Štev. 14. V Ljubljani dne 15. decembra 1870. Leto I.
.jn«	nn lini i ii	raxL?
'F Cena l	HI O fH Iff IAH | II Izhaja ort j,
; dokonča i	WB m MM HM MM H H	i 1. junija j
'prvegaleta I	H I I I&Ji M IH H II	7 vsak mesec"
'! 2 ft-. k	H lin B Iv I ■■	5 na 2 pol al. i
&	slovenski.	*
List za pravosodje, upravo in državoslovje.
Budnim pruvica.	Vigilantibus jura.
Izdavatelj in vrednik dr. J. It. llazlag-, odvetnik.
Dedno pravo.
(Konec.)
Človeške razmere nanašajo, da je sedaj na eno, sedaj na drugo omenjenih zvez ozirati se posebno, da se ohrani in očvrsti rodovinska in lastninska skupnost, da se deloma naplača posebna skrb in izdaten trud rodovinskih družnikov, ali da se nevrednost in nehvaležnost zanikernih kaznuje s tem, da se jim manjši del naroči ali da se celo razdedinijo (ent-erben). Zapustnik pa mora pravico imeti, tudi druge ljudi zunaj lastne rodovine za trud, dobrote, postavim v sili in bolezni naplatiti s tem, da jim po smrti nekaj svojega imetka zapusti. Kdor nima nujnih dedičev, t. j. otrok ali vnukov in roditeljev, bode tudi priložnost imel občekoristnim zavodom in napravam za pospeševanje njih hasnovite delavnosti nekaj zapustiti, ker se čuti v dušni zvezi z njimi še po smrti.
Tri vseh slavenških rodovih je več ali manj starodavna navada, da se prvemu sinu domačija ceneje prepusti, kakor je zares vredna, ker se mu skrb naloži, stariše dorediti in da bi bratje in sestre, ki svojo srečo drugot poskusijo, za silo zavetje našli pod domačo streho pri očetovskem ognjišči, torej navadno tudi ne iščejo enakih delov dedine. Kjer pa
Plavalk »lov. 1. I.	14
so zadruge (Hauscommunionen), vodi gospodarstvo starosta in vsi drugi pripomagajo skupno za skupni namen; vendar teh v pravem smislu na Slovenskem več ni in ta naprava se tudi ne hvali dosti, ker ima veliko napak v duševnem in materialnem ozira in tudi ne odgovarja več sedanjemu času, kteri svobodo, imetek in sploh pravice posamezne osobe zagovarja. -— Glede na dedno pravo naših slavjanskih praoča-kov nam je eden naših učenjakov obljubil spisati znanstveno črtico za naš list, ktero gotovo vsakdo željno pričakuje; tukaj še letos hočemo le razdelitev naše obstoječe dedne postave načrtati, prihodnje leto pa posamezne oddelke razpravljati, ker je v vsakdanjem življenji treba tudi nepravnikom izurjenosti v tej stroki pravoznanstva.
Pred vsem je treba pomisliti, da je dedič (erb) le tisti, kteri ima dobiti glede na celoto odločen (kolikerni ali aliquoten) del zapuščine, postavim vse ali tretji, šesti, deseti del; komur pa se ne zapusti nobeden takošen del nanašajoč se na celo zapuščino, temuč le ktera posamezna reč ali več takih, kteri iznesek ali pravica, se imenuje to volilo (legat), ako ravno bi naj veči del zapuščine iznašalo in kdor dobi samo tako reč, je volilojemnik (legatar). Kdor tedaj hoče vse svoje premoženje le imenovanim naslednikom zapustiti, mora razun volil koga za dediča postaviti, ker se sicer vendar še postavni dediči sklicujejo ali pa se mora skrbnik zapuščine postaviti, kar pa razpravo zapuščine razvlačuje in podražuje.
Izrečenja poslednje volje so alj oporoka (testament), v kteri se postavi dedič ali pa zap is je (kodicil), v kterem se nahajajo le druge naročila. Oporoča pa se zunaj sodnije ali pred njo, pismeno ali ustmeno, in sicer pismeno pred pričami (svedoki), ali brez njih (kadar zapustnik svojo poslednjo voljo lastnoročno spiše in podpiše).
Postavnih oblik se je na tanko držati, ker sicer ne velja oporoka ali zapisje in bi nastopilo postavno nasledstvo, kakor če bi umrli ne bi bil zapustil nobenega izrečenja poslednje
volje, ali vsaj ne za vse svoje premoženje veljavnega, ker postavno nasledstvo nastopa alj čeloma ali deloma, kterega poslednjega ni bilo v rimskem pravu po načelu: nemo pro parte testatus, pro parte intestatus succedere potest.
Postavni dediči so a) žlahtniki zakonskega rodu in sicer po teli le šest vrstah: 1. zapustnikovi otroci in njih mlajši; 2. zapustnikov oče in mati, ter zapustnikovi bratje in sestre in njih mlajši; 3. dedi in babice z brati in sestrami starišev in njih mlajši; 4. zapustnikovi prvi pradedi in prababice sb svojimi mlajšimi vred; 5. zapustnikovi drugi pradedi in prababice s tistimi vred, ki od njih izhajajo; 6. zapustnikovi tretji pradedi in prababice s tistimi vred, ki so jih oni zarodih.
Samo kadar ni nikogar, ki bi od zapustnika samega izhajal, prehaja dedina na tiste, ki so mu žlahta v drugi vrsti in ako so tudi zapustnikovi stariši brez mlajših odumrli, prehaja dedina na tretjo vrsto in ako je tudi ta popolnoma odumrla, prehaja postavno nasledstvo na četrto vrsto in ako tudi od te vrste nobeden žlahtnik več ne živi, spada dedina na peto vrsto in če je tudi ta vrsta čisto ugasnila, prehaja postavno nasledstvo na šesto vrsto. Daljniši zapustnikovi žlahtniki pa so izklenjeni od postavnega nasledstva.
Postavni dediči so tudi b) legitimirani otroci; c) nezakonski otroci; d) vsinovljenci; e) stariši glede na otroke pod b), c) in d) navedene; f) zakonski druže.
Nujni dediči (Notherben) so zapustnikovi otroci, tudi vnuki in povnuki in če teh ni, njegovi stariši in sploh predniki, in \dedinski postavni del teh se imenuje dolžni del (Pflichttheil), kteri pri otrocih iznaša polovico tega, kar bi po postavnem nasledstvu na nje prišlo, v navzgorni vrsti pa tretji del tega. Dolžni del mora vsak nujni dedič dobiti, ako ni bil postavno razdedinjen (enterbt). Naš občni drž. zakonik od 1. junija 1811 govori o dednem pravu v §§. 531. do vštevno 824.
Hudodelstvo težke telesne poškodbe.
(Spisal dr. V. Leitmaier.)
I. Hudobni naklep (dolus).
(Daljo.)
Naj še tukaj omenim, kako se razločuje predmetno hudodelstvo od hudodelstva uboja in od prestopka proti telesni varnosti §. 411. k. p.
Pri prvem hudodelstvu vtegne biti hudobni naklep splošno sovražni namen (črk. a) ali namen, koga težko poškodovati (črk. b). Razloček obstoji samo v izidu, kajti k dogodku uboja treba je smrti poškodovanega. Pri prestopku §. 411. k. p. pa je hudi naklep gori pod črk. a omenjeni namen, tedaj splošno sovražni namen, ali namen, koga lehko poškodovati. Izid pa ne more več biti, kakor lehka poškodba; n. p. Janez vdari Jožefa s splošno sovražnim namenom ali z namenom, ga lehko ali težko poškodovati, s tako silo po sencah, da ga ob življenje spravi. Janez se je zakrivil hudodelstva uboja. Janez vdari Jožefa iz sovražnega namena ali z namenom, ga lehko poškodovati, z majhno palico po glavi. V tem primerljeji se je zakrivil Janez prestopka telesnega poškodovanja po §. 411. k. p., če je iz dejanja nastopila kaka lehka poškodba, ali, če ga ni zadel, poskušenega telesnega poškodovanja v smislu §§. 8. in 411. k. p.
Razloček med gori omenjenima vrstama hudobnega naklepa je posebno v dveh ozirili važen. Prvič je poskus hudodelstva težke telesne poškodbe le v onih primerljejih mogoč, v kterih storivec pod črko b omenjeni hudi naklep ima, — zakaj, bodemo pozneje, kadar bo o poskusu tega hudodelstva govor — razlagali, in drugič se hudodelstvo težke telesne poškodbe takrat, kadar hudodelnik ima namen, svojega nasprotnika težko raniti, ostrejše kaznuje, kakor takrat, kadar storivec le sovražni namen ima, kajti v prvem primerljeji je kazen — če je hudodelstvo le poskušeno, že težka in poostrena ječa od 1 — 5 let (§. 155. k. p.), v drugem pri-
merljeji pa je, ako ni z dejanjem kaka v §. 155. črk. b— c ali v §. 156. omenjenih okoljščin združena, praviloma le kazen od 6 mesecev do enega leta. (§. 154. k. p.)
Zadnjič naj še odgovorimo na vprašanje, ali je razloček med tema dvema vrstama hudobnega naklepa v postavi tako vtemeljen, da se mnenja, ki so temu nasprotne, ne dajo opravičiti? So namreč pravniki, ki trde, da §. 155. črk. a nima v mislih posebnega hudobnega naklepa, ki bi bil različen od unega v §. 152. k. p. omenjenega, ampak da ta postavna določba se le ozira na §.153. k. p. Ta člen namreč veli: „Tega hudodelstva (t. j. hudodelstva težke telesne poškodbe) postane tudi kriv, kdor svoje prave stariše ali kdor javnega uradnika, duhovna, pričo ali izvedenca, ko svoj poklic opravljajo, ali za to, ker ga opravljajo, premišljeno na njih životu poškoduje, če tudi poškodba ni taka, kakoršno §. 155. v mislih ima". Pravniki tega mnenja pravijo, da se v §. 155. ne določuje kakšinost, ampak le kaznovanje hudodelstva. Ker se pa v tem členu govori od poškodovanja, ktero je samo na sebi le lehko, se mora ozirati na hudodelstvo v §. 153. k. p. omenjeno, ki tudi le kako lehko poškodbo za predmet ima.
Cestiti bralci pa so se gotovo že iz tega, kar smo do zdaj razlagali, prepričali, da je to mnenjie napačno.
Da se §§. 152. in 155. čerk. a tako nasprotno razlagata, kakor smo mi to reč razumeli, izhaja iz tega, da po zadnjem členu kakšinost orodja in njegove rabe, ki vtemeljuje nevarnost za življenje, le zavolj tega višjo kazen v nasledku ima, ker se iz teh okoljščin sklepati mora, da je storivec namen imel svojega nasprotnika težko raniti, kakor to potrjujejo besede, ki neposredoma slede „ali če se kako drugače izkaže namen, kak v §. 152. omenjenih nasledkov napraviti".
Po takem se ne more govoriti o hudodelstvu težke telesne poškodbe v smislu §. 155. črk. a, kadar storivec nima namena, koga težko raniti, če se tudi poškodba s takim
orodjem in tako započne, da je s tem navadno smrtna nevarnost združena, kajti kakšinost orodja in njegova raba je le dokazni pomoček, po kterem se omenjeni hudi naklep dokazuje.
Tudi v tem oziru se razločuje sedanja postava od une leta 1803. V tej postavi je po §. 137. črk. b vsaka poškodba, ktera se s takim orodjem in tako započne, da je s tem navadno smrtna nevarnost združena, hudodelstvo in z višjo kaznijo kaznovano, ako tudi storivec nima namena, koga težko raniti.
Če smo tedaj tudi prepričani, da smo v tem oziru postavo zvesto tolmačili, vendar si ne moremo kaj, da bi ne trdili, da dotične postavne določbe niso jasne. Tako n. p. §. 154. k. p. določuje kazen za hudodelstvo §. 152. k. p. z ječo od šest mesecev do enega leta, §. 155. k. p. pa za primerljej, v kojem storivec ima naklep, kak v §. 155. omenjenih hudih nasledkov napraviti, s težko in poostreno ječo od enega do petih let. Iz tega se mora dosledno sklepati, da v §. 152. omenjeni sovražni naklep ne zapopada namena', kak v tem členu omenjenih hudih nasledkov napraviti in vendar mora §. 152. kakor opredeljenje (definitio) hudodelstva težke poškodbe vse svojstva tega hudodelstva, tedaj tudi polni naklep — ne samo en del tega naklepa — zapopasti. Tej nejasnosti bi se moglo odpomagati, ko bi §. 154. k. p. izostal, ko bi se dalje §. 155. črk. a tako-le glasil: „ako je storivec namen imel, kak v §. 152. omenjenih hudih nasledkov napraviti", in ko bi se po §. 156. nov člen „če ni nobeden v prejšnih paragrafih omenjenih hujših nasledkov nastopil, se kaznuje to hudodelstvo z ječo od šest mesecev do enega leta, pri posebnih obtežavah z ječo od 1 — 5 let".
Pristavek §. 155. črk. a « „če je tudi le pri poskusu ostalo" bi bil nepotreben, kajti po §. 8. k. p. se ima poskus hudodelstva, držaje se §. 47. črk. a s tisto kaznijo pokoriti, ki je izrečena za dognano hudodelstvo. Besede „če je poškodba s takim orodjem in tako početa, da je z le-tem na-
vadno smrtna nevarnost združena", spadajo v kazenski po-stopnik, kajti kakšinost orodja in njegove rabe je le dokazni pomoček, iz kojega se da sklepati, da je storivec namen imel, svojega nasprotnika le lehko, ali pa težko poškodovati.
(Daljo in konec I. oddelka.)
Izvršbina dražba: osobna zaveza dražbinega kupca.
Na nekem zemljišči je bil za Adolfa H. dolg 1200 gld. vknjižen; na izvršbini dražbi je to zemljišče kupil Benjamin R. in na terjatev Adolfa H. je prišel iznesek samo 888 gld. V dražbinih pogojih jo bilo ustanovljeno, da se kupec z upniki ima sporazumeti, ali se imajo dolgovi plačati ali pa še dalje na zemljišči pustiti. Benjamin R. ni storil ničesar, pa se mu je vendar posrečilo, da mu je sodnija zemljišče prisodila, ktero je potem prodal Dragotinu P. Zoper tega je tretji upnik zopet izyrsbino prodajo dognal, na kteri pa se je manjše skupilo rešilo, tako, da je iz njega samo 572 gld. na terjatev Adolfa H. prišlo. Ta je tožil zdaj Benjamina R. kot prvega dražbinega kupca na platež 404 gld., ktere bi bil z ozirom na obresti prvega po njem ponujenega in tudi plačljivega skupila več dobil. Benjamin R. je tožbi med drugim tudi to ugovarjal, da mu je tožnik obljubil, omenjenih 888. gld. še zanaprej pustiti kot zajem.	,
Okrajna sodnija v Kojetinu je z razsodbo od 30. julija
1864,	št. 3180 spoznala na določilno prisego, ktera se je o tej obljubi naložila.
Deželna nadsodnija v Brnu je z razsodbo od 21. marca
1865,	št. 2483, tožbo sploh zavrgla in najviša sodnija je z razsodbo od 3. oktobra 1865, št. 7457 obe prejšnji razsodbi spremenila, ter tožniku zahtevani iznesek nepogojno prisodila iz sledečih razlogov:
Ako se vzeme ozir na pravo postavno lastnost sklenjenih pravnih opravil, se kaže, da se po izvršbini poti storjena prodaja, čeravno je posilno in sč sodnijskim posredovanjem
izvršena, vendar mora vzemati za kupno med izvršencem in dražbinim kupcem sklenjeno pogodbo, ravno tako, kakor je vsled §§. 314. do 319. o. sod. postop. izvršbino priso-jilo terjatve odstopu in izvršenec odstopniku enako. Pri kupu je kupec za izpolnitev pogodbe, oziroma za platež cene, to je, skupila osobno s celim svojim premoženjem zavezan. Uni iznesek pa, kteri je potreben, da se na skupilo odkazana 1 terjatev knjižnega upnika plača, je del kupnine.
Ako bi prvi izvršenec zemljišče Benjaminu R pod roko bil prodal, bi se vendar ne dalo dvomiti, da je ta prvemu s celim svojim premoženjem za kupnino zavezan. Zdaj pa vsaj ni postavnega vzroka, da bi pri izvršbini prodaji kaj druga moralo veljati. Res je sicer, da ta kupčeva dolžnost samo prodajniku nasproti velja; ali ravno tako nedvoniljivo je, da bi takrat, ko bi prodalec svojo pravico do kupnine knjižnemu upniku namesto plačila (in vim solutionis) odstopil, ta kot odstopojemnik (cesionar) odstopljeno mu kupnino kot osoben dolg od kupnika terjati mogel. Pri izvršbirii dražbi se ta prodalčeva pravica do kupnine s tem prenese na Knjižnega upnika, da soduija skupilo razdeli. Kupec na izvršbini dražbi je toraj za skupilo osobno s celim svojim premoženjem knjižnim upnikom in izvršencu po razmeri sodnijske razdelitve skupila zavezan. Temu nasproti se ne da ugovarjati, da dražbini kupec ni sklenil zajemne pogodbe, ki vpisku za podlago služi, in da toraj ne more osobni dolžnik biti, ampak da je le kot posestnik hipoteke z zastavljenim zemljiščem zavezan. Kajti, če tudi se ne gleda na to, da je kupec res le z zemljiščem, namreč, kakor daleč skupilo sega^ za kupnino pa, ker je v gotovem denarji in nadomestljiva reč, iz zgoraj navedenih vzrokov na vsak način osobno zavezan, se vendar ne sme prezirati, da je namen izvršbe ravno ta, da se zaloga za izplačanje zastavnih upnikov porabi, da se zastavna pravica ravno po izvršbi vživa in se toraj zastavni upniki iz zaloge plačujejo. Po takem pa se kupnina mora v gotovem položiti, kar tudi §. 339. o. sod. postop. v prvi
\
vrsti veleva, ako se dražbeni kupec z vdeležnimi knjižnimi upniki in morda z izvršencem v tem oziru drugače ni sporazumel. Ako dražbeni kupec toraj kupnine ne položi v gotovem, se z knjižnimi upniki zarad nje mora sporazumeti, toraj novo pogodbo skleniti in ta nič druga ni, kot zajemna pogodba. Drugače bi se knjižnim upnikom tudi huda krivica vtegnila goditi, ker bi po takem dražbini kupec zemljišče več let v svoj dobiček brez osobne zaveze rabiti in obresti vknjiženih glavnic neplačane pustiti zamogel. Vsled prodaje zastave stopi prvotni dolžnik unim knjižnim upnikom nasproti, kteri imajo iz kupnine svoje plačilo dobiti, iz vsake zaveze, ker je zastavo za izplačanje svojega dolga izročil in s tem izpolnil svojo dolžnost, kakor daleč skupilo dospeva. Ako ima toraj ktera na skupilo odkazana terjatev še zana-prej ostati, se to le na podlagi novega dogovora med draž-binim kupcem in upnikom zgoditi more. S tem, da je Benjamin R. zemljišče Dragotinu P. dalje prodal, se v tej razmeri nič ni spremenilo, ker zarad tega osobna zaveza Benjamina R. za skupilo ni nehala. Prvosodnijska razsodba tudi nasprotuje §. 803. o. drž. zak. in določilne prisege ni treba, ker bi se tudi brez izrečenega dogovora zavoljo daljega pu-ščenja terjatve na zemljišči obtoženec po zgoraj navedenih načelih obsoditi moral.
Izkaz do hipotekarne tožbe pri nevknjiženem od-Stopojemniku. (§§. 451., 1426. o. drž. zak.)
Na podlagi nevknjiženega odstopa terjatve 98 gld. je France T. zoper takratnega prepisanega zemljiščnega lastnika Petra Š. hipotekarno tožbo vložil.
C. kr. okrajna sodnija v Zatičini in c. kr. deželna nad-sodnija v Gradci ste tožnikov izkaz do stvari pripoznali in prva je z razsodbo od 21. novembra 1869, št. 3306, Petra Š. na platež celih 98 gld. pod ogibom izvršbine prodaje zastavljenega zemljišča obsodila; druga pa vsled toženčeve pritožbe
z razsodbo od 1. marca 1870, št. 2233, iznesek na 4 gld. znižala, glede na to, da je Peter Š. s pričami popolnoma dokazal, da je odstopniku že predenj se je terjatev Francetu T. odstopila, 94 gld. bil plačal.
Vsled samo po tožniku vložene prošnje za dosojo je c. k. najviša sodnija z razsodbo od 2. junija 1870, št. 5987 razsodbo druge stopinje iz sledečih razlogov potrdila: Pričujoča tožba je hipotekama, odstop pa, na kterega podlagi France T. na zemljišči Petra Š. za odstopnika vpisani dolg 98 gld. pri zemljiščnem posestniku iztožiti hoče, ni vknjižen. Iz tega sledi, da še tožnik zastavne pravice ni po §. 451 o. drž. zak. zadobil, da se toraj tudi ne more na njo veljavno naslanjati in se torej ne more tožencu naložiti, da mu terjani hipotekami dolg plača, ker mu tožnik ne more dati izknjižbene pobotnice (§. 142G. o. drž. zak.) zastran vknjižene terjatve, ki se na ime tretjega glasi; toraj tudi tožno zahtevanje ni opravičeno, samo da se na tožnikovo škodo vsled njegove prošnje za dosojo ne more odbiti in vsled tega se je morala nadsodnijska razsodba nepremenjena pustiti in potrditi.
Dokaz nevarnosti pri dovoljenji sodnijske prepovedi.
(§. 283. ob. sod. postop.)
Matevž A. je zahteval zoper Blaža R., da se več terjatev, ki jih je ta imel, dene v prepoved zarad 1331 gl. a. v. s pripadla, ter je v podporo svoje prošnje sledeče navedel: vsled tožbe se je že s pravomočno razsodbo spoznalo, da je Blaž R. dolžen, dati Matevžu A. zajemno (dolžno) pismo na 1331 gl. a. v., ktero bi se pri njegovi (Blaža R.) hiši vknjižiti dalo, da pa še Blaž R. te dolžnosti ni izpolnil, temuč tem več zadnji dan za izpolnitev danega mu odloga hišo svoji ženi prodal, vsled česar je Matevž A. bil pri-moran, ga tudi za vrnitev omenjenega zajma tožiti.
C. kr. okrajna sodnija v St. je z odlokom od 15. jaj
nuarja 1870, št. 174 prepoved dovolila, c. kr. deželna nad-sodnija na Dunaji pa je prošnjo z odlokom od 17. februarja 1870, št. 32G8 zavrnila, ker ta okoliščina, da je Matevž A. sč svojo terjatvijo pri Blažu R. zarad pomanjkanja drugih plačilnih sredstev v nevarnosti, ni dokazana.
C. kr. najvišja sodnija je z razsodbo od 12. aprila 1870, št. 4304 odlok prve stopinje potrdila, ker je z razsodbo prošnji za prepoved priloženo, prošnikova terjatev popolnoma dokazana in ker ta okoliščina, da je nasprotnik, ki bi vsled omenjene razsodbe Matevžu A. pri njegovi (namreč Blaža R.) hiši vknjižljivo zajemno pismo na 1331 gl. a. v. dati moral, to hišo še pred spolnitvijo svoje dolžnosti svoji ženi za iznesek vknjiženih dolgov prodal, na ktero je ona tudi že prepisana, nevarnost Matevža A. zavoljo pomanjkanja drugih zadostnih plačilnih sredstev tem bolj vtemeljuje, ko je nasprotnik v svojem utoku zoper prvosodnijski odlok sam povedal, da je tudi svojo kupčijo že pred več časom svoji ženi odstopil.
Pogodba, po kteri se komu raba kamnoloma na nedoločen čas za plačilo določenega izneska za vsak kubični čevelj nalomljenega kamenja prepusti, ni zakupna, ampak kupna pogodba.
Ignacij M. je v juliju 1869 Simonu L. po ustmeni pogodbi svoj v zemljiščnih parcelah 1396 do 1399 ležeči kamnolom za plačilo dva in pol kraje, od vsakega kubičnega čevlja nalomljenega kamenja dal v zakup (štant), pozneje pa zemljišče s kamnolomom vred Nikolaju B. prodal. Meseca maja 1870 je Nikolaj B. prepovedal Simonu L. nadalje kamenje lamati in ta ga je zarad tega na podlagi §§. 1116 in 1120 o. drž. zak., ker mu zakupa ni prej odpovedal, na veljavnost (izpolnovanje) omenjene zakupne pogodbe, dokler bi se postavno ne končala in na pripoznanje pravice do lamanja kamenja v tem kamnolomu tožil.
Okrajna sodnija je toženca ob enem pobotaje tožne stroške obeh strank odbila, ker po §. 1090. o. drž. zak. k zakupni pogodbi sliši, da kdo rabo kake neporabljive reči in za odmerjeno ceno dobi, v tej ustmeni pogodbi pa se ni odmerila cena, niti se je neporabljiva reč samo za rabo prepustila; ampak Simon L. je po njej dobil temveč pravico do reči same, ktere se ni mogel posluževati varovaje bistvo. K zakupni pogodbi po §. 1091. o. drž. zak. nadalje sliši, da se reč le s trudom in marljivostjo vživati da; v tem primerljeji pa se kamen v kamnolomu mora primerjati stoječemu sadju (kakor pri kupu rabe sadnika, ali drvarenja v gozdu na drevji viseče sadje in v gozdu stoječe drevesa). Domnevana zakupna pogodba po §. 1053. o. drž. zak. ima vse lastnosti kupne pogodbe in sicer po §. 1275. lastnosti kupa upane reči na sebi, ker so prihodnji dohodki bili predmet kupa; torej se §§. 1116. in 1120. o. drž. zak. na ta primerljej ne obračata in tožnik nima pravice, prejšno odpoved zahtevati.
C. kr. mor. silezk. deželna nadsodnija je razsodbo prve stopinje s svojo razsodbo od 21. septembra 1870, št. 11355 potrdila iz sledečih razlogov:
Nazor prvega sodnika, da se pogodba zavoljo pomanjkanja nenadomestljive reči in odmerjene cene ne more imeti za rabokupno ali za zakupno pogodbo, kakor tožnik trdi, ampak da je temveč kupna pogodba, je tem bolj vte-meljen, ko k bistvenosti zakupne pogodbe tudi sliši odločen čas, tožnik pa priznava, da se čas ni odločil, ko nadalje v tem primerljeji, če kdo tretjemu drv iz svojega gozda za odmerjeno ceno od sežnja proda, to tudi ni zakupodaja drvarenja, ker še se les mora poprej podreti, in za rabo pripraviti, temuč je ta prepustitev temveč po §. 1053. o. drž. zak. kupna pogodba, kar v tem primerljeji tem bolj velja, ko se kameni kosi pred vsem od skale odlomiti in v določeni namen obdelati morajo in se za vsak kubični čevelj dobljenega kamna odmerjena cena dva in pol kr. plačati ima.
Ker je toraj med tožnikom in Ignacijem M. sklenjena ustme-na pogodba — kupna, se tukaj ne more na §§. 1116. in 1120. o. drž. zak. ozir jemati in odpoved pogodbe je tem manje potrebna, ko se je tožniku prodaja naznanila, daljše lamanje kamenja prepovedalo in ker zarad tega toženec po §. 354. o. drž. zak. ima pravico, z bistvom in vžitki kamnoloma po svoji volji ravnati in vsakega drugega od tega iz-klepati. Zavoljo tega je tudi tožnikova pravica do daljega rabljenja kamnoloma vgasnila in on bi k večemu imel pravico, prodajnika Ignacija M. za odškodovanje tožiti.
Rop ali tatvina?
Neža B. je srečala nekega due na javni cesti njej do-zdaj celo neznanega Fedora T., kteri jo je nenadoma na prsih za kožuh, kterega je na sebi imela, tako silno popadel, da se je zapenjka, ki je kožuh skupaj držala, vtrgala in Neža B. strahu znak na tla padla. Fedor T. je kužuh zdaj iz nje potegnil in ž njim pobegnil.
Vsled tega je c. kr. okrajna sodnija v Tarnopolu z razsodbo od 30. aprila 1870;, št. 2970 Fedora T. hudodelstva dovršenega ropa (razboja) po §. 190. kaz. post. krivega spoznala in ga na petletno ječo obsodila.
C. kr. deželna nadsodnija v Lvovu je z razsodbo od 31. maja 1870, št. 15700 obtoženca gori omenjenega hudodelstva nekrivega in le prestopka zoper varnost lastnine po §. 460. kaz. post. krivega spoznala ter ga obsodila na šestmesečni zapor, ker Fedor T. Neži B. s tem, da je kožuh iz nje potegnil, ni tolike sile storil, da bi svoje lastnine ne mogla braniti, in je tudi s kakim pretenjem (groženjem ali žuganjem) ni primoral, mu kožuh prepustiti.
Vsled priziva državnega pravdništva je c. kr. najvišja sodnija z razsodbo od 19. avgusta 1870, št. 9803 razsodbo prve sodnije potrdila in le kazen na enoletno težko ječo znižala iz sledečih razlogov:
Res je sicer, kakor c. kr. deželna nadsodnija v svojih nagibih omenja, da se ni rabilo žuganje, ali obdolžencu še se mora več, namreč resnična sila prištevati, ako se premisli, da je Nežo B. v priznanem namenu, dobiti kožuh v svojo posest, kterega je na sebi imela, nenadoma na prsih in sicer za kožuh popadel in naglo potegnil, tako da se je zapenjka, ki je kožuh skupaj držala, vtrgala in poškodovanka strahu znak na tla padla, da je potem kožuh z nje potegnil in pobegnil, da se toraj resnična sila v obdolženčevem dejanji ne more tajiti in da se v tem, da je poškodovanko na prsih popadel in za kožuh potegnil, dejanska razžalitev po-škodovankine osobe tem bolj more spoznati, ker je na tla padla, če tudi 'nekoliko iz strahu.
Ne more se trditi, da bi obdolženec poškodovanki hranjenja njene lastnine ne bil nemogočega storil, ker ravno to, da se poškodovanka, na tla vržena slačenju kožuha ni mogla ubraniti, takemu mnenju nasprotuje.
Sicer pa §. 190. kaz. post. še ne zahteva, da bi branba neobhodno nemogoča biti morala.
Izvršbino rubežen in cenitev premakljivega premoženja v skrajšanem ravnanji ima sodnijski služabnik ob enem opravljati.
Že na strani 119. je „Pravnik" priporočal I. in II. stopinjo izvršbe na premakljivo premoženje v skrajšanem ravnanji pri malenkostnih terjatvah do 210 gld. po sodnijskem služabniku (beriči) opravljati, kar se pri nekterih sodnijah že sedaj godi in le 2 do 3 gld. stoji; ako pa se cenitev loči in to uradno dejanje prepusti sodnijskemu uradniku, se s tem tudi stroški proti vsaki razmeri pomnože.
»Pravnik" je tudi bil na strani 46. naznanil, da c. kr. višja sodnija v Gradci pripravlja slovenske tiskanice, ktere so sedaj že v natisu in med temi nahajamo obrazec (formular) rešitve izvršbine prošnje I. in II. stopinje na premakljivo premoženje, ki se tako glasi:
(od zunaj) France Žižek, posestnik v Eadovici zoper
Janeza Šverljugo, posestnika v Cvenu izvršbina prošnja I. in II. stopinje na premakljivo blago zavoljo 150 gl. s pripadki na podlagi ovosodnijsko razsodbo (poravnave) od 5. septembra 1870, št. 2137.
(Odlok)
Izvršbina rubežen in cenitev notri zaznamovanega nasprotnikovega premakljivega premoženja,vendar z ozirom na postavno omejitev in na že poprej pridobljeno pravice se na podlagi ovosodnijske razsodbe (poravnave) od 5. septembra 1870, št. 2137 zavoljo 150 gl. s t>% obresti od 1. januarja 1868, tožnimi stroški 8 gl. 59 kr. in narastočimi izvršbinimi stroški dovoljuje ter za nemudno izpeljavo teh dveh izvršbinih dejanj na vrsti stoječi sodnijski služabnik, ki ima poklicati zaprisežena cenilca Jožefa Robido in Janeza M uho vida s tretjepisom vloge in enim kolekom po 36 kr. pošilja.
To se naznani izvršencu pri izpeljavi na prvopis in prošnjiku (v roke njegovega pooblastenca I. I.) na drugopis s prilogami.
Ces. kr. okrajna sodnija v Črnomlji dne 10. oktobra 1870.
I. L, okrajni sodnik.
Pričakuje se, da se bodo te in enake slovenske tiskanice marljivo in vestno rabile, da se pravosodje samo pospešuje v korist občinstva in da domači jezik zadobi postavno veljavo v javnem življenji, kar je pogoj zaželjenega vsestranskega zaupanja. Narod sam pa se mora zavedati svojili pravic, da bode vesel izpolnjeval tudi svoje dolžnosti, torej je tudi sploh skrbeti za njegovo vsestransko omiko, brez ktere ni pričakovati pravega napredka v ustavni državi.
Državna tiskarnica (Staatsdruckerei) na Dunaji je tudi za prihodnjo leto oklicala naročevanje na državni zakonik v slovenskem jeziku in sicer s poštnino vred samo za 1 gl. 70 kr. Ako se ta iznesek pošlje s poštno nakaznico, ki velja 5 kr., je vsak naročnik brez daljšo skrbi za celo leto. Ako jo Slovencem res mar, da se vpelje njih jezik v javno življenje, je slovenski državni zakonik potreben vsaki občini, vsaki sodniji, vsakemu pravniku v obče, ker se taka zbirka postav še tudi pozneje vedno potrebuje. So vso pravico se torej pričakuje obilno naročevanje na omenjeni zakonik v domačem jeziku, ker bodo vlada, ki ga izdaja, tudi iz tega razvidela potrebo, da se narodni jezik vvede v vse domače urade.
Zastran slovenskih pravoslovnih učnih stolic na vseučilišči v Gradci, ki je ustanovljeno bilo za Štajersko, Kranjsko in Koroško se slišijo smešne pravlice od nemških profesorjev in nemškega zastopa mesta Gradca, ki nečejo o teh stolicah nič vedeti, da bi ta visoka šola postala čisto nemška; torej ti podpirajo vstanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, za kar smo jim prav hvaležni, ker se potem morajo po njihovem lastnem načelu tudi stroški za vzdrževanje onega vseučilišča primerno razdeliti. V očigled najnovejšim dogodkom se smo vsak dan pričakovati izreka o vstanovljonji slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom 1871. nastopi »Pravnik slovenski« drugi tečaj. Obilna duševna podpora prvega slovenskega pravniškega lista in priznanje dosedanjih gg. naročnikov nam je spričevalo, da je koristen in potreben, ako resno hočemo, da jezik slovenski zadobi v javnem življenji tisto veljavo, ktero že imajo vsi drugi razviti joziki pri svojih domačih oblastnijah. »Pravnik« se bode trudil, tudi zanaprej Širiti državoslovne znanosti, ktere so v ustavni državi potrebne za vsakega državljana, on bode razpravljal pravosodne in upravne zadeve, da postane glasilo izobraženih državljanov v obče, ter domačih pravnikov in županov na poseb. Trudil se bode neprenehoma dejansko dokazovati, da je jezik slovenski že sposoben za javno življenje, ker se sicer prevažne opravila to stroke no morejo oskrbovati v duliu prave svobode in vsesvetne omike. Kaba narodnega jezika v javnem življenji je znamenje narodnega živobitja. — Dose-dajnim sodelalcem izrekujemo presrčno zahvalo za njih pripomoč, ter jih prosimo, naj v povzdigo narodnega razvoja nadaljujejo pričeto delovanje.
Ker ne iščemo v tem početji gmotnega dobička, ampak smo zadovoljni, ako s? le stroški naplačajo, je naročnina za »Pravnik«, ki bodo tudi zanaprej dvakrat na mesec vsaj dve tiskani poli obsegal in navadno 1. in 15. dan izhajal, ta le:
Za celo leto pri vredništvu prejeman .... 4 gld. — kr. » » » po pošti ali na dom pošiljan . . 4 » 20 » » pol ali četvrt lota po razmeri,
» slušatelje pravoslovja in učitelje narodnih šol pa samo polovica. Slovenski časniki so naprošeni, naj blagovolijo to vabilo sprejeti v svoje predalo.
V Ljubljani dno 1. decembra 1870.
1Uredništvo.
Naročevanje na vse časnike v našem cesarstvu je naj ceneje s poštnimi nakaznicami (Postanweisungen), ktere do 10 gl. samo 5 kr. veljajo, pričem se prihrani do 18 kr. — Zaostala naročnina se naj blagovoli poslati. — Priložen je naslovni list, kazalo obsega, imenik gg. naročnikov in zavitek.
Obseg: Dedno pravo. (Konec). — Hudodelstvo težke telesne poškodbe. (Dalje.)—Izvršbina dražba: osobna zaveza dražbinega kupca. — Izkaz do hipotekarne tožbe pri nevknjiženem odstopojemniku (§§. 451., 1426, obč. drž. zak.) — Dokaz nevarnosti pri dovoljenji sodnijske prepovedi (§. 283. obč. sod. post.). — Pogodba, po kteri se komu raba kamnoloma na nedoločen čas za plačilo določenega izneska za vsak kubični čevelj nalomnjenega kamenja prepusti, ni zakupna, ampak kupna pogodba. — Rop ali tatvina. — Izvršbino rubežen in cenitev premakljivega premoženja v skrajšanem ravnanji ima sodnijski služabnik ob enem opravljati.
Vredništvo „Pravnika slovenskega" je na starem trgu hiš. štev. 168 (pod trančo) tik Hradeckitovega (šoštarskega) mosta, kjer je tudi vrednikova odvetniška pisarna v 1. nadstropji.
Natisnil J. Rud, Milic v Ljubljani.
.
Priloga k Pravniku slov. Leto 1., štev. 14.
Imenik p. n. gg. naročnikov.
1.	A bra m Anton, c. kr. finančni komisar v slov. Gradci.
2.	Abram Filip, c. kr. okrajni sodnik v Tominu.
3.	Abram Josip dr., deželni tajnik v Gorici.
4.	A1 b r e c h t Leopold, župnik v Dobu.
5.	Ar con Jožef, o. kr. dež. vi. komisar v Ljubljani.
C. A r k o Janez, c. kr. bilježnik v Kibnici.
7.	Ar tel j Blaž, župnik v Kranjski gori.
8.	Auersperg Aleksander grof. c. kr. okrajni glavar v Litiji.
9.	IJabnik dr., odvet. vajenec v Mariboru.
10.	Balon Anton,, župnik v Polzeli na Staj.
11.	Barb o Jožef grof, grajščak v Rakovniku.
12.	Barčič J. dr., odvetnik na Reki.
13.	Bandek Martin, kmetovalec pri Ljubljani.
14.	Bensa Stefan, nadškofijski uradnik v Gorici.
15.	Be sel j a k Pavel, o. kr. bilježnik v Postojni.
16.	Bisiak Jožef dr., odvetniški vajenec v Trstu.
17.	Bleiweis Janez dr., profesor v Ljubljani.
18.	Božič Anton, posestnik v Rado-slavcih pri Ljutomeru.
19.	Božič Anton. c. kr. dež. sod. pristav v Ljubljani.
20.	Bratkovič France dr., odvetnik v Krškem.
21.	Brelih France, kaplan v Pri-hovi na Staj.
22.	Brenči! Jernej, duhoven v Du-tovljah.
23.	B r i c Janez, o. kr. pristav v Kostanjevici.
24.	25. Brinšck Ivan, trgovce v
Trnovem pri ilir. Bistr.
26. Brodnik Anton, župnik pri Kamniku.
27.	Brolih Matija, dekan v Šmarji na Dolenskem.
28.	Brus Anton, oskrbnik v Ljubljani.
29.	B r u s i i J., o. kr. sod, svetovalec v Gorici.
30.	B u d a u Leopold , c. kr. pristav v Paznu.
31.. Burger Juri, posestnik v Vo-gličih na Kr.
32.	C a f Oroslav, beneflcijat v Ptuji.
33.	Can dol i ni Vojtch, c. kr. okr. sodnik v Velikih Laščah.
34.	Catinelli Janez, c. kr. pristav v Gorici.
35.	Catinelli Viljem, c. kr. pristav v Gorici.
36.	Cegnar France, o. kr. nadte-lcgraflst v Trstu.
37.	Centazzo Angclj, kaplan v Komnu.
38.	Cigale Matevž, c. kr. mini-sterski tajnik na Dunaji.
39.	C I a u s Dragotin, bilježniški pisar v Mariboru.
40.	Cos ta B. H. dr., odvetnik v Ljubljani.
41.	C/adcž Ivan, posestnik v Poljanah pri Loki.
42.	Čeh Alojzij, c. kr. okr. sodn. pristav v Celji.
43.	Č e s n i k Oroslav , trgovec v Knežaku.
44.	Čitalnica v Celji.
45.	Čitalnica v Gorici.
46.	Čital n i c a v Kamniku.
47.	Čitalnica v Kranji.
48.	Čitalnica v Ljubljani.
49.	Čital n i c a v Ljutomeru.
50.	Čitalnica v Mariboru.
51.	Čitalnica v Nabrežini.
62. Čitalnica v Novem mestu.
53.	Čitalnica v Ormuži.
54.	Čitalnica v Poddragi nad Vip.
55.	Čitalnica v Ptuji.
56.	Čital ni o a v Ribnioi.
57.	Čitalnica v Ilojani.
58.	čitalnica v Sevnici na Staj.
59.	Čital n i c a v Sodražici.
CI. 62.
63.
64.
65.
66.
«7.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
76.
77.
78.
79.
80. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
čitalnica pri sv. Vida nad Ljubljano.
Čitalnica v Volčnh na Pr. čitalnica v Žavci pri Celji. čuček Jožef dr., odvetnik pri s v. Lenartu v slov. Gor. » ebevc Janez, c. kr. poštnar v Kamniku.
D ek a n i j a v Hmartncin pri Litiji. Delia Bona dr., c. kr. biljež-nik v Gorici.
Demon te Alojzij, o. kr. pristav v Gorici.
Dev Edvard, c. kr. pristav v Planini.
D eve tak J., o. kr. okr. sodnik v Ajdovščini.
D eve ta k Jožef, župan v Tominu. Divjak France, posestnik v Frajhamu.
Divjak France, bilježniški uradnik v Mariboru.
Doleneo Henrik dr., c. kr. pristav v Ložu.
75. Dolenec Matija dr., odvetnik na Dunaji. D o 1 i n a r France, trgovec v Veliki dolini pri Mokricah Dolžan Jernej, župnik v Ra-dovici.
Do min k u s Ferdinand dr., odvetnik v Mariboru. Dren i k Kunibcrt, c. kr. kan-celist v Krškem. D r o b n i (S Andrej, župnik v Kne-žaku.
Držeonik Luka, posestnik v Arlici na Staj.
E inspiler Andrej, profesor v Celovci.
Ek el Jožef, o. kr. okrajni glavar v Novem mestu. Grlu r t i d Franjo, odvet. pero-vodja v Oscku.
Erjavec Peter, kaplan v Konjicah na Staj.
f egitz France, c. kr. okrajni
glavar v Voloski.
Fir bas France, odgojitelj v
Novih Gradili na Češkem.
Fischer Janez, o. kr. finančni
komisar v Tominu.
F1 c c k h Jauez dr., odvetnik v
Gradci.
Fric Jožef, kaplan v Plibcrku. ®crdeši6 Jožef, o. kr. pristav v Novem mestu.
92.	Gerčer Anton, c. kr. predsednik
okrožne sodnije v Novem mestu.
93.	Geršak Ivan dr., odvetniški vajeneo v Ptuji.
94.	Gestrio Dragotin dr., c. kr. pristav v Senožečah.
95.	Gestrin Leopold, župnik v ht. Jurji pod Kumoin na Kr.
96.	G eš pu ra Franoe, odpravnik na kolodvoru v Trstu.
97.	Giro ncoli de, o. kr. sodnijski tajnik v Gorioi.
98.	G o r j u p Josip , c. kr. okrajni komisar v Gorici.
99.	Graf Tomaž, o. kr. okrajni sodnik v Kanali.
100.	Graseli Peter, pravnik in posestnik v Ljubljani.
101.	G r ego r i 6 Anton, vikar na Li-bušini na Pr.
102.	Gregorid Vekoslav dr., odvetniški vajeneo v Mariboru.
103.	Greistorfer Robert, c. kr. pristav v Ptuji.
104.	Groblnik Davorin, župnik v Belihvodah na Btaj.
105.	Grunt ar Ignacij, pravnik na Dunaji.
106.	Gruskovnjak Blaž, konoipient v Ormuži.
107.	Gustin Branko, trgovec v Metliki.
108.	G u t m a n Emil, koncipicnt v Ljubljani.
109.	II a j d i n Nikola, kotarski pristav v Moravicah na llrv.
110.	Heinrioher Janez, c. kr. dež. nadsod. svetovalec v Gradci.
111.	Hcrg Lovreno, župnik v Lum-bahu na Staj.
112.	Herle Anton, orglar v Sučavi na Štaj.
113.	Herman Mihael, o. kr. okrajni sodnik in dež. odbornik v Gradci.
114.	Hi rti France, kaplan v Marenbergu.
115.	Hiti Janez, župnik v Homcu na Kr.
116.	Hiti Luka, bcnclloijat in šolski nadzornik v Ipavi.
117.	Hočevar France, c. kr. drž. pravd, namestnik v Celji.
118.	Hočevar Janez, dež. vi. sve-tovaleo v Ljubljani.
119.	Hočevar Raimund, c. kr. okr. komisar v Postojni.
120.	Hoffmann Edvard, o. kr. pristav v Brežcah.
121.	Hrašoveo France, c. kr. okr. Hodnik v Sovodnji na Kor.
122.	Hren Jakob, o. kr. drž. prav. namestovaleo v Ljubljani.
123.	II rži (S Anton, kr.profesor v Oseku.
124.	Ipavic Dragotin dr., odvetnik v Mariboru.
125.	Ipavio Gustav dr., zdravnik pri sv. Jurji na Staj.
126.	Irk i 6 Janez, c. kr. bilježnik na Krškem.
127.	Ivančič Jožef, c. kr. bilježnik v Kanali.
128.	Ivane o Martin, dekan v Šmarji na Staj.
120. Jakopič dr., odvetniški vajenec v Gorici.
130.	Jam ni k Egidij, c. kr. pristav v Pliberku.
131.	Jan Juri, dekan v Dolini pri Trstu.
132.	Janež ič Jakob, knjigovez v Cirknici.
133.	Janša Alojzij, župan v Jesenicah na Kr.
134.	Jaro Jernej, župnik v Dolu na Kr.
135.	J e n o ič Vekoslav, c. kr. auskul-tant v Kamniku. >
136.	Je ran Luka monsignor, vrednik v Ljubljani.
137.	Jereb Matevž, župnik v Javorji.
138.	Jerič Jožef, posestnik v Dobovoi.
139.	Jcrše France, o. kr. uradnik v Gornjem Gradu.
140.	Jeunikar, c. kr. dež. sod. svetovalec v Ljubljani.
141.	Jug Andrej, župnik v Riečici na Štaj.
142.	J ure a Andrej, trgovec v Ptuji.
143.	K. a lan Andrej, župnik v Ho— tovlji pri Loki.
144.	Kalin France, župnik v Rei-chcnburgu.
145.	Kapelic Janez, oskrbnik v Metliki.
146.	Kaprec, c. kr. dež. sodn. svetovalec v Ljubljani.
147.	Kastelic J., c.kr. tajnik okrož. sodnije v Celji.
148.	Kastelic Karol, c. kr. aus-kultant v Mokronogu.
149.	Kaučič Ilinko, posestnik v Razdrtem.
150.	Kaučič Jakob, o. kr. knjigovodja v Brežcah.
151.	Kaučič Josip, c. kr. okrajni komisar v Gorici.
152.	Kau o ič Matija, trgovec pri sv. Jurji na Štaj.
153.	Kersnik Jožef, c. kr. okrajni sodnik v Brdu.
154.	Klančič Stefan, c. kr. okrajni glavar v Kamniku.
155.	Klemenčič Štefan, občinski tajnik v Solkanu pri Gorici.
156.	Knez Edvard, o. kr. bilježnik pri sv. Lenartu v slov. gor.
157.	Knez France, c. kr. pristav r Krškem.
158.	K ob al Peter, vikar v Soduli na Gor.
159.	K o cel i Dragotin dr., odvetniški vajenec v Mariboru.
160.	Kocuvan Anton, kaplan pri sv. Lovrenci v slov. gor. na Št.
161.	Kočevar Štefan dr., zdravnik v Celji.
162.	Koder M., župnik na Slapu T
Vipavi.
163.	K o g e j Janez, učitelj v Brezovici.
164.	Kolarič Jožef, v Kostrivnici na Štaj.
165.	Kolen ko Martin, kaplan pri 6V, Marku blizo Ptuja.
166.	Konšek Valentin, c. kr. profesor v Ljubljani.
167.	Kopač Josip dr., odvetnik v Zagrebu.
168.	Koprivnikar Janez, župnik na Savi na Kr.
169.	Koren Matija, kaplan v Bras-lovčah na Staj.
170.	Koren Matija, posestnik vPlanini.
171.	Korošeo Mihael, kaplan v Konjicah.
172: Košar France, dekan v Kozjem.
173.	Kosec Franjo, kaplan vBeršecu.
174.	Kosčr Maks, pravnik v Gradci.
175.	Kosina Martin, v Senji.
176.	Košir Janez, c. kr. okrajni sodnik v Kočevji.
177.	Kotnik Mihael, kaplan v Dobu na Kr.
178.	Kovači č France dr., odvetnik v Tominu.
179.	Kovačič J., odvetniški uradnik v slov. Gradci.
180.	Kozjek, o. kr. svetovalec dež. sodn. v Ljubljani.
181.	Kozler Peter, posestnik v Ljubljani.
182.	Koželj Mihael, kaplan v Metliki.
183.	Kranj o France, župnik pri sv. Marjeti blizo Ptuja.
184.	Kranj o Jožef dr., kralj, profesor v Sibinji.
185.	Kramar France, korar v Ljubljani.
186.	Kram arid Martin, posestnik v Radovici.
187.	Krašovic Juri, župnik v Šmart-nem blizo Kranja.
188.	Kravs Vojteh dr., c. kr. pristav v Planini.
189.	Krec Matevž, dež. koncipist v Ljubljani.
190.	Krek Gregor dr., profesor v Gradci.
191.	Kresnik Peter, umetoslovcc v Gradci.
192.	Krisper Valentin, posestnik v Zalogu na Kranjskem.
193.	Križan Kajetan dr., odvetnik v Ptuji.
194.	K r onab e t h vo g el Gustav, notarski uradnik v Kamniki.
195.	Kulterer Ju raj, pravnik na Dunaji.
196.	Kuplen Anton, bilježniški vajenec v Ptuji.
197.	K u r al t Ivan A., pravnik v Gradcu
198.	Kureš Jakob, o. kr. pristav v Kozjem.
199.	Iiampe Jožef, c. kr, uradnik v Zatičini na Kr.
200.	Lapajne Juri, vikar v Kredi.
201.	Lavrio Dragotin dr., odvetnik v Gorici.
202.	Ledenik Julij, c. kr. pristav v Litiji.
203.	L e d e r e r Mihael dr., odvetnik v Konjicah.
204.	L e d v i n k o Alojzij, kaplan v Pliberku.
205.	L e g a n France, podžupnik v kranjski Gori.
206.	Lehman Ernest dr., vitez, c. kr. nadsodnijski svet. v Gradoi.
207.	Leitmaier Viktor dr., o. kr. drž. pravd, namestnik v Ljubljani.
208.	Lenarčič Anton, c. kr. davkar na Vrhniki.
209.	Len če k Alojzij, posestnik na Blanci na Štaj.
210.	L d s a r Anton, profesor v Ljubljani.
211.	Le vi on i k Albert, o. kr. aus-kultant v Ptuji.
212.	Li č a n Skender, trgovec v ilirski Bistrici.
213.	Lile k Franjo, posestnik v Čr-nomlji.
c. kr. pred-Ljubljani.
214.	Lin in g er Ulrih, c. kr. nadsodnijski svetovalec v Gradci.
215.	Lipoid Marko V., o. kr. rudarski nadsvctovalec v Idriji.
216.	Lorkovič Blaž, činovnik pri kr. flnancialni prokuraturi v Zagrebu.
217.	Louriha Janez, posestnik v Dolini blizo Trsta.
218.	L o žar Gregor dr., odvetnik v Ipavi.
219.	Lulek J., o. kr. auskultant v Mariboru.
220.	L u š i n Andrej dr., sednik dež. sodn. v
221.	M a ff e i Peter, vitez, o. kr. pristav v Gorici.
222.	M a h k o t Janez, c. kr. komisar v Krškem.
223.	Marolt Jakob, župnik pri sv. Križu pri Litiji.
224.	Martinak Edvard, o. kr. pristav v Pliberku.
225.	Martinak Jožef, c. kr. pristav v Žužembergi.
226.	Martinak Viljem, o. kr. pristav v Zatičini na Kr.
227.	Maruši o Janez, vikar v Na-brežini.
228.	Mastenv Jožef, kaplan v Koprivnici na Štaj.
229.	Mataušek Emanuel, c. kr. nadsodn. svetovalec v Ljubljani.
230.	M a u c i 6 Jožef, župnik pri sv. Tomaši na St.
231.	Mayer Jakdb, c. kr. dež. sodn. svetovalec v Celji.
232.	M a z e k Anton, posestnik v Sroarji na Dolensk.
233.	Medved Janez, posestnik pri sv. Jurju blizo Radeč.
234.	Mehle Jakob, krčmar v Ljubljani.
235.	Mele Janez dr., c. kr. dež. sodn. svetovalec v Gradci.
236.	Mencinger Janez dr., konci-pient v Ljubljani.
237.	238. Mesar Janez, župnik na Bohinski Bistrici.
239.	Meško Jakob, župnik pri sv. Lovrenci v slov. goricah.
240.	Mian i Robert, c. kr. auskultant v Gorici.
241.	Miheljak Martin, c. kr. bilje«— nik v Celji.
242.	Mikuš France, mestni župnik v Brcžcah.
243.	Milic Jožef, posestnik v Proseki.
244.	M o c h d Alfonz dr., odvetnik v slov. Gradci.
245.	Mohar Martin, o. kr. oflcial v Novem mestu.
246.	Mozetič J., c. kr. sodn. svetovalec v Gorici.
247.»Mortl	France, c. kr. bilježnik na Vranskem.
248.	Mravlak Anton dr., odvetniški vajeneo v Mariboru.
24.9. Mraz Tomaž, župnik v Vohredu.
250.	Munda France dr., odvetnik v Radoljci na Kr.
251.	Murko Anton dr., dekan v Hočji na Št.
252.	M u r š e c France , potrošninski nadglednik v Frajhamu na Štaj.
253.	Muršeo Jožef dr., profesor v Mu reku.
254.	Hlabergoj Ivan, posestnik v Proseku.
255.	Nabernik Ivan. o. kr. auskul-tant v Ljubljani.
256.	del Negro Morio, čl., c. kr. nadsodn. svetovalec v Gradci.
257.	Novak France, dekan pri sv. Martini pri slov. Gradci.
258.	Novak Janez, župnik v Planini na Štaj.
259.	No v o t ny Emanuel, o. kr. pristav v slov. Bistrioi.
260.	Navratil Anton, pravnik in posestnik v Metliki.
261.	Občina v Senožečah.
262.	Ogrinec Janez, c. kr. okr. sod. svetovaleo v Novem mestu.
263.	Ogrineo Vilj em , c. kr.' pristav v slov. Gradci.
264.	Okrajni odbor na Vranskem.
265.	Okrajno glavarstvo o. kr. v Črnomlji na Kranj.
266.	Orel Jožef dr., c. kr. bilježnik v Ljubljani.
267.	O r o z e 1 Janez dr., odvet. v Šmarji na Št.
268.	Ostertag Jožef dr., odvetnik v Sežani.
269.	Ovčja k Janez, kmetovalec v Vrhch pri slov. Gradci.
270.	O ž g a n Simon , c. kr. bilježnik pri sv. Pavlu na Kor.
271.	P ajk Janez, c. kr. okrajni glav. v Ljubljani.
272.	P a n i a n Martin, o. kr. okrajni sodnik in velikoposestnik v Šem-pasu.
273.	Papež France dr., koncipient v Ljubljani.
274.	Pa vi i č France, posestnik pri sv. Lovrenci v Puščavi na Št.
275.	Pavli6 Valentin dr., odvetnik T Velkovci.
276.	Peo Dragotin, o. kr. knjigovodja v Kranji.
277.	P e č k o Jakob, odvetniški vajenec v Ljubljani.
278.	Peharc J., c. kr. pristav ▼ Mariboru.
27?. P e r e n i č Vekoslav , župan v Planini.
280.	Pernat Štefan, pravnik v Gradci.
281.	Pernišek Blaže, učiteljski pripravnik v Gorici.
282.	P e r o o i Ferdinand , odvetniški pisar v Gorici.
283.	Pesarič Vekoslav, c. kr. dež. sodn. svetovaleo v Celji.
284.	Pesjak France, trgoveo v Ce-lovci.
285.	P e s t o t n i k Ivan dr., c. kr. okrajni zdravnik v črnomlji.
286.	P c t o v a r Ivan dr., odvetnik v Ormuži.
287.	Pctris Hiacint dr., o. kr. okrajni komisar v Tominu.
288.	Pfeifer Josip, c. kr. okrajni tajnik v Litiji.
289.	Pfeifer Viljem, poseBtnik na Vidmu.
290.	P i r n a t Jernej, učitelj v št. Jurji pod Kumom na Kr.
291.	Pitami o Janez dr., c. kr. okrajni sodnik v Podgradu.
292.	P i ta mi o Janez, odvetnik v Tominu.
293.	Pleš k o Dragotin, c. kr. okrajni komisar v Planini.
294.	Ploj J. dr., odvetnik v Ptuji.
295.	Podboj Jožef, c. kr. okrajni sodnik v Kostanjevici.
296.	Poklukar Jožef dr., koncipient v Ljubljani.
297.	Poljanec Janko, tajnik slovenske čitalnice v Mariboru.
298.	Poljak France, kaplan v Ne-govi.
299.	Poljak J., e. kr. državni pravd-nik v Gorici.
300.	Potočnik France, o. kr. nad-inženir v Ljubljani.
301.	Potnik Albin, odv. vajenec v Velkovci.
302.	P o z n i k France, umetosloveo v Gradci.
303.	Prelog Matija dr., zdravnik T Mariboru.
304.	Premrl Matevž, posestnik na Ubelekeno,
306. Preme rs te in žl. Janez dr., e. kr. bilježnik v Tominu.
306.	P revo Valentin dr., odvetnik v Kranji.
307.	Raab žl., o. kr. dež. Bodn. svetovalec v Ljubljani.
308.	Radej France dr., o. kr. bi-lježnik v Mariboru.
309.	Raid Božidar, župnik pri sv. Barbari v Halozah.
310.	Rajo Anton, dekan v Vidmu.
311.	Rap o o France dr., odvet. vajeneo v Mariboru.
312.	Rath France, župnik v Fraj-hamu na ŠtaJ.
318. RausCh France dr., odv. vajeneo v Mariboru.
314.	Ravnik Franco, o. kr. profesor v Kopru.
315.	Ravnikar Dragotin, trgovco v Znojmu na Moravskcm.
316.	Ravnikar France, dež. blagaj-nioar v Ljubljani.
317.	R a v n i k a r Ljudevit, o. kr. dež. sod. tajnik v Ljubljani.
318.	Ravnikar Nikomcd, o. kr. auskultant v Ljubljani.
319.	R a z 1 a gy Juri, krčmar v Globokem na Štaj.
320.	Rebid Matija, duhovnik v Jesenicah.
321.	Rechfeld Avgust, c. kr. okrajni sodnik v Pazni. '
322.	Redd! Avgust dr., odvetnik v Gradci.
323.	Rejo Janez, vikar pri sv. Tomaži na Gor.
324.	Rekar Janez, vikar v Barki na Pr.
325.	Remškar Matija, posestnik v Brezovioi na Kr.
326.	R e p i d J., o. kr. pristav v Ajdovščini.
327.	Ribič J., godbar v Ljubljani.
328.	Ribid Viktor dr., v Gradci.
329.	Ribič Viljem dr., c. kr. bilježnik v Ljubljani.
330.	Robid Luka, o. kr. finančni komisar v Postojni.
331.	Robid Simon, župnik v Šenčurji na Kr.
332.	Robida France, posestnik v Planini.
333.	Rossbaohcr B. C., trgovec v Celovoi.
334.	Rotter Rudolf, v Kamniku.
335.	Rozman Jožef, dekan v Konjicah.
336.	Rudolf Franoe dr., odvetnik v Ljubljani.
337.	$ablaoan Mihael, trgoveo v Glinjah na Kor.
338.	Sajovio Janez dr., odvettiik v Celji.
339.	Sajo vio Janez, župnik v Mošnah.
340.	Samostan oo. minoritov v Ptuji.
341.	S avid J., prisednik pri kr. žup. sudb. stolu v Požcgi.
342.	S a v i n š e k Josip dr., grajščak v Metliki.
343.	Semen Ljudevit, o. kr. okrajni sodnik v Krškem.
344.	Semeniška knjižnica v Ljubljani.
345.	Serajnik Lovro, dekan v JPli-berku.
346.	Sernee Janka dr., odvetnik v Mariboru.
347.	S c u n i k Vinko, prisednik kr. žup. sudbenoga stola v Varaždinu.
348.	Sever Jožef, kaplan v Trbovljah.
349.	Sitar France, kaplan pri sv. Ranielu na Prim.
350.	Skofio Janez, župnik v Suhoru.
351.	Skubic France, zdravnik v Velenji na Staj.
352.	Skubio Janez, duhovni^ v Mirni peči na Kr.
353.	Skufoa Anton, duhovni pomočnik na Premu.
354.	Slomšek Janez, kaplan pri sv. Petru pod Kunšpergom.
355.	„Slovanska beseda" v Gradci.
356.	Solina Ivan , c. kr. sodnijski uradnik v Ptuji.
357.	S o r š a k Matevž •, posestnik v Borovljah na Kor.
358.	Soudat Anton, c. kr. finančni komisar v Tominu.
359.	Soudat Jožef, v Kamnji na Gor.
360.	Sova Blaž, gostilničar v Ormuži.
361.	Spid Matija, odvetniški uradnik v Mariboru.
362.	Srebre Gvido dr., odvetnik v Brežcah.
363.	Sredcnšek Janez, župnik v Podčetrtku,
364.	Stanič Jožef, pravnik v Gradci.
365.	S t ar d Ferdinand, c. kr. auskultant v Novem mestu.
366.	Stard Josip, pravnik v Gradci.
367.	Stcpančid Matija, 0. kr. bilježnik v Podgradu.
368.	Stiper Janez, kaplan v Jablanah pri svi Lenartu v slov. gor.
369.	(Stranj šakv Davorin, župnik v
Zavrači na Štaj.
370.	Struoelj Juraj, c kr. pristav v Velikih Laščah na Kr.
371.	S t ulico Ivan, c. kr. dež. sodn. svctovaleo v Celji.
372.	S t u h e o Jožef, kaplan pri sv. fcmi na Štaj.
373.	S tu he o Marko, kaplan v Les-kovci pri Ptuji.
374.	Svete c Luka, državni poslaneo v Ljubljani.
375.	S a b e o France, trgovec v Pod-
gradu.
376.	Šavnik Dragotin, lckar vKranji.
377.	Scliilden fcl d žl. Friderik, o. kr. dež. sodn. svetovalec v Ptuji.
378.	So h m i e d Gottfried, o. kr. notar v Konjicah.
379.	Sch nei d Jože vite« Treuenstein, c. kr. dvorni tajnik na Dunaji.
380.	Sohonvvetter Janez, c. kr. bilježnik v Ptuji.
381.	Š etina Janez, c. kr. pristav v Ljubljani.
382.	Simkovsky Julius dr., odvetnik v Matzenu.
383.	Škerlj Ivan, pravnik na Dunaji.
384.	Škofio Juri, posestnik v Lu-kovci.
385.	Šolar Ivan, o. kr. profesor v Ljubljani.
386.	Sorn Gašpar, župan v Grajski vesi.
387.	Šrano Stanislav, kaplan v Brezovici na Kr.
388.	Š ta m c ar Ivan, kaplan v Semiču.
389.	S ve I o Jernej, hišni posestnik v Kranji.
390.	Svet Janez, kaplan v Dolini pri Trstu.
391.	T a n š e k Ivan, odv. vajeneo v Brežcah.
392.	Tanšek Mihael, mlinar v Slivnici na Staj.
393.	Tekavčič Dragotin, c. kr. okrajni tajnik v Novem mestu.
394.	Teran Ivan. kaplan v Vatovljah.
395.	Teran Janez, kaplan v zlatem polji.
396.	Tliuler Peter, c. kr. okrajni tajnik v Tominu.
397.	To mine c Janez, c. kr. pristav v Gorici.
398.	Tomšič France, o. kr. auskul-tant v Ljubljani.
399.	Tomšič Ivan, župan v Polhovem gradci.
400.	Tonkli Jožef dr., odvetnik ▼
Gorici.
401.	T r e p a 1 Anton, kurat v Jageršch.
402.	T r n o v e c Daroslav, o. kr. pristav v Bolzetu.
403.	Trstcnjak Davorin, župnik na Ponikvi.
404.	Turner Pavel, pravnik na Dunaji.
405.	Tušar Anton dr., o. kr. pristav v Tominu.
406.	Urbas Avgust, o. kr. okrajni sodnik v Postojni.
407.	Ulaga Jožef dr., profesor v Mariboru.
408 Ulčar Lovro, c. kr. dež. sodn. pristav v Ljubljani.
409.	Ulepič Rudolf, pl., o. kr. pristav v Metliki.
410.	Ušen Janez, župan pri sv. Petru v Savinski dolini.
411.	Val on Josip, kr. pristav žup. sudbenoga stola v Požegi.
412.	Vavru Janez, o. kr. profesor v Ljubljani.
413.	Velikajnc Anton, odvetn. pe-rovodja v Zagrebu.
414.	Ver bič France, c. kr. okrajni sodnik v Kranjski gori.
415.	Vioco vitez Anton dr., c. kr. pristav v Podgradu.
416.	Vidic Dragotin dr., o. kr. okrajni sodnik v Črnomlji.
417.	Vidmar Jožef, kaplan v Smlod-niku.
418.	Vidrič Lovro dr., odvetniški perovodja v Zagrebu.
419.	V1 g e 1 e Ferdo, posestnik na Ziljski Bistrici.
420 Visi nt in i Anton, 0. kr. pristav v Tominu.
421.	Vi t tor i J., c. kr. sodnijski irviševalec v Ajdovščini.
422.	Vode Jožef, kaplan v Boljunci pri Trstu.
423.	V o g r i č France , posestnik na Šentviški gori na Gor.
424.	Vošnjak Jožef dr., zdravnik v Šmarji na Staj.
425.	Vredništvo ^Besednika" v Cclovci.
426 Vredništvo lista „JurietJsche Zeitung" na Dunaji.
427. Vredništvo „Narodnoga lista" v Zadru.
128.	Vredništvo „Pravnika pol-skiego" v Lvovu.
129.	V r e d n i s t v o „Puckoga prijatelja" v Varaždinu.
430. V redništvo ^Slovenskega Naroda" v Mariboru.
131.	V redn i stvo „Zvona" na Dunaji.
132.	W ester Janez, duhovnik v Cirknem.
133.	Wieser Janez, kaplan v Žab-nicah.
134.	Winkler Andrej, c. kr. okrajni glavar v Tominu.
135.	Wolf Anton, župnik pri sv. Petru v medvedovem selu.
136.	Wolf Anton, c. kr. okrajni sodnik v Pliberku.
137.	Wolf Ivan. župnik pri sv. Lo-rcnci pri Neblem na Pr.
138.	Wol k en sb e r g Avguštin baron, grajščak v Radoljoi.
139.	W u c h c r e r Filip , c. kr. pristav v Ptuji.
440.	1 a go rj an Ivan, duhovnik v Senožečah.
441.	Zarli J., o. kr. kaneelist v Ajdovščini.
112.	Zamik Val. dr., odvetniški vajenec v Maribora.
113.	Zenkovid J., c. kr. sodn. svetovalec v Gorici.
111. Zois Anton baron, grajščak v Ljubljani.
145. Zorer Ferdinand, c. kr. nad-eodnijski svetovalec v Trstu.
446.	Zupančič France dr., odvetnik v Ljubljani.
447.	Zupančič Viktor, c. kr. okr. sodn. pristav v Ljubljani.
448.	Z u p a n c c Jernej dr., bilježnik v, Ljubljani.
449.	'Mi agar Dragotin, dež. blag. pri-
glednik v Ljubljani.
450.	Ž a j d a 1 a Anton, kaplan v Stermi na Istr.
451.	Ž an Ivan, zastopnik „Slavije" na Bohinski Bistrici.
452.	Žbontar Grogurjev Peter, posestnik na Zalem Logu.
453.	Ž c r i o v G., o. kr. pristav v Idriji.
454.	Žerjav Matevž, kaplan v Prevali na Kor.
455.	Žlamberger Anton, pravnik v Gradcu.
456.	Žnidarčič Andrej, vikar na Ponikvah na Pr.
457.	Župančič France dr., c. kr. polkovni zdravnik pri 18. hu-sarskem polku na Ogerskem.
458.	Ž u p a n i j a v pasji vasi pri Kopru.
459.	Ž up an i j a mesta Metlike.
460.	Županija v Selci pri Železnikih.
461.	Županija v Skrileh na Gor.
462.	Ž u r b i Avgust dr., odvetnik v Celji.
463.	Žuža Ivan, posestnik v Grižah pri Celji.
Pristavek:
464.	Česky akademicky spolek na Dunaji.
465.	Ž g u r Anton, katehet in duhovni pomočnik v Postojni.
466.	V redništvo „Brenceljna" v Ljubljani.