem liceju, višji gimnaziji In klasičnem liceju dne 1. septembra 1969 ob 6.30 s pismeno nalogo iz slovenščine ♦ • • Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« na Proseku spo. roča, da so se začeli popravni -zpi. 6' 1. septembra. Vpisovanje za šol-sko leto 1969.70 je vsak dan do vključno 25. septembra. • • • Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča, da so se začeli popravni izpiti dne 1. septembra s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored plsmemh izpitov Je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1963.70 so vsak dan od 10. do 12. ure In se bodo zaključila 20, septembra. Informac-je v tajništvu zavoda • * • Vpisovanje v otroške vrtce. Vodstvo ONAIRC sporoča, da bo vpi. sovanje novih otrok v njegove o. troške vrtce ter potrditev, da bodo otroci, ki so že hodili v vrtec, nadaljevali obiskovanje vrtca, od 22. do 25, septembra vsak dan od 8.30 do 12. ure. Prinesti Je treba rojstne liste ln zdravstvena sprče-vala. ••• Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja aFrance Prešeren« spo. roča, da se vrši vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje gimnazije In klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12 ure do vključno 25. septembra 1969. • • • Na osnovat šoli na Katinari je vpisovanje vsak dan od 9. do 12 ure do 13. t.m. * * • Didaktično ravnateljstvo osnovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Nabrežini obvešča, da so vpisovanja za šolsko leto 1969.70 vsak de. lovni dan do 13. septembra od 9. do 12. ure. Za vpis v prvi razred Je treba predložiti rojstni list In potrdilo o vseh prejetih cepIVh, V druge razrede se vpisujejo učenci s predlo: itvijo šolskega spričevala. • • * Didaktična ravnateljstva sporočajo. da se na vseh slovenskih osnovmh šolah vrši vpisovanje za vse razrede vsak dan od 9. do 12. ure. Učenci, ki se bodo letos vpisali v drugi, tretji, četrti ali peti razred, naj prinesejo s seboj zadnje sprl-čevalo. OBVESTILO PADRICAN0M Danes zvečer ob 20.30 *>o W Padričah napovedani ses* s toponomastično *torn'sl^v v poimenovanje ulic in trg vasi. Razpis za prijave v slovenski dijaški do® 1. Dijaki ln dijakinje. ® l9SS. ravajo vstopiti v šolskem1« , 1970 v Slovenski dijaški a"ieJ, Trstu kot redni ali ata*, spre ci morajo vložiti prošnjo * ., ^ jem na posebnih tiskovinah. ^ dobijo pri upravi Sloven«1* t:C8 jaškega doma v Ulici (st št. 72 ali Čampo S Lin P, tobusa štev. 25 In 26) al1 JLjca ’ pomem društvu Dijaška Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ njiai&l 2. Prošnje za sprejem v ^„0 dom se sprejemajo nepr5/fljirJ do Izpolnitve vseh razpon mest. 3. Dijaki, ki niso v ložaju, da bi plačevali vzdrževalnino, naj vložijo p pomem društvu Dijaška posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila ® godila prejmejo prosita P* j «1 vih navedenih v točki šta.tej po telefonu štev. 93-167 (Sl dijaški dom). PARK M1HAMAHSKEGA »Luči in zvoki«. Ob **• 1 Kaisertraum von nemščm; ob 22.15 A# e Carlotta« v italijanščm. ^ bus «M» vozi iz BarkoveiJ, ^j(j, Jališče tramvaja «6» •[’ o0 njd-mara pred predstavo *n F * * * flO® Nazionale 16.00 «Per ^ morderml sul collo». ' Polanskega. Igra Sharon ^ipi Technicolor. prepovedano pod 14. letom. Fenice 16.00 «Grisby». ■Iea" * i «1 due «»$0, Grattacielo 16jOO — r Charly». C. Robertson, ^ Technicolor. prepovedano pod 14. letom. . Eden 16.00 «99 donne«. M®riay)č,'l Mercedes MacCambncn, el|# Paluzzi. Technicolor. “ mladini pod 18. letom. p^if, Excelsior 15.30 «Duello ne co». Lee Marvin, fo-'?1ro Technicolor - Pan3V-.:°n- jjjf-Ritz 16.00 «Rebus». Lawrejta vey, Ano Margret. Tecbri ^ Filodrammatico 16.30 “L® gili amori particolari»._1 )8 let/1 Prepovedano mladini pod lS' pUB*5, Alabarda 16.30 «Calma ražj?2^', gl mi sposo«. Louis De Technicolor. ojt* Aurora — Revija znanstveno’e ^ stičnih filmov. 16.30 «sa<^ V*1 fano«. Frank Sinatra, w (f brigida. Technicolor. «- edsW ps 21.30 «11 Gattopardo«. Cristallo 15.30, zadnja Pre“ -t 21.30 «11 Gattopardo«. -caster, Claudia Cardina1 -color. , ,-jjj žj Capitol 16.30 «1 due volil ® detta«. Marlon Brando, den, Katy Jurado. Tech" c,ff Impero 16.30 «1 ragaz» Siddons«. Fred McMurra/- ^ o« Vittorio Veneto 17.00 «T« ^ la sedia elettrica«. R0C .-Ben Gazzara. , deale 16,00 «Due occhi 01 ,ban. Terence Stamp, R. Mori3 chn-'color. Abbazla 16.30 «Michele Str« Prosvetno društvo iz di 7. t.m. izlet v Beneško » do < Vpisujejo vaški zastopniki, trtka, 4. t.m, n d' Prosvetno društvo v „ SksePt^f>- ganlzira v nedeljo, 28. vpi:iV izlet v Bovec -:n Trento. vS,k ^ nje v društvenih prostori nedeljek, torek, četrtek ln 19.30 do 21. ure. TRŽAŠKA KNJlGAfi Trst • Ul. sv. Frančiš® Telefon 61 -792 Novo; HUGO: Nesrečniki 1'^ “ Darovi in prispevki A Jožeta Starc s Kpntovcl» ^ 3000 lir za športno drust t rv, vel. Namesto cvetja na , * jlJL, Lucije Stoka daruje druz 0 6., sky 2000 lir za športno drij’ i tovel. V počastitev sp2Lag0 irf' pokojne mame daruje Dr <, r, 10.000 lir za športno drj1 fdji Stoke poklanjata Pavlaonieni,t lun partizanom na Opi;nal1' Kukanja 5000 lir za s? Dne Z- t. m. je dragi ;*,■ Ivan Puntaj - Pogreb dragega danes, 3. sept. ob 16.15. nioe glavne bolnišnice n** cerkvi na Kont.ovelu. f. Žalostno vest sporočaj otroci, vnuki in drugi s° Primaria Impresa Ztmold Za vedno nas je zaPu draga mama in nona Marija Grahoni® roj. Mihaltfjj Pogreb bo danes, 3-^r ob 16. uri, te hiše žalos ^ na 29 — Oujpcevl). ifrij/t žalostno vest naznani®• f Crahon.ja in Oropajo ** sorodstvo. Gročana, 3. septembra * JI- .« Prednostne lestvice za poučevanje na vseh slovenskih srednjih šolah la ^Vu,amo Prednostno lestvico (14), CoLoni Ana (14), Kokorovec pouk na slovenskih srednjih in roj. Pertot Maja (13), Lasič Igor t„ 2^, ^re^iih šolah v šolskem le- (o,50). j^vSi-1970. Imena so prepisali po Nemščina na srednjih šolah: Se-ki je objavljen na oglas- zun Rafael (146), Marža Rudolf drJ?"? t^KPvske a/kademije. V (133), Stocca roj. Pagliaga Lihiena gjgjjjh s« točke, ki jih ima vsak (126^,_ Sancin Demetrij J113.50), j en-pre »totSh?! kandidatov, ki imajo ^iosobljenostni izpit ali habilita- J? P°U'k slovenščine, latinščine, aovme in državljanske vzgoje ^“•pstveniem liceju, klasičnem T™ m učiteljišču: (i8373^Pei'K ro>’ Novak Janja Italijanščina na znanstvenem klasičnem liceju, j^jntscu_ in trgovski akademiji’ w8ču Manija ! IJt* # d* lii* i lOSj to«1 P P 11» o« p l#e ««■ p I f r< c o- tol ™»wija (170), Auersperg LNovaik Janija (166). lu^Bhščina, zgodovina in državic™4 vzgoja na učiteljišču in trr-akademiji: Kacin Marija (83^nc ro-'- Cenda Marija Ig^tjainščina na srednjih šolah: j^roj. Cenda Mairija Luiza (59), J~®lešči!na na trgovski akade-b'1-, znanstvenem liceju, učiteiji-Btanazaji: Mercu roj. Jeric pjb5 (125,33), Vessel roj. Cok (52,16). H6jpe®*lna na srednjih šolah: Vroj- Jeric Marta (101,33), (Z: r°j- Cok Primavera (52,16). Iv^~^tika na gimnaziji: Cemic ^teiatiika na znanstvenem H-i^Cetnic Ivan (48). t:a tM?ovo 'jjf^vljanska vzgoja, zemljepis i11 razredu znanstvenega li-(152] "* učiteljišča: Škerlj Franc DaniI’ ®kok Svetko (175), Sedmak 10 (93), Pertot Bruna (45,50). ha , je povedal Perini agentom, ki so' se takoj odpravili v gostilno, da bi začeli s preiskavo. Kako so neznanci vdrl i-Tv lokal ni bila težko ugotoviti. Na več vratih in oknih so bili namreč vidni znaki poskusa vloma. Najprej so poskušali vdreti skozi straniščno okno, a to pot so morah kaj kmalu opustiti, ker se gosto železno omrežje ni vdalo pritisku njihovega orodja. Zatem so poskušali ob kuhenjskih vratih, ker pa se ta odpirajo samo od znotraj, se jim očitno ni izplačalo izgubljati časa ob njih. Vdalo se jim je šele eno od osrednjih oken. S posebnim vlomilnim orodjem so najprej razširili železne prečnike, nato prerezali steklo in se skozi zasilno odprtino prerili v gostilno ter pokradli že omenjene stvari. Očitno pa jim preskromen plen (lastnik ceni ukradene predmete na približno 50.000 lir), ni zadostoval, zato so se odpravili še v klet. Toda tudi tu ni bilo posebnih dragocenosti. Prav jim je prišel le kovček, v katerem so bili spravljeni okraski za božično drevesce in par novih čevljev. Kovček so izpraznili ter ga spet napolnili z ukradenim blagom. Tatvine se je, kot rečeno, zavedel sam Perini, nihče od okoliških stanovalcev pa ni ponoči slišal nič nenavadnega. Gostilna stoji namreč na precej osamljenem kraju in je enonadstropna, zato so neznani tatovi lahko neovirano delali. Prispevajte ta DIJAŠKO MAIIC0! V-. . fc | ■ štirje dnevi namenjeni oblačilni dejavnosti 29. . samia S. - 8. septembra 1969 Turin SEJA DEŽELNEGA ODBORA Finansiranje del pri Rabeljskem rudniku Deželni odlbor je na včerajšnji seji sprejel predlog odbornika za finance Triipaoiija za finansiranje del piri Rabeljskem rudniku, ki je —■ kot znano — last dežele Furlanije - Julijske krajine in ga ima v koncesiji družba AMMI. Proračun stroškov; ki ga je predložilo deželno odbomištvo za javna dela, predvideva finančno breme v višini 300 milijonov lir. Od teh naj bi 250 milijonov krila deželna u prava iz Lastnih- skladov, ostalih 50 pa bi prispevala koncesijske družba AMMI ter brbiška občanska u-prava. . r .< V proračun. Je odbomištvo za javna dela vključilo štiri večja dela: popravila in vzdrževanje stanovanjskih hiš; popravilo cest in novo razsvetljavo; ureddtev prostorov za srednjo šolo in otroški vrtec; preureditev in popravilo «uradniške paiače». Deželni odlbor je naito sprejel več drugih sklepov, kd zadevajo podpore kmečkim razstavam, sejmom in drugim podobnim manifestacijam, ureditvi stailežev deželnih gozdnih straž in nekaj ukrepov v zvezi z deželno reševalno službo (RK) in deželno avtobusno zvezo. JUTRI POPOLDNE PRI DEŽELNI UPRAVI V TRSTU Razgovori med prizadetimi ustanovami o dokončni trasi avtoceste v Sovodnjah v Pritožniki h Standreža niso šli na razgovor v Sovodnje Se nekaj o novem odseku ceste Gorica-Krmin Na odbomištvu za urbanizem . tu mimo Lobnika in Krmina do pri deželni upravi v Trstu bosta jutri popoldne dve ločeni posve tovanji o avtomobilski cesti Ville-se - Gorica in o novem delu državne ceste Gorica - Videm, na kateri so povabljeni zastopniki prizadetih ustanov in župani prizadetih občin. Kar se tiče avtomobilske ceste bodo obravnavali predvsem izpre minjevalni načrt, M so ga predlo žili Sovodenjoi preko svoje občinske uprave, da bi preprečili ško do, ki bi jo povzročil prvotni načrt, ki seka središče Sovodenj na dvoje. Prvoten načrt predvideva vsekano cesto skozi Sovodnje med poslopjem posojilnice in športnim igriščem, izpremdnjevalni načrt pa predlaga, naj bi šla cesta med So-vodnjamd. in Sočo ter naj bi se pri čuvajnici na Piloščah v štan-drežu zopet vrnila na prvotno začrtano traso. Ni točno znano po čigavem ns nočilu pa so prejšnji teden predstavniki bonomdjanske Coldiretta iz Standreža poslali vsem pristojnim organom protestno pismo, s katerim so zavzeli odklonilno stališče do načrta ki so ga predlagali Sovodenjoi. Pri tem trdijo, da bi sprememba trase v predloženi meri povzročila štandreškim vrtnarjem veliko škodo ker da bi jim uničila dober del njihovih vrtov in s tem njihovih vrtnih kultur. Zato naj bi po njihovem mnenju obveljal prvoten načrt AN AS Predstavniki občinske uprave v Sovodnjah so takoj poslali vodstvu Kmečkega društva v štandre Križišča na Idrijci. Ta cesta ima namen izogniti se vsem večjim naseljem na tem odseku, saj bd &la južno od Krmina in severno od Mariana ter preko novega mostu naravnost na Pilošče ter v bližino bodočega tovornega pristanišča ob meji. Ta costa bo zlasti prikladna za tovorni promet iz Jugoslavije, ki je namenjen v Furlanijo in dalje v notranjost. Kakor smo pred časom že pisali, je občinska uprava v Gorici že odobrila svoj del ceste in z njo zvezane stroške, kd bodo znašali predvidoma 950 milijonov lir. Ju tri bodo lahko tudi župani drugi h prizadetih občin predložili k temu načrtu svoje pripombe in eventualne popravke, preden bo načrt končno potrjen ter ga bodo začeli izvajati, da bd lahko služil svojemu namenu takoj po izgradnji tovor- nega pristanišča ob Tržaški cesti. Ker je med tem z objavo v uradnem vestniku deželne uprave due 29. avgusta stopil dokončno v ve Ijavo tudi regulacijski načrt za goriško občino, bodo po definiciji teh problemov lahko kot prvi del njegove izvedbe uredili prometne žile na jugu Gorice in upamo, da bodo pri tem ravnali tako, da W napravili čim manj škode pri zri detim prebivalcem tega področja. Opozorilo civilnim invalidom Goriška prefektura opozarja civilne invalide in pohabljence, da je rok za vpis v njihovo združenje, ki je bil določen do 21. septembra, POKOPALI SO JIH LETA 1944 V Bastii na Korziki pokopališče primorskih rojakov Gre za slovenske in hrvaške fante, ki so služili vojsko v posebnih bataljonih . Umrli so po osvoboditvi, njihovi grobovi so lepo urejeni Pred dvema tednoma, 15. avgusta, je vsa Francija praznovala 200-letnico rojstva Napoleona Bonapar teja. Vsa Francija je bila, kljub razvrednotenju franka, odeta v zastave, glavne slavnosti so bile v Ajacciu, na otoku Korzika, kjer je bil Napoleon rojen. Ob tej priliki se je na Korziko napotil tudi pariški dopisnik ljubljanskega «Dela», znani novinar Bogdan Pogačnik ki nas je v članku, objavljenem v ljubljanskem «De lu», v opisu svojega potovanja po Korziki, seznanil s pokopališčem v korziškem mestu Bastija, kjer so pokopani nekateri primorski Slovenci, bivši italijanski vojaki, ki so jih osvobodile zavezniške čete ob izkrcanju na ta otok. Zaradi bolezni so nekateri ”aši roiaki, ki so bili na Sardiniji v posebnih bataljonih, tu umrli. Pokopani so na pokopališču v Bastiii, grobov je šestindvajset, okrašeni so s preprostimi betonskimi križi, na katerih podaljšan za nedoločen čas. VČERAJ PONOČI V KAVARNI GARIBALDI V pijanosti brezposelni delavec z nožem zabodel drugega gosta Furlani bo ostal 15 dni v bolnišnici - Policija je napadalca že prijela in zaslišala ter prijavila sodišču V gorišld. kavami Garibaldi, ki žu pismo, v katerem so jih po- ima to prednost, da je odprta po- vabila na razgovor o tem problemu ter predlagali v ta namen sestanek na županstvu v Sovodnjah, kd naj bi bdi v ponedeljek zvečer ob 20. uri. Predstavnikov Iz Standreža pa nd bilo in namesto tega so poslali pismo, v katerem se izgovarjajo, da niso prišli zaradi pomanjkanja časa, obenem pa so ponovno poudarili svoje stališče češ, da bi jim sovodenjska trasa avtoceste povzročila veliko škodo na njihovih vrtnih kulturah. Obenem so dodali, da bodo to zadevo lahko proučila in rešili na jutrišnjem posvetovanju v Trstu Flot znano so na to posvetovanje povabili tudi predstavnike občinske uprave iz Gorice in Sovodenj, pred sbavmike pokrajinskega tehničnega urada in druge, ki so pri tej zadevi prizadeti. Na drugem sestanku pri deželni upravi v Trstu pa bodo proučili načrt o gradnji nove trase drža’' ne oeste Gorica - Videm, na odseku od Tržaške ceste v Gorici po Ul. Perim (v industrijski comd na Pilošču), preko novega mostu južno od zapornice na Majnico in od HHiiimimtmiiiiiiiiimiiiMiiHimimiiiiHimiiiiittnmiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniH AVTOBUSNE PREVOZE JE TREBA USKLADITI V deželi je skupno 494 prog na katerih vozi 506 avtobusov V 49 prevoznih podjetjih je zaposlenih 1274 uslužbencev Leta 1968 je bilo v Furlaniji-Ju-1 bliske takse za voedta z nad 9 KS, Lijski krajini skupno 494 avtobusnih | za katera je bila plačana taksa prog. Od tega je odpadlo na dežel samo do 31. avgusta. Kdor bo plane koncesije 308 prog, na državne 95 in na občinske 95 prog. Na teh progah vozi skupno 506 avtobusov, ki so last 49 podjetij. Ti avtobusi so prevozili lani 26.541.115 km na mreži prog, ki znaša skupno nad 25 tisoč kilometrov. Število uslužbencev pri avtobusnih podjetjih je znašalo 1274 enot, dohodka pa je bilo 5 milijard lir. Ti podatki kažejo, kako gospodarsko važen je ta sektor. Poleg tega je treba poudariti, da so prevozi odločilni dejavnik v okviru vseh gospodarskih, socialnih in drugih dejavnosti. Prevozi služijo proizvodnemu sektorju, kakor tudi rekreaciji in njihova ureditev je odvisna tudi od razvoja skupnosti. Po izdaji izvršilnih norm deželnega statuta je dežela sprejela v celoti nase pristojnosti države nad vsemi linijskimi prevoznimi službami na njenem ozemlju. Dežela ima torej zakonodajno in upravno pri stojnost, doslej pa je v glavnem izvajala svojo upravno pristojnost. Zato je treba določiti tudi kriterije deželne politike prevozov. V bistvu so prevozi funkcionalni. Kot je iz javil odbornik Varisco na svojem nedavnem sestanku s predstavniki prevoznikov združenja ANAC, bo treba še izboljšati prevozno službo, kar bo ugodno vplivalo tudi na celotno gospodarstvo. Seveda je treba vse to vokviriti v splošno reformo prevozov na vsedržavni ravni. V pričakovanju širših rešitev pa se lahko lotimo tudi krajevno omejenih rešitev, je dejal Varisco. Treba bo prevoze bolj uskladiti, da bodo bolj učinkoviti in gospodarni. V zvezi s tem namerava dežela u-vesti reformo, s katero bo treba 6al zapadli obrok do 10. septembra se bo laogmil kazenskemu doplačilu. Urad priporoča prizadetim naj ne čakajo na zadnje dni. Posluje vsak delavnik od 8. do 13. ure. opredeliti tudi dokončnost koncesij, urediti vprašanje prispevkov itd. Vse to bo možno doseči sporazum- no z zasebnimi operaterji, ki se strinjajo s tem, da je treba delovanje prevozne službe bolj uskladiti. Plačilo avtomobilske takse Na izterjevaJmem oddelku avtomobilskega kluba v Gorici, Ul. Roma 12 sprejemajo ptačllo artamo- Natečaj za učitelje na slovenskih šolah Goriško šolsko skrbništvo opozarja. da je rok za vložitev prošenj prizadetih učiteljev veljaven samo do 25. septembra. Zadeven razglas Je bil postavljen na vpogled na oglasni deski skrbništva dne II. avgusta ter sl ga učitelji lahko tam ogledajo. noči še kakšno uro tudi potem, ko so drugi lokali v mestu zaprti, se potem često zberejo tudi taki klienti, ki so še posebno žejni« čeprav so že preveč pili. Eden takih klientov je bil v ponedeljek zvečer tudi 59-letna Giacimto Bru-mat, doma la Gorice, Ul. Vittorio Veneto 47, ki je do pred kratkim delal pri gradbenem podjetju Ca-selgrandl. V kavarni se je srečal s 29-let-nim Giovaonijem FTirlanijem iz Gorice, Ul. Buonarrotd 22 in začel z njim prepir. Beseda je dala besedo in končno je Bnimat potegnil nož teir ga zabodel v prani koš FTirlaniju na srčni strani. ITi-sotni in osebje, ki so priskočili na pomoč ter razdvojili oba prepirajoča se moška so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je skoro ob dveh po polnoči pripeljal ranjenega Furlanija v splošno bolnišnico v Gorici. Tam so mu ugotovili rano na levem delu prsnega koša ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Med tem so prišli v kavarno tudi policaji letečega oddelka gori-ške kvesture ter ugotovili, da je Brumat izkoristil trenutno zmedo v lokalu, razbil šipo v oknu, ki gleda na dvorišče za kavarno, ter pobegnil na prosto. Ker je ob torkih kavarna zaprta, po navadi pustijo v noči od ponedeljka na torek nezaklenjena obojna glavna vhodna vrata na Korzu Itali ja in na Ul. XXIV. maja zaradi jutranjega odvoza smeti. Oči vidno je napadalec to izkoristil ter pobegnil na ulico. Policija je včeraj ves dan nadaljevala z iskanjem Brumata, ki se je klatil po mestu in se skrival, končno pa se je v popoldanskih urah sam prijavil poldoijd, ki ga je prijavila sodišču zaradd napada z nožem na Furlanija. Niso še točno ugotovili vzroka za prepir, pač pa je Brumat priznal, da je bil v trenutku napada pijan. v nedeljo, 7. septembra dan tiska, | 17-letnega Paola Visintina iz Trži- Časnikarska manifestacija in razstava vin v Valdobiadenc V vlnogradnem centru Valdobia-dene v pokrajini Treviso organizira meddeželma ’ zveza časnikarjev ča. Ul. Sanzio 24. Fant se je malo prej opekel po rokah in vratu, ko je pretakal bencin, pa se mu je ta vžgal. V ladjedelnici pa se je ranil po rokah s kosom železa 23-letni Edi Rossetti iz Tržiča, Ul. Morosini 14. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Moped Je zavozil v avto Včeraj nekaj po 13. uri se je peljal 16-lotod dijak Enzo Venturini, kd stanuje v Gorici, Ul. Pasu-bio 11, z mopedom po Korzu Ita Kja proti centru mesta. Pri hiši št. 79 na Korzu pa je 40-letni Giorgiio Visdntin, kd stanuje v o-memjemd hiši, hotel obrnita svoj avto fiat 124 nazaj v smeri proti železniški postaji. V trenutku ko je obračal vozilo nd dal prednosti mopedistu ter ga je podri. Venturinija so odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili številna manjša odrgnjenja po rokah Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 5 dneh. Cestna policija je ugotovila le manjšo škodo na nišnici za 10 dni na zdravljenju vozilih. imiiiiiitiiiniiiMiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiMiiimuu ki je združen tudi s tekmovanjem kolesarjev-časnikarjev iz Veneta in Gornjega Poaddžja na ocesti belega vina«, kd ima dolžino proge 22 km. Ob tej priliki bodo organizirali tudi razstavo penečih vin iz Treh Benečii Program, ki je precej pester, se bo začel v nedeljo, 7. septembra ob 8.15 v Vili ded cedri v Valdo biadene ter se bo zaključil zvečer istega dne ob 18. uri. Manifestacije se lahko udeležijo časnikarji profesianisti, pub)}pj£tj jp praktikanti, ki so redno vpisani v novinarsko zvezo. Prijave ga-,udeležbo se sprejemajo na odboru razstave penečih vin v Valdobiadene (Treviso) 31049, najkasneje do 3. septembra. Za časnikarje, ki bodo sodelovali pri propegrudi za vino odnosno za to manifestacijo, so predvidene tudi številne nagrade za peneča vina, ki jih bo prisodila posebna ocenjevalna komisija. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so pridržali v tržiški bol- VESTI Z ONSTRAN MEJE Zaposlovanje slov. delavcev v obmejnih krajih v Italiji Preučili bodo obseg in značilnosti tega zaposlovanja - Nova sezona Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici Občinski sindikalni svet v Novi Gorici je dal pobudo, da bi proučili obseg in značilnosti zaposlovanja slovenskih delavcev v obmejnih krajih Italije. Gre za šoferje, natakarice, prodajalke, delavce v tovarnah in drugih obratih ter za kmetijske delavce, ki prehajajo mejo bodisi s prepustnicami ali pa s potnimi listi ter se potem zaposlujejo za krajši ali daljši čas. Točnega števila takih delavcev praktično ni mogoče ugotoviti, ker tovrstnih gibanj preko meje nihče ne spremlja. Obseg zaposlovanja v obmejnih krajih Italije ter zlasti razmere v katerih delajo slovenski delavci, bodo skupaj proučili Občinski sin- ic Gabrščkov« tiskarne v Gorici. Fotografijo Je posnel M. Klemenčič 24. 8. 1900 je v sredi z nekaj potezami načr-tan simbol Triglava in črka J. Na neobdelanem kamnu ob železni verigi, ki obdaja gt obišče, je v francoščini napis Jugoslovansko pokopališče«, na vseh grobovih pa so napisi izklesani v slovenščini. Novinar Pogačnik si je zabeležil impna teh padlih, ker morda niti njihovi svojci ne vedo kje so ti ljudje pokopani. Objavimo jih tudi mi, ker smo prepričani, da ljudje na tei strani meje. niso prebrali ljubHanskega «Dela» Med njimi je tudi nekai istrskih Hrvatov. Tu so pokopani: Bogomir Stanič iz Kanala, Lamberd Ogrinc iz Če-povana, Jakov Draževič iz okolice Zadra. Josip Prezelj iz Cerkna, 1-van Leban iz Voiarij, Josip Lindič iz Lanišča v Istri, Ivan Novak iz Črnega vrha nad Idrijo, Štefan Gorjup s Kala nad Kanalom, Rudolf Markič iz Gorice. Andrej Pipa iz Lubina, Alojz Jug iz Rakitnika, I-van Erjavec iz Idrije, Ivan Humar iz Kromberka, Fran Svetlik iz Spodnje Idrije, Jožef Semolič iz Brestovice. Josip Kalc iz Istre, Anton Pregelj s Cola, Franc Benčič iz Ver-telanije pri Pulju, Anton Kregar iz Ilirske Bistrice, Anton Martinač iz Buzeta, Simon Fatovič iz Zadra, Peter Medved iz Šobre! ia. Ivan Korič iz Anrijana, Ludvik Škočir iz Kobarida, Anton Sternberear iz Klane in še neki neznani Slovenec, Pokopališče je lepo urejeno. Drevi bodo izvolili tržiškega župana Danes zvečer bo ponovna seja občinskega sveta v Tržiču. Svetovalci bodo marali izvoliti novega župana in občinski odbor, ki bo predvidoma sestavljali iz samih demokristjanov in ga bo vodil bivši odbornik za finance Matteo Ver-sace. Enobarvnega demokristjanskega občinskega odbora, kd se bo — pc izjavi tržaške sekcije KD — skliceval na duha levosredinske koalicije, ne bodo neposredno podprli socialisti iz PSI. Ti so namreč sklenili, da ne bodo glasovali za župana in odbor, bodo pa podprli upravne sklepe, ki jih bo ta predložil v občanskem svetu. Drugače bo rav-nala socialdemokrati iz PSU, ka bodo na današnji seji glasovali za odbor in žjupana. dikalni svet in Zavod za zaposlovanje v Novi Gorid, sindikalne organizacije v Kopru, komisije za mednarodne stike pri osrednjem odboru slovenskih sindikatov v Ljubljani ter sindikalna vodstva v Trstu in Gorid. Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, ki je v prejšnji sezoni dobilo poklicni značaj, že od sredine avgusta vadi oziroma se pripravlja na novo sezono. Repertoar še snujejo, že sedaj pa poudarjajo, da bo gledališče tudi v novi sezoni’ redno gostovalo med rojaki v Italiji. Gledališče se bo prvič predstavilo v četrtek, 25. septembra zvečer, in sicer s premiero znane ljudske igre »Veseli dan ali Matiček se ženi*. Predstava bo kot o-bičajno v gledališki dvorani v Solkanu, ki pa jo bodo dotlej obnovili in modernizirali. Podpora slovenske vlade pri gradnji šempetrske bolnišnice Pred nekaj dnevu je bil na obisku v Novi Gorici podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner. Med drugim se je z županom Rudi jem Simacem tn s sodelavci pogovarjal tudi o problemu gradnje bolnišnice v Šempetru. Novogoriški župan je dejal, da Nova Gorica zavzema funkcije regionalnega oentra in da ne zmore zaradi tega prenašati sama bremen, ki nastajajo v zvezi s tem, posebno Se kar se tič« gradnje nove bolnišnice. Glede tega problema je mena predstavnik slovenske vlade, da je republika tako ali drugače dolžna pomagati pri Izgradnji bolnišnice, toda s pogojem, da se hkrati angažirajo tudi vsa lokalna sredstva. Prijava dohodkov za občinske davke Goriški župan Martina opozarja vse prizadete občane da je treba do 20. septembra prijaviti dohodke, ki so podvrženi naslednjim občinskim davkom: Družinski davek; na stanovanja, na obrtnioe, na pse; davek za pobiranje smeti, za napisne table, za najemnino občinskega zemljišča, prispevek za kanalizacijo Prijave niso dolžni napraviti tisti, ki so že na davčnem seznamu in niso imeli sprememb v dohod-dlh Kdor bd napravi! napačno prijavo, bo moral doplačati poseben dodatek. Kdor se pri prijavi ne bo držal predpisov, ali je ne bo vložil, čeprav bd jo moral, bo plačal globo od 5000 do 50.000 lir. VERDI. 17.00: ' v Ul. Geppa 9 v Trstu, «P**J mai v uradnih urah prijave movaicev in ekip za uasle«™; športe: nogomet (člani), ®u ka, balinanje, kegljanje, in plavanje. V teh panogah treba tekmovalce in ekipe P viti najkasneje do četrtka, 4-tembra do 21. ure. Za k®J* j, in atletiko bo treba opravit' P jave do četrtka, 16. sept««1.^ za streljanje, namizni tenis, med dvema ognjema, badmj« ^ naraščajniški nogomet in - . bo datum prijav objavljen k« je. Da bi v zadnjih dneh ne r0. šlo pri prijavah do gneče, n P ša organizator, naj društva vijo svoje tekmovalce in ,j čim prej. Ker mora letos ^ vsak tekmovalec za nastop ^ igrah izkaznico, vabi OO 1 • j,, vsa društva, naj dvignejo kaznice v uradu SŠI ter J' f izpoijnjene prinesejo Z°P® urad zaradi registracije. OTUINTAM KOLESARSTVO Letošnja tradicionalna kolesarska dirka «Po Hrvaški to Sloveniji« bo na siporedu v soboto to nedeljo, 6. to 7. tm. Organizirali Jo bodo v otovdru proslav 50-tetnice obstoja kolesarskega športa v Jugoslaviji Piroga tega tekmovanja pa bo letos potekala nekoliko drugače, kot prejšnja leta. Organizatorji so v bistvu združili dve tradicionalni kolesarski dirki v eno samo, namreč «Po Hrvaški to Sloveniji« ter «Po Beli krajini«. Kljub tej združitvi pa bo celotna proga krajša, kot prejšnja leta, saj bo skupno merila le 218 km. Prvega dne, v soboto, bodo kolesarji v Zagrebu desetkrat prevozili 9,8 km dolgo krožno progi naslednjega dne pa se bodo pomerili še v cestni vožnji na progi Zagreb - Kaitovac - Črnomelj -Metlika, tol bo merila 120 km. KOŠARKA V okviru 11. slovenskih športnih iger bodo v soboto, 13. sept. popoldne, na igrišču v Sovodnjah, kvalifikacijska tekmovanja v atletiki za goriško področje. Na sporedu bodo naslednje discipline: 800 m MO daljina MO, ŽE višina MO, ŽE, MI, ME krogla MO, ŽE, MI, ME Tekmovalci, ki bodo zasedli najboljša mesta v teh kvalifikacijah, bodo nastopili na atletskem tekmovanju 11. SSI v Trstu. V ostalih disciplinah bodo lahko nastopili v Trstu neposredno brez kvalifikacij. OB PRIMERU EDWARDA KENNEDYJA (Nadaljevanje s 3. strani) SINOČI V NABREŽINI Tesna zmaga Bora nad KK Sežana V sinočnji, zelo borbeni in do zaključka razburljivi prijateljski tekmi na igrišču nabrežinskega Sokola je peterka Bora premagala sežanski košarkarski klub 72:71. Pr-vi polčas se je končal s 34:30 v korist sežanskih gostov. VATERPOLO DUBROVNIK, 2. - Na medna rodnem turnirju v vaterpolu z udeležbo Italije, Romunije ter A in B reprezentanc Jugoslavije, je Italija premagala Jugoslavijo B 6:3 (2:0, VESTI Z ONSTRAN MEJE Primorski derby za moštvo Izole Pred okrog 500 gledalci Je domača Izola zasluženo premagala Novo Gorico z 2:0 (1:0). Mnogi so bili v sikrbeh za domače moštvo, ki je v zadnjih prijateljskih srečanjih pokazalo dokajšnjo nesigur-n-ost, hkrati pa je bdla to prva prvenstvena tekma, odkar so se Izolčani uvrstila v republiško ligo. Toda domači igralci so se poka zali kot zrela ekipa, ki ima poleg borbenosti tuda precej tehničnega znanja. Res je sicer, da Je Nova Gorica letos oslabljena zaradi od hoda nekaterih najboljših igralcev v Ljubljano, toda to ne zmanjšuje uspeha domačinov, kd so bili večidel igre v premoči in dosegli življenjem, kjer da bi m0^ vek, ki pretendira na .javn°. sto, biti že nekakšen svetni«- ^ John Kennedy je nekoč ^ da življenje ni pravično. .“jUj, bi bil rekel tudi, da je kri' p Še posebej nasproti politiko ^ javnim delavcem nasplo-h. ^ navadi slavohlepni, hkra po navadi slavohlepni, go- si natrpajo na ramena ce^sSrt-ro odgovornosti, ki zahteva [U- niško življenje«. Politik pa ^„8-di človek, z vsemi svojimi1-’ mi in napakami. Kot smo ^j, li, ne veljajo za vse isti n9j Za vse pa velja pravilo, ^po- se morebitni grehi držijo * "tjvj8 sti. Zadeva Edwarda Kenn^ — di prihaja spet na dan 'jna-ni ostala in ni mogla ostati 1 J n Pri tem pa ne gre, da bi preveč pil, ali da bi bilo “V je tom kdo ve kaj. Ne, ni pogrešil le v tem, da se 7 , javil na policiji ali kjerkoli. povedal, kaj se je bilo Osem ali devet ur je le Pre.v bi Američani se vprašujejo. bilo, če bi bil Edvvard in bi se znašel ored nekim 1.o ,no —ui------- —j _-i.~ drz« . 0:2, 1:0, 3:1), Jugoslavija A pa | tudi diva lepa zadetka po Gobcu Romunijo 8:5 (2:1, 0:1, 4:1, 2:2). lin Dobrinu. problemom, pred neko krizo? Sicer se v zvezi s jo dekleta marsikaj govoriči-vsemu pa nihče ne očita k® ^ du, kaj hujšega. Najhuje, kara očitajo, je da ni povedal ? 1 in se, kot smo že rekli, vPra' jo, kaj hi storili, če bi se z J pred kočljivim vprašanjem, " krizo. ■0^ dalo neprizadeto toliko človeških razburjenj, o katerih ne zna povedati ničesar; nenehni in neskladni ulični hrup, ki ta ne privošči niti spanja, da bd se rešil bridkosti ali sitnosti; to so pač stvari, ki se zamerijo in zagnusijo celo ljudem, ki ne prinašajo s seboj tako groznega duševnega razpoloženja kot gospa Delmarejeva. Ubogi deželan, ki sd zapustil svoje njive, svoje nebo, svojo zelenjavo, svojo hišo in družino to si prišel ter se zaprl v to ječo duha in srca, glej Pariz, prelepi Pariz, o katerem si tako čudovito sanjal! Poglej ga, kako se razprostira tam spodaj črn od blata in dežja, hrupen, smrdljiv ln hlastav kot umazan hudournik! Poglej sd to nenehno orgijo, vedno enako bleščečo in odišavljeno, katero so td obljubljali; tu so omamne naslade, pretresljiva presenečenja, zakladi za vid, sluh in okus, ki bi morali tekmovati s tvojimi omenjenimi čuti in tvojimi nezadostnimi močmi, da bi jih lahko okušal vse hkrati! Poglej tam spodaj, kako se mu mudi, kako venomer hiti zaskrbljeni ljubeznivi ustrežljivi gostoljubni Parižan, kot so td ga opisali! Utrujen, še preden si prehodil to ne stanovitno mesto in ta nerešljivi blodnjak, se zatečeš strt od groze v nasmejani prostor hotela, kjer so te v naglici nastanili in te edini služabnik včasih kar velike hiše pusti, da sam v miru umreš, če ti utrujenost in žalost vzameta moči, da bi opravil tisočero življenjskih potreb. Ce si pa ženska ln se znajdeš tu, zavržena od vseh, tri tisoč milj daleč od vsake človeške naklonjenosti, če se znajdeš brez denarja, kar je še hujše kot če si zapuščena v neizmerni puščavi brez vode; če v vsem svojem življenju nimaš niti enega srečnega spomina, ki ne bi bil zastrupljen ali posušen, in v vsej prihodnosti nobenega upanja v kako možnost življenja, da bi se umaknila neslanosti sedanjega položaja, si dosegla pač najnižjo stopnjo revščine in zapuščenosti. Tako se tudi gospa Delmarejeva ni poskušala bojevati proti dognani usodi, proti ubitemu to uničenemu življenju, ampak se je predajala grizoči lakoti, vročičnosti P, !Si23::2iix»M2i2Uui»2a2i22:8222»ii2222!Ui'8222i2:2:2:l;:i:i2i2(i.!;3ii:222.!2iii2ii2i22:lli* in bolečini, ne da bi potožila, prelila eno samo solzo-skusila en sam napor, da bi le umrla kako uro prej, da trpela kako uro manj. ^ Drugega dne zjutraj so Jo našli na tleh olesenel® . mraza, s stisnjenimi zobmi, modrimi ustnicami in uSau,1e- ori«1! učmi; vendar ni bila mrtva. Gospodarica hotela je Padala predal pisalne mize, in ko je videla, da je skoraj Ko zen, Je ugibala, ali ne bi poslala kar v bolnišnico to nezh*% brez sredstev, da bi zmogla stroške dolgega in dr»» ,e zdravljenja. Toda ženska je bila zelo človeška, dala J% DOlOŽiti v DOSteHn ter nnalnln ru-» 7Hroimib-n Ki položiti v posteljo ter poslala po zdravnika, da bi zv ali bo trajala bolezen dalj kot dva dni. Oglasil pa se je 80 ki niso poslali ponj. f)i Ko je Indiana odprla oči, ga je našla pri zglavji mi treba povedati, kako mu Je ime. «Ah! Ti si! Ti si!« Je vzkliknila in se umiraje t njegove prsi. «Ti sd moj dobri angel! Toda prišel si % pozno, zate mi ni ostalo nič drugega, kot da te blagosl® in umrem.« 0j- «Ne boste umrli, prijateljica moja,« je presunjen ,,£) vrnil Ralph; «še se vam lahko nasmehne življenje. p0?L»le ki so doslej nasprotovale vaši sreči, ne bodo več vaše ljubezni. Rad bd bil uničil nepremagljivi čar, s vas je uročil človek, kd ga ne ljubim in ne cenim; toda v moji moči, to naveličaj sem se gledati, kako trpita # „ -----—> — 5iuuai>i, rt.ciIVU u* .i v* življenje Je bilo do sedaj strašno, tako ne more ost® naprej. Sicer pa, če se bodo uresničile moje žalostne »1U če mora biti sreča, o kateri ste sanjah, samo kratko**™ „„ jo boste uživali vsaj nekaj časa in vsaj ne boste uirif1" p da bi jo spoznali, žrtvujem torej ves svoj odpor. Uso®'jjt« vas je zapuščeno izrodila v moje roke, ml narekuje varV in očetovske dolžnosti do vas. Naznanjam vam, da st® $ hodni, da lahko združite svojo usodo z usodo gospo®* Ramičrea. Delmareja ni več.« . (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI #, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Platan mbiu,m-----------------------------------N.H,w(N.N. „ «00 vnaprej, Četrtletna 2.250 lir. polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur. SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 etarlh dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 dtoOOMO starih dlnartev)*^- 'V Tr« 11-5374 - ža SFRJ: ADrr. DZS. LJublJana^Stari^trg 3/L.J.lefon 22-207, teico« račun pri Narodni ban« v Ljubljani - 60141-270/1 -*OGLASI: Cen. o*,Mov: Z,a vsak mm v širim ene“ sto.p^ Tgovs^.sa &oTup^^^nS' ISO if^Mau Sl^ * beseda - Oglasi za tržaško ln »oriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri .Societk PubbUcito Itallana, - Odg,worm 7rednlR Sl4^ DANES, v sredo, 3. t. m. «® 21. uri sestanek prelista'1« ^ vseh društev, ki se nameravaj« deležiti letošnjega plavalnega movanja SSI. Sestanek bo v ™ Ul. Geppa 9.