287. številka. „EDINOST" tehmj« enkrat na dan. rnzun nedeli in praznikov, oh 4 uri pnj»oludne Naročnina znaša : u ©ek> leto........24 kmn cm pol leta........13 ea 6etrt leta........ 6 ^ ca en nie^c ........ 2 kroni NarrVnino ie j.la<>vati naprej. Na na-rofbe priložene naročnine ae nprava a« ozira Po totakamah v Tr-tu -e prf»dajajo po- «a.mezn*> -tevilk*- po 6 -»totink i3 nvč.i; irven Tr*t* pa j-o 8 atotiak i4 . Trle fon Mt. S 70. H \\\ Iva Trst. v četrtek dne 18. decembra 1902. Tečaj XXVII Glasilo političnega društva „Edinost*6 za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po Tratah v petitu. Za več kratno naročilo * primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zalivale domači oglasi itd., *e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in og)a«e je plačevati loeo Trst. Uredniitvo in tlakama se nahajata v ulici Carintia siv. 12. Upravniitvo In sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Politično društvo „Edinost" Vabilo javni shod katerega priredi politično ilruštvo ..K <1 inos t" y gostilni i. Josipa Grđola p. i Jura pri Loven, v nedeljo dne 21. decembra t. t.. DNEVNI RED : „Pogovor o obrinski upravi". Začetek ob 4. uri popoludne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Ista petorica mož kakor namišljena zveza gostilničarjev ppreminja pozneje stvar glede okraja Volosko tako. da letnih >$000 kroa na račun nezavidne deželne takse v tem okraju dajejo dru. F e 1 i c e Bennatiju odvetniku, zastopniku V. k u -rije in predsedniku istrskega godbe, ki ne odgovarjajo lemu, razvelja Postopanje finančnega ravnateljstva v Trsti v stvareh užitnine. v^o i d) da se napravi konec krivičnim in nezakonitim mahinacijam e užitnino, oziroma tudi z dokladami na isto in z nezavisno deželno takso na pivo glede < menjene petorice mož v Pulju, ki se nezakonito izdajajo za polit, društva, a ta jih izroča zvezo gostilničarjev, in ki n'kakor ne smejo dru. Ettore Costantiniju, od - imeti prednosti pred nikomur drugim ? v etniku v Voloskem kakor — 3. Ali sti ekscelenei pripravljeni, pora- lastniku lista »Prava Naša biti ves svoj vpliv in vso svojo moč v to, Sloga« za vzdrževanje, v o b 6 e da se bo v stvareh doklad na užitnino in za politične namene gospodo - nezavisne deželne takse na pivo tudi od valne italijanske stranke. Vse strani deželnih in občinskih oblasti postopalo to se dogaja ob vednosti in t-parazumljenju pošteno in nepristranski, v javno blaginjo, istrskega deželnega odbora m deželnega na korist dežel in občin oziroma davkopla-glaarja. In ona petorica mož, da-si ne se- čevalcev, ki so itak že preobremenjeni po stavljajo ni kake zakonite zveze, se gerirajo tem in onem ? tako kakor da imajo prednost pred vsakim Pripomba uredništva. Opozarjamo, da ta v stvareh užitnine in nezavisne dež. takse kričeči slučaj, o katerem govori zgornja in na pivo v Istri. * terpelacija, pojasnjujemo še na drugem mestu, Sedaj pa se čuje, da 'strsfei deželni odbor med domačimi vestmi. odda oni petorici mož tudi vse deželne do- | - klade na užitnino, tako, da b't ako bi ta ali ona zakonito organizirana družba gostilničar- j jev in mesarjev hotela prevzeti te doklade v zakup, ne vsprejela istih od deželnega od- Državni zbor. — Zbornica poslan- bora, ampak od one petorice mož, in da to i cev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojav-poplača z denarjem in odvisnostjo od onih j nega poročila.) PoHtični pregled. V Trstu, 18. dccembra 1902. petero mož, in to gotovo na škodo davkoplačevalcev, ker bi po direktni oddaji teh doklad družham gostilničarjev in mesarjev, oz n ma po razpisu za ponudbe, dežela dobila več denarjev in bi po takem davkoplačevalci plačevali manje davščin. Ali tako mora biti ker, kdo drugi nego dežela, ali bolje rečeno : davkoplačevalci, naj plačuje list Zbornica je v svoji včerajšnji seji vsprejela še ostale zakonskega načrta o krt š^jarstvu in potem tudi ves zakonski načrt; v tretjem čitanju. - - Na to je prišel v razpravo sj 12. zakonskega načrta o trgovini na termine, kateri £ je bila gospodska zbornica spremenila in in ga vrnila poslanski zbornici. Posl. Iro je govoril proti spemembi, vladni zastopnik, sekcijski načelnik Hugo H ogel, pa je pripo-poročal spremembo gospodske zbornice v veprejem. Koncem seje opozarjala sta posl. Schrott in Sehnitf'i na veliko vznemirjenje, katero je med domačimi vinogradniki nastalo vsled iz- (Interpelacija poslanca S p i n č i c a in tova nšev v seji zbom ee polancev dne 15. dec. 1902.) V Primorju se dogajajo čudne in neverjetne stvari v vseh panogi h uprave in tako udi glede už'tnine. Mestna občina Gorica je pred dvema Ietx tna doklade na užitnino oddala nekemu »Prava Naša Sl< ga« in pokriva stroške za Carl > Poma, italij. državljanu, ki je bil med politične namene društva »Societa politika tem odlikovan redom »C<>r»na d* lralia«, in istriana« in gospodovalne italijanske stranke mu imajo ostati do konca leta 1903. v Istri ! Istemu Carlo Poma je dež-lni olbcr V nekem slučaju v Istri, ko je finančno goriško-gradišean-ki oddal nezavisno deželno ravnateljstvo vBled ugodneje ponudbe odre takso na pivo za 1. 1902 in mu jo, kakor se dilo razpravo za oddajo užitnine, je odloČilo čuje, odda tudi za bodočnost. finančno ministerstvo, da se razprava nima jave italijanskega ministra Prinettija, da Istemu Carin Poma je oddalo doklade vršiti, ampak da ima ostati v veljavi stara ostane vinska klavzula še nadalje v veljavi in na užitnino več droirih e»bčin po k ne žene grofije zakupna pogodba, da-si je znesek, ki ga pla- sta zahtevala, naj vlada poda pomirljivo iz- goriško-gradiščanske, skoro vse v okraju gra- čuje dotični zakupnik, mnogo manji od onega javo v tej stvari. diščanckem, med istimi tudi Gradiška sama, v ponudbi. Na ta način sta pač izdatno oško-j Proti vinski klavzuli. Bolj odijoz in s cer ta p slednja na 10 let. dovana država in dežela, oziroma so oškodo nega čina si ne moiemo z lepa misliti nego Čudno da deželni odbor ni anuliral do- vani davkoplačevalci. Zdi se, da je za t e m , bi bil ta, ako bi naša monarhija obnovila tičniL* jogodeb, zlasti oqe obe ne gradi- zakupnikom skrita ona peto- trgovinsko pogodbo z Italijo z glasovito ščanske. rica poprej omenjenih mož, a s klavzulo vred. Odijoznega pravimo pa zato, V Pulju je deželni odbor istrski oddal kom da so ti poslednji v zvezi, je razvidno ker javno mnenje v monarhiji, tu- in ono-nezavisno deže no takeo za vso deželo v zh- iz poprej rečenega ; v tem slučaju se je pri- stran Litve, kriči tako na glas, da takega kup petorici možem, k' — kakor je raz- družila 5e država. glasu ne more prezirati državnik, ako noče vidno iz pisma ddo Pulj 1. avgusta 1900, Na podlagi rečenega stavljajo podpisani biti izdajalec na interesih iastne države! priobčenega v interpeleciji poslancev Spin- do njeg. ekscelence gospoda ministerskega Javno mnenje na Ogrskem se je odločno č ća in tovar; še v d> njegove ekscelence go- predsednika kakor voditelja ministeratva za oglasilo v parlamentu in izven parlamenta, spo la minister* -le^a predsednika kakor vodi- notranje stvari in do njeg. ekscelence gosp. istotako v naši polovici. Včeraj zopet je bila telja miu -lerr-iv^ za notranje stvari in do finančnega ministra vprašanje: v državnem zboru uložena interpelacija, za-finančnega ministra <>d 14, oziroma 18. no- 1. Ali sti ekscelenci, vsaka za se ali v htevajoča, da naša vlaia klavzule ne obnovi vem ra r.'o2 — izdajajo kakor zveza gostil- sporazumljenju med seboj, voljni preiskati tu in da carine na inozemska vina ne dopusti j ničarjev (Federazione degli osti) in se pod- obsežene napovedbe ter ukreniti pr.merno izpod 20 gld. za hektoliter. Včeraj smo pri-; pisujejo kake: »( »rgan zatorična komisija« proti on m, ki so toza levno pozabili na svojo občili poziv vinarske družbe v Spljetu na (Commissione organizatrice), in ki, da-si taka dolžmst? energično akcijo proti obnovljenju klavzule zveza zakonito ne < bstoj;, dobivajo v zakup 2. Ste-li ekscelenci pripravljeni odrediti od strani poklicanih činiteljev in interesentov, nezavisno deželno takso za vso deželo; in potrebno izlasti v ta namen: Na tako akcijo poživlja tudi agrarna Cen-kateri mož^e cdskodnjejo sedmero drugih a) da bo prepovedano vsako oddajanje tralstelle na Dunaju in protestira proti ka-Ijudi za to, da so p slednji umaknili svojo po- ptujim državljanom užitnine in tozadevnih koršnji bodi olajšavi za uvažanja italijan nudbo, predloženo deželnemu odboru glede doklad ter nezavisne deželne takse na pivo v skih vin. iste deželne takse, v enem okraju, namreč primorskih pokrajinah ter da se tozadevne Sosebno je razburil interesirane kroge Voloskem, z letnimi 6000 K, z deležem na pogodbe, kjer že obstoje, uničijo? govor italijanskega ministra za vnanje stvari, čiatem dobičku iste takse in v istem okraju in eventuvelno od oj>ojnih pijač; in ki tem sedmim ljudem obljubujejo, da jim drž. užitnino na meso in vino in dotične pristojbine t davčnem okraju Podgrad odstop-jo v podzakup, ako »zvezac da vse to v zakup in bi se v tem davčnem okraju ne organizirala zakon ta družba, ter da na podlfgi dog >vora med njimi in onimi sedmimi ljudmi predajo tem poslednjim nezavisno deželno takso v tem okraju. b) da se užitnina, tozadevne doklade in nezavisna deželna taksa na pivo ne bodo od dajale za daljšo dobo, nego tri leta ? c) da se bo — opiraje se na predpis, da morajo zakonito konstituirane družbe gostilničarjev in mesarjev imeti v stvareh užitnine prednost pred vsakim drugim — tam, kjer ni tacih družb, užitnina oddajala domačim državljanom, ki ponujajo največ in ki dajajo dovolj garancije za spolnjevanje prevzetih obvez, in da se temu dosledno vse po- Prinettija, ki je na stavljeno vprašanje izvajal v komor1, kakor da Avstro Ogrska mora obnoviti klavzulo, ako sploh hoče imeti trgovinsko pogodbo z Avstrijo. To je že naravnost žaljivo, kako ti naši ljubi -- zavezniki smatrajo kakor samo ob sebi umevno, da radi politične zveze, ki nima za nas nobene vrednosti, oni iz našega mesa režejo sebi go spodarske koncesije. No. mi se nadejamo, da vsprič.> take odločnosti v izjavah javnega mnenja Bi naša vlada vendar ne bo upala obnoviti klavzule, pa tudi če bi imeli ostati brez trgovinske pogodbe 7. Italijo. In poleg tega je tudi g. Prinetti Italijan z vsemi slabostmi svojega plemena in zato se ni preveč bati njegovih groženj. Ko-nečno pa ima pogodba z Italijo — kakor dobro pripominja »Reichs\vehr« — slično lastnost kakor voda sodovka. To vodo se lahko pije, ali pa se je lahko tudi — ne pije. G. Prinnetti j* zažugal, da zapre mejo našemu lesu in našim konjem. Počasi >spod PrineUi: vi n« morete pogrešati našega lesu in naših konj iz tega enostavnega vzroka, ker jih od nas najceneje dobivate, Avstrijci pa bodo — verujte nam — z malo težavo pogrešali — vaša vina 1 Spravna akcija Nemci imajo že v rokah odgovor Cehov. Odgovor, oziroma protipredloge ža ppravo so podpisali členi parlamentariških komisij češkega kluba, konservativnih veleposestnikov in katoliško-na-rodnih poslancev iz Moravske. Češki memorandum graja na nemških predlogih, ker se ozirajo le na Češko, dočim Cehi smatrajo že v naprej kakor breznadno vsako spravno akcijo, ako ne uključuje tudi Moravske in Šlezije. Dalje pravi češka spomenica, da je rešitev jezikovnega vprašanja tem laglja, ko narod češki ne zahteva nikakega novega prava n'kakih novih koncesij, ampak popolno enakopravnost rabe obeh deželnih jezikov v notranji službi in dopuščenje notranjega uradnega jezika v taksativno navedenih slučajih. V u vedenje nemškega državnega jezika in 'v zakonito uveljavljenje istega Cehi ne privole nikdar! O tem pa se pripominja, da Cehi niso nikdar oporekali jednot-nemu armadnemn jeziku, v kolikor je neobhodno potreben ?a vzdrževanje vojne moči monarhije. Istotako ne morejo Cehi glede vnanjega uradnega jezika nikdar odnehati od načela, da morajo Cehi in Nemci na vseh uradih v svojem jeziku najti svoje pravo, pismeno in iHtmeno. Kar se tiče razdeljenja po okrožjih, katerega Cehi ne odklanjajo, naj ne bo rešitev jezikovnega vprašanja posledica, ampak predpostava okrožne ustave, ki se ima izvršiti. Tozadevni nemŠKi predlogi bi doveli, mesto do zaželjene racijonalne decentralizacije, do neracijonelne centralizacije. Sosebno pa tieba na eni strani po namtstništvu ne le formalno, ampak tudi dejanski skrb.io čuvati jednotnost Češke, na drugi strani pi pravice češkega deželnega zbora. Državne in avtonomne uprave dežele, ki že stoletja tvori jednotno celoto, ni možno preosnovati hkratu, enostranski in le iz narodnih ozirov. Nemški predlogi glede nastavljanja uradnikov niso v soglasju z državnimi temeljnjimi zakoni. — Tudi ostala vprašanja, katera je rešiti, ako se jezikovno vprašanje reši v zmislu enakoveljavno3ti, bo rešiti tem laglje, ter so u že j ako daleč vspela pripravljalna dela. Za rešitev druzih vprašanj podajajo Cehi svojo roko, ne da bi tam pričakovali ali ponujali koncesije. Oni izjavljajo svojo pripravljenost v to, da stopijo z Nemci v pogajanja za rešitev narodnih spornih vprašanj. Odsek ee lmorice češko-nemških ppalan-cev se je včeraj takoj po prejemu čeških protipredlogov sestal v v« čurno porlrobno posvetovanje, danes p i Be vrši zhorovanje vseh nemških poslancev iz Češke, liberalnega veleposestva, nemške ljudske stranke, na-prednjakov in nemških agraroev. Jugoslovanski poslanci in dogodki na Balkanu. Ako ne prvi, gotovo pa med prvimi jugoslovanskimi listi smo bili mi, ki smo prinesli vest, da se je na Dunaju zasnoval odbor, ki si je nadel nalogo, da bo po- zorn st javuib krogov obračal dogodkom na prosta najpiuirosjega krajcarja : od najemnine 1'»alkanu, izlasti pa v Maeedoniji. Sedaj po- prekri letn h 200 K do 410 K plačevalo se romajo hrvatski listi, da so temu odboru na no 3°/0. od letnih 401 K d » 800 K 4od Čelu f oslanci dr. Z tnik, Pogačnik in Vuko- letnih 801 K do 1500 K 6% in od letnih vi<;. »OIjkt« pozdravlja to idejo kakor raz- 1501 K naprej j»o 8% »najemninskega kraj- veseljiv pojav, ki bi mogel obroditi dobrega carja«. Hadu. Bil je že čas, da se nami začnemo Zgoraj omenjeni izvanredni stroški po- br trati za s*. O naših bratih na Balkanu so rabiii se bodo le za najnujnejša dela. za vodili in vodijo račune le tujinci, dočim si druga dela pa, ki niso obsežena v mi nismo belili glave radi Djih, ki so kri proračunu, potrebovalo se bo nadalj-od naše krvi, meso našega mesa. O Burih v njih 1,192.509 kron in se v ta na-A t Hki, o Tri polisu »o se pisale cele knjige, men predloži mestnemu svetu, naj po-Albanije in Macedonije komaj da se je ome- oblasti delegacijo, da sme najeti 1.200.000 njalo. Mace 1 mija in Albanija sti nam bili K novega posojila, ki se ima povrniti do I. dalje, nego Afrika in Avstralija. Še danes je, 1906 Nadalje naj se dolegacija pooblasti, žal, velik nedostatek, da smo slabo int >rmi da poleg tega pOSOjila najme Še drugo porani o d« grodkih na Balkanu, ker je naše sojilo 3 milijonov K za »eveutuelne potrebe. aovinstv< jnsiljeoo pobirati vesti večinoma Gospodujoča laška stranka nameruje torej iz nemšk i>. Slovanom neprijateljskih listov, naložiti občini ra hrbet nov dolg 4.200.000 Tem so u-taške čete navadno le »roparske bude«. Imestno pripominja »Obzore, da bi ravno Hrvatje morali gledati, da napravijo k« n c temu nedostatku. Oni bi morali zasnovati neposredne vezi in živo dotiko z brati na Balkanu in hrvatski listi bi moraii biti vir, iz katerega ln zajemal informacij drugi svet. kron. a še-le malo let je od tega, ko se je nasa občina zadolžilaza 24 milijonov kron. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam. Nulla dies sme 1 nea. Ni ga dneva, ki bi nam ne prinesel kaj novega ozirotn na [>ostopanje č:nitcljev zavarovalnice same za te volitve, ki bi morale biti nad bojem .n oad Ne pa da moramo še le od tujincev doznati strankami, o tem, kar se dogaja okolo Da* in — v naa. Tako smo včeraj imeli v rokah uradno Take razmere so nenaravne, na katere treba kuverto zavarovalnice, v kateri se je volilcu opozoriti ravno sedaj, ko se naši poslanci na |>oleg volilnih list doposlala lista kandidatov Dunaju pripravljajo na važen korak, da javno gospodovalne klike. mnenje v monarhiji zainteresirajo za dogodke Kakor se je zgodilo v tem slučaju, tako na Balkanu. se je gotovo zgodilo tudi v drug h. Poziv- Akcija proti Venezueli. Načelniki ljamo vnovič visoko c. k. namestništvo, naj ustaeev, katere je dal predsednik Castro iz- gleda na prste onim gospodom v zavaroval poet ti iz zaporov, nočejo se pridružiti nje- niči, ki si dovoljujejo take volilne mahi- govi akciji, marveč zahtevajo, da se Castro nacije. c »d sta vi, ker da je njegovo vladanje v zadnjih La>ke administracije. Mi smo bili že treh letih pouzročilo sedanje neprilike. — omenili na kratko, kako je bilo tudi leto- Predvčerajšnjem došel je v C'aracas ustaški bnjernu jcb*nemu zboru okrajnih bolniških general Fernandez, katerega nazivljejo »KI blagajn razpravljati o prošnjah več laških Moeboc. okrajnih bolniških blagajn za odpis dolga interpelacija tudi uložila ponudbo, le z razliko, da je ta zveza ponudila 48000 K manja, nego je ponudila zvezi sama !! To je bil gotovo nenavaden slučaj, da je kdo kaj dobil za nižo ceno, nego je ponujal ?am... To so otroci sreče, ti puljski gostilničarji !. . . Počasi, po časi, ker stvar ima Deko malo kljuko ! Obveza, ki jo je puljska zveza vsprejela nasproti deželi, je bila res za 0000 K manjša, nego je ta »zveza« ponudila v svoji ponudbi, ali v resnici se je »zveza« obvezala plačati še več nego se je glasila nje ponudba. — Kajti v ta namen, da so Krstić in tovariši odstopili od ponudbe, se je puljska »zveza« obvezala, dajati poleg 12.000 K deželi še 8000 K Krst c u in tovarišem, a ti poslednji so se obvezali, da bodo za denar tiskali »Pravo Našo Slo^o«, ter da bodo "»Oo eksemplarov zastonj razpošiljali po de želi ! I Ali umejete, kaj to pomenja ? ! Ta po-menja golo in grdo resnico: po ponudbi »Zveze« bi morala dežela dobivati 48 <>00 K na leto, dobiva pa jih le po 42 000 K, torej 6004) K m a oje, katera poslednje svoto dobivajo Krstić in tovariši ! Tri leta (za toliko Zatrjuje se tudi, da 6O0<> u&tašev koraka oziroma obresti, ali za proti C ara času. Italija je morala seveda porabiti tudi to priliko, da zopet izkaže sv>>jo šarlatansko nrav. Kakor smo že te dni poročali, zahtevajo italijanski podaniki v Venezueli, oziroma italijanska vlada zanje, poplačanje nekaterih starih odškodnin. Italija se do sedaj ni niti zganila, da bi zahtevala te oekodnine, ali sedaj, ko ste nastopili Nemčija in Anglija, dobila je tudi Italija pogum in sedaj z vso odločnostjo zahteva plačilo omenjene odškodnine. Ker je na prvo zahtevo venezuelska vlada odgovorila, da ne da ničesar, izročila je sedaj Italija Venezueli ultimatum, ki da je baje še odločnejši in ostrejši od ultimatuma Anglije in Nemčije. Komedijanti ! Lahko je kazati stisnjeno [*est proti nasprotniku za hrbton. druzih. Da bi se le Venezuela [»ogodila z Nemčijo in Anglijo, potem bi že hitre« Italija stisnila rep med nege in pobegnila. Tudi svoje grbe s poslopij lahkega odposlanstva in laskih konzulatov v Venezueli da ;e Italija dala sneti, da bo vet* svet vedel, kako koren.to so pretrgan diplomatični odnošaji med Italijo in Venezuelo. No da, sicer bi komedija ne bila popolna. Radovedni smo le, kako bi se Italijani šopirili, ako bi gospodovali črez toliko znižanje obresti, ali i časa je oddana užitnina) po 6000 K znaša daljšanje n.kov za povračanje. 18.00 K za kaj to- da lo v razpravo le prošnjo puljske blagajne. In potem še le, ko je bila rešena ena za drugo. Puljsko prošnjo je pjdpiral sosebno tu ii | socijalisti s ki delegat litijsko zagorski in je kljubovalni gimnazij v Pazinu ; 60001» K na svoje stališče opravičeval s p udarjanjem, da leto za železnico Trst-Poreč (kako prav je bi trpeli ie delavci, ako se tej prošnji ne imel modri Laginja se svojimi pomisleki, a ugodi. Mi nočemo temu gospodu očitati zle ga niso hoteli slušati !), so oziri na volje, ampak supmiramo raje, da je slabo poučen, da namreč ne pozna pravega vzroka, radi katerega bolehajo bolniške blagajne v italijanskih krajih. Laške administrac-je so povsodi enake, pa naj bodo cinike, ali pa v takih zavodih, kakoršaji boln ške blagajne. Povsodi odločaj«) one, ki pripadajo k gospodovalni stranki. — Onim, Katerih podpore stranka ne bi mogla pogrešati, ne bi storde lašse uprave žalega, pa naj radi lega še tako trpi javna blaginja. Tako zahajajo tudi bolniške blagajne v zadrego le zato, ker se od d e 1 a v c e v gospodarjev d« iztirjujejo p r i - 1O000 K za novo višo dekliško šjIo v Pulju. Že tu imamo letnih 96.000 K lahkomiselno trošenega denarja. A ponavljamo : v deželi, kjer vladata tolika beda in siromaštvo, in v kateri je vrhu deželne, ob- tega le v najminimalneji meri zadoščeno kulturnim potrebam veČine prebivalstva in se opravičuje to s — pomanjkanjem sredstev, z neugodnim fiaancijelnim položeujein de -žele!! Ta slučaj oddajanje deželi e 2l,žitnine je pač v kričečo ilustracijo — italijanskih ad ministracij ! Na drezanje odgovor. »Slovenec« je naše politično društvo »Edinost« že parkrat v zadnjih dneh drezal radi volitev v zava- tem po- s o e v k i. ('e bi torej občni zbor okraju h bolniških blagajn enkrat statuiral eksempel s rovalnico proti nezgodam, češ, da tem, da bi brezobzirno začel zavračati prošnje vodom premalo živahno deluje. To je že malce preveč, v stisko, bi nastopila ta blagodejna poledica, pQi društvo »Edinost«, ki ima svoj de da bi bile blagajne primorane siliti deloda- lGkrog le v Trstu in v slovenskem delu Istre, jalce-go-podarje, v vršenje svoje dolžnosti ! !• ^ar mu nalaga več skrb', dela in žrtev, nego Posledico bi torej nemilo občutili gospo- jj^ ;ma katerosibodi posamično politično dru-darji, ne pa delavci, a za blagajne žtvo na Slovenskem, si je iz lastne inicija same bi bila lo dobrota, ker b; prenehale tjve _ videče, da se niti Kranjska, niti biti pasivne in bi jim ne trebalo več vsaki Dalmacija nočeti. zganiti, da-si st: interesirani hip predlagati beraških prošenj! Tipična v prvi vrstj — naložilo se to težko nalogo, italijanska administracija, ki Bp0jeno tudi z denarnimi žrtvami —, da je je vedno na uslugo strankar-za gorj omenjene volitve prevzelo tudi ono s k i m o z i r o m, je k r i v a s t i s k a m, katero bi morali opravljati kranjski in sveta, kakor n. pr. Rusi ali Angleži. Gotovo blagajn, ki so le po krivdi lastnih u;»rav zašle bi počili od samega napihovanja. In to bi V>ilo še najboije, kar bi mogl: storiti. Svoje zahteve ste nadalje predložili venezueleki vladi tudi Španija in Belnija. Tržaške vesti. Mestni svet tržaški. Jutri bo mestni svet tržaški imel ob T. uri zvečer svojo XVIII. javno sejo. Na drevnem redu je med drugim: predložitev bilance mestne plinarne za leto 1001 ; predložitev občinskega proračuna za prihodnje leto ter prošnja občinskega gledališča za povišanje podpore. nahajajo a g a j n e. 7 katerih se mi 1 d i i k e b S> nerazmerno bolj kričeč izgled e k a t e r e te ti- Bilanca mestne plinarne izkazuje : odde- .v . ... , , • • . •• „ j - . K 1 p:čne italijanske administracije podaja inter- lek za pl n f»34.*?5o 26 K oddelek za elek triko pa 244.712.49 K čistega dobička. Občinski proračun za prihodnje leto pa izkazuje sledeče sledeče : liedn; dohodki Redni stroški . 9,271* 780 9.240 670 Prebitek K 30.110 Izredni dohodki • • • 2,964.234 Izredni stroški • - 2 961 000 Prebitek K 234 Skupni prebitek znaša torej K 33.344 Najemninski krajcar se bo od 1. janu-varja prihodnjega leta računil po sledečem tari i u : Najemnina do 200 kron na leto je peiacija posl. Spinč 6 a, ki jo priobčujemo danes na uvodnem mestu. V bolje razumevanje stvari navajamo tu na kratko : Koncem leta 1*99 so Krstić in 6 tovarišev v sporazum!jenju z italijansko stranko predložili deželnemu odboru istrsk. ponudbo za prevzet je dež. užitnine v okr. Volosko in so se obvezali, da bodo, ako jo njihova ponudba vsprejeta, na svoje stroške delili zastonj 500 izvodov izdajskfega glasila » P r « v a Naša Sloga«!!! V isti čas pa je ista »Federazione degli osti« (zveza gostilničarjev), po kateri govori dalmatinski rodoljubi, odnosno njih politična društva. Dalo je navodilo, kako je postopati na teh volitvah, pisalo vsem intereairanim slovenskim in hrvatskim listom, preskrbelo prepise volilnih list za vso Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo, jih razposlalo vsem onim, o katerih jc mislilo, da bi se znali zanimati za stvar (kajti na oklic pol. društva »Edinost« se ni n t k d o oglasil prostovoljno, ne iz Kranjske ne iz Dalmacije, ki bi hotel prevzeti v dotičnih krajih p trebno delo), postavilo se je na čelo v*e akcije s tem, da je pozvalo vse udeležence teh pro-vincij, naj mu dopošljejo glasovnice in naj se do njega obračajo za vsa potrebna pojasnila in poizvedbe, a kljub vsemu temu ima še »Slovenec« drzno čelo, da trdi, da je politično društvo »Elinost« za te volitve premalo živahno, dočim je nasprotno res, da se namreč mnogo bolj interesi rana Kranjska skoro nič ne briga, kakor da bi šlo za kake volitve kje tam na Kitajskem, in dočim je rep. da nam dosedaj ni znano, da bi se bilo na Kranjskem za te volitve kaj organiziralo. Ali pa so taka nezaslužena predbacivanja, ki bi v resnici morala iti na adreso predbaci-v atelje v samih, tisto pozitivno delo tržaškim Slovencev v prilog, s katerim se je »Slovenec« še nedavno temu pobahal nasproti nam?! Zabavljati je lahko, ali pomagano je le — z dejanji. Se nekaj o domovinski pravici. Pišejo nam : Neverjetno je in poslanci, ki so glasovali za novi zakon o domoviostvu, gotovo niti o.i daleč niso mislili, da bo ta zakon tako pomanjkljiv kakor je v resnici ! V Trstu bo trebalo nekaterim prosilcem, ako pojde stvar tako naprej, čakati vsaj štiri I e t 8, predno dosežejo, kar jim ta zakon zagotovlja v šestih mesecih ! Evo dokaza: Nekatera županstva (hvala Bogu, da so redka!) nočejo izdajati »Domovnic«. Treba uloge na okrajna glavarstva, a med temi je zopet takih, ki ne dajo niti odgovora (Ma-borsko !). S takimi oblastvi se izgublja najmanje po 6 mesecev. Redarstvo (*edaj je sicer nekoliko boljše) rabi 6 do 12 in tudi več mesecev, predno rešuje prošnjo za potrdilo O 10 letnem bivanju. Magistrat rabi 6 do 12 mesecev, predno — odbija uložene prošnje. Namestnistvo rešuje prizive v enem ali dveh mesecih. Potem ima zopet magistrat besedo in ta zahteva zopet 6 do 12 mesecev ! Ko je po tolikem času slavni magistrat zopet — zavrnil prošnje (vzrok se že dobi, pa bilo tudi iz — trte !) — odhajajo prizivi zopet na namestništvo, ki jih rešuje, kakor rečeno, v par mesecih. Magistrat se na to pritožuje na ministerstvo, katero odbija magistratov priziv — po preteku več mesecev. Magistrat se konečno pritožuje na upravno sodišče, katero bo zopet potrebovalo vsaj — šest mesecev, predno poreče zadnjo besedo ! Za ta šikaniranja prosilcev za podeljenje domovinske pravice je tržaški magistrat — kakor rojen ! Prvo ti vrača prošnje, ker so spisane v slovenskem jeziku ! V drugo, ker je »Domovnica« baje prestara (Ako je stara 10 let, jo že zavračajo !). V tretje, ker je bil kdo iz prosilčeve družine v mestni bolnišnici na stroške svoje dežele, oziroma občine. In v četrto, ker prosilec ni priložil krstnega lista itd.! ! Vse to pa (izvzemši prvi slučaj) dela vsem avstrijskim podanikom, brez izjeme ! Naš urad političnega društva »Edinost« hoče porabiti vsa zakonita sredstva v to, da onim, ki so se zatekli k njemu za pomoč, pribori domovinsko prav.co v Trstu. Mi vemo, da je to čakanje in čakanje ogorčilo tisoče prosilcev, ali dotični ki naj pomislijo, da je tudi omenjenemu uradu sitno pisati in vlagati cele kope prošenj in prizivov za slehernega prosilca ! Dokler veljajo — in mi menimo, da veljajo še — zakoni v naši Avstriji, se jih hočemo posluževati do zadnje instance — prej se ne udarno ! To naj bi služilo v lekcijo onim županstvom, ki — kakor rečeno zgoraj — mečejo polena pod noge onim, kateri delajo na korist našega ljudstva in istih okčin samih. Za osnovo slovenske oziroma hrvatske porote na deželnem sodišču v Trstu je uložila nadalje občina Dekani prošnjo na ministerstvo pravosodja. Nesreča gospe Skriojarjeve. Nesrefia o kateri smo sporočili sinoči, se je dogo lila tako, da je gospa Marija Skrinjarjeva hotela po neki lestvi v podstrešje, a se je o tem lestva izpodmaknila, vsled česar j« Jgospa padla in si zlomila nogo ca jako neugodnem mestu, to je, v členku nad stopalom. Sreča še, da se drugače ni rič pobila. Do ponesrečene gospa se kaže povsodi iskreno sočutje. Detomor. Včeraj ob 2. uri in četrt po-poludne sta dva ribiča privlekla iz morja pred Barkovljami mrtvo truplo novorojenčka. Telesce je bilo z bakreno žico privezano na k- s železa. — Najdeno trup'.o prenesli si v kapelo na barkovljanskem pokopališču. Pričela te je takoj preiskava, da se [najde nečloveško mater. Nesreča na morju? Pod tem naslovom poročali smo v torek o štirih mladeničih, ki so ee v nedeljo popoludne v jadrenici veslar-skega kluba »Hansa« vozili po morji in na večer izginili. Niti do sedaj ni še nikake sledi po njih iu misel, da so utopili, po- 3taja vclno gotovejša, posebno če se pomiell, da je bilo v nedeljo večer jako mrzlo ter da je pihal močan veter. Mladeniči bili so viha tega še jako lahko oblečeni, kar je gotovo povzročilo, da vsled mraza n>so mogli voditi ladije in jih je veter nesel na odprto morje. Ladija se je bržkone polagoma napolnila z vodo in potem potopila. Najstarejši med onimi, ki so bili v ja-irenici, je 27 letni Ludovik Sehuagerl iz Lienza (Tirol-ko), bil je uradnik: v gradišSan ski tovarni svile, ostali trije pa so 24 letni Valter LaKeck iz Vratislave, uradnik tvrdke Kremer Comp. v ulici < arintia : 20-letni A dol t Haub it Seebudena (Koroško), uradnik tvrdite Seutersche v ulici Coaimerciale in 2«» letni liihard Seifert iz Neukirchena, uradnik tvrdke Seheideaberger v ulici Cd-rintia. Samomor. V nekem tukajšnjem hotelu zastrupila se je včeraj popoludne neka žena, ki je dospela semkaj po južni železnici in se priglasila za Ano Trošt iz Vilma v Italiji. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Svet. J ustu. Ursibe preatčnlu. V pete t, dm 19 dec. ob 10. uri pre.lpoiu ia-i »c bo i mara l « tu*. e. Er. okrajnega aodisča sn vila« stvari vršile sledeče 1ra*t>« premičnin : ulica Siazione št. 5, priprava za plin ; al ca Lazzaretto vecchio št. 22 Riva Peseatori, 2 omari ; ulica h ar ne to št. 29, kamen in stop-n ce; ulica Madonnina št. 7, 1 pagne; Ko-lonja št. 9, hišna oprava : ulici S. Cilino št. f>l)0, hišca oprava ; ulica S. Tecla *> in uL Armeni št. 8, hišna oprava. Vremenski vest ni k. Včeraj toplomer ob 7, uri zjutraj 2.3 ob 2. uri popoludne 7.8 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.2 — Danes plima ob < > f>2 predp. in ob 11.29 pop.; csesa 6.13 predpoiudne in ob 5 54 popoludne. Društvene vesti. Odbor pol i tirnega društva »Edinost* imel bo v soboto, ob 7. uri zvečer svojo «ej na katero so povabljeni odborniki in nami stniki. Čitalnica pri >v. Jakobu v Trstu vabi vse svoje čast:te člene k občnemu zboru, ki se bo vršil v soboto, dne 20. decembra 1902. ob s, uri zvečer v čitalniških prostorih po sledečem vsporedu : 1. Nagovor predsedn ka. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitve: a) predsednika, 1>) ti odbornikov, c) 2 namestuikov, d) 2 pregledovalcev rečunov. Slučajnosti . V slučaju, da se ne udeležita dvetre-tjfni vseh členov, vršil se bo občni zbor > dni pozneje z istim vsporedjm pri vsakem številu udeležencev. Odbor. »Božićnica * otroškega vrta pri sv. Ivanu, Ik> v nedeljo dne 21. t. m. Na programu so deklamacije, prizorčki in petje. Vabljeni so ne samo ttariši otrok, ampak vsi rodoljubi, kateri vedo, kake važnosti je ta otroški vrtec. Začetek ob 4. uri p »p. Vstopnina 10 kr. Vesti iz ostale Primorske. X Občinske volitve v Miljah. Tri dni je trajala voldna borba v tietjem razredu in se je sine či završila v zmago — socijalistične stranke za kakih H) glasov. Ce pjvemo, da je ital^anska stranka kakor taka popolnoma zginola s pozorišča, da si je vedela, da se slovenska stranka pasebno letos pripravlja na te volitve, potem ne treba mnogo pripovedovati, pod čega v o zaščito in zaslomboje šla letos na volišče, ker »-i ni upala več pod svojo Ustno ob kredit prišlo zastavo. Zrna gali so torej z razmerno jako malo večino zjruženi socijalist; in italijanski buržoazijci, nad slovenskimi kmeti, katerim se je pridružilo ne Kaj italijanskih kmetov iz mesteca samega. Čitateljem prepuščamo sodbo, katfra stranka ima torej več pravice do naslova: demokratična ? : Dj pa ne bodo morda zof>et menili kje, da so Slovenci kaj >zgubili«, povdarjamo, da občina Milje je bila do*edaj vedno v italijanskih rokah in da narodna slovenska stranka ni bila še nikdar zastopana v obč.nskem zastopu m Ijskem. To so še le začetki pravega resnega boja z naše strani, o katerih moremo reci t matematično gotovostjo, da pri-neso zmago v oedaljnji bodočnosti. tloliinjska žeiezniea Namestništvo v Trstu je dalo dovoljenje, v imenu železniškega ministeratva. da se postavi v Podbrdu na črti projektovane železnic« Celovec (Be-jak) Gorica Trst v železniške svrhe poslopje, ker tozadevni načrt popolnoma odgovarja krajevnim razmeram. Civilna poroka se je vršila te dni na glavarstvu v Gradišču ob Sjči. Poročil se je neki Jos. HatVoer iz Trsta z g.čno Alojzijo Martinisovo iz Medeje. Poročni čin je izvršil namestništveni svetnik vit. F a bris. Iz kanala poročajo »Soči«, da se je novoimenovani občinski tajnik odpovedal, ker so mu v dosedanji službi zagotovili ekzi-fcteneo. — Treba bo torej imenovati novega tajnika. X Iz Mirna nam pišejo: Štrajk strojarskih delavcev je končan s tako malim vspehom, da ni isti v nikakem razmerju z žrtvami, ki jih je zahteval. Delavci so dosegli edino to, da se jim je delavni čas zmanjšal za eno uro. Nekaj gospodarjev je dovolilo 5 nvČ. priboljška, drugi nič. Del delav-; c j v je zopet na delu, drugi del pa prosi za delo. To daje gospodarjem ugodnost, da si sedaj izbirajo de'avce. Ne le, da so bili torej že do sedaj tri meecc brez dela, marveč jih je mnogo, ki ao še brez deJa in bodo morali čakati B »g ve kako dolgo še! ! Vzlic tej žalostni izskušuji strojarskih delavcev se pri nas pripravlja nov štrajk — štrajk čevljarjev ! V ta namen je bil gosp. Kopač v nedeljo v M rnetn. Mi gotovo sočustvujemo s tem naš m delavcem in mu želimo \se dobro: ravno zato pa ga svarimo, naj dobr > premisli, predno Be odloČi do us id-n h korakov. Vesti iz Kranjske. * Božične počitnice na ljudskih šolah »Slov. Narodu« pišejo: Zi dolgo ni nobena odredba deželnega šolskega sveta tako razburila druž n, ki imajo nadobudno mladino v ljudskih šolah, kakor ukaz, da prenehajo počitnice o božiču. Božič in nič počitnic ! Sam Bog zna, kaj je vodilo mero lajne kroge 0 tej odredbi, ki spravlja osobito ljubljanske šole v zadrego. Kakor čujemo, heče mnogo družin nekako o b s t r u i r a t i in božične dni obdržati male doma. Taka samopomoč b cer ni dopustna, a čudili bi se jej ne, ker skušnja uči, da se celo v drživn h zborih marsikaj doseza žojo. Najnovejša parola : Opstrukcija v ljudski šoli o božiču je v?ekako pomenljivo znamenje o razburjenosti prizadetih krogov in nehote se nam vsiljuje ponižna m sel : Koliko bi pa izgubila vzgoja ljudsko šolske mlad ne, ko bi deželni šolski svet malo oiljenjal in bož čoe počitnice pestil take, kakoršne so bile že od pam-tiveka Tifus v artilerijski vojašnici v Ljubljani. Nedavno smo bili sporočili, da so ee v artilerijski vojašnici v Ljubljani po javili slučaji t fusa, a to le pri eni in isti bateriji in v enem in istem traktu. Uvela so se Beveda preisnavanja. Dočim so vojfškej oblasti 'tega mnenja, da kali bolezni so v. zidovjn, pa je žuj an ljubljanski pojasnil v mestnem svetu, da je mnenje odličnih zdrav- i nikov drugačno. Z Iravmki menijo, da so pri bateriji, v kateri se pojavlja bolezen, kali istej v vojaški obleki. Ta naj bi se sežgala z efekti vojakov vred, za kar naj bi poslednji dobili odškodnino. * Proračun mestn. vodovoda Ijubij. za leto 1903. iikazuie čisti dobiček (za občino, nota bene) 27.389 K 86 stot. Tržaški mo gotci : primite se ra nos ! ! * Slovenska Šolska Matica. »Slovenska Š »lska Matica« priredi v soboto dne 27. decembra t. I. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v L ubijani predovsnje g. ravnatelja Henrika Schreinerja o analizi duševnega obzorja otroškega. K temu predavanju se vabijo p. n. členi in vsi drugi, ki zanimajo za dušeslovni proces učenja. — Ob enem se naznanja, da v kratkem izidejo knjige, ki jih do* e društveniki za 1 1902. 1 Pedagogiški Letopis, Učne slike k Ijudsko-šolskim berilom in zgodovinska učna snov.) Dosedaj je pristopilo k. društvu blizu 1100 členov. Kor pa je še čas za pristop, vabijo se s tem ee enkrat učitelji ljudskih in srednjih šol in drugi razumniki v krog Matičarjev. Oglašati se je pri poverjenikih, oziroma pri blagajniku, g. gimn. ravnatelju Andreju Senekoviču, ali pri tajniku, naduSitelju Fr. Gabršku v Ljubljani. Letnina znaša 4 K. Zlasti prosimo gg. poverjenike, da pridobivajo še novih Členov. Čim veče bo število Matičarjev, tem lažje bo društvo vršdo svojo nalogo. Nekateri okraji se odlikujejo letos s polnoštevilno udeležbo. Naj bi jih posnemali tudi drugi! — Društvo je izdalo in založilo »Navodilo k Crnivčevi I. računici«, eena 1 K 20 st. brez poštnine. Dobiva se pri odboru in po knjigarnah. Brez te knjige bi ne smel biti nijeden učitelj. Dobivajo se tudi že lani izdane društvene knjige za navadno letnino 4 K. Odbor. Vesti iz Štajerske. — Počeš5enje učitelja. Namestništvo v Gradcu je z naredbo od 21. novembra 1902. podelilo upokojenemu učitelju, goBp. Josipu Čižeku v Pilštanju, častno medaljo za 40-letno zvesto službovanje. — Zaslugi čast ! — Ravno tejja jim je manjkalo ! Na črni deski v avli vseučilišča v Gradcu je pribita prošnja nemškega studentenhema v Ptuji, v kateri prosijo ti dečki, naj jim vseučiliščniki pošljejo — sabelj za vaje v dvobojevanju. Učijo naj se, učijo ! A če jim ravno preostaja kaj časa, naj bijejo žogo, kar je jako zdrava telovadba za — otroke ! — V spomin dobrot ni ee. Samostojni slovensko-nemšai razredi v Celju se udeleže jutri maše zadušnice po pokojni Apoloniji Jazbec, ki je darovala »Dijaški kuhinji« 16.000 K in tako položila temelj tej preko-ristni napravi. Razne vesti. Redka starost. Kakor javljajo iz Sarajeva, je v Rakovoj nozi blizu Sarajeva umrl minoli mesec kmet Šilih Sustahija v 111. letu doSe svoje. Umrl je na vodenici. S i te spomladi je bil p »p >lm ma zdrav in je opravljal v3a dela na polju. Pravijo, da je živel jako redno, da ni nikdar pil alkoholnih pijač in tudi ne kadil. Zblaznela v koncertni dvorani. V koncertu! dvorani v Petr. gradu se 6 dogod i te dni velerazburljiv prizor. V dvorani plemi-čov je priredil pianist H« fmann koncert, katerega se je udeležilo več tisoč ljudij. — Kar naenkrat je netfa mlada dami, goreča občudovalka umetnika, znorela, zbežala na podij, ponujala umetniku šop cvetja ter kričala na ves glas: »V imenu božjem prosim, ne aplaudirajte!« Prihiteli so sluge, ki so nesrečnico odpravili iz dvorane, Hofmann je za k !j uči l koncert ob velikem razburjenju. Loterijske številke, izžrebane dne 17 decembia : Lvov 79 26 1 5 41 Praga 14 56 30 74 68 40.000 kron znaša glavni dobitek loterije ouunjskeg* društva zi umetne obrti Op« zarjamo neše cenjene čitatelje, da bo srečkauje nepreklicno dne 15. j a -n u v a r j a 1903. Br20i*v«s poročila Državni zbor. DUNAJ 18. (B.) — Zbornica poslancev. — Mej došlimi Bp si je tudi interpelacija krščanskega s- cijahsta, posl. NVohlm* vrja radi tega, ker «e med mnogoimenoranimi členi gospodske zbarnice nahajati zlasti imeni Nothnagel in Dreher. O poslednjem pravi interpelacija, da je poleg izvestnih odnošajev do finsnčnega sveta poznan le po brezobzirni konkurenci proti tovarnarskim tovarišem in da je po izkorišČevanju mnogih gostilničar j^v nabrf-.l veliko premoženje. O Nothnagelu pa pravi interpelacija, da je poznan le po pobijanju antisemitizma iz ne poseono čistih namenov, ne pa po po sebnem znanstvenem delovanju. — Interpe-lantje vprašujejo vlado, da-li S9 hoče o pri hodnjem imenovanju bolj ozirati na resnične zasluge za javnost ? Isti poslanic \Vohlmayar interpelira radi odredeb proti carini na žito, sklenjeni od nemškega državnega zbora in toli škodljivi našemu poljedelstvu. V svojem odgovoru na prvo interpelacij) je izjavil dr. Koerber, da se je vlada o tem imenovanju strogo držala pogojev obseženih v državn'h temeljnih zakonih. Eden imenovanih da je dika znanosti, drugi odlični industrijalec Avstrije. Na različna vprašanja o stanju pogajanj za nagodbo je izjavil ministerski predsednik, da ste obe vladi do nekaj malo toček že sklenili novi carinarski tarif in carinarsko trgovinsko zvezo. Glede ono malo toček se doseže spora-zumljenjenje v kratkem. Dotlej vlada ne more priobčiti carinarskega tarifa. Kar se tiče vprašanja carine na vino, je opozarjal ministerski predsednik na rpetovane izjave vlade, ki bo objubile popolno varstvo važnih interesov, ki prihajajo tu v pošte v. Po odgovoru na več interpelacij od strani gospodov ministrov je zbornica nadaljevala razpravo o predlogi, tič< či ee trgovine na termine. Akcija proti Venezueli. NE\V YORK 18. (B.) »Evining Journal« priobčuje brzojavko iz Caracasa, glasom katere je Venezuela pripravljena ustreči vsem • zahtevam vlasti razun eventuvelnih zahtev po odstopu ozemlja. Za ra?sojevalca se predlaga amerikanskoga poslanika Bodena. \VASHINGT< >N 17. (B.) Uradno se i razglaša, da je vlada prišla do sklepa, da se mirna blokada venezuelanskih ladij, ker je naperjena proti plovitvi Zjedinjenih držav, ne ! pri pozna. Zavezniki smejo plovitev Zje li njenih držav pretrgati le tedaj, ako je pripoznano pravo vojno stanje. XK»KXXKX0 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. IV Album pohištev brezplačen. * X X X X X X X X X X X X X X X X X XXKXXXKXXXXXXX*X ta IžMsaiGiiF Levi Minzi Prra 1« tovarna p »"nI«" Tink Trs . ^-•« T R S T * a*- TOVARNA ! ZALOG* Via Tm» i Piazza Rosaru «t 3 vogal I (šolsko poauj^i* VI« LiMitin** | In Via Riborf* M. 2' T*l«fon *t. 670. --»UH- Veli* .so«- lapecsrt). srci! »IUc. • rt«)« a«Lto^. i.Q Sf st) & Sf Sf df fr.J 3> -r Potrtim srcem naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih preljubljena in draga mati, oziroma žena, in tašča in stara mati Urša Šiškovič v sredo 17. t. m. ob 3 uri zjutraj, previđena s sveti zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje dobe, po dolgi mučni bolezni mirno Gospodu zaspala. Pogreb ostankov predrage pokojnice se bo vršil v petek 19. t. m. predpoiudne na pokopališče v Brezovici v rodbinsko rakev. MATERIJA, 16. decembra 1902, Štefan Šiškovič, soprog. Dragotin Šiškevič po-tar in trgow : Ivan Šiškovič :'trgovcc. Štefan Šiškovič. naroden učitelj : snovi; Rozina. Tomšič, roj. Šiškovič. hći: Marija Šiškovič. roj Navak: Ivanka Novat omož. Šiškovič; Marila Šiškovič. roj. Benč č, neveste; losip Tomšič, zet. T« velja kakor direktno obvestilo. Očiščeno perje za postelje in puh Pripravno božično darilo! LJUBLJANA Pred škofijo št. 20 priporoča F. HITI LJUBLJANA Pred škofijo št. 20. Naročila se točno izvršujejo \:t zahtevo vzorce s cenami. Naznanjam slavnemu očinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil ho 111 izvrstna in pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f istrski refošk po 36 11 ve., belo vipavsko po 40 11 it. Kuhinja ho vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam sv za obilen obisk Fran Valetie. i "asi ini je niznaniti p. n. s1. ol>6ios»vu irestn Tr-ta in « k »lice, da sem te dni otvoril zalego dalm*t inkih naravnih vin. Prodajam |h» /in ru b cenah na debelo in v steklen-Vab Z d. ga Me nidiaja v Iršt Emila grofa Alberti-ja. u 1 i «• a (i h e g a s 1. S *adej na dvoriš u. Namizna viaa, črna, bela „Opollo" (sclilclier). Prodaiatn t u«l i na a cen in pristen tro-pinjevee in olje. Ker naš:« dalmatska vina De parno na gla-u kakor izvrstna, mu pa k še znamenita, tudi kakor o k r e p I j a j o£ a za bolnike in m a I o k r i v n i k e, nadejam se trdno, da me l>o s', občinstvo ovjmuogostevilneje po^aččalo se svojimi nar<»čbami ter stem vršilo »ase narodno gf-lo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanjem Mat ko Paie. Srečkanje nepreklicno 15. januarja 1903. Srečke društva za mnetno obrt (Kunstgewerbe-Verein) po 1 krono Glavni dobitek 40.000- kron priporočajo : Josip Kolaftio. MandI & C.o. Merenrio Triestino. lar. Neumnim. Henrik Sehiif manu, S. Ta vel I a, Fltrll di O. /uculin v Trstu 3van Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva, n A zalooi inui vsakovstno pohištvo najfineje in drugi vrste, iz trdega in lielega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. in okolici Glavni zastop ?a Trst. Kras. Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko- zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Franz-J»>s4»fs-Onai ^t. 1 a (v lastni hi>l). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotek urne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarivanja na življenje v raznovrstnih k<>mb« nacij i h in proti nizkm premijam Specijalno zavarovanje otro'< brez z travniškega ogle la,. izplača v slučaju že-nirve a I i prehoda v vojake /.a varovani znesek j r't1 malemu odbitku pied pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Gorso št. 7. Telefon 469. 0000000000000000 1 proSajalitica, ki se nahaja zraven cerkve ter je primerna za vsako trgovino, se odda v najem, Ponudbe je poslati na lastnika Simona Bratož v Št. Vidu nad Vipavo. OOOOOOOOOOOOOOOO Prodajalnica. obuval Julija Romanelli Corso št. 8. O priliki praznikov. Obuvala za gospode Obuvala za gospe črna, angleška po gld. 3.20, rumena, ^rrja ai ,umeja. au*leš«ta po gld. 3.50. angleška po gld 3.50. njzki če\lji, lakirmi a i beli p# gld. Specijaliteta obuval za dečke. 1.90. Bogat izbor galoš za moške, ženske in otroke. •OOOOCCOCCCCOCOOCOCOOCOOOCOOOOflCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCCOCCCGCCO« Mihael Zeppar v Trstu, ulica San Giovanni štev. 12 ima zalogo peč j od maj like v velikeir. izboru, sama novost, ln>di-i glede risa rij ali barv. Sn )v se-taja od M^me marmvitne zemlje. Izkl|U^na zdoga za Trs*, Primorje in Dalm-iciio 8'a^noznane in odiicovane t »varne za peči Brat »v Sebu z v Batis cem (M trava) ustanovljen« 184S. Pri teh puč h se prihrani 500/° na kurjivi. Lastni tovtrn-t štsdiinifo psči iz železa ali udelauih z mtjoiiko. Izvrši te.\ po meri in nizkih c-;nab. Krasen slovenski o oo o oo o oo ivensra m .. ,.v v , , . skladni Mar /fajboljsa COKOlata za trgovine, obrte, urade, pisarn«.', in posameznike je izše! v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrd k e Ivana Bonača v Ljiljani Cena je vzlic okusni vezavi zelo nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. več. Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo doposlje eenik. Tno?ci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njih firma. sedajnosti Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe. svetlo ali megleno politirane. Jogat izbor divanov, okvirjev, ogledal, stolic, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. X. - Trst. Prodaj alnica ur jr. J(aslinger zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 1*2. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se iz vi še v katerieikoli množini in kateresibodi viete, kakor kronometn itiljatve ao poštnine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se-izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenab. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr . piiv. avstr. Lloyda. železnino „MERKUR" u -V" Celju, Graška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega oredja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja ip sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalnićarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebijev. dijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. gV Tomaž©^a žlindra, najboljše umetno gnojilo. " w * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * \ \