Podravje Cirkulane • Grad bo dobil kovinsko razgledno ploščad O Strani 2 in 3 Ptuj, torek, 27. junija 2017 letnik LXX • št. 50 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR V središču Ormoško • Kam z odpadnimi svečami O Stran 3 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Podravje Ptuj • Potok Rogo-znica je le še kanal za odvajanje odplak O Stran 4 Politika Cirkulane, Dornava • Kateri grad naj dobi denar? O Stran 5 Podravje Gorišnica • Za tržničarje ni prostora pod nadstreškom O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Na uvodu sezone v 1. ligi bo Maribor gostil Aluminij O Stran 11 Štajerski TEDNI Ptuj • Ko je enakost dejanje in človekoljubnost Vsi skupaj bomo za ... Družba Radio-Tednik Ptuj že četrto ieto izvaja projekt»Vsi skupaj smo za - enakost - prijateljstvo - sopomoč...«- dobrodelno prireditev v naši organizaciji in v sodelovanju s podjetji Sava Hotels&resorts - Terme Ptuj, Arriva, centri za socialno delo R Slovenije, Sožitjem - zvezo društev, Ozaro, zavodi, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in drugimi socialno-humanitarnimi organizacijami v Sloveniji in na obmejnih območjih sosednje Hrvaške. Druženje s koncertom bo danes ob 17.30 v amfiteatru Term Ptuj. Več na straneh 16 in 17. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.S RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Pred zaporo dravskega mostu Za intervencije peš most, za obvoz tudi avtocesta O Stran 3 Po požarih na Ptj Na delu naj bi bil požigalec O Strani 2 in 3 V središču * Kdaj evropska sredstva in koliko jih bo O Strani 4 in 5 SEdnePadEijeo NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. TEDNIK 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 27. junija 2017 Sp. Podravje • Nova glavna cesta zaenkrat samo do Markovcev Adijo, hitra cesta ... Samostojni poslanec v državnem zboru Andrej Čuš je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje o aktivnostih za pričetek gradnje hitre ceste Ptuj-Ormož. Kot je razbrati iz odgovora vlade, je projekt ponovno dobesedno na začetku. Vlada v odgovoru na poslansko vprašanje navaja, da so se prometne razmere v Spodnjem Podravju, odkar se je med letoma 2005 in 2007 izdelovala dokumentacija za gradnjo hitre ceste, spremenile in da je danes prometna obremenitev za 30 odstotkov manjša, kot je bila predvidena v študiji. Zakaj je tako, vlada navede nekaj pavšalnih razlogov: od izgradnje pomurske avtoceste do gospodarske krize in podobno. Ampak: če bi v Spodnjem Podravju v prejšnjem desetletju Ormož, Ptuj in Slovensko Bistrico povezali z novo in hitrejšo cestno povezavo, bi zagotovo bilo danes prometa več! Morda toliko, kot so študije predvidevale ali pa celo več. Ker bi verjetno tudi gospodarstvo lažje dihalo, manj bi bilo odseljevanja. Skratka, življenja v tem delu države bi bilo več. Posredno pa tudi prometa. Ker hitre ceste niso zgradili, se je depresija na ptujsko-ormoškem v minulih letih samo še poglabljala. Številni so se raje odselili, kot pa da životarijo v tem obubožanem in od države pozabljenem okolju. Če je manj gospodarske aktivnosti in manj prebivalcev, je tudi prometa manj. Enostavno smo v začaranem krogu. Ko se je začelo govoriti o načrtih za gradnjo hitre ceste, sem bila srednješolka. Od takrat je 20 let. In smo še vedno na istem mestu. Samo pri načrtih. Poročali smo, da se nova cestna povezava med Ormožem in Ptujem ne načrtuje več kot hitra cesta, temveč kot glavna republiška prometnica. Vseskozi, odkar ima država v načrtu gradnjo te ceste, to je že kakšnih 20 let, se je govorilo o hitri cesti, kot široki dvopa-sovnici, na kateri so dovoljene višje hitrosti vožnje. Še lani se je omenjalo, da bo cesta cestninska, za katero se posebej plača uporaba, trenutno v obliki vinjet. Letos je vlada o tej cesti v javnosti pričela govoriti kot o glavni cesti. To pomeni, da gre za običajno regionalno državno prometnico, ki je lahko bolj ovinkasta, ima več križišč in v primerjavi s hitro cesto omogoča oz. dovoljuje nižje hitrosti vožnje. Takšna bo torej cesta od Ormoža do Markovcev, do in mimo Ptuja pa je še veliko vprašanje, ali jo bodo kadarkoli sploh speljali. Kot izhaja iz odgovora vlade na vprašanje poslanca Čuša, se za odsek med Ormožem in Markovci pripravlja novelacija projektne dokumentacije, kar dejansko pomeni, da je projekt na začetku. Izdelali bodo novo prometno študijo, saj je obstoječa iz leta 2007 zastarela. Na vladi navajajo, da je bilo leta 2015 po podatkih, ki izhajajo iz štetja prometa, na cestah v Spodnjem Podravju manj pro- meta, kot ga je predvidevala leta 2007 izdelana študija. Izhajajoč iz podatkov, da je prometna obremenitev nižja, kot so jo študije predvidevale, se spreminja (znižuje) kategorija načrtovane ceste. »V prostoru so se v minulem desetletju zgodile nekatere spremembe, ki jih je pri pripravi dokumentacije treba upoštevati. Med drugim sprememba cestninskega sistema z uvedbo vinjet, izgradnja pomurske avtoceste in s tem preusmeritev težkih tovornih vozil, gospodarska kriza in vstop Hrvaške v EU. Vse našteto je vplivalo na prometne obremenitve na širšem območju Ptuja. Analiza sedanjih prometnih obremenitev je pokazala, da so bile napovedi v študiji iz leta 2007 o rasti prometa za območje Spodnjega Podravja izdelane optimistično. Bile so za 30 odstotkov višje, kot je bil dejanski promet v letu 2015. Zato je treba z novo prometno študijo, kjer bodo upoštevana nova dejstva v prostoru, preveriti prometne obremenitve. Študija bo podlaga za projektiranje in novelaci-jo investicijske dokumentacije na dveh odsekih načrtovane ceste, ki sta že bila umeščena v prostor. To sta odseka Mar-kovci-Gorišnica in Gorišnica-Ormož, za katera DARS izvaja aktivnosti za pripravo razpisa in dopolnitev projektov za izvedbo (PZI) ter izdelavo vodilne mape za projekt gradbenega dovoljenja (PGD). V sklopu novelacije investicijske dokumentacije bo določena tudi finančna konstrukcija za izvedbo investicije,« so pojasnili na vladi. Na odseku Markovci-Gori-šnica bodo na novo izdelali presojo vplivov na okolje in izvedli postopke za pridobitev okolje-varstvenega soglasja. V drugi polovici letošnjega leta naj bi začeli projektirati in končali v 2018. Za letos predvidevajo še novelacijo projektne dokumentacije. Za odsek Gorišnica - Ormož bodo letos pripravljali dokumentacijo za most čez kanal na Forminu ter nadvoze v Go-rišnici, na Forminu in v Ormožu. Novelirali bodo obstoječo dokumentacijo, očistili teren, izvedli geodetske meritve, šli v postopke pridobivanja manjkajočih gradbenih dovoljenj in odkupe zemljišč. Pripravili bodo razpis za izvajalca del za gradnjo obeh odsekov. Na odseku Gorišnica-Ormož naj bi gradnjo začeli v letu 2018, na odseku Markovci-Gorišnica pa 2019. Gradnje od Markov-cev naprej proti Ptuju vlada v svojem odgovoru ne omenja. Zapiše samo, da se bo novozgrajena cesta, ki bo vzporedna z dravskim kanalom, v Mar-kovcih priključila na obstoječe cestno omrežje. »Ob obisku in ogledu trase so se predstavniki lokalnih skupnosti strinjali s priključevanjem že umeščenih odsekov na obstoječe cestno omrežje,« so še navedli na vladi. Mojca Zemljarič Predvidoma na tem mestu, pred mostom čez dravski kanal med Markovci in Bukovci, naj bi se novozgrajena cesta do Ormoža priključila na obstoječo regionalko. Ptuj • Škoda po požarih sega v Na delu naj Silovit požar, ki je sredi junija zajel proizvodni na Osojnikovi cesti na Ptuju, je v celoti uničil ala, zalog, rezervnih delov za potniške vagone... »V požaru je bila popolnoma uničena proizvodna hala tlorisne površine 1.576 m2. V njej so bili tapetniška in mizarska delavnica, delavnica za preoblikovanje pločevin, delavnica za vstopno kontrolo kolesnih dvojic, kurilnica in skladiščni prostori. Popolnoma so uničeni obdelovalni stroji mizarske delavnice, krožne žage, skobeljni in rezkalni stroj, formatne žage, debelinka, vrtalni in brusilni stroji, stiskalnica za lepljenje lesa, stroji tapetniške delavnice, šivalni, pralni in sušilni stroji, šablone ter drugo orodje. V delavnici za preoblikovanje pločevine ter izdelavo rezervnih delov pa je ogenj popolnoma uničil škarje za rezanje, stroje za Ogenj na objektu podjetja SZ VIT je na železniški progi izklopili elektriko, med Pragerskim in Hodošem. V javnosti je neuradno slišati namige, da naj bi bila požara v proizvodnih obratih podjetij LKF, ki se ukvarja s predelavo lesa, in Slovenskih železnic podtaknjena. S Policijske uprave Maribor so nam na kratko odgovorili, da preiskava še poteka, zato nam več informacij ne morejo posredovati. Preiskujejo tudi možnost tuje krivde (požiga, op. a.). Cirkulane • Sanacija brežine pod Borlom Grad bo dobil kov Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pravkar izbirajo izvajalca tem, ko se je del skale odkrušil, končala pa ... kdo ve? Sanacija Brežino pod gradom Borl in nad regionalno cesto med Ptujem in Zavrčem bodo zaščitili s sidranimi armiranobetonskimi slopi, med njimi bodo vzpetino pozidali s kamnom v betonu, previsni del nad slopi pa bodo zaščitili s t. i. globokosidrnimi mrežami. Sanacija bo prinesla tudi nekaj sprememb, so povedali na DRSI: »Nivo terase gradu bo od prvotnega tlaka gradu za približno sedem metrov znižan. Na mestu terase so namreč prvotno zgradili palacij. Ta se je porušil, prostor pa so nato nasi-pali za približno sedem metrov in tam uredili teraso.« Dotrajan kamnit zid terase gradu bodo odstranili in delno nadomestili z novim, največja novost pa bo razgledna ploščad. S podatki o njej so bili na DRSI sila skopi: »Nad koti terase nad izkopom bo izvedena kovinska razgledna ploščad.« Pojasnila, kako bo nova pridobitev videti, kakšne pogoje so pri tem postavili na Zavodu za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije in od kod bo do razgledne ploščadi sploh mogoče dostopati (le skozi grad ali morda tudi okoli njega), še čakamo. Grad Borl je zaradi nevarnosti od leta 2010 za javnost zaprt, na ministrstvu za kulturo pa pravkar tečejo pogovori z Občino Cirkulane in Društvom za oživitev gradu Borl, kdo bi grad po načrtovani delni obnovi prevzel v upravljanje. Če upravljavca ne bo, bo obnova Borla splavala po vodi, s tem pa prav mogoče tudi dostop do nove razgledne ploščadi ... Zaključek del je težko napovedati Na DRSI so zagotovili, da sanacija podora na statiko gradu »naj ne bi vplivala«. Dela na terenu se bodo predvidoma začela letos septembra ali oktobra. Kdaj se bodo končala, si pristojni niso drznili napovedati: »Pri izvedbi del bodo vključena tudi arheološka izkopavanja, zato je Foto: MZ Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 27. junija 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 milijone evrov bi bil požigalec objekt Slovenskih železnic (SŽ), podjetja SŽ VIT (vleka in tehnika) proizvodno halo in opremo v njej, od strojev do skladiščenega materi-Po oceni SŽ je nastalo za okrog dva milijona evrov materialne škode. segal do 20, 30 metrov visoko. V času požara so zaradi varnosti gasilcev posledično je bil med 2.20 in 5. uro oviran (ustavljen) železniški promet upogibanje pločevine, varilne aparati, tračno žago, druge stroje, traktor, viličar, računalniško opremo, merilne liste za okrog 1.300 kolesnih dvojic, razno merilno in namensko orodje ter skladiščni material,« je povedal Janez Krivec iz Slovenskih železnic in dodal, da je v hali, ki je 17. julija pogorela, delalo 22 sodelavcev: tapetniki, mizarji, ključavničarji in varilci. Krivec je pojasnil, da bodo od požara poškodovani objekt najverjetneje porušili. »Celotnega zneska obnove še ne moremo oceniti. Najprej bomo odstranili uničeno ostrešje in kritino, da bomo lahko varno očistili in demontirali uničene stroje in naprave. Pripravljalna dela za prvo fazo smo že začeli. Objekt je bil v požaru močno poškodovan, zato bomo najverjetneje morali obstoječo halo popolnoma porušiti. Načrtujemo, da bomo objekt obnovili v enem letu.« Posredne ekonomske škode zaradi izpada dejavnosti zaenkrat ne ocenjujejo. Storitve za poslovne partnerje bodo izvajali s pomočjo podizvajalcev. Prizadevali si bodo, da bo omejitev in zamud pri dobavah čim manj. Junijski požar v obratih SŽ na Ptuju je bil že drugi v zadnjih treh letih. »Februarja 2014 sta zgoreli proizvodna hala za obnovo kolesnih dvojic in lakirnica za barvanje kolesnih dvojic v skupni površini okrog 1.600 m2. Poškodovana je bila tudi proizvodna hala, v kateri se pripravljajo in barvajo potniški vagoni, v celoti je zgorel en potniški vagon. Škoda je znašala okrog 6,5 milijona evrov, skupaj z uničenim vagonom pa več kot 8,5 milijona evrov. Sanacijo smo začeli takoj po požaru in jo izvajali v več fazah. Trajala je dobri dve leti,« je za naš časopis še povedal Janez Krivec. Mojca Zemljarič insko razgledno ploščad del, ki bo saniral brežino pod gradom Borl. Dela se bodo začela to jesen, torej dolgih pet let po bo prinesla tudi novosti. zaključek del težko napovedati.« Promet na regionalni cesti med Ptujem in Zavrčem bo tudi v času sanacije tekel normalno: predvidoma bodo potrebne le polovične (in ne popolne) zapore ceste. Projektantska ocena stroškov sanacije brežine znaša okoli 1.940.000 evrov; investicijo bo plačala DRSI, sofinanciralo pa ministrstvo za kulturo. Plaz pod Borlom se je sprožil junija 2012; kamenje in skale so zasuli cesto, poškodb na samem gradu pa takrat niso odkrili. Is- tega leta so cesto zaščitili s po-dajno-lovilnimi ograjami, breži-no pa delno zaščitili z mrežami. Na DRSI so pojasnili, da takšna sanacija ni vzdržala novega, še obsežnejšega podora, ki ga v času načrtovanja zaščite ceste niso mogli predvideti: »Da bi se preprečilo nadaljnje krušenje brežine, se je naročnik odločil za stabilizacijo brežine.« Poleti 2015 je DRSI naročila geološke raziskave skalne brežine; s kamerami in tremi vrtinami so določili odprtost in smeri vpada razpok ter preiskali vzorce kamnine, na podlagi teh dognanj pa pripravili sanacijski načrt. Omenjeni plaz na skali pod borlskim gradom ni bil prvi. Strokovnjak za gradove Igor Sa-pač je povedal, da se je že leta 1778 zaradi propadanja skalne stene na zahodu porušil velik del palacija, kjer je danes terasa s pogledom na Dravo. »Grad je takrat dobil brazgotino; stena brez oken še danes kazi pogled,« je dejal kastelolog. Eva Milošič Foto: EM Plaz brežine kmalu ne bo več ogrožal ne regionalne ceste pod in ne gradu Bori nad seboj. Sp. Podravje • Pred zaporo dravskega mostu Za intervencije peš most, obvoz tudi po avtocesti Prihodnji ponedeljek, 3. julija, bodo zaradi obsežne obnove za ves promet zaprli stari most čez reko Dravo. Investitorji in izvajalci obnove napovedujejo, da bodo most obnavljali do septembra prihodnje leto. Do takrat bo tudi veljala popolna zapora. Napoved o dolgotrajni zapori je v javnosti sprožila veliko polemik. Uporabniki cest se bojijo, da bo Puhov most kot edina prometnica čez reko Dravo na Ptuju enostavno preobremenjen in bodo na cestah nastajale dolge kolone. Pa ne samo laična javnost, tudi med izvajalci javnih služb s področja varnosti, zaščite, reševanja in zdravstvene oskrbe je bilo slišati nemalo pomislekov o tem, kakšni bodo zaradi zapore mostu v bodoče izvozni časi in kako bodo reševalna, policijska in gasilska vozila dostopa-la do lokacij, kjer bodo potrebne intervencije. Na pobudo Mestne občine (MO) Ptuj je obveljala odločitev, da bodo za vozila, ki služijo zaščiti in reševanju, za promet delno odprli peš most izključno za primere interventnih voženj. »Intervencijska pot bo označena s prometnimi znaki in označbami na vozišču pred vstopom na peš most in izstopom. Za intervencijsko pot se bo uporabljala sredinska asfaltirana površina. Ključnega pomena je, da bo tam zagotovljen nemoten prehod vozil. Dostopne poti naj bodo vedno proste in prehodne. Hitrost vožnje bo prilagojena prometnemu režimu kolesarjev in pešcev,« so pojasnili na MO Ptuj. Na obeh straneh mostu bodo namestili elektronske zapornice s sistemom daljinskega upravljanja. Župan MO Ptuj Miran Senčar je sicer namestitev zapornic napovedal že za minuli teden (od srede do petka), vendar jih še niso postavili. Predvidoma naj bi jih v tem tednu. Pred zaporo mostu je MO Ptuj pristopila tudi k razširitvi cestišča mimo Semenarne: »Na obeh straneh asfaltirajo bankine, tako da bo skupna širina vozišča po ureditvi znašala pet metrov in bo cesta normalno prevozna v obe smeri. Dela bodo trajala do 30. junija.« V času zapore, do septembra prihodnje leto, bo na podravski avtocesti, med izvozoma Hajdi-na in Draženci, veljalo območje brezcestninske cone. »Uporabniki, ki bodo uporabili obvoz po avtocesti (Hajdina-Draženci), v času obnove za to pot ne bodo potrebovali vinjete. Ob tem želimo opozoriti, da to velja izključno za del avtoceste med Hajdino in Draženci ter da je za vse uporabnike, ki bodo pot nadaljevali proti Mariboru oziroma se bodo pripeljali iz smeri Maribora, uporaba vinjete še vedno obvezna,« so pojasnili na DARS-u. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Ker bo cesta mimo Semenarne v prihodnje zaradi zapore starega dravskega mostu na Ptuju precej obremenjena, jo bodo razširili. Ormoško • Kam z odpadnimi svečami Poleg embalaže in hladilnikov tudi kupi sveč Na zbirnem centru Dobrava se srečujejo s težavo, kam z odpadnimi svečami. Za tiste, zbrane na širšem Ormoškem, je namreč skrbelo pred kratkim pogorelo ljutomersko podjetje Eko Plastkom. Odpadne sveče se na ormoški deponiji iz dneva v dan vse bolj kopičijo. Doslej jih imajo uskladiščenih okoli 80 m3, prostora zanje pa po besedah vodje ravnanja z odpadki na ormoški komunali Ludvika Hriberška ni več kaj dosti. Ormoška komunala poskuša zaplet reševati po svojih močeh, kakšna bo rešitev oziroma kdo bo po uničujočem požaru v ljutomerskem Eko Plastkomu prevzel skrb za predelavo ormoških odpadnih sveč, pa v tem trenutku še ni povsem jasno, je dejala direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen: »Sveče moramo odstraniti zaradi varnosti, ker se bodo zaloge začele kopičiti; prihajajo visoke temperature in vprašanje je, kaj se nam lahko zgodi. V tem trenutku glede ravnanja (predelave) z odpadnimi svečami ne moremo nič reči; ali bo za to poskrbela družba ZEOS ali pa jih bomo morali skladiščiti tako dolgo, da se bo zopet vzpostavil predelovalec. Bi pa prosila občane, da uporabljajo čim manj sveč tudi na pokopališčih«. Kako pravzaprav poteka ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami? Po besedah direktorice se zbiranje nagrobnih sveč začne že na pokopališčih, v posebnih zabojnikih. Ločene odpadne sveče komunalno podjetje približno vsakih štirinajst dni odpelje v svoj zbirni center, kjer jih prevzame pooblaščeni zbiralec. Na ormoški deponiji mesečno zberejo okrog dve toni odpadnih sveč. Kot še opažajo, glede zbrane količine odpadnih nagrobnih sveč po posameznih pokopališčih izstopata predvsem tomaževsko in velikone-deljsko pokopališče. Na ormoški komunali se podobno kot drugod srečujejo tudi s kopičenjem velike količine odpadne embalaže. »Vemo, da so v Sloveniji problem embalaža in hladilniki. Imamo kupe obojega, a smo v tem okolju premajhni, da bi lahko vzpostavili odnos z inštitucijami, ki bi za to morale poskrbeti,« še pove direktorica Pavla Majcen. Monika Levanič Odpadne sveče se na ormoški deponiji vse bolj kopičijo... Foto: MZ Foto: ML 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 27. junija 2017 Sp. Podravje • Kdaj evropska sredstva in koliko jih bo Raje vrabec v roki kot golob na stre Župani občin Spodnjega Podravja so na zadnji seji kolegija med drugim razpravljali o črpanju evropskih sredstev v finančni perspektivi do leta občin v Podravju je gradnja in obnova vodovodnega sistema. Župani in vodstvo ZRS Bistra Ptuj sicer ves čas s prstom kažejo na državo, da za ta projekt ni pripravljena dati denarja. Od septembra lani so zaradi tega napovedovali protestni shod. Letos spomladi so bili blizu uresničitve svoje napovedi, a so od namere odstopili in se s predstavniki vlade, ki odločajo o delitvi evropskih sredstev, srečali 'po diplomatski poti', na sestanku v dvorani državnega sveta. Tam jim je bilo jasno sporočeno, da če želijo sredstva, morajo najprej pripraviti projekt in vso potrebno dokumentacijo. Kar je tudi logično, saj evropskih sredstev ni moč deliti kar tako, na pamet, brez jasnega in natančnega opisa del ter stroškov. Za obnovo vodovoda projekta ni, obstaja samo pavšalni popis potrebnih del z okvirno finančno oceno. Župani so se spraševali, kakšno dokumentacijo bi sploh potrebovali, pa tudi, ali gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega sistema potrebujejo ali ne. Direktor ZRS Bistra Ptuj Štefan Čelan je pojasnjeval, da je predlog razdelitve evropskih sredstev neprimeren in da bi bilo treba za vlaganje v oskrbo s pitno vodo zagotoviti več bruseljskega denarja. Po njegovem mnenju bi morali najprej izpogajati višji znesek sredstev. Projekta ne bi izvajali kot novogradnjo, temveč kot obnovo, za to pa po njegovem mnenju na začetku projektna dokumentacija in gradbeno dovoljenje nista potrebna. Dokumentacijo, ki bi jo bilo treba pridobiti, bi urejali med potekom projekta. Fakinova: »Nehajmo sanjati!« »Vemo, da nimamo projekta. V Ljubljani so nam jasno povedali, naj ga prinesemo! Uokvirimo se na sredstva, ki so nam na voljo. Če tega ne bomo naredili, potem ne bomo porabili niti denarja, ki nam je na razpolago. Projekt spravimo v finančne okvirje, ki so nam dosegljivi. Ne sanjajmo o nekih dodatnih milijonih, češ da se zanje potegujemo, ker jih ne bomo dobili! Mi se samo nekaj pogovarjamo in pogovarjamo, čas pa teče ...,« je jasno in odločno poudarila županja občine Majšperk Darinka Fakin. Čelan ji je odgovoril, da pridobivanje evropskih sredstev ni samo strokovno, temveč tudi politično vprašanje. »Kateri župani ste predstavniki vladnih strank? Kdo nam lahko kje pomaga?« je povprašal in se ozrl po omizju. Tudi župan občine Žetale Anton Butolen se je obregnil ob to, kako si predstavljajo, da jim bo vlada dala denar, če ni projekta: »Podprli smo odločitev, da bo gradnja vodovoda prioriteta. Vsi nam govorijo, naj pridemo s projektom, mi pa ga nimamo . Potrebujemo idejni projekt. Če ga ne bomo imeli, smo po mojem mnenju gotovi. Saj moramo vendar povsod, pri vsaki občinski naložbi, imeti investicijski načrt. Za vodovod nimamo nič, dve leti sta izgubljeni .« Ptujski župan Miran Senčar pa je dodal: »Ministrici za okolje smo obljubili, da bomo prišli s projekti.« Za projekt obnove vodovoda bo treba pripraviti še kar nekaj dokumentacije. Ptuj, Podravje • Presihanje vodotokov postaja vsakdanje dogajanje Potok Rogoznica je le še kanal za odvajanje odplak Sredi tega meseca je v naselju Žabjak potok Rogoznica skoraj presahnil. V slabem stanju je sicer že nekaj časa, visoke temperature pa razmere za življenje v njem še poslabšujejo. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so pojasnili: »Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so pregledali potok v dolžini petih kilometrov in ugotovili, da je zaradi pomanjkanja padavin voda v potoku skoraj presahnila.« S potokom Rogo-znica v skladu s koncesijsko pogodbo, sklenjeno z Ministrstvom za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, upravlja Ribiška družina Ptuj. Ta je opravila obhod potoka in ribnikov ter celo sklicala krizni sestanek upravnega odbora. Predsednik ptujske ribiške družine Stanko Žitnik je opozo- ril, da težava ni le v tem, da vode ni dovolj, temveč predvsem v tem, da je potok v nemogočem stanju: »V zadnjih letih se je veliko spremenilo. Ob potoku je bilo zgrajenih nekaj objektov, ki vplivajo na kvaliteto vode v njem. Za potok zgrešena investicija je bioplinarna, ki je povezana s potokom, predvsem pa je zgrešeno, da ima v tako malo pretočni potok iztok čistilna naprava. Dodatno onesnaževanje predstavlja izpust emulzij in drugih snovi iz podjetja MP Ptuj na Dornavski cesti.« Prepričan je, da potok teh izpustov preprosto ne prenese. Povzročitelj onesnaženja pač ni znan Okoljska inšpekcija se je kljub opozorilom doslej s potokom Rogoznica ukvarjala le dvakrat. Lani januarja je Inšpekcija za okolje in naravo Inšpektorata RS za okolje in prostor prejela prijavo v zvezi z njegovim onesnaženjem. Na Ministrstvu za okolje in prostor so povedali:»V prijavi je bilo navedeno tudi, da je bila na kraju aktivirana intervencijska ekipa, in sicer člani PGD Ptuj in patrulja Policijske postaje Ptuj, ki je vodo vzorčila za namen ugotavljanja morebitne kazenske odgovornosti.«Pregled na terenu so inšpektorji opravili lani januarja in junija. Sklenili so, da je šlo za »enkratni dogodek, kjer pa povzročitelj onesnaženja ni bil ugotovljen«... Zadnjih nekaj let so življenje v potoku Rogoznica dodatno otežila še vroča poletja. Ribiči so v sušnih obdobjih sicer izvajali intervencijske odlove rib in jih selili v druge vodotoke. Žitnik je povedal, da so to nazadnje storili pred tremi leti: »Od takrat v potoku nismo mogli obnoviti ribjega zaroda in vzpostaviti prvotnega stanja. V zadnjih letih smo skupaj z občani Žabjaka, Čarmanove ulice in drugih za- selkov velikokrat opozarjali tako inšpekcijske službe kot druge organe, da v potoku teče voda, ki je oporečna in življenju škodljiva.« Ribe postanejo lahek plen Predsednik ptujske ribiške družine je priznal, da rezultatov inšpekcijskih nadzorov sicer ne poznajo, vendar se očitno ni premaknilo nič: »Dejstvo je, da je potok Rogoznica brez življenja in je postal kanal za odvajanje odplak.« Pa ni bilo vedno tako; potok je bil v najboljših obdobjih naseljen s številnimi vrstami rib. »Največ je bilo klenov, pa zelenke, pezdirki, globočki, mrenice, pisanci, linji, mreniči, ščuke, krapi, kleniči, ostriži in še bi lahko našteval. Sušna obdobja v zadnjih letih prizadenejo tudi potočne rake,« je pojasnil Žitnik. Potok Rogoznica je zaradi visokih temperatur spet skoraj presahnil. Dodal je, da tovrstne težave seveda ne pestijo le tega potoka. »Posebej problematična obdobja so poletja, ko prihaja do sušnih obdobij, in zime, ko so vodotoki zelo slabo založeni z vodo. Pozimi je zaskrbljujoče stanje reke Drave, ki ostane skoraj brez vode, ob tem pa ribe postanejo lahek plen ribojedih ptic. V sušnih obdobjih so najbolj prizadeti manjši potoki, npr. Rogoznica, Grajena, Ma-celjčica, Rogatnica, Psičina in drugi.« V ptujski ribiški družini so za sanacijo potoka Rogoznica pripravili konkretne predloge. Prepričani so, da je potok mogoče rešiti le z renaturacijo, predvsem dela med Žabjakom in Rogoznico. Žitnik je pojasnil: »Ne bodo pomagale načrtovane suhe akumulacije, temveč vzpostavitev vodotoka. To vključuje tudi popravilo podrtega jezu na potoku v Žabjaku, ki bi služil kot akumulacija vode za sušne dni (v preteklosti je imel funkcijo odvajanja vode na mlin na Rogoznici). Jez bi lahko umestili v nov prostorski načrt območja nekdanje opekarne v Žabja-ku, kjer bi uredili odvzem za že obstoječe stoječe in predvidene nastajajoče vode.« Eva Milošič Foto: CG torek • 27. junija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 hi 2020. Skupni projekt vseh Vlada daje drobtinice Župane je ujezilo, da bo vlada za območje Podravja finančno podprla nekatere projekte, ki za regijo niso tako pomembni, kot je skupni projekt obnove vodovoda. Med projekti, ki so na spisku vlade za sofinanciranje, sta med drugim gradnja kanalizacije v Lenartu in obnova gradu Borl. »Država predlogov lokalnih skupnosti sploh ne posluša, ponuja le drobtinice, s katerimi nas želi župane spreti,« je na seji kolegija dejal kidričevski župan Anton Leskovar in dodal: »Ne pristajam na to, da nam država vsiljuje svoje projekte, tisto, kar dejansko potrebujemo, pa ne bo prišlo na vrsto.« Prepričan je še, da so pogoji za odobrene projekte, ki so jih predstavniki vlade postavili Lenartu, Ormožu in Slovenski Bistrici, nesmiselni ter da je sistem, po katerem deluje ministrstvo - vzemi ali pusti -, popolnoma zgrešen. Foto: Črtomir Goznik Ne ozirajmo se po Prekmurju, rešimo Sp. Podravje Pred nekaj meseci je Če-lan kot direktor Bistre snoval skupno iniciativo s pomurskimi občinami. Imel je idejo, da bi se v projekt vodovoda povezali celotna podravska in pomurska regija. Spodnje-podravski župani so sedaj odločno povedali, naj se ZRS Bistra osredotoči na pripravo projekta za območje Spodnjega Podravja. V sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ptuj naj pripravijo popis del, izberejo naj izvajalca za pri- DK pravo dokumentacije. Treba bo pripraviti idejni projekt in DIIP, za gradbeno dovoljenje pa naj se preveri, za katere segmente ga potrebujejo in za katere ne. Možno bi sicer bilo, da za menjavo cevovodov gradbenega dovoljenja resda ne bi potrebovali, za vse novogradnje in obsežnejše prenove infrastrukture, ki je na omrežju, pa ga bo najverjetneje treba pridobiti. Če ga je treba za vsako gradnjo garaže, kmečke lope, pa tudi za obnovo stanovanjske hiše, potem je malo verjetno, da ga za obsežen in več milijonov evrov vreden projekt ne bi potrebovali ... Mojca Zemljarič Cirkulane, Dornava • Dornavski župan razburil Belane Kateri grad naj dobi denar? Ta mesec smo v našem časopisu objavili članek z naslovom Inšpektorat pri vzdrževanju ne vidi nič spornega. V njem zapisana izjava župana občine Dornava Rajka Janže-koviča je razburila člane Stranke modernega centra (SMC) Cirkulane. Dornavski župan je, razočaran nad opustitvijo tako vzdrževanja kot načrtov za obnovo dvorca Dornava, dejal: »Istočasno pa obljubljajo Borlu 1,5 milijona evrov, čeprav gradu ni bilo na seznamu pomembnejših kulturnih znamenitosti. Pač obisk predsednika vlade pri lokalnem predstavniku SMC in posledično brez problema dana obljuba: milijon in pol evrov. Kot v slaščičarni.« V SMC Cirkulane so opozorili, da so takšne izjave zavajajoče in škodljive za vsa prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine v Spodnjem Podravju: »Z njimi je povzročena neposredna škoda tako gradu Bori kot dvor- cu Dornava. Takšen pristop je vsekakor prizadel tudi številne prostovoljce, ki kot civilna pobuda aktivno delujemo že več let in si prizadevamo za oživitev gradu Borl.« Povedali so, da je maja 2015 v sklopu obiska Cirkulan premier Miro Cerar res obiskal tudi grad Borl, kjer se je srečal z županom, občinskimi svetniki in predstavniki Društva za oživitev gradu Borl. Premier je takrat dolgoletna prizadevanja članov društva ocenil kot »spodbuden primer reševanja in revitalizacije takšnih objektov«. So pa v SMC Cirkulane poudarili, da so načrtovana vlaganja v Borl v resnici rezul- tat večletnih aktivnosti v okviru projekta ministrstva za okolje in prostor z namembnostjo interpretacijskih točk Nature 2000. Občinski koordinator SMC Jernej Golc in občinska svetnica SMC Cirkulane Mira Petrovič sta župana Dornave, če resnično želi dobro za kulturne spomenike na tem območju, pozvala: »Naj se aktivno vključi z zainteresiranimi deležniki in vsebinami, ki bi pripomogle k oživitvi dvorca Dornava. Konec koncev so dornavski dvorec zgradili grofje Sauer z Borla; tudi zaradi tega sta gradova zgodovinsko tesno povezana.« Eva Milošič Sta zgodovinsko tesno povezana dvorec Dornava in grad Borl v resnici tekmeca za proračunska sredstva? Gorišnica • Dela na mostu v Zagojičih končana Most čez kanal znova odprt Od petka naprej pri Zagojičih v občini Gorišnica ni več obvozov, saj je prenovljen most čez dravski kanal po dobrih treh mesecih končan in odprt za promet. Kot smo poročali, je občina Gorišnica skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor marca letos pristopila k 385.000 evrov vredni prenovi skoraj 40-let starega mostu v Zagojičih. Projekt, za katerega so glavnino sredstev, okoli 340.000 evrov, zagotovile Dravske elektrarne, preostanek pa tamkajšnja občina, je poleg obnovitvenih del zajemal tudi širitev mostu z umestitvijo kolesarske steze in rekonstrukcijo priključkov ceste. Dela, ki jih je izvedlo podjetje Nigrad skupaj s podizva-jalcem Map-Trade, so končana, most v novi podobi pa je za ves promet odprt od minulega petka. Tega so gotovo najbolj veselijo okoliški prebivalci, saj je v času zapore promet potekal preko sosednjega mostu Gori-šnica-Gajevci, kar je prebivalcem nekaterih vasi nekoliko podaljšalo pot na regionalno cesto Ptuj-Ormož. Slavnostna otvoritev mostu bo po besedah župana Jožefa Kokota potekala 15. julija v sklopu praznovanja 22. gori-šniškega občinskega praznika. Monika Levanič Takšna je nova podoba mostu čez dravski kanal v Zagojičih, ki je po dobrih treh mesecih ponovno odprt za ves promet. Ptuj • Svet zavoda ŠC Ptuj odločal o direktorju Podprli so Otona Mlakarja Svet javnega zavoda Šolski center (ŠC) Ptuj je na četrtkovi seji glasoval o kandidatih za mesto direktorja zavoda. Največ glasov so namenili kandidatu Otonu Mlakarju, aktualnemu ravnatelju in direktorju Prometne šole Maribor. Sedanji javni razpis za izbiro ravnatelja ŠC Ptuj je bil že tretji zapovrstjo. Na prvih dveh razpisih noben izmed prijavljenih kandidatov ni dobil ustrezne večine. Tudi v četrtek se je na začetku seje zapletlo, saj so bili mandati treh članov sveta zavoda po ugotovitvi inšpekcije nezakoniti in zato neveljavni. Posledično so bili trije člani sveta zavoda, predstavniki ele-ktro, strojne in ekonomske šole, iz organa izločeni in tudi niso glasovali o imenovanju direktorja. Nadomestne volitve za tri člane sveta zavoda mora sedaj javni zavod izvesti do 10. julija. Tako je bilo na seji dogovorjeno. Kljub temu da svet zavoda ni v popolni sestavi, so na podlagi na seji zagotovljene večine izvedli glasovanje za imenovanje direktorja ŠC Ptuj. Na tokratni javni razpis so prispele štiri popolne vloge. Eden izmed prijavljenih kandidatov, Marjan Bezjak, profesor na ele-ktro in računalniški šoli, je na dan seje sporočil, da od kandidature odstopa. Preostali trije kandidati so bili župan občine Markovci in dosedanji ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec, računovodkinja na ŠC Ptuj Irena Šalamun Mikolič ter direktor in ravnatelj Prometne šole Maribor Oton Mlakar. Glasovnice je oddalo 19 svetnikov. Mlakar je prejel 15 glasov, Gabrovec in Šalamun Mikoličeva vsak po dva. O imenovanju direktorja se mora v nadaljevanju izreči še šolsko ministrstvo. 56-letni Oton Mlakar je Ptujčan, po osnovni izobrazbi Foto: Črtomir Goznik Oton Mlakar je trenutno direktor in ravnatelj Prometne šole Maribor. Svet zavoda ŠC Ptuj mu je na četrtkovi seji namenil večino glasov, ki mu odpirajo pot, da postane direktor SC Ptuj. diplomirani inženir elektrotehnike z znanstvenim magisterijem. Poklicno pot je pričel kot srednješolski učitelj. Nekaj let je bil na delovnem mestu informatika zaposlen na davčnem uradu Ptuj in na davčni upravi v Ljubljani. Služboval je v Splošni bolnišnici Ptuj, nato na mariborski fakulteti Doba. Od leta 2011 je direktor in ravnatelj Prometne šole Maribor, pod okrilje katere sodijo srednja in višja prometna šola, dijaški dom in šola vožnje. Mlakar je član vladne stranke SMC, član te stranke je tudi nekdanji direktor ŠC Ptuj Branko Kumer. Na prvi in drugi razpis za izbiro direktorja se ni prijavil. Prijavil se je šele v tretje. Kot je pojasnil, iz razloga, da bo šoli v domačem okolju pomagal iz težke situacije, v kateri se je znašla. ŠC Ptuj se namreč sooča s finančnimi, kadrovskimi in vodstvenimi težavami, posledično so skrhani odnosi med zaposlenimi. S podobno situacijo se je Oton Mlakar srečal ob nastopu zadnje službe v Prometni šoli Maribor. Stanje mu je uspelo sanirati in danes zavod posluje dobro. Lani jeseni so mu mandat na direktorski in ravnateljski funkciji podaljšali za novo petletno obdobje. Po dobrega pol leta od nastopa novega mandata se je odločil, da pride službovat nazaj na Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: ML Foto: EM 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 27. junija 2017 „Oživljanje" in dobrodošlica z gradbenimi odri V strogem starem delu mesta, v Murkovi, sta na kratki razdalji dva gradbena odra. Prvi je star že nekaj mesecev, drugega so postavili v teh dneh. Saj ni nič narobe, da se mesto ureja oz. da se urejajo fasade, le čas ni najbolj posrečeno izbran. V urejenih turističnih mestih, kar Ptuj želi postati že desetletja, jih ne postavljajo od srede junija do konca avgusta ali začetka septembra, ko je turistična frekvenca najmočnejša. Če so v drugih mestih odri že postavljeni, so skriti javnosti, ker urejajo dvorišča, območja, ki pri sprehodu po mestu niso moteča. Za fasado stavbe, kjer že dobro leto tudi uradno domuje Zavod za turizem, bi morali poskrbeti že pred njegovim odprtjem, kot tudi za napisno tablo, da se mestni obiskovalci ne bi spraševali o dejavnosti, ki poteka vsem na očeh. Zdaj so jih zakrinkali s plahtami gradbenega odra. Če želimo biti prijazni drug do drugega, biti najboljši sosedje in sodelavci, bi vsaj tisti, ki se tudi sicer trudijo, da bi mesto oživelo in da bi živelo polno, morali biti prijazno informirani, da se bodo sedaj nekaj časa izvajala dela na tem novem objektu in da prosijo za razumevanje. Pa nič od tega, samovolja in ignoranca nekaterih v mestu se še izvaja naprej. Povrhu pa človek niti ne bi smel razmišljati na glas in javno izražati nelagodja. Vse prej kot pozitivna sporočila najstarejšega slovenskega mesta in za mnoge Ptujčane tudi najlepšega, vsaj tiste, ki se dnevno trudijo, da bi v njem vsaj nekaj funkcioniralo. Tako tudi Robert Belšak iz The Legend Puba poskuša razumeti, a nikakor ne pride do smiselnega zaključka, razen, da reče: „HVALA in moj poklon!!! Trudim se napolniti mestno jedro, skrbimo za sotrpine, pripravljamo programe (tudi dobrodelne, a pustimo zdaj to), seveda čez vso poletno sezono, kjer je največji možen dotok domačih in tujih obiskovalcev. Murkovi ulici želim povrniti ves sij, ki ga je včasih imela. Na koncu pa nihče niti z besedo ni opomnil, da bosta kar dva gradbena odra naenkrat postavljena v Murkovi ulici, direktno pred teraso The Legend Puba. Slednje sprejemam kot še en poslovni izziv. Hvala vsem!!! Bravo ... Za Ptuj (seveda)," je zapisal Robert Belšak na enem od spletnih omrežij. Mestno jedro je zelo občutljivo območje, že zaradi tega, ker je treba venomer iskati sozvočje med stanovalci in dejavnostmi, ki v njem potekajo. Seveda bodo sedaj na udaru „nergači", ki jim nikoli ni nič prav, vendarle pa bi moral nekdo le zdravo premisliti o takšnih ali drugačnih posegih v obdobju največje turistične frekvence, ko si večina želi le uživati in se gibati v prijaznem okolju. Še ne tako dolgo se je nekaj podobnega dogajalo na Mestnem trgu, ko so se turisti dobesedno sprehajali med kockami. V tistem času je bilo še posebej veliko ameriških turistov, ki jim seveda ni bilo nič jasno, čemu jih vodijo po gradbišču in če je to še ena od ptujskih „turističnih" zanimivostih. Hvala bogu, da je vse minilo brez neljubih dogodkov. Zato, mestni strategi, bodite prijazni do sebe in do drugih. Majda Goznik Gorišnica • Še s seje občinskega sveta Za tržničarje ni prostora Ponudniki bodo za najem stojnice na kmečki tržnici Gorišnica odslej plačevali najemnino, ta je jajo enkrat tedensko, pa je, da bi se zanje našel prostor pod že zgrajenim nadstreškom in bi Pred dvema letoma je na občinskem trgu med cerkvijo in občinsko stavbo zaživela kmečka tržnica, kjer raznovrstne kmečke pridelke in izdelke vsak petek ponuja kakih pet domačih pridelovalcev pa tudi ponudniki iz sosednjih občin. Tržnica se je v tem času lepo prijela. S cenikom tržnice, ki so ga na minuli seji potrdili člani občinskega sveta, pa so vzpostavili nov tržni red. Prodajalci na lokalni tržnici morajo za prodajo pridobiti dovoljenje lastnika tržnice, Občine Gorišni-ca, za prodajo na tržnici pa plačati pristojbino, in sicer za najem celotne stojnice dva evra na tržni dan ter evro za najem polovice stojnice, za postavitev lastnega premičnega prodajnega mesta z uporabo električne energije pa štiri evre. Ponudnikom tako stojnice ne bodo več v brezplačni uporabi, ampak bodo zanjo morali plačati najemnino. Ta je sicer minimalna in primerljiva s sosednjimi občinami, je poudaril župan Jožef Kokot. Nov tržni red še določa, da morajo biti premični objekti postavljeni na parkirnih prostorih in ne na ploščadi, prav tako pa je predvideval, da bi bile stojnice postavljene ob robu ploščadi. S tem se ni strinjal svetnik Silvo Sok, saj bi to za ponudnike pomenilo težave predvsem ob poletni pripeki in drugih vremenskih neprilikah: »Pogovarjal sem se s ponudniki in imajo težave s to definicijo, kajti če stojijo ob robu ploščadi, so izpostavljeni soncu, kar pa je za zelenjavo v poletnem času precejšnja težava. Zato prošnja, da bi se to drugače definiralo. Mislim, da glede na to, da je bila tržnica postavljena z namenom, je prav, da so tržni-čarji v primeru snega, dežja ali močnega sonca pod nadstreškom. In prav bi bilo, da bi tisti, ki imajo tam prostor v najem, torej sladoledar in prodajalec hitre prehrane, tiste tri ure na teden ta prostor odstopili.« Župan je poudaril, da so stojnice pokrite, da pa bodo kljub temu z najemnikoma poskušali najti skupen jezik, v skrajnem primeru pa zgraditi še en pokriti prostor. Kdo bo gradil poslovno- stanovanjski objekt Na majski seji so svetniki med drugim sprejeli tudi dva predloga investicijske dokumentacije (DIIP), in sicer za gradnjo vaško- Prostor pod nadstreškom imajo sladoledar ter mize lokala s hitro gasilskega doma Zagojiči v vrednosti 577.600 evrov (z DDV), ki ga bo občina z lastnimi sredstvi predvidoma začela graditi še letos. Sedanji gasilski dom bodo porušili in na istem mestu do Kungota • Dreisibnerjevi z veliko pomočjo do nove hiše Pomagalo 51 podjetnikov in obrtnikov Štiričlanska družina Dreisiebner iz Zgornje Kungote je oktobra lani ostala brez strehe nad glavo, saj jim je čez noč zgorela hiša. Danes na pogorišču stoji popolnoma nova hiša, ki so jo v veliki humanitarni akciji pomagali graditi obrtniki, podjetja in prostovoljci. Foto: Črtomir Goznik Na kratki razdalji sta ob ptujski turistični žili nastala dva gradbena odra. Med obrtniki so bili tudi člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z njenim predsednikom Brankom Mehom na čelu. Eden izmed glavnih pobudnikov akcije Branko Goričan je bil nad velikim odzivom obrtnikov in podjetij pozitivno presenečen: »K sodelovanju v tej humanitarni akciji sem povabil 51 obrtnikov in podjetij in nihče ni rekel ne, kar je izjemno pozitivno. Vrednost hiše je ocenjena na 130.000 evrov, vendar pa je v projekt vloženega veliko truda in energije, kar je težko ovrednotiti.« Tudi župan občine Kungota Igor Stropnik ne skriva zadovoljstva: »Tudi v občini smo priskočili na pomoč družini Dreisiebner. Prevzeli smo koordinacijo del in nova hiša je bila tako pod streho še pred božičem. Če odštejemo dva mrzla zimska meseca, ko nismo delali, smo hišo zgradili v zgolj šestih mesecih.« Zagotovo pa so najbolj zadovoljni člani družine Dreisiebner, oče Miro, mama Natalija, 10- letna Iris in 9-letni Gal. »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da nam bodo zgradili novo hišo. Župan je sicer obljubil pomoč, vendar sem mislil, da bo to pomoč pri dokumentaciji in urejanju papirjev. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali, tudi za najmanjši prispevek ali zgolj spodbudno besedo. Sploh prvi dnevi po požaru so bili izjemno težki, ostali smo brez vsega, saj smo iz goreče hiše prišli bosi in lahko smo samo gledali, kako gori naša hiša,« je svoje občutke opisal Miro Dreisiebner. V veliki humanitarni akciji so sodelovali številni obrtniki, člani OZS. Med njimi tudi predsednik OZS Branko Meh, lastnik mizarstva Meh iz Velenja. »Vesel sem, da znamo obrtniki stopiti skupaj in pomagati ljudem v stiski. Ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo družini iz Zgornje Kungote, smo se tudi v našem podjetju, ki ga vodita moja sinova, odločili, da priskočimo na pomoč in družini izdelamo novo kuhinjo.« Poleg predsednika Meha so v akciji sodelovali še člani OOZ Maribor, OOZ Pesnica, OOZ Ptuj, OOZ Dravograd in OOZ Velenje: Vesna Čepe, Pitus gradnje, Seba-stijan Brence, Domes podjetje za projektiranje in inženiring, Silva Bračko, prevozništvo, gradbena mehanizacija, posredništvo, Silva Bračko, s. p., Koren Miran, avto-prevozništvo Koren, s. p., Branko Goričan, slikopleskarstvo in splošna gradbena dela, Dušan Knehtl, Elektro servis Vena, Danilo Br-dnik, Termoservis, Stojan Krajnc, Tehnotim, Bogdan Kadiš, Monter Dravograd storitve. Posebna zahvala gre tudi Kari-tasu, kjer so zbirali denar za družino, in podjetjem Rigips, Gorenje Velenje, Jub in drugim. MČ Foto: MC torek • 27. junija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 pod nadstreškom sicer minimalna. Želja tržničarjev, ki lokalne pridelke in izdelke ponu-se tako izognili soncu ter drugim vremenskim neprilikam. prehrano, medtem ko ga za tržničarje ni. junija prihodnje leto zgradili novega. Na občini pa načrtujejo še izgradnjo enega vaško-gasilskega doma, in sicer v Mali vasi. Nov objekt, ocenjen na okoli 577.000 evrov, planirajo na novi lokaciji - nekaj deset metrov od sedanjega. Manjkajoča sredstva za izgradnjo obeh gasilskih domov so zagotovili z rebalansom občinskega proračuna za leto 2018, in sicer po 237.600 za vsakega oz. vsega skupaj 475.200 evrov z zmanjšanjem postavke poslovno-stanovanj-ski objekt Gorišnica. »Poslov-no-stanovanjski objekt je v razpisu. Naslednji petek bo odpiranje ponudb. Kot vam je bilo povedano, smo se najprej na Fakulteti v Mariboru pogovarjali, da objekt lahko gradi občina in potem prodaja. Ker so nam sedaj pojasnili, pa mi kot občina ne moremo prodajati, zato tega denarja ne bomo potrebovali. Izgradnjo poslovno-stanovanjske-ga objekta nameravamo speljati tako, da bomo na razpisu izbrali najugodnejšega investitorja, ki bo objekt zgradil sam. Mi smo ovrednotili zemljišče, gradbeno dovoljenje, projekt in komunalni prispevek na okoli 100.000 evrov. Ta sredstva bomo namenili za nakup stanovanj v načrtovanem objektu«, je spremembo pojasnil prvi mož občine. Monika Levanič Starše • Revizorji pregledali poslovanje občine Izrekli mnenje s pridržkom Računsko sodišče je pregledalo poslovanje občine Starše v letu 2015 - pripravo in izvrševanje proračuna, zaključnega računa, izplačilo dodatkov občinskim uslužbencem, izvajanje javnih naročil in področje zadolževanja. Revizorji so izrekli mnenje s pridržkom, saj občina v nekaterih primerih ni poslovala v skladu z zakonodajo. »Proračuna in dveh rebalansov proračuna ni pripravila po funkcionalni klasifikacij. Zaključni račun proračuna občine ne vsebuje načrta razvojnih programov. Župan ni določil obsega izdatkov za posamezno trimesečje ali drugo obdobje, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti. Občina mesečno ni načrtovala likvidnosti proračuna, na podlagi sklepa župana je med področji proračunske porabe prerazporedila 843 evrov. Javni uslužbenki je za 191 evrov preveč obračunala in izplačala dodatek za stalnost, devetim javnim uslužbencem je plačala storitev v skupnem znesku 288 evrov, ki ni bila obveznost delodajalca,« je navedeno v poročilu Računskega sodišča. Napake so tudi pri investicijah: pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila ni upoštevala vseh del, prevzela je za 41.791 evrov več obveznosti, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo in v načrt razvojnih programov investicije ni vključila v celotni vrednosti. »V odloku o proračunu za leto 2015 ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine in ni v celoti izvajala nadzora nad njihovim zadolževanjem. Osmim prejemnikom sredstev na področju športa in enemu prejemniku na področju kulture je pred izvedbo javnega razpisa oziroma do roka za predložitev vlog po javnem razpisu izplačala sredstva v skupnem znesku 27.322 evrov. Devetim prejemnikom na področju športa in trem prejemnikom na področju kulture je izplačala sredstva v skupnem znesku 5.809 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis. S 17 prejemniki na področju športa, desetimi prejemniki na področju kulture in petimi gasilskimi društvi ter gasilsko zvezo, ki jim je izplačala sredstva v skupnem znesku 68.161 evrov, ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev. 14 nepridobitnim organizacijam in ustanovam na različnih področjih delovanja je izplačala sredstva v skupnem znesku 11.566 evrov, Foto: splet ne da bi prej izvedla javni razpis in ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev. Za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov športa župan ni imenoval komisije, občina v javnem razpisu ni objavila vseh obveznih sestavin, župan ni izdal sklepov o izboru prejemnikov sredstev in občina ni obvestila vseh vlagateljev vlog, ki niso bili izbrani za sofinanciranje programov športa. V javnem razpisu za področje kulture župan ni izdal odločb o izbiri oziroma zavrnitvi sofinanciranja kulturnih programov.« Računsko sodišče je občini Starše podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom nepravilnosti odpravljene oziroma so bili sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi. MZ 25 let podjetja MCK V podjetju MCK s sedežem v obrtni coni (OC) Novi jork v Markovcih so v § petek, 23. junija, proslavili 25 let uspešnega poslovanja. Družba je nosi- £ lec bonitetne ocene AAA, ki pomeni visoko stopnjo poslovne odličnosti. Zaposluje 33 sodelavcev in sodeluje z več kooperanti. Eno izmed najuspešnejših družinskih podjetij v regiji sta pred četrt stoletja ustanovila Franc in Marjeta Janžekovič. Vzporedno s širjenjem obsega dejavnosti in storitev se je razvijalo tudi podjetje. Od leta 2005 poslujejo v OC Novi jork. Podjetje se ukvarja s prodajo in vgradnjo vodovodnih instalacij in ogrevalnih sistemov, pomemben segment njihove ponudbe pa je celovito urejanje kopalnic. Leta 2014 so poslovno enoto podjetja odprli v Murski Soboti. Na petkovi slovesnosti ob praznovanju 25-letnice so se vodstvu in sodelavcem pri- družili številni gostje, med njimi predsednik OZS Branko Meh, ki je podjetju podelil bronasti pečat. Navzoče na slovesnosti je nagovoril direktor podjetja Andrej Janžekovič in med drugim poudaril: »Verjamem, da se vsi zelo dobro zavedamo, kaj pomeni garati, se odpovedovati, boriti ... Enako dobro se zavedamo pomena timske-ga dela, usposobljenega kadra in zanesljivosti poslovnih partnerjev. Danes lahko rečem, da sem ponosen, vesel in hvaležen. Ponosen na sodelavce, vesel za praznovanje in hvaležen za sleherno sodelovanje in podporo, da lahko podjetje uresničuje zastavljene cilje. Iskrena zahvala staršema, ki sta s požrtvovalnim delom in odrekanjem ustvarila zaupanja vredno podjetje in nama ga z bratom predala v upravljanje.« Na prireditvi ob praznovanju 25-letnice podjetja so zaigrali marko-vski godbeniki, zapeli so tudi pevci MoPZ Markovci. Druženje pod prireditvenim šotorom na dvorišču podjetja je ob odlični kulinari-ki, dobri kapljici, dobrem vzdušju in igranju ansambla Slovenski zvoki potekalo do poznih večernih ur. MZ Ustanovitelj podjetja Franc Janžekovič s predsednikom OZS Brankom Mehom ter sinovoma Andrejem in Francijem ob praznovanju obletnice podjetja i ¿<>r\ M Ik kopalnic KERAMIKA - VODOVOD - OGREVANJE www.mck.si 'A ife^- • - ' M 'i m m \ |L OBIŠČITE NAS V NAŠEM PRODAJNO RAZSTAVNEM SALONU. MCK, d. 2281 M o., PE Murska Sobota 9000 Murksa Sobota tel. 02/251 36 05 GSM 051/344 866 Foto: ML Foto: MZ MCK 103 02/7540090 07.00 - 18.00 u 07.00 - 12.00 u 07.00 - 18.00 u 07.00 - 12.00 u 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 27. junija 2017 Gledališko dogajanje v turniškem gradu Majšperk • Ekstremna kolesarska proga - Pump track poligon zakaj ne bom napisal Znova prisluhnili željam mladih ničesar ... Konec tega tedna je bil turniški grad prizorišče zelo zanimivega gledališkega dogajanja. Tri večere zaporedoma je namreč tam gostovalo gledališče neke tuje države in s svojimi predstavami navduševalo gledalce ... In to je vse, kar boste izvedeli od mene o teh treh predstavah (morda od koga drugega kaj več, ampak to ni moja stvar, pač pa stvar uredniške politike). Pri poročanju o tem dogodku gre namreč za 'konflikt interesov', kot radi rečemo, ko nam gre kaj v nos. V čem je moj konflikt: 1. Gostujoče gledališče je javni zavod 'neke' sosednje države, in če pride nastopit v Slovenijo, torej zastopa svojo državo, njene interese, ambicije, želje ... 2. Štajerski tednik ni moj zasebni časopis, in če torej grem na neko prireditev zasebno, v javnem glasilu ne morem pisati o tem, kaj mi je bilo zasebno všeč in kaj ne. Pa čeprav do države, kjer ima gostujoče gledališče svoj sedež, nimam zasebno nobene zamere, še manj do njenih državljanov, saj me z njimi vežejo zelo močne zasebne vezi ... Osebne in zasebne ... Ne strinjam pa se z uradno politiko te države do moje države (čeprav - na uho šepnjeno - se pravzaprav tudi z marsikatero potezo svoje države ne strinjam - ampak je pa MOJA. NAŠA.), zlasti v luči dogajanja, ki se bo zgodilo konec tega meseca. Gre seveda za bližnjo objavo rezultatov meddržavnega arbitražnega sporazuma (baje, da naj bi bilo 29. junija.) Pa ne za to, kaj bo v odločitvah mednarodnih strokovnjakov pisalo (odločili se bodo, kot menijo, da je prav, pošteno in v interesu obeh držav, ne glede na to, ali so dobili kak otok ali ne), pač pa za to, da je sosednja država že vnaprej rekla, da mednarodne odločitve ne bo spoštovala. Ker so se oni pač tako odločili. »And the winner is ... Croatia!« Slovenci imamo, ko gre za naše državne interese v stikih z južno sosedo, zelo kratek spomin (no ja - kakršna pamet, takšen spomin!). In čeprav mislimo, da smo izvolili pametno oblast, seveda še zdaleč ni tako. Izvolili smo za nekoga všečne ljudi, ki imajo svoje čisto privat interese! Ti pa še zdaleč niso državni interesi. Se še spomnite, na primer, kako je bilo, ko je južna soseda vstopala v EU? Kaj smo se takrat dogovarjali? Med drugim smo sklenili arbitražni sporazum, ker se pač nismo znali dogovoriti glede meje. In se odločili: če se bo soseda strinjala, da bodo o meji odločali mednarodni sodniki, jo bomo podprli pri njenem vstopanju v EU. Jasno in glasno. Tudi pisno! Takole piše v Arbitražnem sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške: »3. člen Naloga arbitražnega sodišča (1) Arbitražno sodišče določi: (a) potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju; (b) stik Slovenije z odprtim morjem; (c) režim za uporabo ustreznih morskih območij. /.../ 9. člen Nadaljevanje pogajanj za pristop k EU v skladu s pogajalskim okvirom (1) Republika Slovenija umakne pridržke k odprtju in zaprtju pogajalskih poglavij, ki so povezani s sporom.« In na koncu: »Sestavljeno v Stockholmu dne 4. novembra 2009 v treh izvirnikih v angleškem jeziku. Podpisano: Za Vlado Republike Slovenije: Borut Pahor, l. r. Za Vlado Republike Hrvaške: Jadranka Kosor, l. r. Za Predsedstvo Sveta Evropske unije: Fredrik Reinfeldt, l. r.« In Hrvaška je na tej osnovi - tudi s soglasjem naše države -postala članica EU. Potem pa si je čez nekaj let premislila. Oni ne bodo priznali odločitve arbitraže. V EU so že (tudi s soglasjem naivne Slovenije) - in kdo jim kaj more ... Kaj lahko naredi Slovenija? Svojega soglasja k včlanitvi sosede v EU seveda ne more preklicati. Lahko se samo sladko j... No, konec tega meseca naj bi bilo znano, kako so se odločili arbitri. Tega pa soseda ne bo priznala. In kot novinar naj bi pisal o uradni predstavitvi sosednje države na turniškem dvorišču?! Malo morgen! Zasebno lahko sicer počnem karkoli. In zasebno imam (lahko) zelo osebne stike s prebivalci sosednje države! Ampak v Štajerskem tedniku sodijo med zasebne dopise pisma bralcev, ne pa novinarski sestavki. Dokler sem tu zaposlen, bo pač zasebnost stopila v ozadje. In o uradnem gledališkem nastopu sosednje države ne mislim pisati niti črke! Jože Šmigoc Športni park Majšperk bo letos poleg fitnesa, strelišča, skate parka, dvorane za skvoš ter igrišč za oz. »tlačilni poligon«. Pump track bodo uredili na 200 kvadratnih metrih površine v neposredni bližini skate parka oz. parka za rolkanje, kar so zaradi istih uporabnikov ocenili kot najbolj smotrno, urediti pa bodo morali tudi odvodnjavanje proge. Županja občine Majšperk Darinka Fakin je pojasnila, da bo pump track namenjen vožnji s Cilj: brez poganjanja pedal Pump tracke (uradni slovenski prevod: tlačilne poligone) so razvili iz poligonov za kolesarski motokros, kakršne so uporabljali v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Prvi novodobni pump track poligon so postavili leta 2004 v ameriški zvezni državi Kolorado, odtlej pa so se tovrstne proge razširile že po vsem svetu. Primerne so za vse velikosti koles, rolke, rolerje in skiroje, kljub razgibanosti terena je vožnja po njih varna. Tako začetnikom kot izkušenim kolesarjem pump proge ponujajo odličen trening in zabavo, so pojasnili na spletni strani www.pumptrack.si: »Proge so postavljene krožno na manjši površini, na njih pa je zaporedje neravnin (kuclji) in nagnjenih zavojev (bandi), ki nam vsiljujejo svoj ritem. Cilj je, da progo prevozimo samo s 'pumpanjem' (premikanjem telesa navzgor in navzdol, op. a.), brez dodatnega poganjanja pedalov, in iz kroga v krog pridobivamo hitrost. Na takšnem poligonu izboljšamo koordinacijo gibanja na kolesu, pridobimo na kondiciji in se hkrati zabavamo.« kolesom, lahko tudi z rolkami, vsekakor pa ne z motornimi vozili. Krožna proga z različnimi grbinami in ostrimi ovinki bo dolga 197 metrov, široka približno en meter oz. v ovinkih nekoliko razširjena. Podlaga bo iz gramoza, samo progo pa bodo asfaltirali. Okoli 24.000 evrov, kolikor znaša vrednost investicije, bo v celoti zagotovila majšperška občina. »Smo v postopku podpisa pogodbe z izvajalcem in upamo, da bo pump track poligon končan v roku dveh mesecev,« je povedala županja. Poudarila je, da bodo možnosti v majšperškem športnem parku tako še pestrejše kot doslej: »Vse to delamo z željo, da imajo naši mladi in starejši čim širše možnosti, da lahko skrbijo za svojo kondicijo in s tem tudi za svoje zdravje. Pump track poligon bo še dodaten del te ponudbe, ki jo skupaj s skate parkom uporabljajo predvsem mladi.« Pump track bo, podobno kot pred leti skate park, nastal na pobudo in v sodelovanju z mladimi. Kako natanko bo videti majšperški državah Amerike. Ormož • Martinov šotor vendarle dobil izvajalca Izvedba že drugo leto zapored v roke ormoškim gasilcem Organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za martinov šotor v okviru največje turistične prireditve v Ormožu, Martinovanja 2017, bo že drugo leto zapored prevzelo Prostovoljno gasilsko društvo Ormož. Čeprav je do največje prireditve v Ormožu, Martinovanja 2017, še dobre štiri mesece, so priprave nanj že v teku. Po tem, ko se na javni razpis za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa za martinov šotor v okviru Marti-novanja v Ormožu 2017, ki je bil objavljen sredi aprila, ni prijavil nihče, je Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož z razpisom poskusil ponovno - in uspel. Nanj se je prijavil en sam ponudnik, ki je bil tudi izbran. »Na ponovljen razpis za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v martinovem šotoru je bilo izbrano Prostovoljno gasilsko društvo Ormož. Bili so tudi edini, ki so oddali svojo ponudbo na razpis. Tako da ni bilo treba izbirati med različnimi ponudniki,« je potrdila v. d. direktorice Simona Kosi, a ob tem še izpostavila, da so ponudbo kljub temu skrbno preučili: »To pa ne pomeni, da nismo pregledali, ali ponudba zadostuje vsem razpisnim pogojem. Glede na to, da je bila ponudba oddana v roku, imela je vse potrebne priloge, tudi priložene ponudbe za glasbene izvajalce, ni bilo razloga, da PGD Ormož ne bi bil izbran.« Radi bi zbrali sredstva za fasado na prizidku Ormoški gasilci bodo tako celotno izvedbo gostinske ponudbe in zabavno-glasbenega programa v martinovem šotoru v okviru Martinovanja, ki bo letos potekalo med 10. in 11. novembrom, ob pomoči organizatorja prevzeli že drugo leto zapored. »Za to smo se odločili, ker bi radi zbrali sredstva za nadaljevanje gradnje prizidka h gasilskemu domu; radi bi pridobili denar predvsem za fasado,« je pojasnil predsednik PGD Ormož Rajko Košič. Kot smo že poročali, so gasilci v lanskem letu zaradi prostorske stiske pristopili k nujno potrebni izgradnji prizidka s tremi garažami. Gradnja sicer lepo napreduje, nov objekt je zgrajen do strehe, za kar so sredstva z izjemo donacij nekaterih podjetij in posameznikov ormoški gasilci zagotovili iz lastnih virov ter prostovoljnih prispevkov. Želja prizadevnih gasilcev pa je, da bi še letos vgradili okna in vrata, opravili omete notranjih zidov v pritličju, položili elektroinstala-cije, za kar jim je občina Ormož zagotovila okoli 27.500 evrov, ter prizidku še dali zunanjo podobo - torej že omenjeno fasado. Sicer pa je Košič še dejal, da razume, zakaj lokalni gostinci nimajo več interesa za izvedbo in organizacijo gostinske ponudbe in glasbeno-zabavnega programa v martinovem šotoru, saj poslovni rezultat ni bil ravno takšen, da bi jih navduševal k prijavi. »Če bi morali poplačati še vse, ki so priskočili na pomoč ob pripravi in pospravljanju prireditvenega prostora - moram povedati, da je bilo opravljenih vsega skupaj 2.500 prostovoljnih ur -, ti enostavno ostane zelo malo ali skoraj nič,« še zaključi in doda, da so ormoški gasilci skozi celotno zgodovino poleg požrtvovalnega dela tudi najbolj pomemben člen na področju družbenega dogajanja v občini. Monika Levanič Foto: ML torek • 27. junija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 športnikov nogomet, tenis, cage ball in rusko kegljanje ponudil še ekstremno kolesarsko progo pump track Fakinova je pojasnila, da so leta 2013 skate park zgradili v sklopu različnih investicij v športnem parku: »Skate park je nastal na pobudo skupine mladih, ki so v Majšperku poiskali vsako možnost, da so lahko izvajali svojo dejavnost in si tudi sami izdelali različne pripomočke. Nekega dne so se oglasili pri meni na občini in povedali, da bi za svoje aktivnosti želeli kakšen element in vprašali, ali bi jim pri tem lahko pomagala občina.« Poleg nogometnega, teniškega, cage ball in otroškega igrišča so izdelali asfaltno podlago, na katero so namestili različne elemente po izboru skupine mladih. Za podlago, posamezne elemente in klopi so v občinskem proračunu rezervirali skupno 48.954 evrov. Za vzdrževanje skate parka, zanimivo, ne skrbi le občina, temveč tudi skupina mladih pobudnikov zanj. Za konec smo prihranili dobro novico: uporaba novega pump track poligona bo, enako kot uporaba skate parka, povsem brezplačna. Eva Milošič Tretji na Štajerskem Okoli dvajset pump trackov smo našteli v Sloveniji: Ajdovščina, Bovec, Dolenjske Toplice, Gorenja vas, Ilirska Bistrica, Izola, Kamnik, Ljubljana Rudnik, Ljubljana Šiška, Lucija, Maribor, Medvode, Mežica, Murska Sobota, Odranci, Orehek pri Postojni, Radlje ob Dravi, Ruše, Sevnica in Šempeter pri Gorici. Najbližji majšperškemu in obenem največji asfaltni pump track v državi je tisti v Centru urbanih športov v Rušah; razprostira se na okoli 1.000 kvadratnih metrih, okoli 260 metrov dolge proge pa ponujajo 14 zavojev in 42 valov. Progo je uredila ruška občina, upravlja jo javni zavod Cezam Ruše, uporaba proge je brezplačna. Vir: Občina Majšperk Foto: splet pump track, še ni jasno, smo pa za pokušino izbrskali fotografijo ene od tovrstnih prog v Združenih Pump track poligon bodo postavili v neposredni bližini majšper-škega skate parka. Sveti Tomaž • Kdaj se bo začela obnova stare šole? Stara šola kazi podobo Svetega Tomaža Mnoge generacije se dobro spominjajo šolskih dni, ki so jih preživele v nekdanji šoli, ter kasnejšega tekstilnega obrata, ki je sicer kratek čas cvetel v tej stavbi, današnji pogled na staro šolo pri Svetem Tomažu pa ni nič kaj zavidljiv. Stara šola, ki stoji v samem občinskem središču Svetega Tomaža, nasproti mogočne cerkve, pred očmi občanov in mimoidočih z leti propada. V najslabšem stanju je po videzu sodeč zadnja stran stavbe, medtem ko je samo pročelje še dokaj ohranjeno. Skorajda ne mine seja tomaže-vskega občinskega sveta, da eden izmed članov ne bi opozoril na to problematiko. Da sicer objekt zaščiten kot spomenik lokalnega pomena precej kazi podobo občine, se zaveda tudi tamkajšnji župan Mirko Cvetko, ki je skupaj z občinsko upravo že iskal določene rešitve: »Del stavbe je precej problematičen glede vlage, sama statičnost objekta pa ni kritična oziroma ni nevarna za okolje. Sicer pa so bile ideje, da bi v tem objektu vzpostavili medgenera-cijski center, a nam spomeniško varstvo ni dalo soglasja, ker bi objekt morali razširiti, dograditi, spremeniti gabarite ..., na kar pa niso pristali, saj kot so dejali, želijo ohraniti stavbo takšno, kot je.« Najstarejši del objekta šteje okoli 250 let. Že približno dve desetletji pa stavba, ki se je verjetno prebivalci najbolj spominjajo po šolskih klopeh, kasneje pa po produkciji tekstila, sameva. Stavba je potrebna obsežne obnove, za kar bi čez palec potrebovali več kot milijon evrov, kar pomeni dobro polovico ob- Stavbo v samem občinskem središču Svetega Tomaža načenja zob časa. V najslabšem stanju je najstarejši del. činskega proračuna, še opozori Cvetko: »Moramo vedeti, da je občinski proračun vreden okoli 1,7 milijona evrov, od tega nam, ko zadostimo vsem zakonskim zahtevam, ostane okoli 400.000 evrov investicijskega denarja -pričakovati kaj več, je iluzorno, saj se nam socialni transferji iz leta v leto večajo. Letos se bližamo že 300.000 evrom samo za redno delovanje vrtca.« Ob tem pa je še pripomnil, da jih čakajo še nekateri za občane potrebnej-ši projekti. Prihodnje leto prvi korak k obnovi? Kljub temu pa nad opisanim stanjem župan še ni obupal. Za investicijsko obnovo in vzdrževanje objekta za prihodnje leto planirajo okoli 30.000 evrov: »Če bomo finančno zmožni, planiramo, da bi drugo leto zamenjali ostrešje. To je prvi korak k obnovi. Zagotovo želimo obnoviti staro šolo, ker nam je takšna, kot je, v sramoto. Poleg obnove pa si želimo tudi najti neko vsebino. Kakšna bo ta, je v tem trenutku težko odgovoriti; navsezadnje pa bi tja lahko preselili občinske prostore, za katere sedaj plačujemo najemnino.« V težko pričakovani obnovljeni stari šoli bi poleg občinske uprave prostor morebiti našla tudi društva. Monika Levanič Ormoško • S predaje desetih uličnih zbiralnikov Zabojniki za e-odpadke Odslej je zbiranje odsluženih aparatov in baterij tudi na Ormoškem preprosteje, saj so ormoške občine v sklopu evropskega projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pridobile deset uličnih zbiralnikov za ločeno zbiranje tovrstnih odpadkov. Od minule srede imajo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž nove lokacije za oddajo starih aparatov in baterij. Občine so namreč skupaj z lokalnim partnerjem Komunalnim podjetjem Ormož na slavnostni predaji na zbirnem centru Dobrava prevzele deset uličnih zbiralnikov za ločeno zbiranje e-odpadkov, ki jih bodo namestile na različne lokacije. Aktivnost se izvaja v sklopu projekta LIFE Gospodarjenje z e-odpadki, nad katerim bdi družba ZEOS, d. o. o. Kot je na slovesnosti povedal direktor podjetja ZEOS Emil Šehic, so v lanskem letu zbrali že 51 % odstotkov odslužene električne in elektronske opreme v primerjavi s tisto, ki je bila kot nova dana na trg, kljub temu pa se marsikateri kos še vedno znajde tudi v mešanih odpadkih. Ta delež želijo še povečati, zato so v letu 2016 začeli postavljati ulične zbiralnike po Sloveniji, ki bodo občankam in občanom oddajo starih aparatov še približali: »Zbiralnike je do danes prejelo že 162 občin in jih je skupaj 569. V prvi polovici letošnjega leta je naša sejalna analiza pokazala dobre rezultate zbranih odpadkov v uličnih zbiralnikih, saj je bilo v zbiralnikih 96,4 % malih aparatov, 2 % baterij in 1,6 % preostalih odpadkov. Plan praznjenja uličnih zbiralnikov je sicer predviden na tri mesece, tako da zberemo v povprečju na en ulični zbiralnik 137 kg starih aparatov in baterij.« Na predaji uličnih zbiralnikov so bili prisotni predstavniki Komunalnega podjetja Ormož ter občin Ormož in Središče ob Dravi, ki so skupaj z direktorjem družbe ZEOS podpisali listino o predaji uličnih zbiralnikov ter nato s simbolično oddajo e-odpadkov pospremili nove zbiralnike na pot. Monika Levanič Z leve: župan občine Središče ob Dravi Jurijjtorko, direktorica KP Ormož Pavla Majcen, direktor ZEOS Emil Sehič in župan občine Ormož Alojz Sok so podpisali listino o predaji uličnih zbiralnikov. Foto: ML Foto: ML 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 27. junija 2017 Ptuj • Literarno-glasbeni večer Nežne so tvoje roke, Milost V petek, 16. junija, ob 20. uri je dominikanski samostan povezal lepoto svojega notranjega dvorišča s poezijo in glasbo štirih avtorjev, ki so vabili na poetičen večer z naslovom Nežne so tvoje roke, Milost. Poetično stvaritev je režirala Romana Ercegovič, na njej pa so svoje pesniško delo predstavili Romana Ercegovič, Boštjan Zupanič in Miroslav Tičar, medtem ko je za vokalno glasbo poskrbela Barbara Gabri-elle. Čudovito dominikansko dvorišče vsakokrat znova navduši s svojo lepoto (ki pa je žal vse prevečkrat zakrita in je zaradi neizrabljenosti prostora za kulturne dejavnosti sama sebi namen), s cvetjem ga je za to priložnost opremila Andreja Lah, kostumografija pa je bila delo Simone Čudovan. »Odprli bomo vrata rahločutnim dotikom večnosti in jo doživeli skozi poezijo in vokalno glasbo,« je obljubljalo vabilo. Umetniški večer Utrinek s poetične prireditve, ki jo je pripravila Romana Ercego- pa je ponudil še veliko več ... vič; na fotografiji s pesnikom Boštjanom Zupaničem. jš Majšperk • Olepšana šola na Ptujski Gori Samastur se je poklonil šoli Umetniki nikoli ne utrgajo vezi, ki jih vežejo z njihovo umetnino. So njeni večni lastniki. Prav zato smo bili ob koncu šolskega leta zelo veseli umetnin našega nekdanjega učenca, danes pa priznanega umetnika Grega Samastura. Gregor nam je namreč podaril nekaj svojih čudovitih del in popestril ter polepšal zidove naše osnovne šole, ki je stara več kot 100 let. Notranjost osnovne šola Ptujska Gora je tako dobila barvitejšo podobo prav zaradi umetnika. Gregor Samastur je dar umetnosti dobil že ob rojstvu in ga neguje v življenju. Pomislil je tudi na nas in se s svojimi deli ponovno vrnil v svojo osnovno šolo. Njegova dela bodo vedno krasila stene njegove in naše šole. Mi pa jih bomo z veseljem in ponosom pokazali, saj so dela našega nekdanjega učenca. Jelka Trafela Maribor • Najboljši študent Univerze v Mariboru je iz Dornave Ponosni na Matevža Frajnkoviča Univerza v Mariboru je skupaj s partnerjema, Elektrom Maribor, d. d., in Energijo Plus, d. o. o., izvedla razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru, s katerim želijo nagraditi najboljše študente za njihovo študijsko odličnost in jih motivirati pri nadaljnjem izobraževanju. Najboljši študent Univerze v Mariboru je na podlagi ocen strokovne komisije postal Matevž Frajnkovič, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Strojništvo na Fakulteti za strojništvo. Kot je utemeljila strokovna komisija, se Matevž lahko pohvali z uvrstitvijo med najboljših 5 % študentov v generaciji. Svojo študijsko odličnost dopolnjuje z aktivnim sodelovanjem kot tutor in član Študentskega sveta Fakultete za strojništvo. Komisijo je še dodatno prepričal s sodelovanjem na več raziskovalnih in razvojnih projektih ter z znanstvenimi objavami. Drugo mesto je zasedel Tadej Petek, študent 6. letnika študijskega programa Splošna medicina na Medicinski fakulteti, tretje mesto pa Dušan Fister, študent 2. letnika magistrskega študijskega programa Mehatronika na Fakulteti za strojništvo. Ptuj • Predstavitev japonskega tradicionalnega plesa Ko Japonska pride k nam domov ... Najbrž ste imeli redki priložnost obiskati Japonsko, saj gre za deželo resnično tam zelo daleč. Ampak Japonska lahko pride tudi k nam ... V imenu veleposlaništva Japonske smo bili v ponedeljek zvečer povabljeni v dominikanski samostan, da bi spoznali japonski tradicionalni ples s plesnim mojstrom Rankohom Fu-jimo. »Odpotujte v čarobni svet tradicionalnega japonskega gledališča in plesa ter spoznajte del izjemno bogate tradicije dežele vzhajajočega sonca,« je pisalo v vabilu. Ubogali smo in odpotovali daleč na vzhod... Za uvod v srečanje z Japonsko nas je v simpatični slovenščini pozdravil predstavnik japonskega veleposlaništva v Sloveniji; omenil je, da sta naši državi diplomatsko povezani že 25 let. Nato pa smo ob pomoči prevajalke spoznali tradicionalni japonski ples, ki ga je predstavil Ran-koh Fujima, poleg plesnega mojstrstva tudi kulturni odposlanec japonske vlade. Preselili smo se v preteklost dežele, o kateri v povprečju tako malo vemo, da je človeku prav neprijetno. Pa čeprav gre za gospodarsko velesilo in za deželo z bogato kulturno tradici- Plesni mojster Rankoh Fujima je predstavil tradicionalni japonski ples - zgodbo zidarskega pomočnika, ki se odpravi na romanje na goro. jo. Tako smo lahko neposredno videli, da pri tradicionalnem japonskem plesu ne gre za ponavljajoči se niz plesnih gibov, kakršnih smo vajeni pri naši (lahko trdimo, da tudi evropski) folklori, pač pa je tamkajšnji ples pripovedovanje zgodb. Bolj gre torej za plesno gledališče kot gibanje po enakomernih ritmičnih vzorcih. Seznanili smo se z zgodovinskim razvojem in spremembami v tradicionalnem plesu - iz nekoč kostumsko bogatega, slikovitega plesa se je pred stoletjem in pol razvil ples, ki svoje izraznosti ne gradi na bogastvu kostumov, pač pa na mojstrstvu plesalca, ki z enostavnimi sredstvi slikovito predstavi neko zgodbo. Skratka - zanimiv glasbeno-plesni večer nam je približal vsaj majhen delček skrivnostne dežele vzhajajočega sonca. Dobrodošla, Japonska, v Ptuju! Upamo, da se še večkrat srečamo tudi s kulturnimi vsebinami, ne le z japonskimi avtomobili in japonsko vrhunsko tehniko ... jš Najboljši študent Univerze v Mariboru je prejel denarno nagrado v višini 600 evrov, ki jo podarja Elektro Maribor, denarno nagrado sta prejela tudi drugo- in tretjeuvrščeni, v vrednosti 400 evrov in 200 evrov, ki ju podarja Energija plus. Nagrade so podelili rektor Univerze v Mariboru Igor Ti-čar, predsednik uprave Eleketra Maribor Boris Sovič in direktor družbe energija plus Bojan Horvat. Sovič je ob te priložnosti poudaril: »Družbi Elektro Maribor in Univerza v Mariboru sta letos že petič skupaj pripravili razpis za izbor najboljšega študenta Univerze v Mariboru. Letos se nam je prvič pridružila tudi družba Energija plus. Skupaj z Univerzo v Mariboru smo ponosni, da lahko v tem projektu podpiramo odličnost v znanstvenoraziskovalnem in študijskem delu. Slovenija ni velika po geografskih razsežnostih, lahko pa je velika po ustvarjalnosti svojih ljudi. Zato sem prepričan, da je spodbujanje in prepoznavanje odličnosti tudi domoljubno dejanje. Vsem študentkam in študentom, še posebej pa nagrajencem, iskreno čestitamo za vso v času študija izkazano zavzetost, ustvarjalnost in odličnost.« Gayle Forman: Če ostanem Tokrat se nam je v branje kar sam ponudil nenavaden roman, bolj mladinski kot odrasli ... Ampak saj veste: dobra knjiga je namenjena vsem generacijam in vsak pač v njej najde tisto, kar mu je namenjeno ... 500 evrov in podkev za srečo iz rok župana Najboljšega študenta Univerze v Mariboru je minuli teden sprejel tudi dornavski župan Rajko Janžekovič. Matevž Frajn-kovič je namreč doma iz Strmca pri Polenšaku (občina Dornava). Kot je povedal, je zelo vesel sprejema v domačem okolju in županovih čestitk. Ob tem dogodku se mu je župan zahvalil s knjigo in podkvijo kovaškega mojstra iz Dornave, ki mu bo služila za srečo, prejel pa bo tudi finančno nagrado v višini 500 evrov. Po besedah župana Rajka Janžekoviča so zelo ponosni, da najuspešnejši študent mariborske univerze prihaja ravno iz njihove občine, ob tem pa mu je zaželel veliko študijskih uspehov. Frajnkovič pravkar zaključuje magistrsko nalogo na Fakulteti za strojništvo, avgusta letos pa se odpravlja na doktorski študij v Združene države Amerike. Na sprejemu je izpostavil še, da se namerava po zaključenem doktoratu vrniti domov in svoje znanje najverjetneje uporabiti v lastnem podjetju. EK Prav nenavadno dogajanje popisuje avtorica Gayle Forman: štiričlanska družina (starša in dva otroka, 17-letna punca in njen skoraj 10 let mlajši brat) se nekega zimskega dne pelje na obisk k starim staršem in doživijo prometno nesrečo. Od takrat naprej spremljamo pripoved skozi oči dekleta, ki je v komi, a spremlja dogajanje okrog sebe skozi nekako zunajtelesno izkušnjo: sliši vse, vidi vse, celo premika se naokoli, medtem ko je njeno telo na postelji na intenzivni negi. Spozna, da sta starša v nesreči umrla, kaj se je zgodilo z bratcem, pa pravzaprav samo slutimo. Dekle se spominja svoje družine, svojih sorodnikov, prijateljev, medicinskega osebja v bolnišnici (zanimivo: zelo prijazne medicinske sestre in zelo hladni zdravniki, za katere je ponesrečeno dekle samo še en primer v njihovem delovnem času ... Vas to na kaj spominja?) ... Je res od nje odvisno, ali se bo vrnila v resnično življenje, ki se ji je zaradi nesreče sesulo v koščke, ali pa bo ostala 'na drugi strani'? Jo bo znal kdo priklicati nazaj? Bo to mogoče njen fant Adam? Roman je nastal leta 2009, dve leti pozneje pa dobil nadaljevanje - roman, napisan z Adamovega zornega kota. Prevod nadaljevanja z naslovom Kamor je šla je izšel letos. Gremo ga poiskat v knjižnico (najbrž bo čakalna vrsta)! Ocena: 5. js Foto: EK Foto: JS Motokros Timova vrnitev in iskanje samozaupanja Stran 12 Robert Bezjak »Moje poslanstvo v Gorišnici je končano« Stran 12 J& I «1 14 ^Sñ Tenis Odličen turnir, tudi z domačimi zmagami Stran 13 Tajski boks Priznanji OKS za Tomažina in Goloba Stran 13 Nogomet »Naših prvih 40 let« Stran 14 Mali nogomet Med deveterico slavila Picerija Mica Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Žreb za 1. in 2. ligo ter Pokal Slovenije Maribor v uvodu gosti Aluminij Na Brdu pri Kranju je bil v četrtek opravljen žreb tekem za Prvo ligo Telekom Slovenije, 2. slovensko ligo in Pokal Slovenije za tekmovalno sezono 2017/18. Prvi krog v elitni slovenski ligi bo na sporedu 15. in 16. julija, drugoligaši pa bodo tekmovanje začeli v začetku avgusta (5. in 6.). Kroglice so določile, da se bosta že v 1. krogu med seboj pomerila štajerska ligaša Maribor in Aluminij, tekma bo v Ljudskem vrtu. l.SNL „Žreb je za nas razmeroma neugoden, saj se bomo v uvodu v gosteh pomerili z vsemi kandidati za vrh: Mariborom (1. krog), Olimpijo (3-), Gorico (5.) in Domžalami (6.). To bomo morali sprejeti, na to pač nismo imeli vpliva,« je povedal trener Aluminija Slobodan Grubor. Na vprašanje, kaj bo za Kidričane pomenilo dejstvo, da bodo vse omenjene ekipe v tem obdobju nastopile tudi v evropskih Razpored tekem Aluminija in Maribora v prvi četrtini sezone 2017/18: 1. krog: Maribor - Aluminij 2. krog: Triglav - Maribor, Aluminij - Krško 3. krog: Maribor - Rudar, Olimpija - Aluminij 4. krog: Ankaran - Maribor, Aluminij - Celje 5. krog: Maribor - Domžale, Gorica - Aluminij 6. krog: Maribor - Krško, Domžale - Aluminij 7. krog: Olimpija - Maribor, Aluminij - Triglav 8. krog: Maribor - Celje, Rudar - Aluminij 9. krog: Gorica - Maribor, Aluminij - Ankaran Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so bili v sezoni 2016/17 zelo uspešni v dvobojih z Mariborčani, v novi sezoni se bodo z njimi srečali že v uvodu. tekmovanjih, pa je odgovoril: »Zagotovo bo fokus in prioriteta vseh teh ekip Evropa, saj je tam vložek res velik. Težko pa je oceniti, kaj bo to pomenilo za njihove igre v prvenstvu, ali bodo nastopili v najmočnejših postavah, z ma- Nogomet • Prijateljska tekma Ruski prvoligaš premočan ksimalno motiviranostjo ... Moje vodilo je, da se moramo osredotočiti na svojo igro, na svojo pripravo, absolutno pa v tem ne bomo iskali nobenih alibijev.« Ob žrebu je eden najzanimivejših podatkov, kdaj bo na sporedu »večni derbi« med Mariborom in Olimpijo. Ta se bo zgodil v 7. krogu, 26. ali 27. avgusta, v Stožicah. Pari 1. kroga: Maribor - Aluminij Rudar Velenje - Domžale Ankaran Hrvatini - Triglav Krško - Gorica Olimpija Domžale - Celje 2. SNL: Drava za uvod v Kranj Nogometašem ptujske Drave je žreb v uvodu namenil ekipo Zarice, v 2. krogu pa se bodo doma merili z ekipo Brd. Sledijo tekme s Fuži-narjem v gosteh, Jadranom doma, Kalcerjem v gosteh, Dobom doma . Pari 1. kroga: Zarica Kranj - Drava Ptuj Fužinar - Mura Radomlje - Tabor Sežana Ilirija 1911 - Krka Nafta - Dob Rogaška - Bravo ALUMINIJ - AMKAR PERM (RUSIJA) 0:2 (0:2) ALUMINIJ: Kovačič, Vezjak, Martinovič, Ahec, Bilič, Petrovič, Muminovič, Škoflek, Tahiraj, Mesec, Kramer. V nadaljevanju so nastopili še: Janžekovič, Ja-kšič, Ploj, D. Mensah, Vrbanec, Rogina, Krajnc, I. Mensah, Nu-nič in Horvat. Trener: Slobodan Grubor. Nogometaši Aluminija so v soboto v avstrijskem Loiper-sdorfu odigrali prvo prijatelj- sko srečanje v okviru priprav na sezono 2017/18. Tekmec je bila ruska prvoligaška ekipa Amkar Perm. Rusi so do prednosti prišli že v 1. polčasu, ko je dvakrat v polno zadel nekdanji član mlade hrvaške reprezentance, danes 28-letni Darko Bo-dul. Prvič je zadel z močnim strelom po tleh s kakšnih 25 metrov, v drugo z glavo iz bližine. Nekaj polpriložnosti so si pripravili tudi Kidričani, a so ostali brez nagrade v obliki znižanja rezultata. Trener Grubor je v vsakem polčasu na igrišče poslal različno enajsterico, v kateri je bilo tudi nekaj novincev oz. igralcev na preizkušnji. »Rezultat v tem obdobju na prijateljskih tekmah zagotovo ni primaren pokazatelj, česa je ekipa sposobna. Trdo delamo na treningih, noge so trenutno 'zelo težke', pomembno pa je, da igralci pokažejo maksimum volje in želje ter da izpolnjujejo zadane naloge,« je dejal Grubor. JM Nogomet • NK Aluminij Zeba v Romunijo, Čagalj v Kidričevo Se druga odločitev NZS v škodo NŠ Drava - 2 V petkovi številki Štajerskega tednika z naslovom Še druga odločitev NZS v škodo NŠ Drava smo pisali o tem, zakaj NZS pred sezono 2017/18 ni izključila mladinske in kadetske ekipe NK Koper iz 1. lige, čeprav je članska ekipa ostala brez licence za nastope v tekmovanjih pod okriljem NZS. Pred tem je NZS v letu 2011 ob podobni - ne enaki - situaciji namreč mladinsko in kadetsko ekipo NK Ptuj izključila iz najvišje mladinske in kadetske lige. Kot eden od argumentov za različno odločitev je bilo podano pojasnilo, da NK Koper še ni v stečaju, NK Ptuj pa je takrat bil. Ta podatek je bil napačen: NK Ptuj leta 2011 ni bil v stečaju, ampak je imel za sabo uspešno opravljeno prisilno poravnavo. Stečajni postopek je vodstvo kluba sprožilo šele 13. oktobra 2014, zaključen pa je bil leta 2016. Za napako se opravičujemo! Za pravna pojasnila o razlikah med primeroma NK Koper in NK Ptuj smo zaprosili NZS, odgovore pa pričakujemo v kratkem in bomo o njih še poročali. Jože Mohorič Nogometaši Aluminija so pred novo sezono že odigrali prvo prijateljsko tekmo, na njej pa ni bilo branilca Josipa Zeba. Ta je pred dnevi prestopil v Romunijo. Kidričani so tako pred novo sezono ostali še brez tretjega osrednjega branilca, saj z Vedranom Turkaljem in Mateom Damišem niso podaljšali sodelovanja. 27-letni Zeba (desno zgoraj) je bil v minuli sezoni najučinkovitejši branilec kid-ričevske vrste, saj je dosegel kar 5 zadetkov; več so jih zabili le Škoflek (9), Bizjak (7) in Kramer (6). Dosedanji član Aluminija bo nogometno kariero nadaljeval v Romuniji, pri klubu Concordia, ki je v minuli sezoni v 1. ligi zasedel Veržej - Jadran Dekani Brežice - Brda Pokal Slovenije: Drava in Videm z drugo-, Aluminij s tretjeligašem Pari 1. kroga (16. avgust): Lušt Beltinci - Aluminij Drava Ptuj - Brda Videm - Radomlje Hotiza - Krka Tabor Sežana - Rudar Velenje Šoštanj - Triglav Kranj Nafta - Celje Mura - Zarica Kranj Koper - Korotan Prevalje Šampion Celje - Tolmin Ilirija 1911 - Krško Akumulator Mežica - Jadran Dekani V 1. krogu so prosti Maribor, Gorica, Domžale in Olimpija. Jože Mohorič 11. mesto med 14 ekipami. Prvo zamenjavo za razredčeno obrambno vrsto so pri Aluminiju poiskali na Hrvaškem, saj je pogodbo s klubom iz Kidričevega podpisal 22-letni Splitčan Luka Cagalj (desno spodaj). Gre za 195 cm visokega osrednjega branilca, ki je nogometno pot začel pri NK Omiš, bil je tudi član Segeste iz Siska in Šibenika, nazadnje pa je igral v 2. hrvaški ligi pri ekipi Hrvatski Dragovoljac. Z njimi je osvojil 10. mesto v 12-članski ligi, pri tem pa je na 22 odigranih srečanjih (prvenstvo + pokal) dosegel dva zadetka. Na preizkušnji ostajajo Martinovič (branilec) in napadalca Nunič in Horvat. JM 12 Štajerski Šport torek m 27. junija 2017 Motokros m Dirka za SP v Italiji Timova vrnitev in iskanje samozaupanja Konec tedna je v Ottobi-anu potekala dirka za VN Lombardije, med drugim jo je v razredu MXGP zaznamovala vrnitev Tima Gajserja na tekmovalno stezo. Svetovni prvak iz Pečk pri Makolah je zaradi poškodbe izpustil zadnji dve dirki v Franciji in Rusiji, pomanjkanje treninga in samozaupanja (posledica padcev) pa mu je onemogočilo uvrstitev pri vrhu. Ob teh dejstvih je doseženo 10. mesto zelo dober rezultat. V prvi vožnji se je Gajser z ugodnega startnega mesta (5. v kvalifikacijah) dobro pognal na progo in se praktično celotno dirko vozil med najboljšimi, od 2. do 4. mesta. Ob koncu, v zadnjih dveh ali treh krogih, pa mu je na zelo zahtevni progi močno zmanjkalo moči, tako da je končal kot deseti. Dirka za VN Lombardije, rezultati: 1., 2. dirka 1. Antonio Cairoli Italija KTM 25 25 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 22 22 3. Max Anstie V. Britanija Husqvarna 16 20 10. Tim Gajser Slovenija Honda 11 10 Skupni vrstni red v SP: 1. Antonio Cairoli Italija 2. Gautier Paulin Francija 3. Clement Desalle Belgija 4. Jeffrey Herlings Nizozemska 5. Tim Gajser Slovenija KTM Husqvarna Kawasaki KTM Honda GP 50 44 S6 2l 4S1 S64 S61 SS5 282 V drugi je bila dinamika vožnje povsem drugačna, saj je že v prvem ovinku pristal na tleh, tako da je lov za točkami začel povsem iz ozadja. Do 15. mesta je prišel sorazmerno hitro, v nekaj krogih, nadaljnje napredovanje je bilo precej težje. Ko je nekaj krogov pred koncem prišel do 10. pozicije pa je ob pomanjkanju moči znova sledila napaka in zdrs na končno 11. mesto. Z dvema zmagama in kompletnimi 50 točkami je na vrhu Cairoli prepričljivo ugnal vse tekmece, najbližje je bil Nizozemec Jeffrey Herlings, ki je v obeh vožnjah osvojil 2. mesto. Nekaj njunih neposrednih dvobojev je bilo zelo ostrih, »na nož«, vselej je daljšo potegnil veteran, ki je pred domačimi navijači poleg izjemne tehnike prikazal tudi izjemno željo po zmagi. Tim Gajser se je v karavano najboljših po poškodbi vrnil z 10. mestom na dirki v Italiji. Foto: Hondaracing Poleg italijanskih je bilo pri Milanu tudi zelo veliko slovenskih navijačev, ki so v mo-tokros karavani daleč najglasnejši in z rumeno-rdečimi barvnimi kombinaciji zastav, majic in navijaških rekvizitov najprepoznavnejši. V skupnem seštevku svetovnega pokala si je Cairoli pred zasledovalci privozil že konkretno prednost, pred drugouvrščenim Francozom Paulinom ima že skoraj 70 točk prednosti. Še precej več na 5. mestu zaostaja Gajser, 149 točk. SP se bo nadaljevalo že konec tedna s preizkušnjo v portugalski Aguedi. JM Rokomet m Robert Bezjak, RK Moškanjci-Gorišnica Moje poslanstvo v Gorišnici je končano« » Čeprav so bili cilji pred sezono drugačni, rokometa-šem Moškanjcev-Gorišnice ni uspelo obstati v 1. B-ligi. Na nekaterih tekmah, sploh s favoriziranimi tekmeci, so pokazali dobre predstave, a je na koncu zmanjkalo točk proti vsaj na papirju primernejšim tekmecem. Z Robertom Bezjakom, ki je fante vodil v minuli sezoni, smo opravili krajši pogovor o sezoni 2016/17. Kaj je bil po vašem mnenju glavni razlog za izpad? R. Bezjak: »Prvi vzrok je, da smo imeli enostavno premajhen fond igralcev. Če pogledam skozi celotno prvenstvo, bi rekel, da smo bili ob tem na nekaterih odločilnih tekmah premalo skoncentri-rani, predvsem v zadnjih minutah teh tekem, zaradi česar smo izgubili dragocene točke v borbi za obstanek.« Znano je, da ste bolje igrali proti favoritom. Zakaj vam teh iger ni uspelo prenesti na tekme proti slabšim ekipam? R. Bezjak: »Nobena ekipa nas ni povsem nadigrala, res pa je, da smo nekako konstantno boljše oz. bolj sproščeno igrali proti ekipam z vrha lestvice. Mogoče smo imeli premalo izkušenih igralcev, ki bi v določenih trenutkih tekem vedeli, kdaj je treba menjati ritem igre. To se nam Ht__■ rm à m v v HÄi i - Foto: Črtomir Goznik Robert Bezjak: »Z mladimi se v Gorišnici sicer dobro dela, velik problem pa je majhen fond igralcev.« je poznalo predvsem na tekmah z ekipami, ki bi jih morali premagati. Ko smo igrali kolektivno, smo držali tudi rezultat, ko pa smo začeli igrati vsak po svoje, smo tro- šili preveč moči in na koncu se nam je to poznalo. Pa tudi v končnicah takih tekem se je videlo, da nismo imeli igralca, ki bi nase prevzel odgovornost, ampak se je vsak po- Kako komentirate letošnje nastope Ormoža, Drave in Velike Nedelje? R. Bezjak: »Ormožani so znova dokazali, da so konstantna ekipa in da se za njihov status 1. A-ligaša ni bati. Delajo zelo dobro z mladimi in vsako leto priključijo v člansko ekipo kar nekaj novih fantov. To je ključnega pomena, da imaš svojo bazo igralcev, kjer lahko črpaš igralce in ni treba vsako sezono drugod iskati okrepitev. Pri Dravi so fantje na nekaterih tek- mah sebi in drugim dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z močnejšimi ekipami. Nabrali so si nekaj novih izkušenj, za katere upam, da jih bodo naslednjo sezono s pridom izkoristili v 1. B-ligi. Res pa je, da bo vrnitev v 1. A-ligo težja. Imajo pa veliko mlajših igralcev, ki so že letos pokazali, da je na njih vredno računati. Za Veliko Nedeljo mislim, da je bila velika škoda, da se niso uvrstili v 1. B-ligo, saj so imeli vse v svojih rokah. Za njih je bil usoden začetek prvenstva, ki ga niso začeli najbolje.« tegnil malo nazaj - to se nam je zgodilo na več tekmah.« Je bila pomoč starejših in izkušenejših igralcev pozimi prepozna? Bi z njimi od začetka prvenstva obstali? R. Bezjak: »Glede vrnitve nekaterih starejših igralcev v ekipo mislim, da se je to zgodilo prepozno. Če bi bili z nami od začetka in bi odde-lali priprave, bi imeli dovolj igralcev za normalni trenažni proces, ki je bil sedaj zelo otežen. Verjamem, da bi z njimi od začetka bili še vedno v 1. B-ligi. Ampak to je sedaj za nami.« Boste v Gorišnici delovali še naprej? R. Bezjak: »Moje 'trener-stvo1 članske ekipe v Gorišnici je zaključeno. Po kratki analizi smo se skupaj tako odločili in verjamem, da bo novi veter v klub prinesel nekaj novosti. Verjamem in upam, da se Gorišnica že naslednjo leto vrne v 1. B-ligo. Glede mojega statusa v Gorišnici pa je za zdaj težko odgovoriti kaj določenega: imeli smo pogovore in nekatere opcije so še odprte, vendar doslej še nisem konkretno razmislil o tem.« Kakšne temelje ima klub za vnaprej? R. Bezjak: »Problem v Go-rišnici je, da ni mladincev. Pri kadetih so trije ali štirje igralci, ki se počasi priključujejo k članski ekipi, vendar je to vseeno velik preskok in fantje bodo potrebovali še precej časa, da bodo lahko adekvatno zamenjali igralce, ki so sedaj igrali za člansko ekipo. Z mladimi se sicer dobro dela, velik problem pa je majhen fond igralcev. To se vsako leto bolj pozna v vseh ekipah mlajših selekcij.« tp Atletika m EEP, 2. liga Domjanova v Izraelu za reprezentanco prispevala 11 točk V Tel Avivu je potekalo 7. evropsko ekipno prvenstvo druge lige v atletiki, na katerem je tekmovala tudi reprezentanca Slovenije. Cilj naših članov je bila uvrstitev med prve tri in s tem preboj v elitno tekmovanje, v prvo ligo. Na koncu jim je do tega cilja zmanjkalo nekaj točk, natančneje 2,5 točke... Največ točk je Sloveniji prinesel Luka Janežič s tremi zmagami, medtem ko je skupno 11 točk prispevala tudi Veronika Domjan. Članica AK Ptuj je tekmovala v dveh disciplinah: metu diska Rezultati: 1. Madžarska 2. Slovaška 3. Litva 4. Slovenija 372,5 točke 306,5 točke 298,5 točke 296 točk in suvanju krogle. V vsaki disciplini je tekmovalo 12 atletov ali atletinj. V suvanju krogle je bila Veronika deseta, orodje je vrgla 13,33 metra. To je njen letošnji najboljši rezultat v tej disciplini (do sedaj je najdlje letos sunila kroglo 12,74 m v Novi Gorici), a še vedno precej oddaljen od njenega osebnega rekorda 14,40 metra, ki ga je postavila pred dvema letoma. V Tel Avivu je Domjanova več pričakovala v svoji paradni disciplini, metu diska. Tega je vrgla 51,22 metra, kar je bilo dovolj za 5. mesto. S svojim letošnjim najdaljšim poizkusom 57,65 metra bi bila druga, medtem ko bi s svojim osebnim rekordom 60,11 metra suvereno zmagala. Najboljša je bila namreč srbska atletinja Dragana Tomaševic z metom 59,47 metra. David Breznik Kasaške dirke Spominski dirki v Ljubljano in Ljutomer Izmed sedmih nedeljskih dirk na ljutomerskem hipodromu sta bila v ospredju spominska teka Janka Makoterja in Mirka Han-žekoviča. Makoterjeva dirka, v kateri so nastopili 3- do 14-letni domači in uvoženi kasači, je pripadla članu ljubljanskega kluba Marku Gorencu z Narcisom Pe-škim (1:15,1), Hanžekovičevo, v kateri so tekmovale 3- in 4-le-tne slovenske kobile, pa je dobil član ljutomerskega kluba Mitja Slavič z Izabelo II. (1:19,0). Ljutomerčani so zmagali še v štirih dirkah. Floto z Andrejem Antolinom je slavil v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 2.000 evrov s kilometrskim časom 1:19,8, v konkurenci 5-do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 15.000 evrov je prvo mesto osvojil Artis (1:18,8) z Davidom Antolinom. Marko Slavič je do zmage popeljal Arrived Stara (1:17,9) v dirki 3- do 14-le-tnih kasačev z zaslužkom do 10.000 evrov, Jože Sagaj mlajši pa je slavil s francosko kobilo Breve des Baux (1:17,2). NŠ torek • 27. junija 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tenis • Challenger turnir Tenis • Mednarodni turnir TE U-16 na Ptuju Rola v Franciji med osmerico Odličen turnir, tudi z domačimi zmagami Blaž Rola (259. na ATP) je pretekli teden nastopal na turnirju challenger v Franciji z nagradnim skladom 43.000 evrov + H. V mestu Blois je bil 1. nosilec Damir Dzumhur (93) iz BiH, ki je na koncu tudi osvojil turnir. Ptujčana je že v 1. krogu čakala visoka ovira, 7. nosilec Jan Satral (140.). Vrstnik iz Češke, s katerim sta pretekli teden skupaj igrala v dvojicah, Blaža ni uspel ustaviti, slavil je v dveh nizih. Pri tem je Čehu ponudil le eno samo priložnost za break, pa še to je ubranil. V 2. krogu je Rola čakal Benjamin Bonzi (218). 21-letni Francoz je v zadnjem času igral v dobri formi, a ga je Rola kljub temu ugnal s Turnir challenger, Blois (43.000 + H), rezultati: 1. krog: Rola - Satral (Češka, 7.) 6:4, 6:1; 2. krog: Rola - Bonzi (Francija) 6:3, 6:3; četrtfinale: Rola - Laaksonen (Švica, 4.) 7:6(0), 3:6, 4:6. podobno statistiko kot Satra-la - tekmecu je na celotnem srečanju ponudil eno samo priložnost za break... Uvrstitev v četrtfinale - to je nekakšen minimalni prag uspešnosti na vsakem turnirju tega ranga - je Blažu prinesla tekmeca iz Švice Henrija Laaksonena (102.). 25-le-tnik je trenutno najvišje v karieri, tik nad mejo stoterice najboljših na svetu. Izenačen dvoboj je na koncu odšel k Švicarju, čeprav je Rola v dve uri in pol trajajočem dvoboju dosegel 10 asov. Odločilen je bil slabši odstotek 1. servisa (53 %, 64 %), saj si je na drugi servis Laaksonen lažje priigral break točke in jih tudi več izkoristil (2/7,4/14). V tem tednu bo Rola nastopal na podobnem turnirju challenger v Milanu, katerega glavna zanimivost bo nastop nogometne legende Milana in italijanske reprezentance Paola Maldinija. Ta se bo skupaj s Stafanom Landoniom meril v dvojicah. JM Foto: Črtomir Goznik Tara Gorinšek (TK Terme Ptuj) je na Ptuju odigrala enega svojih boljših turnirjev, v četrtfinalu je klonila po tesnem obračunu s 4. nosilko, Madžarko Palomo Keresztes. Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) je imel vlogo 1. nosilca, upravičil jo je med dvojicami skupaj z Blažem Vidovičem. Pretekli teden je na igriščih v Termah Ptuj na turnirju 3. ranga TE nastopilo več kot 120 igralcev do 16. leta starosti iz 18 držav. V tej množici so tudi domačini našli svoj prostor povsem pri vrhu, uvrstili so se tudi na seznam zmagovalcev. Tajski boks • Obletnica in nagradi Bronasti plaketi OKS za Tomažina in Goloba V Kristalni palači v Ljubljani je v sredini prejšnjega tedna Olimpijski komite Slovenije (OKS) pripravil slovesno prireditev s podelitvijo priznanj športnikom in trenerjem za leto 2016. Na povabilo komiteja sta se prireditve udeležila tudi člana Kluba tajskega boksa Ptuj, trener Matjaž Tomažin in tekmovalec Aleš Golob. Oba sta z rok predsednika OKS Bogdana Gabrovca in podpredsednikov Tomaža Barade in Janeza Sodržni-ka prejela bronasti plaketi za uspešen nastop Aleša Goloba na evropskem prvenstvu, na katerem je osvojil 3. mesto. Ob prejemu priznanja je Matjaž Tomažin dejal: »Za naju oba je bil to velik dan v družbi največjih olimpijcev in nekaterih najboljših slovenskih športnikov. Priznanji nama obema veliko pomenijo in bosta dobra motivacija za nadaljnje delo.« 10 let Kluba tajskega boksa Ptuj Zgodba tajskega boksa na našem območju se je začela pisati februarja 2007, ko so se na pobudo sedanjega predsednika in glavnega trenerja kluba Matjaža Tomažina sestali člani ustanovnega odbora in ustanovili Klub tajskega boksa Ptuj. Istega leta julija se je klub uradno vpisal v register športnih društev in uradno odprl svoja vrata vsem. Po prvih treningih v Mar-kovcih so svoje domovanje našli v športni dvorani Mla- Matjaž Tomažin, Aleš Golob in Janez Sodržnik dika, kjer v boksarski dvorani trenirajo še sedaj. V desetih letih se je pri njih v telovadnici zvrstilo veliko rekreativcev, pa tudi tekmovalcev in tekmovalnih skupin, od otrok do članov. Kalili so tudi zelo nadarjene, uspešne in perspektivne borce, ki so posegali po samem svetovnem vrhu in so premagovali velika svetovna imena borilnega športa. Najuspešnejši so bili Tadej Toplak, Elio Artič, Nejc Rodošek, Aleš Golob in tudi Samo Petje, ki je bil nekaj časa ptujski tekmovalec. Ob njih so med izstopajočimi borci še drugi tekmovalci - državni prvaki in osvajalci mednarodnih turnirjev: Aleš Golob, Martin Forštnarič, Blaž Vinkovič, Aleksander Bedrač, Sadat Velio, Goran Novak, Gre- gor Predan, Mitja Jeren-ko, Damir Raikovač, Aleš Janžel, Dejan Vojsk, Jura Volgemut, Damjan Tekmec, Damir Tement, Mihael Bela, Timi Pungaršek, Sven Hameršak, Nejc Rožmarin, Sanela Bezjak, Nik Holcer, Lan Holcer, Jure Lesjak, Blaž Farič, Nikola Krajnovič ... V tem času je bil klub serijski zmagovalec mednarodne lige tajskega boksa, hkrati pa je skozi desetletje na Ptuju pripravil številna uspešna tekmovanja. Ob jubileju kluba so v soboto v Zabovcih pripravili krajšo slovesnost, na kateri so podelili številna priznanja, hkrati pa so pripravili druženje vseh sedanjih in bivših članov tega zelo uspešnega ptujskega športnega kolektiva. David Breznik To je v dvojicah uspelo trem članom domačega društva: pri fantih sta slavila 1. nosilca Filip Jeff Planinšek in Blaž Vidovič, pri dekletih pa Tara Gorinšek skupaj z Marijo Vičič, ki sta bili v finalu boljši od dvojice Taja Lon-čarič (TK Terme Ptuj) - Zala Ana Volk. Med posamezniki so se Filip, Blaž in Tara s po tremi zmagami prebili do četrtfi-nala, tam pa končali svojo pot v petkovi vročici, ko se je termometer povzpel blizu 35 stopinj. Blaž in Tara sta igrala maratonska dvoboja, oba pa v 3. nizu klonila s 5:7, pri čemer je Gorinškova ubranila nekaj zaključnih žog, tudi sama pa je imela dve ... Nika Strašek je tekmovanje končala v 3. krogu, Taja Lonča-rič v drugem, Ana Tej a Tabor pa v prvem. »Glede tekmovalnega dela sem zadovoljen z nastopi tekmovalcev našega kluba, posebej seveda z nastopi med dvojicami. Veseli me, da so v nekaterih segmentih vsi pokazali napredek v svoji igri, k čemur vedno težimo. Jasno je, da smo od nekaterih nosilcev morda po tihem pričakovali več, a v športu ti lahko kakšen slab dan odnese bolj- Judo novički Urekova izgubila uvodni obračun v Podčetrtku Podčetrtek je gostil tekmo evropskega pokala v judu. V kategoriji do 78 kg je tekmovala članica JK Drava Ptuj Urška Urek. Žreb ji ni bil naklonjen, saj je z ipponom izgubila v prvem krogu z Rusinjo Ekaterino Inozemtsevo. Vidovičeva tretja v Gradcu Na mednarodnem prvenstvu v avstrijskem Gradcu so nastopili trije tekmovalci Judo kluba Drava Ptuj, ki so tekmovali v starostni kategoriji starejših dečkov in deklic. Najbolj se je izkazala nadarjena Ana Vidovič, saj je s tre- ši rezultat,« je povedal Luka Hazdovac, predsednik TK Terme Ptuj. Dotaknil se je tudi organizacijskega vidika: »Z organizacijskega vidika je takšen turnir za naš klub kar zahtevna naloga, saj je treba poskrbeti za številne stvari: namestitev sodelujočih, prehrano ob igrišču, sodnike, ob tem pa mora tudi tekmovanje potekati tekoče. Odzivi nastopajočih in spremljevalcev so bili izjemno pozitivni, navdušeni so bili nad ambien-tom in vzdušjem na turnirju.« Po turnirju sta zmagovalca med dvojicami povedala: Blaž Vidovič: »Turnir je bil zame kar uspešen, sploh glede na to, da so bili pogoji za igranje sredi dneva res zelo zahtevni. Med dvojicami se s Filipom vedno bolje ujameva, zato je najina igra vedno boljša, končno zmagoslavje pa je posledica tega. Med posamezniki sem pričakoval nekoliko več, a mi je bolezen v preteklem tednu pobrala precej moči, kar se je poznalo predvsem v četr-tfinalu, ko sem igral dolg in naporen dvoboj.« Filip Jeff Planinšek: »V dvojicah sva z Blažem odigrala res fantastično; vse tekme sva odigrala tako, kot je bilo Turnir TE U-16, Terme Ptuj Open, fantje: četrtfinale: Planinšek (1.) -Miličevic (Srbija, 7.) 3:6, 3:6, Vidovič (5.) - Zubac (Srbija, 2.) 6:4, 4:6, 5:7; finale: Miličevic (7.) - Zubac (2.) 7:5, 6:2; dvojice: finale: Planinšek/Vidovič (1.) - Jurjevčič/Miličevic (Slovenija/ Srbija, 3.) 6:1, 6:3. Dekleta: četrtfinale: Gorinšek - Keresztes (Madžarska, 4.) 1:6, 7:6(8), 5:7; finale: Wurth (Hrvaška, 3.) -Ružic (Hrvaška, 2.) 6:2, 6:4; dvojice: finale: Gorinšek/Vičič (8.) -Lončarič/Volk (7.) 6:3, 6:3. treba, in na koncu upravičila vlogo favorita. Pri posameznikih sem prvo srečanje odigral slabo, a vseeno zmagal, sledili sta dve povsem korektni tekmi in zmagi. Četrtfinale je bil slabši od pričakovanj in tekmec je zasluženo zmagal. Vloga 1. nosilca je najtežja, saj vsi pričakujejo zmage, to pa se mi tokrat ni izšlo. Gremo dalje po začrtani poti.« Jože Mohorič mi zmagami osvojila 3- me- Andi Karameta, ki je zase- sto. Solidno sta nastopila tudi del 7. mesto. Aljaž Ajdič, ki je bil peti, in David Breznik Trojica, ki je nastopila na tekmi v Gradcu 14 Štajerski Rekreacija, šport mladih torek m 27. junija 2017 ABV Ptuj Ena izmed prvih ekip NK Središče Nogomet • NK Središče » Naših prvih 40 let« Nogometni klub Središče ob Dravi praznuje 40 let delovanja. Slovesnost ob jubileju je bila minuli petek, praznovanje pa so središki nogometaši in njihovi simpatizerji naslovili Naših prvih 40 let. Mnogi so zraven že vse od začetka, čeprav so ledino središkega nogometa orali Avgust Kovač, Jurij Dogša, Ivan Horvat, Danilo Žerjav, Silvo Kanič in Rudi Kerš, saj so se v zgodovino sre-diškega nogometa zapisali kot ustanovitelji kluba. Zbrane je na slovesnosti pozdravili sedanji predsednik NK Središče ob Dravi Sašo Prapotnik in v vrste srediških nogometašev pova- bil nove člane. V klubu deluje pet selekcij, tako da se najde mesto za vsakogar, ne glede na starost. Zbrane je pozdravil tudi predstavnik Medobčinske nogometne zveze Ptuj, sicer podžupan občine Središče ob Dravi Roman Medik, sledil pa je nagovor župana Jurija Borka, ki je povedal, da je nogometni klub v občini Središče ob Dravi najmnožičnejše društvo in da 40-letnica kluba pomeni obletnico organiziranega nogometa, sicer pa ima igranje nogometa tu skorajda brezčasno tradicijo. Vrhunec slovesnosti je bila okrogla miza, za katero so se- dli Jurij Dogša, Danilo Žerjav, Franc Rajh, Miran Ra-kovec, Aleš Lesjak, Josip Novak, Sašo Prapotnik in Boštjan Zemljič ter obujali spomine na prehojeno pot srediških nogometašev. Slišati je bilo kar nekaj anekdot, ob katerih so se kalili, govorili pa so tudi o uspehih, razočaranjih in željah ter seveda načrtih, ki jih NK Središče nikoli ni zmanjkalo. Za konec so podelili plakete in zahvale. Plakete so prejeli Roman Medik, Aleš Lesjak, Josip Novak, Boštjan Zemljič, Vekoslav Janežič in Jurij Borko, zahvale pa Slavko Črček, Zlatko Se-kelšek, Janez Podgoršek, Sandi Šestan, Robi Kirič, Rado Marčec, Željko Škor-janec, Ruda Habjanič, Lovro Sakelšek, Miran Tušek, Medobčinska no- Nogomet • Veteranska liga Slovenske gorice Med deveterico slavila Picerija Mica Prvaki Veteranske lige Slovenske Gorice - ekipa Picerija Mica Plavanje • Medobčinsko prvenstvo OŠ Plavalni klub Terme Ptuj in Zavod za šport Ptuj sta pripravila 20. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju 2017. Tekmovalci so bili razdeljeni na dve skupini, od 1. do 4. razreda so plavali na 50 metrov prosto, od 5. do 9. razreda pa na 50 metrov prosto in prsno. V mlajši starostni kategoriji je na 50 metrov prosto dosegel najboljši čas četrtošolec Nejc Klasič (OŠ Breg) s časom 43,50 sekunde, medtem ko je bila pri deklicah najhitrejša četrtošolka Mia Jeza (OŠ Miklavž na Dravskem polju) s časom 52.10. Robert Vogrinec -dvakratni mojster Foto: arhiv NK Središče gometna zveza Ptuj, Ivan Gavez in številni dolgoletni sponzorji kluba. Klub danes šteje 150 članov, ki so razdeljeni na pet selekcij: U-7 in U-9 delujeta pod vodstvom trenerja Gregorja Nemca in pomočnika Marka Žerjava, selekcija U-11 trenira pod vodstvom Saše Habjaniča, mladince pa vodi Toni Jelovica. Članska ekipa nastopa v Superligi in je v sezoni 2016/17 pod vodstvom trenerja Marke Fajdige osvojila 8. mesto, kar glede na težave s poškodbami igralcev štejejo za velik uspeh. Obstanek v Superligi je tudi sedaj eden pomembnejših ciljev NK Središče ob Dravi. Med drugimi načrti pa spadajo še ureditev igrišča ter ureditev tribun in okolice športnega parka Trate. ku V začetku junija se je z 18. krogom v Športnem parku Gabrnik končala sezona 2016/17 tudi v veteranski ligi Slovenske gorice. Vodilo jo je ŠD Športni park Gabrnik, v njej pa je sodelovalo devet ekip: Picerija Mica, Mizarstvo Širovnik, Zavrh-Russa, Vito-marci, Smolinci, Lormanje, Cerkvenjak, Žerjavci in Športni park Gabrnik. Končni vrstni red: 1. Picerija Mica 2. Mizarstvo Širovnik 3. Zavrh-Russa Najboljši strelec lige je bil Aleksander Kukovec (Smolinci), ki je dosegel 27 golov. Sledila sta Boris Krček (26) in Boštjan Žnuderl (20). Priznanje za fair play je prejela ekipa NK Žerjavci. Vse tekme je sodil Dušan Turk iz Maribora. UR V starejši kategoriji je bil pri fantih na 50 metrov prsno najhitrejši osmošolec Pavel Čič (OŠ Mladika) z rezultatom 41.43 sekunde, pri puncah pa je bila najhitrejša šestošolka Sara Lampret (OŠ Majšperk) z rezultatom 43-19 sekunde. Ista plavalka je bila najhitrejša na 50 metrov prosto s časom 33-06 sekunde, pri fantih pa je bil v tej disciplini najhitrejši osmošolec Anže Hameršek (OŠ Olga Meglic) s časom 33-94 sekunde. Na tekmovanju so izstopali še Zala Mojsi-lovič Meznarič, Naja Fridl, Tien Križe, Viktorija Rihta-rič, Ema Doki, Felix Potočnik in Aljaž Ajdič. David Breznik Robert Vogrinec je na izpitih za pasove v borilnih veščinah na Akademiji bojevniških veščin (ABV) na Ptuju osvojil dva črna pasova ter postal mojster aikida (goloroke samoobrambe) in iaidoja (samurajskega mečevanja), obenem pa je še mojstrski kandidat v karateju in mečevanju kenjutsu. Prav tako je prejel častni naziv hikari no senshi, ki ga društvo podeljuje svojim najzaslužnejšim članom. Robert je obenem predsednik ABV. 20. in 22. junija so na ABV potekala izpitna polaganja v karateju, aikidu in samuraj-skem mečevanju pred komisijo, ki ji je predsedoval mojster borilnih veščin Silvester Vogrinec (7. DAN). Roberta so za borilne veščine navdušili filmi Jackieja Chana in Jeta Lija, kasneje pa še Brucea Leeja in Stevena Se-agala. Prve bojevniške korake je naredil že s petimi leti, ko ga je oče Silvester učil udarce in brce na vreči in makiwa-ri. Na Akademiji bojevniških veščin Ptuj je začel vaditi leta 2002. Risanke o Samuraju Jacku so ga navdušile za sa-murajsko mečevanje. Že leta 2003 je na državnem prvenstvu Kendo zveze Slovenije med mlajšimi dečki osvojil bronasto medaljo v iaidoju. Večkrat je sodeloval na prikazih borilnih veščin (mednarodni karate turnir Laško 2011, Noč samurajev v Celju 2012 ...). Udeleževal se je seminarjev doma in v tujini. Deloval je kot asistent trenerja v mečevanju, leta 2016 pa je prevzel funkcijo predsednika ABV. Matjaž Horvat Foto: Dejan Bošnjak Predsednik ABV Ptuj Robert Vogrinec je mojster aikida in samu-rajskega mečevanja ter mojstrski kandidat v karateju. Planinski kotiček Planinska tura po gorah okrog Komne 15. in 16. 7. 2017 Potek izleta: iz Ptuja se ob 4.30 iz železniške postaje zapeljemo v Bohinj, kjer bomo pri Savici parkirali. Po mulatjeri se bomo povzpeli do Doma na Komni. Nadaljujemo pot proti Koči pod Bogatinom, kjer se bomo odločili, po kateri poti gremo proti Lanževici. Po počitku bomo nadaljevali pot še na Veliko Babo in se spustili do Planinskega doma pri Krnskih jezerih, kjer bomo prenočili. Naslednji dan se povzpnemo na Bogatinsko sedlo ter nadaljujemo pot proti Mahavščku. Po grebenu bomo nadaljevali še vse do Komne. Sledi še spust mimo Savice do našega prevoznega sredstva. Časovnica poti: Savica - Dom na Komni 2,5 ure, Dom na Komni - Koča pod Bogatinom 15 min, Koča pod Bogatinom - Lanževica 2 uri, Lanževica - Velika Baba 1 ura, Velika Baba - Planinski doma pri Krnskih jezerih 2 uri; skupaj približno 8 ur (s počitki). Planinski dom pri Krnskih jezerih -Ma-havšček 2,5 ure, Mahavšček - Dom na Komni 2 uri, Dom na Komni - Savica 2 uri; skupaj 8 ur (s počitki). Značaj ture: lahka označena pot, vendar kot gorska tura s potrebo po veliko vode ter ni primerna za planince s slabšo kondicijo. Hrana in pijača: možnost prehrane v planinskih postojankah ob poti. Strošek izleta: 40 (s kombijem, če bo več prijavljenih pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi). Plačilo možno preko TRR 04202-0000493764 pri NKBM, sklic Komna. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 11. 7., oziroma pri vodji izleta do srede, 12. 7. Uradne ure: vsak torek od 14.00 do 16.00 in v petek od 17.00 do 19.00. Vodja izleta: Jože Dajnko (040 754 499). torek • 27. junija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 15 Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Za pogumen pogled v prihodnost V MO Ptuj so osrednjo slovesnost ob dnevu državnosti pripravili 23. junija v dominikanskem samostanu, spremljalo pa jo je blizu 100 ljudi. Slavnostni govornik, župan MO Ptuj Miran Senčar, je spomnil na dogodke in pomembne odločitve, ki so pripeljale do samostojne in neodvisne države Slovenije. „Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki ga je sprejel slovenski parlament. Z njim je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ na ozemlju Slovenije, priznala obstoječe meje Slovenije kot državne meje, zagotovila varstvo človekovih pravic vsem državljanom, pripadnikom manjšin, pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddržavnih pogodb. Po teh dogodkih smo pogumno zrli v prihodnost in brezkompromisno sledili svojim sanjam o lastni državi," je posebej izpostavil Miran Senčar in se zavzel za to, da vsi, ki so pred 26 leti stopili na branik Slovenije in Ptuja, dobijo zasluženo mesto v naši družbi in zgodovini. Deset dni je bilo dovolj, da so oboroženi spopadi na območju nekdanje SO Ptuj zahtevali tri ranjene: Borisa Frasa, Ivana Bukška in Franca Širov- Slavnostni govornik Miran Senčar, župan MO Ptuj nika. Lani jih je za njihov pogum in herojstvo odlikoval s spominskim priznanjem - pečatom mesta Ptuja z likom sv. Jurija. V 26 letih je Slovenija naredila velike in odločilne korake. Ponosni moramo biti na njene bisere, ki naj bodo vir naše energije, optimizma in volje, da gremo naprej. „Mir in svoboda posta- Proslave v številnih občinah Hajdinčani so letošnji dan državnosti proslavili 22. junija s prireditvijo na ploščadi pred PSC Hajdina. Slavnostni govornik je bil župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Izpostavil je, da ima Slovenija velike probleme, a jih lahko rešimo, če bomo stopili skupaj in si jih skupaj prizadevali za njihovo odpravo. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Hajdina in vrtca Najdihojca. Prireditve ob dnevu državnosti so organizirali tudi v številnih drugih občinah Spodnjega Podravja. V Markovcih so praznik počastili ob urbani slovenski pesmi, spomine pa so obujali občani, ki so vodili dejavnosti v času 10-dnevne vojne za Slovenijo. Proslavo ob dnevu državnosti, naslovljeno Dosanjana domovina, sta minulo nedeljo organizirala Komorni zbor Kor in Občina Markovci. S četrtkovo proslavo v gorišniški večnamenski dvorani je OŠ Gorišnica skupaj s člani PD Ruda Sever Gorišnica obeležila dan državnosti in zaključek šolskega leta. Občina Ormož je minuli petek prav tako pripravila občinsko proslavo ob dnevu državnosti. Na svečanosti so nastopili učenci OŠ Ormož, gimnazijci, člani trobilnega kvinteta Glasbene šole Ormož ter domačin Tomaž Zamuda na klavirju in Tanaja Novak na marimbi. wa j Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik jata neprecenljivi vrednoti, iz dneva v dan sta višje na lestvici želja državljanov številnih držav, tudi evropskih. Spremembam ne moremo ubežati, Evropa je v zadnjih letih korenito zakorakala vanje. Številna varnostna tveganja, selitve narodov z vojnih območij, okoljske katastrofe in drugo postajajo del našega vsakdanjika. Želim si, da se prilagodimo, ohranimo svoj zagon in nadaljujemo pot, ki smo jo začeli pred 26 leti. Morda smo res majhen narod, a žilav, in vztrajen, kar brez dvoma vodi naprej," je sklenil ptujski župan, čestital ob dnevu državnosti in zaželel lepe počitnice. Praznično prireditev je z izjemnim koncertom obogatil Brass Band Slovenija pod vodstvom dirigenta Aleksandra Čonča. Na njej so sodelovali tudi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. Pred dnevom državnosti so predstavniki MO Ptuj, veteranskih in domoljubnih organizacij položili cvetje k spomeniku vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo na Vičavi, delu kiparja Viktorja Gojkoviča, častnega občana MO Ptuj. MG S koncerta orkestra Brass Band Slovenija pod vodstvom dirigenta Aleksandra Conča Podlehnik • Sprejem odličnjakinj Najboljšim so vrata vedno odprta Župan občine Podlehnik Marko Maučič je sprejel učenke Osnovne šole Podlehnik, ki so zadnji razred ali celo vsa leta šolanja zaključile z odliko. Jana Novak Ivičak, Tjaša Re-pič in Lara Sakelšek so odličen uspeh dosegle vseh devet let šolanja, Klara Plavčak in Mateja Ribič sta z odliko zaključili deveti razred, na sprejemu pri županu sta jih spremljala še njihov razrednik Jakob Feguš in ravnatelj podlehniške osnovne šole Dejan Kopold. Sprejeme za najboljše učence v Podleh-niku tradicionalno prirejajo vse od ustanovitve samostojne občine; odličnjakom ne podelijo le priznanj, temveč jih tudi obdarijo s knjižnimi darili in pogostijo s kosilom. Župan je odličnim učenkam zaželel, da si bodo srednjo šolo, fakulteto in poklic lahko izbrale same, predvsem pa, da bodo nato dobile službe: »Dobiti službo je danes skorajda že zadetek na lotu, vendar so vrata najboljšim vedno odprta ali vsaj priprta, da lahko smuknejo skoznje. Težave so tako v gospodarstvu kot v družbenem političnem življenju, vendar pridni in delovni vedno najdejo pot.« Odličnjakinjam se je zahvalil za vložen trud, pedagogom v podlehniški šoli pa za uspešno opravljeno delo. EM Devetletko je na Osnovni šoli Podlehnik letos zaključilo 16 učencev, skoraj tretjina z odliko. Foto: EM Nova vas • Ohranjanje tradicije in običajev Kosili kot nekoč, cez Dravo z raneo Krajani Nove vasi pri Markovcih so junija letos ponovno pripravili košnjo trave na star način s prikazom tradicionalnih kmečkih opravil. Skupinska fotografija koscev in gospodinj SB Foto: Irena Pukšič Tako kot nekoč so se kosci zgodaj zjutraj, ob prvem svitu, zbrali sredi vasi. Izpred gasilskega doma so se odpravili do rečnega obrežja Drave, kjer so jih pričakali brodarji. Z ladjami (rancami) so jih peljali čez rečno strugo kosit v Šturmovce. Ko so kosci travnik pokosili, so se jim pridružile gospodinje, članice vašega aktiva podeželskih žena. Postregle so jim pristno domačo kislo juho s kosom rže-nega kruha in skutino pogačo, spečeno v krušni peči. Koscem in gospodinjam so se pridružili člani BCS-teama, ki so se prav tako lotili košnje - vendar na sodobnejši način: travnik so pokosili z BCS-kosilnicami. Ko je bila trava pokošena, so vsi skupaj ob kozarčku in jedači posedeli pod krošnjami topolov, ki so v vročem junijskem dopoldnevu nudili prijetno senco. Po okrepčilu in zaključku dela so se z vozovi, ki so jih vlekli traktorji starodob-niki in konjska vprega, vrnili v domačo vas. Dan po košnji je pri gasilsko-vaškem domu v Novi vasi potekalo 9. srečanje konjenikov, traktoristov, voznikov konjskih vpreg, BCS-kosilnic, starodobnikov (traktorjev, avtomobilov, mopedov) ter starodobne in novodobne kmetijske mehanizacije. V paradi mimo gasilskega doma je sodelovalo okrog 150 nastopajočih. Letos je imela prireditev mednarodni značaj, udeležili so se je tudi medžimurski konjarji iz sosednje Hrvaške. V kulturnem programu so se predstavili člani harmonikarskega orkestra Modras - mlajša in starejša selekcija. Srečanje so združili s praznovanjem godovnega dne sv. Izidorja, zavetnika kmetovalcev. Blagoslov je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Zbrane na prireditvi je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik Konjeniškega društva Anton Ke-kec, na govorniški oder sta stopila tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec in predstavnik skupine medžimurskih konjarjev Vlado Matič. Organizatorji bogatega dvodnevnega dogajanja v Novi vasi pri Markovcih so bili domače konjeniško društvo, gasilsko društvo, aktiv podeželskih žena, BCS-team, vaški odbor in občina Markovci. MZ 16 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 27. junija 2017 Družba Radio Tednik Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije in Hrvaške vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA enakost-prijateljstvo-sopomoc,. Pridružite se nam 27. junija ob 17.30 v Termah Ptuj in se zabavajte v naši družbi. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Modrijani, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak, Ines Erbus, Nina Donelli, Tarapana band, Gabrijela Hrženjak in zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mia Pernat in Nika Belaj. Prost vstop na prireditev! SAVA Terme Ptuj POKOJNINSKA SAVA HOTELS A RESORTS Gödern TELEFÀMS dranke elektrarne maribor ^'d.o.o. 5) ARRIVA a foil company komunala ptuj Lahkota prit torek • 27. junija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč Ko je enakost dejanje in človekoljubnost Družba Radio-Tednik Ptuj že četrto leto izvaja projekt »VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč...«- dobrodelno prireditev v naši organizaciji in v sodelovanju s podjetji Sava Hotels&resorts - Terme Ptuj, Arriva, centri za socialno delo R Slovenije, Sožitjem - zvezo društev, Ozaro, zavodi, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in drugimi soci-alno-humanitarnimi organizacijami v Sloveniji in na obmejnih območjih sosednje Hrvaške. Druženje s koncertom bo danes ob 17.30 v amfiteatru Term Ptuj. Prireditev je Radio-Tednik Ptuj prvič organiziral v letu 2014. V treh letih se je dogodka ob ptujskih bazenih udeležilo že okrog 2500 povabljenih prejemnikov socialnih pomoči, re-jencev in rejnikov, uporabnikov posebnih socialnih zavodov ... Skupaj z obiskovalci se je popoldanskega dogajanja z nastopi glasbenih skupin udeležilo več kot 5000 obiskovalcev. Dogajanje v Termah Ptuj za povabljene poteka cel dan, saj prejmejo brezplačne vstopnice za celoten kopalni dan. Direktor družbe Radio-Te-dnik Drago Slameršak pravi: »Vsi partnerji v projektu smo v teh letih spoznali, da je za osnovno poslanstvo, ki ga imamo do ljudi s posebnimi potrebami, treba storiti izredno malo. Večkrat slišimo oguljene fraze, izgovore, kako je nekaj težko, nemogoče, kako te ovirata birokracija ali sistem; a bistvo je v volji in pripravljenosti, narediti nekaj dobro, prav, na način, ki ne pušča priokusa, da je bil nekdo oškodovan, brez zlorabe, zavisti in drugih že skoraj 'folklornih' negativnih prispodob, ki nas na žalost vse prevečkrat zaznamujejo. Vsi skupaj bodimo za - enakost prijateljstvo in sopomoč naj bo odgovor na dileme današnjega dne. To je enostavna zgodba, v kateri lahko sodelujejo vsi, ki mislijo ozi- Foto: Črtomir Goznik Dobrodelna prireditev Vsi skupaj smo za ... kaže, da v resnici vsi skupaj bogatimo življenje drug drugega. Projekt VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč so omogočili: Terme Ptuj, Arriva, Zavarovalnica Triglav, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, Talum Kidričevo, Energija Plus, Komunalno podjetje Ptuj, Teleing, Sava Pokojninska družba, Zerox, Dravske elektrarne Maribor, Boxmark Leather, MO Ptuj, Dominko Ptuj, Občina Majšperk, Avtoservis Turnšek, AH Terbuc, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, Kager hiše, Čisto mesto Ptuj , Mirko Letonja, Mo-tane, Rajmund Krepfl, Kaas avto, Varaždinske vijesti, Sazas, Larix GT in Družba Radio-Tednik Ptuj. roma čutijo, da je treba narediti nekaj dobrega. Treba je le priti na popoldanski dogodek, na koncert, se družiti s tistimi, ki jim je dogajanje namenjeno, in se vsaj za trenutek poveseliti. Članom povabljenih social-no-humanitarnih organizacij iz vse Slovenije bomo tudi letos omogočili brezplačne avtobusne prevoze do Term Ptuj, brezplačen koncert z znanimi slovenskimi in hrvaškimi glasbeniki ter brezplačne vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Na današnjem koncertu bodo peli in igrali: Mia Pernat in Nika Belaj (zmagovalki projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2016), Modrijani, Nina Donelli, Poskočni muzikanti, Tarapana band, Tanja Žagar, Ines Erbus in Dejan Vunjak. Že drugo leto zapored smo naš projekt razširili preko slovenskih meja in medse povabili otroke in mladostnike z vara-ždinskega območja sosednje Hrvaške. Če kdo, potem ravno hendikepirane skupine in posamezniki v svojem svetu, ki je povsem drugačen od našega, ne vidijo meja, političnih ali drugih ovir, ki nas vse prevečkrat delajo - kdo ve, zakaj - 'nerazumne', 'nepremišljene', ko ne vemo povedati, da so osnovni cilji vseh, ki živimo v neposredni soseščini: iskrenost, prijateljstvo, pozitivnost in sopomoč.« Današnje dogajanje v Termah Ptuj bodo tako obiskale hendi-kepirane skupine in posamezniki iz varaždinske regije (OŠ s posebnim programom To-mislava Špoljarja iz Varaždina, Združenje z otrok z downovim sindromom iz Čakovca in drugi iz te regije, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje). Kot vsa prejšnja leta bo tudi letošnji dogodek dobrodelen, saj bomo izbrali dve cilji skupini (po eno iz Slovenije in Hrvaške) in prostovoljna sredstva, zbrana na naši prireditvi, namenili njihovemu delovanju. Prireditev bo tako kot doslej glasbeno obarvana, z glasbenimi gosti koncerta, ki nas že od začetka tovrstnih prireditev spremljajo na naši poti. Če vam bo čas dopuščal, da se poveselite z nami, ko bomo skupaj dokazovali, da zmoremo »različnim, a vendar enakim« organizirati lep dan, bodite del naše zgodbe v ptujskih Termah. DK, MG Foto: Črtomir Goznik Med nastopajočimi bo tudi letos Dejan Vunjak. Skupaj z drugimi nastopajočimi bo poskrbel, da bo letošnja prireditev nepozabna zgodba prijateljstva, druženja in enakosti. Ptuj • Četrtkove zgodbe The Legend Puba Humor, ki je meso in ključ do uspeha Šesta četrtkova zgodba z bolj ali manj znanimi osebami v The Legend Pubu (nekdanja kavarna pod Mestnim gledališčem Ptuj) se je iz notranjosti lokala preselila na Murkovo, ki je podobno kot že 10. junija ponovno polno živela tako, kot bi moralo mesto vsak dan v tednu ne glede na letni čas in oblast. Osnovna ideja in sporočilo teh večerov - Ptuj je naš in le mi sami mu lahko damo prave vrednote - je z dodatnim humanitarnim sporočilom: zbiranjem sredstev za izgradnjo ur-gentnega centra Ptuj in glavnim gostom večera, tudi ambasadorjem projekta izgradnje urgen-tnega centra, igralcem Tadejem Tošem, dobila novo razsežnost. Odzvali so se številni Ptujčani, ne samo da so prišli starši, dedki in babice, ki so zaploskali najmlajšim iz Vrtca Ptuj, ki so pod vodstvom vzgojiteljice Jane Janžekovič in njene pomočnice Suzane Mere navdušili, zapele so tudi članice pevskega zbora Vrtca Ptuj, prišli so tudi mnogi drugi, ki podpirajo izgradnjo urgentnega centra Ptuj, da bi Tadej Toš, glavni akter šestega četrtka zgodb bolj ali manj znanih Ptujčanov v Murkovi ulici tudi deprivilegirano območje imelo tisto, kar drugi s pomočjo države že imajo in jim ni treba zagotavljati lastnega prispevka. „Nismo krivi, da ni urgence, prosimo, da razumete naše želje in potrebe, stopimo skupaj, da nam bo uspelo," je med drugim povedal Borut Kostanjevec, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice. Strah ga je, ker Ljubljani ni mar za ljudi, ker ne ve, kako bomo vozili naše bolnike v Maribor. S humorjem skozi čas pa je samozavest Ptuj-čanom „dvigoval" Tadej Toš. „Mi potrebujemo humor, ker drugače ne moremo preživeti glede na vse, kar se dogaja v naši družbi (dokapitalizacija bank, milijardno pranje denarja, drugi tir ...), zato 'pesniški' izraz pride kar sam. Dobra volja je podlaga za dobre rezultate. Humor razbija strah, zato ga nobena oblast nima rada. Ko je ljudi strah, lahko 'prodaš' vse ... " Ptuj-čani imamo samozavest, moč, le ne moremo se dogovoriti, kako bi to moč skoncentrirali. „Vzemimo avtobuse in gremo s kurenti, ki prinašajo veselje, pomlad, v Ljubljano, kjer je 'zima', in ružimo tako dolgo, dokler ne bo urgentnega centra. Ku- rentom že ne bo nihče rekel ne," je pozval Toš, ki bo sedel na enega od teh avtobusov. Pri 30 stopinjah Celzija zunanje temperature bodo ptujski kurenti imeli pozornost ne samo slovenske, temveč tudi tuje javnosti, saj kurente vsi poznajo; vsi se bodo tudi spraševali: »Kaj pa bi vi radi?« Čisto lahko pa bi ptujski del investicije „porini-li" v projekt obnove ptujskega mostu, če bi seveda bila volja. „Ljubljani moramo odločno povedati, 'da nismo prišli poslušat, da smo prišli po bolnišnico!'« Tadej Toš je skozi humor pozval k povezanosti dejanj, da bomo končno želi tudi rezultate. Na koncu šestega večera se je v humanitarni skrinjici za ptujski urgentni center zbralo 1.130 evrov. Vsi, ki so darovali, so se podpisali na intarzijo, še posebno s podobo Tadeja Toša pa so odkrili v notranjosti lokala, ki bo spominjala na še en večer spoznavanja in druženja z bolj ali manj znanimi Ptujčani, ki sta jih zasnovala Robert Belšak iz The Legend Puba in Vojo Ve-ličkovic, koordinator četrtkovih dogodkov ter mojster intarzije. MG 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 27. junija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ko malo pozabimo, nas suša in vročina ponovno presenetita Klimatske spremembe so letos spet pokazale svoje zobe. Že od začetka leta se srečujemo s temperaturnimi skoki in obrati. To so zelo stresne razmere tudi za vrtnine. Kako ravnati v tako stresnih razmerah? Suša in/ali visoke temperature - dve različni težavi Najprej je treba ločiti dve veliki težavi, s katerimi se srečujejo vrtnine. Čeprav sta pogosto povezani, vendarle nista isti. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja, a se jim letos nismo mogli izogniti. Suša pa je težava, ki ni vedno povezana z visokimi temperaturami, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi. Tudi letošnja zima je bila zanje sušna. Zato letos marsikje listi javorjev rjavijo, predvsem njihove konice, težave imajo ponekod lovorikovci, rododendroni in tudi iglavci, posebej občutljivejši. Vse te grmičke je nujno treba zalivati. Vrtnine imajo zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto. Zato je nujno, da si vsi, ki si želite domače sveže zelenjave, pa naj bo ta namenjena samooskrbi ali tudi tržni pridelavi, čim prej nekako organizirate redno namakanje. Brez tega žal pridelave vrtnin ni. Največ težav je torej predvsem zaradi nepravilnega in nepravočasnega namakanja ter predvsem zaradi visokih temperatur. Zakaj ni plodov, buče pa cvetijo Tudi letos se množično pojavlja odpadanje plodičev bučk; vrežaste buče, tudi oljne, cvetijo, a nimajo buč. Kaj se dogaja? Ena izmed posledic stresnih vremenskih razmer je sušenje plodičev bučk. To zelo težko preprečimo. Bučke so bile že kot sadike prehlajene. Pogosto so presajene prepozno, sadike so prestare, korenine pa že ovite okoli koreninske grude in to svojo pot nadaljujejo pri pre- sajanju v svežo, hranilno prst. Zato se koreninski sistemi preprosto niso dovolj razvili, koreninski volumen je premajhen. Novejši hibridi pa rodijo preveč, na vsak list naredijo celo več plodov. Koreninski sistem tega ne more prehraniti, zato plodiči odmirajo. Kaj narediti Najprej sproti odstranjujte vse sušeče se plodiče, saj so tudi čisto majhni že primerni za omake, juhe in podobno. Tudi druge bučke trgajte čim manjše ali pa jih celo redčite tako dolgo, da si rastlina opomore. Ne gnojite, rastlinam pomagajte samo z morskimi algami. Z njimi jih v tem primeru zalivajte kar dvakrat na teden 4 krat zaporedoma. Podobno se zadnja leta dogaja s solatnimi kumarami. Smiselno je vanje vložiti nekaj dodatnega dela, da ne ostanemo za teden ali dva brez plodov. Kumarice vzgajamo samo na enem steblu do višine 1,5 m, potem pustimo eno ali dve stebli (pri tem jih sadimo gosteje skupaj, 40-50 cm v vrsti), ali pa vse vrhe (potem jih damo 20 cm bolj narazen v vrsti). Pri vrežastih bučah je vzrok cvetenja brez plodov isti, le nekoliko drugače je videti vse skupaj. Buče nastavljajo samo moške cvetove (to so tisti na dolgih pecljih, lepo veliki in rumeni), ženskih pa le malo. Če so posajene v eni vrsti in jih lahko tretirate, potem razen trganja plodičev veljajo ista navodila in izbira enega prej navedenih pripravkov. Oljne buče se že srečujejo z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi. Če se še da v nasad, potem priporočam uporabo katerega izmed registriranih fungicidov, v ekološki pridelavi je lahko to tudi bakreno listno Foto: Miša Pušenjak Brazde pestiča na cvetu paradižnika so zaradi visokih temperatur pogledale iz prašnikov, oploditev je tako nemogoča. gnojilo, in uporabo rastlinskih stimulatorjev, ki jih bom naštela v nadaljevanju. Vročinski stres, stres zaradi skokov temperatur Zaradi vročinskega stresa lahko buče ob tem še poškropite. Uporabite pripravke, ki vsebujejo aminokisline in jih že dobro poznate. Zdaj pa imamo na tržišču še nekaj možnosti. Prva so izvlečki tropske rastline taro (pripravek beegreen), druga je mešanica hidroksicimetnih kislin, izvleček iz dobro poznane rastline ameriški slamnik (pripravek cirkon), zadnji pripravek pa je plantonic, ki vsebuje izvlečke velike koprive, vrbe in ekstrakt sončničnega olja. Za katerega se boste odločili, je vaš izbor. Vsekakor je smiselno te pripravke uporabljati redno, dobro pa jih je uporabiti 48 ur pred nastopom stresa. Kot kaže, je pred nami še en stres, padec temperatur. V tem trenutku pa bodo vse rastline zelo občutljive tudi na bolezni. Bodite pozorni nanje. Paradižnik še nima teh težav Poskrbite za redno oskrbo z vodo, rastline pa vsak drugi, tretji dan zjutraj stresajte, da se sprosti čim več cvetnega prahu. Pri temperaturah nad 30 oC nastane namreč veliko manj cvetnega prahu, še ta, ki je, pa je slabše ploden. Plodovi so tako manjši, pogosto deformirani -spremenjena je oblika, rebrasti, manjkajo koščki - delčki plodu in podobno. Če se vroče obdobje še nadaljuje, se spremeni tudi oblika cveta, brazda pestiča pogleda iz prašnikov, tako cvetni prah nanjo ne more pasti. V tem primeru niti opraševalci ne morejo pomagati, oplodnje ni, zato tudi plodov ni več. Včasih plodovi nastanejo kljub odsotnosti cvetnega prahu, so pa manjši, motne barve kožice in tudi neokusni. Fiziološke bolezni zaradi vročine in suše Najbolj znana težava zaradi visokih temperatur in predvsem neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika Razlika med moškim in ženskim cvetom buč Foto: Miša Pušenjak pri muhi. Vendar je vzrok za to in za sušenje konic bučk in kumaric najpogosteje pomanjkanja kalcija. Pomanjkanje kalcija se pojavlja tudi tam, kjer naj bi ga bilo v zemlji dovolj. Gre namreč za to, da se kalcij po rastlini počasi premika. Do plodov prihaja prav po poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. Tako do plodov ne pride dovolj kalcija, tudi če ga imamo v zemlji. Zato v času, ko so izredno vroči dnevi, noči pa hladnejše, gnojenje s kalcijem preko koreninskega sistema ni uspešno, treba ga je dodajati preko listov - foliarno škropljenje. Pri nas dobimo pripravke, ki vsebujejo veliko kalcija in nekaj dušika, tudi v manjših pakiranjih, zato jih lahko uporabljamo tudi na vrtovih. Veliko kalcija vsebujejo v vodo namočene koprive, pa tudi razredčeno mleko. Vendar bosta pomagala samo, če bomo njuno uporabo pričeli takoj, ko se formirajo prvi plodovi, pa vsaj do konca avgusta. Redna uporaba pomeni vsaj enkrat na deset dni. Ekološko usmerjeni lahko uporabijo tudi nekatere pripravke iz izvlečkov morskih alg. Naj pa poudarim: vedno je treba začeti, preden se težave pojavijo. Pomanjkanje kalcija se ne pojavlja samo na plodovkah, v takih razmerah ga je treba redno dodajati tudi kapusnicam, predvsem zelju, ki že zvija glave. Pogosto kalcij potrebujejo tudi solatnice. Ožig listnih robov se pojavlja zaradi pomanjkanja tega hranila. Pri solatnicah je to zelo izrazito takrat, ko so preveč gnojene z dušikom. JUNIJ m* 1C™EK K 4$ i Fgrtonat i» PETEK J <»13:00 ¿— Erazem odifcOO SOBOTA Pavla t NEDELJA 1 Franc Binkošti l— PONEDELJEK —J Valerija 23. teflen r* TOREK U «d 09:00 U Norbert I—J SREDA / Robert Janini viriad Otis Sončni zahod 20:43 Q Četrtek O Medard do IS.CQ Dan Primoža Trubarja od 15:00 pv PETEK J Primož QU SOBOTA Marjeta dO W.00 Od 11:00 «i "1 NEDELJA 1 Srečko W * PONEDELJEK I ¿mm Janez teden ^^ +1 torek 1 ^J Anton "1 / SREDA IM Vasilij 1 C Cetrtek I J Vid 0013:00 Zldeloj rastlinami jjfcjj Cvetje in oljnice Soninice. lan. diSavnce in vse vrste cvetlic... Podtalni plodovi Kotenje, pesa, krompir, Jesen" čebula, redke v... ^^ Plodovke in sadje ^B Paradilflik. paprika, etaierski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d .... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 torek • 27. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Bodite z nami v družbi paraolimpijcev. Festival Lent, Art Kamp, Oder Triglav, 27.junij2017 ob 16.30. Triglavov dan junakov • Društvo Sonček, • Društvo paraplegikov Podravja, • Zveza za šport invalidov Slovenije -Paraolimpijski komite in • operni pevec Hideyuki Suzuki. Vse bo v redu. triglav www.triglav.si If KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 ^ "2 23 50 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Štajerski TEDNIK TteG(BfcmSÖ* porovnuinflGEnajA _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ j DOKOLENKESILVERUNE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar P0SEBNAP0NUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 080 30 25 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK DS:00 Zaključek vrtcev Desimik. Trnovska vas 10:00 Gostilna pr" Fjancet' 11:00 Oddaja iz preteklosti 12:0(1 Video strani 3 5:00 Italijanska trgovina - v živo I S:00 Zaključek OS Majiperk 20:00 Oddaja i i. občine Destmik 21:00 Državno srečanje OFS 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletat strani www.siptv.si 08:00 Koncert Godbe Domava 10:00 Ljudski pevei se predstavijo il:40 Utrip iz Onnoža 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Praznik Občine Domava 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP TV 08:00 Oddaja iz občine I lajdina 10:00 40 let DU Stari« 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveta Markovci - V ŽIVO 18:00 Polje, kdo bo tebe ljubil: l.del 20:00 Kronika iz občine i lajdina 21:00 Oddaja iz občine I lajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamgrketing d.o.o.; 02 74 9 34 27. 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. IŠČEM čistilko iz okolice Ptuja. Tel. 031 895 529. NEPREMIČNINE PRODAM 1-sobno stanovanje v velikosti 45 m2. Telefon 031 669 145. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. KUPIM traktor Zetor, Ursus, IMT, Deutz, ali podobno. Telefon 031 851 485. PRODAM 3 koze manjše rasti za nadaljnjo rejo. Telefon 031 838 069. BUČNICE, odlične kvalitete, sorta rustikal, pakirane po 35 kg, prodamo po 2,8 €/kg. Telefon 031 743 951. RAZNO PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEDNIK É^^Stajerskitednik Stajerskitednik Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN 26. junija je minilo osem let, odkar te ni več med nami, Jožef Slodnjak DORNAVA 82 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njegovem grobu ter mu poklonite lepo misel. Tvoji najdražji Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubili ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN 26. junija mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra Slavica Prejac IZ POLENCEV 13 Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prinašate sveče in cvetje. Vsi njeni najdražji SPOMIN 28. junija bo minilo eno leto od smrti mojega ljubega moža Antona Rusa IZ TRŽCA 18 B Vedno te nosim v srcu. Žena Ljubica MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., * J Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 v 101,00 kWh/m2 na leto . www.tednik.si tednik@tednik.si Podravje, Slovenija • Raziskava EU Menu Slovenija Prehrana, sploh na vzhodu države, še vedno nezdrava Ste med naključno izbranimi prebivalci Slovenije, ki so prejeli vprašalnike o prehranjevalnih navadah? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so poudarili, da sodelovanje v tretji tovrstni raziskavi v zgodovini države ni ključnega pomena le za oceno stanja, temveč tudi za načrtovanje ukrepov. S prehrano prebivalstva so se doslej (vsaj deloma) ukvarjale številne raziskave, temeljno nacionalno raziskavo o prehrani Slovencev v povezavi z zdravjem pa po letih 1997 in 2007 zdaj opravljajo tretjič. Dr. Urška Blaznik z NIJZ je pojasnila, da se nova raziskava od prejšnjih nekoliko razlikuje, saj prvič poteka na način, ki je usklajen s podobnimi študijami v drugih državah EU (podatke iz posameznih držav bo zato med seboj mogoče primerjati), poleg tega so v raziskavo prvič vključili tudi dojenčke in malčke. Osebe za sodelovanje v raziskavi EU Menu Slovenija so izbrali na podlagi naključnega statističnega izbora, njihovo sodelovanje pa je ključnega pomena, saj jih zaradi načina izbora ni mogoče nadomestiti z drugimi osebami. Dr. Matej Gregorič z NIJZ, kjer raziskavo vodijo (sodeluje namreč osem raziskovalnih ustanov), je pojasnil: »Namen raziskave je bolje razumeti prehranske navade posameznih skupin prebivalcev Slovenije. Zanima nas, kaj jemo, kdaj uživamo posamezne obroke, kakšno hrano običajno uživamo, kako se prehranjujemo takrat, ko nismo doma, in kako se odločamo pri izbiri živil ob nakupu.« Prvi podatki, pridobljeni z raziskavami EU Menu, bodo predvidoma na voljo šele leta 2019, zato smo preverili izsledke doslejšnjih raziskav. Ti niso spodbudni: število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, v povprečju se zaužije preveč maščob v celoti in nasičenih maščob, po drugi strani pa premalo sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. Po podatkih nacionalne raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, opravljeni lani, se zdravo ali pretežno zdravo prehranjuje le 23 % odraslega prebivalstva. Po izsledkih preteklih raziskav se Slovenci večinoma ne prehranjujemo zdravo. Ali se je v zadnjem desetletju na tem področju kaj spremenilo, bo znano šele čez dve leti ... Zanimivosti preteklih raziskav Slovenci ¡zmed vseh obrokov najpogosteje izpuščajo zajtrk (leta 2009 je bilo takih četrtina moških in petina žensk), osrednji obrok pa ostaja kosilo. Sadje vsakodnevno uživa 65 % žensk in 42 % moških; edino sadje, ki ga uživa več moških kot žensk, so lubenice. Najbolj priljubljena ostajajo jabolka, najmanj pa borovnice, marelice in melone. Zelenjavo dnevno uživa 47 % žensk in 31 % moških, na mizi se najpogosteje znajdeta zelena solata in paradižnik. Raziskovalci velikih razlik niso opazili le med prehranjevalnimi navadami moških in žensk, temveč tudi med praksami na vzhodu in zahodu države. Na vzhodu, na primer, imajo raje grah, korenje, krompir, papriko in peso, na zahodu pa sveže zelje in bučke. Prebivalci vzhoda države prednjačijo v uživanju mlečnega pudinga, tisti z zahoda pa imajo raje jogurt, kislo mleko, kefir in sir. Na vzhodu uživajo več svinjine, kunčjega mesa, paštet, sveže obarjenih salam in slanine, na zahodu dajejo prednost govedini. Na vzhodu za kuhanje praviloma uporabljajo olje, margarino, svinjsko mast in ocvirke, na zahodu olivno olje in maslo. Zanimive razlike so opazili tudi med prehranjevalnimi navadami v večjih in manjših krajih. Prebivalci manjših naselij (do 2.000 prebivalcev) redkeje kot preostali posegajo po siru, a zato občutno pogosteje po vinu... Za vegetarijanstvo se pogosteje odločajo ženske Strokovnjaki opozarjajo, da je nezdrav način prehranjevanja v Sloveniji resen problem, ki prispeva k povečanju obolevnosti zaradi sladkorne bolezni, srčno- žilnih bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Po vzrokih umrljivosti so v Sloveniji na prvih dveh mestih prav rakave bolezni ter bolezni srca in ožilja. Pri slednjih so stopnje umrljivosti na vzhodu izrazito višje kot na zahodu; najbolj obremenjeni zdravstveni regiji sta Celje in Ravne na Koroškem, sledijo pa Novo mesto, Murska Sobota in Maribor. Način prehranjevanja v Sloveniji leta 2009 | Način prehranjevanja I Delež (%) | uživanje mešane hrane 96 delno vegetarijanstvo 2,1 vegetarijanstvo 1,1 veganstvo 0,3 frutarijanstvo 0,2 makrobiotično prehranjevanje 0,0 drugo 0,3 Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje Leta 2009 so z raziskavo na vzorcu nekaj več kot tisoč posameznikov ugotavljali tudi, kako pogoste so pri nas alternativne prakse prehranjevanja. »Pri načinu prehranjevanja nismo zaznali statistično značilnih razlik glede na socialno demografske spremenljivke, a omenimo lahko, da so ženske pogosteje delne vegetarijanke (2,9 %) kot moški. Med anketiranci z višjo ali visoko izobrazbo je v primerjavi z drugimi izobrazbenimi skupinami nekoliko večji delež delnih (4 %) in popolnih (2,8 %) vegetarijancev,« je povedal dr. Gregorič z NIJZ. Pojasnil je, da vzroki za drugačne načine prehranjevanja niso le zdravstveni, temveč tudi verski, etični in celo socialno-eko-nomski. Eva Milošič Osebna kronika Rojstva: Brina Solina, Slove nskogo riška cesta 33, Ptuj -deček Črt; Vesna Sužnik, Placar 32, Destrnik - deček Mark; Tja-ša Cenčič Predikaka, Levstikova pot 1, Ptuj - deklica Lana; Seve-rina Orož Hanžič, Jareninski Vrh 14a, Jarenina - deklica Mila; Katja Serk, Zgornja Velka 140b, Zg. Velka - deklica Tia; Mateja Ajlec, Zgornje Verjane 34, Sv. Trojica v Slov. goricah - deček Nik; Mateja Kelenc, Podgorci 88b, Podgorci - deklica Sofija; Rebeka Rupnik, Žahenberc 7a, Rogatec - deček Jaša; Nina Draganič, Spodnje Dobrenje 52, Pesnica pri Mariboru - deklica Neža; Urška Meglič, Izseljenska ul. 4, Slov. Bistrica - deklici Zala in Sara; Martina Horvat, Dornava 38, Dornava - deček Nik; Milena Šimenko, Barisiovci 8, Lovrenc na Dr. polju - deček Jaka; Vesna Pongračič, Rogoznica 30, Voiičina - deček Leo; Janja Oz-mec, Velika Nedelja 20c, Velika Nedelja - deček Jure; Maja Biia-novič, Selška c.ll, Ptuj - deček Kevin; Tina Cestnik Brezovnik, Hajdoše 43 i, Hajdina - deklica Izza; Janja Potnik, Tomšičeva ul. 20, Slovenska Bistrica - deček Brin; Suzana Širec, Kočice 8, Žetale - deček Andraž; Nina Pohleven, Korčetova 14, Maribor - deklica Julija; Anja Rakuša, Bresnica 20b, Podgorci - deklica Ota. Umrli so: Ana Golob, roj. Kolar, Kupčinji Vrh 2, roj. 1926 - umrla 13. junija 2017; Stanislav Bec, Zagorci 80, roj. 1940 -umrl 13. junija 2017; Marija Koser, Placar 1, roj. 1930 - umrla 14. junija 2017; Julijana Duh, roj. Šprah, Ljubstava 40, roj. 1932 - umrla 14. junija 2017; Franc Cigiar, Kukava 34, roj. 1950 - umrl 14. junija 2017; Marija Purg, roj. Černenšek, Stogovci 28, roj. 1933 - umrla 14. junija 2017; Alojz Matjašič, Gorišnica 156, roj. 1928 - umrl 16. junija 2017; Franc Bagar, Slavšina 44, roj. 1939 - umrl 12. junija 2017; Silvija Wei-gl, Ptuj, Mariborska c. 34, roj. 1933 - umrla 16. junija 2017; Franc Marinič, Ločki Vrh 1, roj. 1931 - umrl 19. junija 2017. Poroke - Ptuj: Sašo Sabo, Ptuj, Jenkova ul. 6, in Elizabeta Solina, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 5; Igor Maltaric, Maribor, Volod-jeva ul. 39 A, in Petra Belčic, Hrvaška, Cvetlin 70; Tomaž Pa-luc in Klavdija Levanič, Ptuj, Ul. 5. prekomorske 2; Branko Ze-bec in Lidija Vertič, Bukovci 13 A; Matej Vesenjak, Podgorci 42, in Aleksandra Saša Aracki, Ptuj, Cankarjeva ul. 3; Jernej Vrabič in Tanja Rikanovic, Krčevina pri Vurbergu 148; Uroš Mandelc, Kidričevo, C. v Njiverce 18, in Katja Plohl, Rucmanci 48; Danijel Krajnc in Albina Drevenšek, Pobrežje 147 A; Danijel Černi in Katja Pintarič, Desnjak 29. Poroka - Ormož: David Za-dravec in Tanja Prapotnik, Dobrava 24, 2270 Ormož. Napoved vremena za Slovenijo Je tega meseca presuho, istane grozdje drobno. 14/27 15/30 Danes bo povečini delno jasno, občasno bo več oblačnosti. V zahodni Sloveniji lahko nastane kakšna ploha ali nevihta. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 21, najvišje dnevne od 27 do 33 stopinj C. Obeti V sredo bo na vzhodu sprva precej jasno, drugod bo že spremenljivo oblačno. Čez dan se bodo na zahodu pričele pojavljati krajevne padavine, deloma nevihte, ki se bodo krepile in postopno širile proti vzhodu. Pihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Več sonca bo na vzhodu. Nekoliko hladneje bo. Jugozahodni veter se bo še okrepil. Foto: CG Foto: SM