SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (Id., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inBerate) vsprejema upruvnifitvo in ekspedlcija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulloe St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. ISO. V Ljubljani, v petek 16. avgusta 1895. Letnik XXIII. V obrambo resnice. Iz ložke doline. »Slovenski Narod", oziroma njega dopisuni iz Starega Trga umejo, da bi pozornost odvrnili od svoje strani, zavijati svoje dopise tako umetno ali bolje lažnjivo, da, komur ni stvar jasna, bi jim skoro verjel. In nekateri izmed njih se celo predrznejo podpisati »Resnicoljub", namesto pristojnega jim podpisa „Lažiljub". Nas veseli, da se od nasprotne gospode razlikujemo tudi v tem, da, ko bi hoteli trositi slabosti nasprotnikov in njih slaba dejanja med svet, bi nam ne bilo treba lagati, kakor lažejo nasprotniki, ker imamo dovolj dokazov in prič za mnogovrstne njihove prestopke. Ali mi smo toliko možati, da o tem molčimo. Vsakdo dolžan je braniti svojo čast in poštenje proti krivičnim napadom. Ista dolžnost sili tudi nas. Zatorej, nasprotna gospoda! sami ste krivi, da bode vsakemu znano, kdor še ne v6, kdo da laže, obre-kuje, podkupuje, hujska, kdo dela sladka obljube, katerih ne bode mogoče izpolniti, kdo lovi ljudstvo s silo itd. Ker Narodovci v »Slov. Narodu" s tem pitajo nas in našo častito duhovščino, prisiljeni smo navesti nekaj slučajev. I. Kdo laže? Ozidje laži, za katero se pri nas nasprotniki skrivajo, prevotlil je »Slovenec" v 164. številki dne 20. julija t. 1. toliko, da se vsak lahko prepriča, kdo da laže. A ker »Narod" in njegovi še ne mirujejo, moramo jim nekatere stvari obnoviti. Narodovci so pisali v »Slov. Narodu", da je bilo ljudstvo dne 30. junija t. 1., na dan shoda v Starem Trgu, pred pepoludansko službo božjo, od gospodov ka-pelanov opojeno. Dr. Ferjančič je n. prim. v Idriji govoril o napojenem ljudstvu v Starem Trgu. Ako ne lažete, oglasite se! Saj je razglašeno v »Domoljubu", da kdor to dokaže, dobi 100 gld. Ce niste lažnjivci, oglasite se ?!! 1 Dosti je ta slučaj o lažeh in obrekovanju, kajti studi se nam pisati nadaljno visoko število še grših predrznosti. 2. Kdo podkupuje? Da so Narodovci sodili po sebi, ko so pisali, da je naše ljudstvo bilo najeto, navedemo le jeden slučaj. Nam osebno znani glavni pristaš »Narodove" strani, v katerega imajo Narodovci vse zaupanje, je minuli mesec, predno se je vršila volitev odbornikov v Starem Trgu, hodil po hišah nabirajoč volilcev za svojo stran. Nekemu možu, pripadajočemu naši stranki, katerega nikakor na limanice vjeti ni mogel, ponujal je lep znesek denarjev, da bi pri volitvi volil »liberalce". 3. Kdo hujska? Tudi to skuša »narodna zvitost" otresti na duhovščino, ali zaman, dovolj je dokazov »Narodovega" hujskanja. Se ve, da tudi hujskati ne morejo brez laži. Pri nas ljudstvo strašijo n. pr.: »Ne poslušajte duhovščine, ne držite ž njo, ker duhovščina bode tlako in desetino vpeljala. Vse sedanje cerkve bodete morali podreti in lepše napraviti; ako se bodete kaj temu upirali, vas bodejo žive nagromadah sožigali (!)". V zagovor navedli smo dovolj. Nesramniših hujskarij nočemo opisavati. A če hočete — dobro! 4. Kdo dela sladke obljube, katerih ne bode mogoče izpolniti? Kako so lahkomišljeni Narodovci ljudstvo v naši dolini naudušili z vsakovrstnimi obljubami, zadostuje jeden slučaj. Neki do zdaj zmirom otožni kmet, ker je zakopan v dolgovih, hodi in vede se sedaj tako ponosno, da celo s svojimi prejšnjimi prijatelji ne govori druzega nego : »Še odkrivali se mi bodete, in tedaj se bodete kesali, zakaj niste držali z liberalci?!" Ravno opisani kmetič in mnogo druzih, njemu blizu jednakih, prišli bodejo do prepričanja, kakšne so take obljube in da so jih s tem Narodovci le vodili za nos. To si zapomnite za vedno, da vemo dobro, kaj se da doseči. Preslepil nas nobeden ne bo s praznimi besedami. 5. Kdo lovi ljudstvo s silo? Zlasti premožnejši, kakor se sami nazivljejo »liberalci", delajo z usmiljenja vrednim ubožnim ljudstvom tako, da je groza. Temu ukažejo plačati dolžni znesek v osmih dneh, drugemu v štirinajstih, tretjemu precej---itd. itd., samo zato, ker pri volitvah ne volijo liberalcev! Se celo delavcu odpovejo službo, ako pritrjuje možem na naši strani in občuje ž njimi. Grozovitih, v nebo vpijočih slučajev bi zamogli navesti veliko, ali nočemo vlačiti v javnost imen ; zatorej dosti tudi o sili. Najboljši dokaz je pa to, da je pri občinskih volitvah zmaga naša. Čuditi se je, kako so nasprotniki nabirali volilcev. Ni bilo škoda denarjev za vino, niso se jim smilili škornji za pusto daljno pot preko gozda, da bi le nabrali volilcev. Najmanj varčni so pa bili s pooblastili, katere so skušali deliti tudi z silo, zlasti vdovam so žugali celo s kaznijo, ako se ne podpišejo. Dokazov imamo dovolj. Mi smo pa tako rekoč mimo gledali ribiče, kako nastavljajo mreže. In glejte nepričakovano vest: Naše tudi priprosto ljudstvo zna ločiti dobro od slabega. Kako stanovitna in krepka v duhu je naša katoliška ljudska stranka, se da sklepati iz tega, ker ne laž, ne obrekovanje, tudi podkupovanje in LISTEK Ubinam gentium sumusl (Kulturne črtice.) (Dalje.) Po ložinem programu je tudi to, da se pri nas skuša mladina,rešiti vplivu »klerikalizma", t. j. cerkvi in njenemu vplivu na-njo, in iž nje narediti tako, da bo kedaj prikladno in gibko orožje protikrščanski četi: to se dela mej drugim tudi s tem, da se v najnovejšem času negodna in še nezrela mladina od zgoraj ne samo pripušča, da obiskuje gledališče, marveč jo uprav navajajo, silijo in rekel bi gonijo, da hodi gledat gledališke igre s tem, da dajejo v to svrho mladini posebne igre, in sicer mladini moškega i ženskegaspola skupaj, vzlasti še za učenke ženskega liceja. In kakšne gledališke igre so te, h katerim od zgoraj navajajo in silijo mladino. N. pr. »Sedam gavranah" z razpuščenim baletom in druge ti slične predstave, kjer gleda in posluša nezrela mladina stvari, ki bi morale ostati ti dobi popolnoma neznane in bi jih nikakor ne smela gledati in poslušati k temu od zgoraj, od poglavarjev gnana in si-ljena mladina. Kar je še več, tudi maledeklice se uporabljajo pri baletu in posebno baletno šolo na-pravljajo ali so je že napravili za mlada dekleta. Ej, potem: Vale pudicitia virginea! Eitorris facta vix amplius abditis occultabere tugnoiis agrestibus. Za nekaj časa se bo tudi pri nas lahko reklo: »otrok ni več". Sam novodobni balet po sebi, ne oziraje se na drastične, ali kakor neki naš dnevnik raje pravi, ^plastične" in »frivolne" prizore v ljubovanju, ki se pred nezrelo mladino igrajo na odru, ni druzega, kakor pravi neki naš rodoljub, ki je sicer velik, da prevelik prijatelj naši Taliji, — ni druzega, nego finija prostitucija ženskega spola. Ker je pa ta »finija p..........." pri nas tako ugodna, odkar je intendancija v rokah »rodoljuba, pravoslavnega Hrvata", potem ni čuda, če se tudi pri nas čim bolj kažejo take žive hudobe v ženski obliki, kakeršnih jedno riše sam gospod intendant našega gledišča v letošnjem »kazalištnem almanahu" za god. 1895" (tisek delničke tiskarne) pod naslovom »Eicelsior" v osebi jedne glumice, neverjetno nesramne deklice. Omilila se bo tudi ženski neodrasli mladini vedno bolj ona vrsta modernih legend, kakeršno nam slika Ksaver-Sandor Gjalski pod naslovom »Ni-koljski dar" o ljubkovanju „mlade, vrlo mlade učenke" pod varstvom, da cel6 s posredovanjem svetega Nikole in njegovega angelja-spremljevalca", legendo, ki je ravno tako v obče nemoralna, kolikor posebej bogokletna. Da se k temu žalostnemu pohujševanju mladine pri nas v javnosti molči, to je še najžalost-nejše. Tako sčasoma še pozabimo, da bi moralo biti drugače.*) VII. Evo tako negujejo in ohranjajo sedanji vlastodržci sramežljivost in mlado nedolžnost. a) Toda zato negujejo nad vse krščansko mišljenje in krščansko sramežljivost v vladinem oddelku za bogočastje in nauk. Pridi v palačo tega oddelka, pa se čudi. Tu v dvorani oddelka za bogočastje (krščansko?) in nauk (novodobno-po-ganski ?) stoji na vzvišenem stolu olimpijski zavetnik poganske umetelnosti in omike goli — golčati Apolo, tako da je mladih učiteljic, ki imajo kak služben posel pri predstojniku tega oddelka, sram stopiti v to dvorano, da čakajoč na avdiencijo pri Illustrissi-mušu, raje ostajajo na hodniku, dokler se »Nj. pre-svetlosti" slugi zazdi, spustiti jih k avdijenciji k Presvetlemu. No, morda sčasoma izločijo tudi ta omejeni, tesnoprsni in srednjeveški predsodek, ki se imenuje »ženska sramežljivost": Ko se i pri nas izvede »ženska emancipacija" — za to se živo dela — bodo tiste omejene ženske, ki nimajo smisla za višjo ume- *) Da naši javni dnevniki, pa tudi oni, ki se štejejo mej bolje, molčž o vsem tem, in celo v svojih glediščnih poročilih poveličujejo take predstave, bi ne bilo mogoče, ako bi stali na katoliškem stališču načelno in ne samo iz oportunstva. /L •s s s/ SsS/ hujskanje, celo sladke obljube in sila uas ne raz-družijo in ločijo od naših prijateljev učenikov ter dušnih pastirjev. Udani smo jim iz srca. Dokaz temu je ta, da je vkljub vsem naporom in prizadevanju liberalcev zmagala pri občinskih volitvah sijajno katoliška ljudska stranka. Še mnogo resničnega, lepega in zanimivega bi se dalo povedati, kar bi jezilo liberalce; ker smo pa hoteli pisati le toliko, kolikor smo potrebovali v zagovor, zatorej smo za danes zadovoljni tudi s tem, kar itak zadostuje, za dokaz resnice in v prepričanje vsem treznim resnicoljubnim čitateljem. Na veliko žalost uresničilo se je, kar prerokujeta pregovora: „Kdor zvito ravna, se kmalu kesa", »Kdor drugim jamo koplje, sam va-njo pade." Dalje ako je še resničen pregovor, ki pravi: „Kakor si postelješ, tako boš ležal", sme se reči, da narodna stranka pri nas tudi daljnega vspeha ne bode imela. — Stranka, kateri je podlaga laž, obrekovanje, hujskanje, sladke obljube in sila, ni in ne more imeti obstanka. Kako bi nam, vsem kmetom slovenskim in somišljenikom, sijale zmage, če bi združeni bili ! Zatorej ne spijmo več! Podajmo si roke in kličimo: Kmetje slovenski, združimo se!!! Združimo se tako tesno, da bodemo zamogli reči: Vsi za jednega, jeden za vse! Za to, kar se je pisalo, se podpisujemo radostnim srcem. Geslo naše se glasi: „Vse za vero, dom, cesarja", kateremu še pridenemo: „Vsi za jednega, jeden za vse." Andrej Žnidaršič iz Šmarate, Janez L a v r i č iz Kozarišč, Janez Krašaveo iz Dan, Jožef Škerbec iz Nadleska. Politični pregled. V L j ubij ani, 16. avgusta. Štajerski konserv. poslanec Karton pred svojimi volilci. Katol. konservativno društvo je imelo preteklo nedeljo v Št. Andreju ljudski shod, na katerem je med drugimi govoril državni in deželui poslanec prelat Karlou. Omenjal je preosnove kazenskega zakona, nedeljskega počitka in davčne preosnove, ter povdarjal mej drugim, da se preveč potroši za šolske potrebe. Izražal je željo, da bi se vpeljal šestletni šolski obisk, kateremu naj bi sledila nedel jska šola, ker bi se stroški tako zdatno zmanjšali. Koncem zborovanja se je sprejela soglasno sledeča resolucija: Katol. konservativno društvo izreka gospodu poslancu Karlonu kakor tudi ostalim konservativnim poslancem popolno zaupanje in izjavlja, da popolno odobrava njihovo postopanje pri razpravi glede celjske točke. Konečno izraža željo, da bi se vlada in državni zbor v bodoče bolj ozirala na preosnovo narodno-gospodarskih zakonov. Program francoskih konservativcev. Dnevnik »Autorite" objavlja v jedni zadnjih številk program francoskih konservativcev, katerega hočejo vresničiti z grand-peticijc, katera bo imela na milijone podpisov. Glavne točke programa so: Sedanja ustava je zelo pomanjkljiva, vpeljala se je namreč telnost, že za mlada navajene, da slobodnim očesom gledajo in brez predsodkov zro take vzvišene klasične umotvore. Potem ne bo več treba »staremu hrvatskemu slobodnemu zidarju" v čudoviti brošu-riei „Slobodni židovci ili framasonstvo", tožiti, da pri nas loža še ni dosti priljubljena: potem ne bo samo v Zagrebu, Sisku, Oseku in Zemunu, marveč v vsakem našem večjem mestu tudi taka loža * * * bratov in loža * # * sester, kjer se bo sestajal ves novodobni humanizem. — Srečna Hrvatska I Tedaj se bo vsa javna in zasebna družba v svojem mišljenju in delovanju ravnala in vladala popolnoma po nravnih načelih ne samo starih klasikov, marveč, kar je našemu slobodoumnemu veku še prikladnejše, po nravnih načelih * t * bratov, ker imajo ta načela vs« v sebi, kar so klasični narodi kedaj vstva-rili slobodoumnega v etičnem obziru, toda novodobnemu duhu primerjeno, to je imajo v sebi »čisto — splošno moralo" brez primesi kakeršne koli pozitivne vere ali veroizpovedanja in uprav zato daleko nad-kriljujejo etična načela omejeno krščansko naziranje nravnosti. b) Začetek ti .čisti morali" starih klasikov in vzlasti častnih * # * bratov je že učinjen, ker seje nedavno tu obnovljena palača tega oddelka za bogo-častje in nauk svečano otvorila in posvetila z idealno Apolonovo božjo službo, to se pravi: z deklamacijo 01. s petjem .bojanske Apolonove himne". za silo takrat, ko so nameravali moiarhisti osnovati novo cesarstvo, kar se jim pa seveda ni posrečilo. Ustava je popolno ustavno - monarhična, le da se predsednik voli ter je vsled tega do gotove meje odvisen od svojih volilcev, senatorjev in poslancev. Vse državne naprave so monarbistične, ali bolje rečeno cesaristične, ker so sestavljene na podlagi code Napoleon, ki je najbolj cesarističen zakonik, kar jih svet pozna. Neznosne, krivic polne določbe tega zakona ne morejo zmerneji Francozi nič več odobravati, ker jim je, dokler so v veljavi, popolno nemogoča preosnova človeške družbe. Ne preostaje jim torej druzega, nego da ovržejo ta zakon ter se energično upro. — Večkrat so že poskusili konservativci v tej zadevi svojo srečo, toda vselej brezuspešno ; tako posebno v letih 1830, 1848 in 1870. Tudi letos jim bode skoraj gotovo spodletelo. Nemiri v Makedoniji. Sedanje razmere jasno pričajo, da turška vlada, kakor sedaj postopa, ne bo napravila trajnega miru ob bolgarsko-turški meji. Vsled tega je predlagal bolgarski ministerski predsednik turški vladi sledeče preosnove: Do sedaj navadna desetina naj se dii v najem, ali pa naj se spremeni v zemljiški davek. Glavni povod nezadovoljnosti pa bi bil odstranjen s tem, ako bi vlada sama prevzela desetino v svoj monopol. Dalje naj se izroči policijska oblast posameznim občinam, kakor tudi samouprava, v kolikor se namreč tiče navadnih zadev. Pri tem naj bodo zastopane vse v Makedoniji živeče narodnosti, Grki, Srbi, Bolgari, Kumunci in Albanci, seveda po razmerju prebivalstva. Predlogi so dobri. Turška vlada jim bode skorej gotovo pritrdila, toda po stari navadi izvedla pa ne. Angleški prestolni govor se je 15. t. m. prebral v zbornici. V njem so navedene sedanje politične razmere s posebuim ozirom na Anglijo. Glavne točke so: »Poročila, katera dobivam iz ptujih držav, zagotavljajo največjo prijaznost do Anglije. Zelo me veseli, da zamorem z gotovostjo reči, da živi Anglija z vsemi narodnostimi v najlepšem miru. Z žalostjo pa moram omenjati zadnjih napadov na misijonarje na Kitajskem. Ti dogodki so me zelo vznemirili iu takoj sem dala vse potrebno ukreniti, da se preprečijo v bodočnosti jednaki napadi ter da se roparji ostro kaznujejo. Tudi v Armeniji ni še vse tako, kakor bi moralo biti, kajti ponavljajo se novi nemiri. Akoravno posebno angleški poslanik z vso odločnostjo zahteva, da se prej ko prej odobre predlogi glede armenske preosnove, vendar ne kaže turška vlada niti najmanje volje, da bi ustregla zahtevam zunanjih držav". Kouečno povdarja kraljica, da sedaj ne bode pojasnjevala vladinega načrta o važnih zakonih, ker se bode ta zadeva natančneje obravnavala pri prihodnjem zasedanju poslanske zbornice v februvarju prihodnjega leta. Dnevne novice. v V Ljubljani, 16. avgusta. (»Narod' in »Delavec" par nobile fratrum.) »Narod" z dne 14. avgusta ima pod naslovom: »Ljudstvo in klerikalci", dopis iz Idrije, iz katerega čitateljem podajamo nastopne vrstice: Vi pa, »ljudska", »katoliška" stranka, krščanski socijalisti in kaj vem k&ko ime si še pritikljete, vi zasmehujete ljudstvo s koruzarji, ker mora živeti bolj o koruzi, nego o piščancih, ker nima ne »ofrov" ne bere, ne beneficija, ne mastno plačanih maš in pogrebov. Vi ste siti, imate vsega dovolj, preskrbljeni ste za življenje, bolezen in smrt, — nasprotno pa trpe koruzarji pomanjkanje v življenju, so berači v bolezni in po smrti morajo Se vas plačati, tudi če imajo kožo s sebe prodati. —• Zadnji »Delavec" pa piše o znani postojinski aferi, ker velč. g. ka nonik pri ponočevanju ubitemu fantu ni pustil z velikim zvonom z7oniti, doslovno : Ta surovi čin je zopet dokazal, da je tem gospodom vera in ljubezen le na jeziku. Njih glavni smoter je, ako ne bodeš plesal tako, kakor mi godemo — bodeš pa čutil. Da se pa dostikrat tako ne zgodi, so najbolje pokazali Postonjci. — Kadar pa pobirajo ti slepi-telji ljudstva v črnih suknjah od izkoriščanih in do kosti obranih kmetov biro, zavijajo in kremžijo svoj lisičji obraz, kakor da bi bili največji dobrotniki ljudstva — da se jim le napolni vreča s poljskimi pridelki, ne zmeneč se za trpina, ki se je v potu svojega obraza trudil celo leto za te parasite in lenuhe. Cas je, da se predramite tudi vi kmetje iz duševnega spanja, ter tem gospodom, ki iz sebičnosti, častihlepnosti in gospodstvaželjnosti ljubezen do bližnjega oznanjujejo, pokažete hrbet ter se zdru- žite jednako z delavcem, da vas ne bodo prihodnjič celo po smrti taki ošabneži zaničevali. Naš dostavek: Gospoda »Narodova"! Zakaj si vrgla ubozega »Delavca" iz »Narodne tiskarne" ter ga porinila na Dunaj, kjer se revež bori mej življenjem in smrtjo ? Ali je res, da bodeš skesanega grešnika zopet vsprejela pod krilo svoje tiskarne? Ljubljanski socijalni demokrati z velikim veseljem raznašajo to novico po mestu. Mi pa, ako primerjamo pisavo bratcev, katera slišita na ime »Narod" in »Delavec" se temu kar nič ne čudimo. Ce bi pa vprašali naše kmečko ljudstvo, v katerega imenu hoče govoriti »Narod" in delavce, katerim se vsiljuje »Delavec" za zastopnika, kaj mislijo o taki pisavi, bi čuli še zanimivejši odgovor: »Ljudje, ki često zadnje živinče zarubijo kmetiču, ki spravljajo tisočake o propalih kmečkih posestev, ki izsesavajo uboge delavce kot delničarji itd. ne stanujejo po — farovžih, marveč vse drugod iu da bi odvrnili pozornost od sebe, pišejo, če je treba celo v »Narod" in »Delavca". Tako bi odgovorilo naše ljudstvo. Ce se bo izsiljeval tak odgovor, ga bodo tudi dobili tisti, katerim gre I (C. kr. nižja gimnazija) se te dni prične izseljevati iz dosedanjega licejskega poslopja v hišo g. Waldherr-ja v Beethowenovih ulicah. C. kr, ministerstvo za uk in bogočastje je namreč odredilo, da se bodo za prihodnje tri leta poučevali učenci c. kr. nižje gimnazije v omenjenem zavodu, ker bi obe gimnaziji vsled poškodeb po potresu ne imeli prostora v dosedanjem licejskem poslopju. Želimo, da na to opozori očetje, gospodarji in sploh mla-dinoljubi po deželi učence, ki se na omenjeni gimnaziji šolajo, da se morejo na to ozirati pri izvolitvi stanovanja za bodoče šolsko leto. (Vedno stara pesem o tržiških planinah 1) Iz tržiškega kota se nam piše: Mnogo ste že poročali v »Slovencu" o čudnih razmerah, katere vladajo v tržiških planinah, ki vedno hujše čutijo, kako se Boru kakor jež širi na vse strani, ter hoče tu neomejeno gospodariti. On svobodno šari na svojem posestvu in nobeno oblastvo ga pri tem ne nadzoruje, kako da dela. Hujše pa pazi znani Vam Mall-ner, kako se gibljejo kmetje sosedje ua svojih planinah, katere so si v hudi borbi do sedaj še ohranili. Tako je nedavno neki skrbni posestnik hotel svojo planino, ležečo okoli 1500 metrov visoko, katere del pa je zapisan v katastru kot gozd, iztrebiti. Naročil je nekemu delavcu, naj poseka nekaj sme-rečjih »košev", ker smereke v taki višavi itak le počasi in malo dorasejo. Iz tega posekanega drevja napravil je oglje, toda je imel pri tem toliko truda, da se mu delo ni splačalo. Posestnik pa tudi ni imel nobenega dobička, ker je oddal delo zastonj in je hotel le tem potom del svoje planine iztrebiti, da bi imel nekaj več paše. Svet tukaj je le malo napet in ni se bati, ako se pametno iztrebi, da bi se bilo bati vsled tega kakih plazov. Toda okrajno glavarstvo v Kranju je seveda ne brez posredovanja veščaka Mallnerja dotičnega posestnika obsodilo zaradi »opustošenja" na 40 gld. kazni. Tako se pri nas pohvalijo gospodarji, ki bi radi zboljšali svojo živinorejo. Seveda divji kozli Bornovi so več vredni, kakor gorenjska živina in Gorenjci sami! (Nova maša.) Iz Križa pri Tržiču: V nedeljo je pri nas obhajal novo mašo gosp. J. Skrjanec, tukajšnji rojak s Sničuega. Ob tej slovesnosti se je od blizo in daleč nabralo toliko vernega ljudstva v župnijski cerkvi, da je bila veliko premajhna. V cerkvi je lepo govoril stric novomašnikov gospod župnik Skrjanec iz Vrema o blagodejnem delovanju mašnika, posredovalca milosti po sv. zakramentih. Na novomaSnikovem domu se je zbralo po sv. maši mnogo sorodnikov in znancev pa tudi precej odlične gospode iz Tržiča in okolice. Navzoč je bil preč. gospod dekan Mežnarec iz Kranja, glov-niški grajščak stotnik Kump z blagorodno gospo soprogo, gospo Souvanovo, iz Tržiča so prišli na novo mašo znana blaga gospa B. Ahačičeva, gospa Mali j-jeva, gosp. Jančar in drugi. Seveda su bili tudi gg. duhovni sosedje zastopani v obilnem številu. Zabava mej novomašno veselico je bila zelo živahna in zanimiva, vzlasti zato, ker se je tukaj prijetno družilo s koristnim. Pri raznih na-pitnicah se je namreč uganila marsikatera za tu-kajšne gospodarske razmere velevažna beseda. Posebno eden gg. gostov je v obširnejšem govoru opisoval borbe tukajSnih posestnikov za gmotni obstanek, pozdravljal gosp. novomašnika, ki je v tem oziru mnogo sodeloval s svojimi ožjimi rojaki ter je konečno vspodbujal navzoče, naj ljubijo svojo do- mačo zemljo, lepo svojo domovino ter naj jo krepko organizirani v katoliški ljudski stranki vspešno branijo proti tujim navalom. — Dal Bog gosp. novo-mašniku toliko vspeha in blagoslova božjega v njegovem duhovniškem življenju, kolikor kaže dobre volje, vstrajnega dela in neustrašene značajnosti. — Naj kot poseben »unicum" tržiškega poštnega in brzojavnega urada omenimo še nekaj. Med drugimi čestitkami je dobil gosp. novomašnik tudi brzojavni pozdrav od gosp. Pogačnika iz Podnarta. Ta brzojav je tržiški brzojavni urad doposlal gosp. novomašniku v nastopni obliki: Schkerjanz, Snitschno: Osebno zadržan srtschno tschestitam, bogin nirod Pogatschnigg. — Ker je gosp. Pogačnik znan kot slovenski narodnjak, zato je gotovo, da on v tej spakedrani obliki ni oddal brzojavke, marveč da jo je prikrojil brzojavui tržiški uradnik. Vprašali bi radi, kdo je dal pravico temu uradu tako spakedrati oddani brzojav. Dočim dobivamo brzojave iz neslovenskih krajev, celo iz daljne Amerike pravilno pisane, drzne se nam pošta v Tržiču kaj tacega doposlati. Prav bi bilo, da intere-sentje zahtevajo uradno preiskavo in grajo zaradi tega izzivajočega poštanskega poslovanja tržiškega brzojavnega urada, ako že to sporočilo ne zadostuje zato. To vendar presega vse meje! (Nesreča.) Iz Lesec se nam poroča: Minoli ponedeljek ie divjala zvečer okoli 10. ure tukaj huda nevihta. V tem neurii treščilo je v hlev gostilne pri »Triglavu", blizo Lesec na potu proti Bledu. Strela je ubila triletno kobilo posestniku Agatniku iz Fužin v Bohinju, ki je čebele vozeč tukaj iskal zavetja. Voznik je v svojo srečo le par trenctkov poprej zapustil hlev. Žalostno je bilo videti, ko so morali voz brez konja naložiti na drugi voz, kobilo pa vredno do 300 gld. pustiti mrtvo na mestu. (Iz Idrije.) Javna veselica. Zadnjo nedeljo (11. t m.) smo se zopet sešli v Spodnji Idriji. A ločili smo se, hvaljen Bog, z lepšimi čustvi, nego pretečeno nedeljo, 4. t. m., ko so nas povabili na javni shod. Saj pa je tudi bil lahko vsakdo zadovoljen ! Lep dan, zabava na prostem in poštena zabava. Vrstilo se je lepo petje in godba, najboljša pa je bila igra: »Indijski siroti". Prav ta me je najbolj mikala, in ne zaman. Vrednost igre je spoznati Še-le na odru. »Indijski siroti" nista med zadnjimi otroškimi igricami. Le predstavljati je treba znati. Gosp. nadučitelj Punčuh je svoje učence prav dobro iz-vežbal. V resnici izborno je igrala in pela zlasti Ganči. Kdo bi si mislil, kako nadarjeni so vaški otroci. — Veselico je napravilo bralno društvo v plemenit namen. Gostov iz Spodnje Idrije in okolice je bilo vse polno, prišlo je bilo na veselico tudi 15 kolesarjev, večinoma iz Ljubljane. (Z Bleda) se nam poroča: O vožnji romarjev čez jezero na otok smo zvedeli od romarjev, da je zelo draga, da nekateri vozniki zanjo zahtevajo po 20, 30, celo 40 kr. Temu nasproti smo zvedeli, da voznik na Mlinem tam, kjer je pot čez jezero do otoka najkrajša, račuua za vožnjo sem in tje le 6 krajcarjev. Revni romarji, ki se radi ceno vozijo, naj se torej oglase za vožnjo pri tem brodniku. (Nesreča na železnici.) 13. t. m. je povozil osebni vlak blizu vasi Bateče neko žensko, z imenom Marijo Bant, katera ni opazila prihajajočega vlaka ter je hotela prekoračiti cesto v trenutku, ko je bil vlak na mestu. Mrtvo truplo so prenesli v ondotno mrtvašnico. (Razpis službe.) Razpisuje se mesto poštnega odpravnika (ekspedienta) pri novem c. kr. poštnem uradu v Poljanah v okrajnem glavarstvu Kranj, proti pogodbi in kavciji 200 gld. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Težko ranjen) je bil 11. t. m. zvečer Franc Jenko z Godešiča v gostilni Marijane Lustrib v Sori. (Konjska tatvina.) V torek po noči so ukradli cigani posestniku Francu Štefane iz Rateža dva konja v vrednosti 300 goldinarjev. Zločince zasledujejo. * * <* (Mariborsko katoliško tiskovno društvo) ima prihodnji ponedeljek dne 19. t. m. v čitalnici svoj 14. občni zbor, h kateremu vabi odbor vse društvene člane. (Nova brzojavna postaja) se je otverila v Oplotnici pri Konjicah. | (Duhovniške spremembe v lavantinski Škofiji.) C. g. Anton R a n č i g a j, drugi mestni kapelan v Celju, je imenovan vikarjem in prvim mestnim ka-pehnom; č. g. Ivan Krančič, tretji mestni kapelan v Celju, pa drugim mestnim kapelanom. — Novo nameščen je č. gosp. Ivan Kozodrc kot duhovni pomočnik v Dobrni. * * (Iz Celovca), dne 13. avg.: Vnovič izvoljeni župan dr. Poš bode slovesno prisegel prih. soboto, dn^ 17. t. m. — Književna družba sv. Jožefa Šteje letos 10887 udov, t. j. 4785 več, kakor lani. Najbolj je poskočilo število društveuikov na Koroškem (od 5517 na 7855, na Štajerskem (od 288 ua 1064) in na Nižjem Avstrijskem (od 120 na 642). — Od 16. t. m. do sredi septembra bode v Celovcu bivalo 300 častnikov, ki pridejo sem radi velikih vojaških vaj. — Od 1. januvarja do konca julija dospelo je v Celovec 10.451 tujcev; lani v istem času 9900. Umrlo je tu v istem času 420 oseb ; lani 472. — V kopališčih ob vrbskem j e z e r u je tačas 5053 tujcev; največ v Porečah (2001, lani 1762), v Vrbi (1892 , lani 1833) in v Krivi Vrbi (626, lani 576). — Koroški čebelarji imajo v nedeljo dne 1. sept. t. 1. shod v Zg. Miilbachu nad Št. Vidom. — Velika ljudska veselica na Križni gori povodom Koša-tove slavnosti je donesla čistega dobička 3000 gld. dohodkov je bilo 5700 gld., stroškov 2700 gld.) (Železnica Velenje - Spodnji Dravograd.) Politični obhod te nameravane in za Slovence važne železniške proge, vrši se od 20. do 27. avgusta t. 1. Pri komisiji bode mej drugim zastopano trgovinsko in vojno ministerstvo, dež. namestništvo v Gradcu, dež. žel. urad, južna in državna železnica i. t. d. Člani komisije dospejo dne 19. avgusta zvečer v Velenje. * * (Nova poštna nabiralnica) se je otvorila pred-včeranjem v Sterui pri Oprtlju. Spojena je s prodajo poštnih znamk in ima zvezo s pošto v Bujah in Oprtlju. ^V Miljah pri Kopru) je ustrelil minulo soboto zvečer poljski čuvaj nekega kmeta, ki je hotel ukrasti bučo. Ubijalca proti volji so odpeljali v Koper v zapor. * $ (Razdelitev državne podpore in — malomarnost obrtnikov - prosilcev.) Poroča se nam : Dočim so se hišni posestniki brigali za točno vložitev svojih prošenj, kažejo mnogi prosilci iz obrtniških krogov svojo brezbrižnost do državne podpore s tem, da svojih prošenj niti zdaj še vložili niso, oziroma jih stoprav zdaj vlagajo. S tem ovirajo le razdelitev ter prouzročajo oblastvu in komisiji nepotrebno dele. (Razdelitev ustanov.) Vsled sklepa občinskega sveta z dne 23. maja 1890 razdeliti je vsako leto povodom obletnice poroke nadvojvodinje Marije Valerije mej petero ubogih vdov ljubljanskih svoto 200 gld. — Gosp. župan ljubljanski razdelil je letos to ustanovno svoto mej sledeče prosilke : Gerčar Marija, Hogler Apolonija, Jeschenagg Gudula, Legat Marija in Rinki Uršula. (Novi red za mestne izvozčke) se bode, kakor se poroča, kmalu natisnil. To vest je tembolj pozdravljati, ker se je sestavil novi vozni red že dve leti pred potresom. (Zdravje v Ljubljani.) od 4. do 10. avg. t. 1. Novorojencev 21, umrlih 20, med njimi 1 za vratico, 2 za vnetjem sopilaih organov, 8 za želodčnim katBrom, 3 vsled starostDe oslabelosti, 1 vsled nezgode, 5 za različnimi boleznimi; med njimi je 9 tujcev in 12 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 2 za tifuzom, 1 za grižo in 4 za vratico. (Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od 14. do 15. avgusta dopoldne 3 osebe: 1 zaradi potepanja, 1 zaradi prestopka cestno-policijskega reda in 1 zaradi tatvine. — Anton Kopač, delavec iz Dola, ukradel je postrežnici Mariji Podbregar znesek 1 gld. 90 kr. denarja. — Janez Srebot, črevljarski pomočnik, ovadil je policiji, da mu je nekdo iz zaprte sobe ukradel srebrno uro v vrednosti 18 gld. — Luigi Perezani, poslovodja v ope- karni Filipa Supančiča, je ovadil, da mu je ukral nekdo 2 srečki v vrednosti 750 frankov in obleke v vrednosti 11 fr. — Prijeti Anton Kopač izročil se je zaradi tatvine c. kr. okr. za mesto deleg. sodišču v Ljubljani. — Od včeraj (15.) do danes (16. t. m.) v jutro aretovala je mestna policija 9 oseb: 1 zaradi sumljivosti na tatvini, 5 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru , 1 zaradi prestopka § 516 kaz. zak., 2 zaradi potepanja. — Edvard Božičnik, delavec iz Zagreba, bil je prijet, ker je na sumu, da je hlapcu Francetu Pogačarju na Poljanski cesti št. 60 ukradel razne obleke v vrednosti 19 gld. — Vojaški računski oficijal g. Luka Pestator je policiji ovadil, da ga je 14. t. m. zvečer okolu 8. ure na Dunajski cesti blizu delavskih hiš nek pijan moški napsl, zgrabivši ga od zadaj za vrat. Na klicanje za pomoč pa jo je imenovani potepuh odkuril. Društva. (Vabilo) k domači zabavi, katero priredi ilirskobistriška-trnovska čitalnica v nedeljo duč 18. avg. 1895 v prostorih Jelovškove gostilne v Ilir. Bistrici. Vstopnina za osebo 50 kr., za r«dbino obstoječo iz treh oseb 1 gld. — Začetek ob V»9. uri zvečer. — Ker je čisti dohodek namenjen v korist požarni brambi, se preplačila hvaležno sprejmejo. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Poziv.) Z ozirom na §§ 5. in 12 pravil »Slov. pevskega društva v Ptuj i" obrača se udano podpisani odbor do vseh gg. zunan|ih odbor., poverjenikov in vseh čestitih društvenikov — gospodov in dara — naj blagovolijo primerne pesmi — moške, ženske in mešane zbore — za prihodnji veliki pevski zbor. ki se bode vršil 1896 I. v Brežicah, najdalje do 31. oktobra 1895 1. podpisanemu odboru nasve-tovati. — Odbor »Slov. pevskega društva v Ptuji", dne 10. avgusta 1895. (»Dolenjsko pevsko društvo") priredi v nedeljo dne 18. avgusta t 1. vrtni koncert na Tučkovem vrtu v Ncvem mestu. Vspnred koncerta pod vodstvom pevovodje gosp. I. Hladnika : 1. H. R. Volarič: »Poziv k petju", mešani zbor. 2. Zeise Bartl : »Ljubičin sen", udarjajo gospodične tamburašice. 3. F. S. Vilhar : »Luuici", mešani zbor. 4. I. Hladnik : „ Vesela pevka", udarjajo gospodične tamburašice. 5. H. R. Volarič : »Slovanska pesem", mešani zbor. 6. »Venček slov. pesnic", udarjajo gospodične tamburašice. 7. II. R. Volarič: »V noči", mešani zbor. Mej posameznimi točkami in po končanem koncertu svira novomeška godba. Začetek ob 6. uri zvečer. Na mnogobrojno vdeležbo vabi Odbor. (Vabilo k veselici), katero priredi »Slov. kat. delavsko društvo" v Žalci na rojstni dan Njih Veličanstva cesarja dne 18. avgusta t. I. v prostorih gosp. J. Hausenbichlerja. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Iz prijaznosti sodeluje vojniški tamburaški zbor in gosp. baron Ed. pl. Grutschreiber. Vstopnina : Sedeži v prvih štirih vrstah po 1 krono, v ostalih po 30 kr., kdor hoče stati, plača 20 kr. — Vspored: 1. Nagovor. 2. Gledališka predsta: Oreh, prizor iz življenja na kmetih, spisal dr. J. Vošnjak. 3. Kviško bratje! moški zbor, vglasbil H. Volarič. 4. Ti osrečiti jo boti, moški zbor; besede Simon Gregorčičeve, vglasbil H. Volarič. 5. Krst pri Savici, deklamacija, zložil Prešern. 6. Zjasni zvezde mu temne I moški zbor; besede Sim. Gregorčičeve, vglasbil P. Hugolin Sattner. 7. Zvečer, moški zbor z bariton - solo; besede Levstikove, vglasbil H. Volarič. 8. Oljki, deklamacija, zložil Sim. Gregorčič. 9. Gledališka predstava: Zupan, šaloigra v dveh dejanjih, spisal Miroslav Vilbar. 10. Kmetska kritika, couplet, zložii in vglasbil Alojzij Majcen. Mej posameznimi točkami udarjajo tamburaši in igranje na glasovir. Cisti dohodek je namenjen »Slov. kat. delavskemu društvu", torej se preplačila hvaležno sprejemajo. Za vstopnice se je zglasiti pri g. Jernej Mehu v Žalci ali pa zvečer pri blagajnici. — K obilni vdeležbi najprijazneje vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 15. avgusta. Vsled izjave ministerskega predsednika Kielmansegga v poslanski zbornici, da bode vlada pospeševala razrešitev vprašanja o službeni pragmatiki, se je osnovala ministerska komisija pod predsedstvom sekcijskega svetnika v notranjem ministerstvu, Sagasserja, ki se bode posvetovala o dotiČnih vprašanjih. Sredeo, 15. avgusta. „Agence Balca-nique" poroča, da ni novi vojaški dnevnik »Voenni List" v nikaki zvezi z vojnim ministrom. List je le zasebno podjetje, katerega se ne vdeležuje noben aktivni častnik. Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wien, ta preskrbljenje vseh « ° ^^ I B I k Schelhammer & Schattera Sredeo, 15. avgusta. Danes popoludne je bil pogreb Kitančer-jev. Sprevod se je pomikal po glavnih cestah; v prvih vrstah so nesli nad sto vencev. Pogreba so se udeležili makedonski delavci, iz Makedonije se vr-nivši vstaši in politične osebe drugih strank. Na grobu se je oglasilo več govornikov. Neredov ni bilo. Cetinje, 15. avgusta. Danes se je vložil ob navzočnosti kneza Nikolaja in članov knežje rodovine temeljni kamen za novo veliko vojašnico. Bern, 15. avgusta. Narodni svet je odobril trgovinsko pogodbo s Francijo s 109 proti 18 glasovom. Fulda, 15. avgusta. 20. t. m. se bode vršil tukaj škofovski shod. Predsedoval bode kardinal-nadškof kolinski. Program tajen. Bruselj, 15. avgusta. Kralj namerava potovati v Aix les Bains in se nekoliko muditi v Parizu. Bruselj, 15. avgusta. Včeraj zvečer je trčil tovorni vlak ob osebni vlak na progi Bruselj-Ostende. Strojevodja in dve slugi so smrtno ranjeni, potnikom se pa ni zgodilo nič žalega. Madrid, 14. avgusta. Danes zvečer ob pol 10. uri so se odpeljale na Kubo namenjene vojne čete. Na kolodvoru so bili navzoči vojni minister, mestno zastopstvo, vsi civilni in vojaški uradniki ter nad 100.000 občinstva. Škof Silon je imel kratek nagovor ter dal na to vojakom blagoslov. Ko se je vlak jel pomikati, pozdravljali so navzoči na-udušeno odhajajoče vojake. Madrid, 15. avgusta. Ministerski predsednik Canovas je odpotoval na Vitorio, da se udeleži vaj za Kubo določenega topništva. Tanger, 15. avgusta. Francoski poslanik se je povrnil iz Feza. Washington. 15. avgusta. Amerikan-skemu konzulu se iz Tienčina brzojavno poroča, da razsaja v Chefov in Tienčinu huda kolera. New-Jork, 15. avgusta. 9000 krojaških pomočnikov, ki so že enkrat štrajkali, je osta-vilo delo. Pomočniki zahtevajo, da se jim zniža delavni čas na 59 tedenskih ur in zviša plača za 20 odstotkov. Pričakuje se, da se bode tega štrajka vdeležilo 20.000 delavcev. Na dopustu se nahajoči stražniki so se takoj pozvali v službo. o -a* B ca c o m o najčlstfje lažne K1SEL1NE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.) nostjo. 6 33 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijaia. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. a «s O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 14 9. zvečer 735-1 14-4 sr. svzh. skoro jasno 15 7. zjutraj 2. popol. 7353 734-4 13-8 20-7 sr. sever sr. zah. soparno del. oblač. 14-5 15 9. zvečer 735-7 149 brezv. jasno 16 7. zjutraj 2. popol. 736-4 7361 101 16-3 sr. svzh. » megla skoro oblč 00 Umrli so: 15. avgusta. Marka Oliva, sluiatelj trgovske šole, 19 let, Breg 18 let, jetika. V bolnifinici: 13. avgusta. Marija Dovjak, gostija, 73 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Srednja temperatura 14. in 15. avgusta 15'3° in 16'5°, ozir. za 3-7° pod in 24° pod normalom. Vsebina 16. zvezka 1895: 1. Aleksander Sergejevič Puškin. Spisal Viktor Bučar. (Konec.) 2. Ubogi pevec. Zložil Anton Hribar. 3. Našim Amerikancem. Zložil Anton Hribar. 4. Kacijanar. Spisal Anton Medved. I. Zarja slave. (Drama v petih dejanjih.) Četrto dejanje. 5. Spomini tete Klare. (Povest.) Spisala Pavlina Pajkova. (Konec.) 6. Pred petdesetimi leti. (Črtica.) Spisal Podgoričan. 7. Nevesta. Zložil Gojko. 8. Vinski brat. Zložil Gojko. 9. Celje in okolica. (Povestne in mesto-pisne črtice.) Poleg »Celjske Kronike" i. dr. sestavil Andrej Fekonja. (Dalje.) 10. Slovenski koledarji in koledarniki. (V 100 letni spomin prve Vodnikove in 50 letni spomin prve Bleiweisove »Nove Pratike.") Spisal J. Benkovič. (Dalje.) 11. Izprehod na Notranjsko. Sp. dr. Fr. L. 12. Književnost: a) slovenska ; b) hrvaška ; c) ruska ; d) druge književne zanimivosti ; e) glasba. 13. Bazne stvari. Na platnicah ; Darovi za Marijanišče. — Glavna seja »Matice Hrvatske". —To in ono. (Črtice; piše Janko Barle.) Slike: 1. Monsignor Primož Dochi, opat v Albaniji. 2. Skupina Laokoonova, zgornji del. 3. Vurberg na Štajerskem. 4. Košana na Notranjskem. 5. Ljubljana po potresu: Pri deželnem glavarja. 6. Zabava na podstrešju. (Slikal V. S.) 7. Ljubljana po potresu: Služba božja v Zvezdi. Št. 25.487. 493 3—1 Razglas. Podpisani magistrat prod& na lici mesta okna 9 vetrnic© in vrata podrtih Stubenbergovih hiš št. 11 in 13 v Gradišču. Magistrat dež. stol. mesta Ljubljane, 13. dan avgusta 1895. Hiša na prodaj. Iz proste roke prodi se radi družinskih razmer novo zidana hiša v Vod-matu št. 65. Več o tem pri lastniku hiše. 490 3—2 Posojilnica v Radovljici, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, ima izvanredni občni zbor dne 25. avgusta 1.1. popoldne ob 4. url v posojilničnili prostorih. Ys p o r e <1: Volitev ravnatelja, oziroma enega člana v ravnateljstvo. 492 1-1 Ravnateljstvo. Zalivala in priporočilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil s svojo delavnico iz Gradišča št. 8 v lastno hišo v Kolezijske ulice št. 16, ondi izvršujem vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa. Sprejemam tudi popravljanja ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. Za dobro in ceno delo jamčim. Prodajam in kupujem tudi staro vinsko posodo. Avgust RepiČ, 488 i—3 sodarski mojster. F Ja t* ►> N O I "O \m .g j* 13 i* ii Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 41 TJbaldu pl. Trrikoczgju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradon. ti o-1 o N «< t o r z 9U Kreditne sreCke, 100 gld................202 gld. 25 kr.. 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove sreCke, 10 gld.......23 Salmove sreCke, 40 gld........70 St. Gen6is srefike, 40 gld.......— Waldsteinove srefike, 20 gld......53 Ljubljanske srefike.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3510 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 550 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 110 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 Montanska družba avstr. plan.....95 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........130 Dn6 16. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske banfine delnice, 600 gld. . 1070 „ Kreditne delnice, 160 gld............400 „ London vista...........121 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark............11 * 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini........... 5 „ 95 25 20 25 20 95 45 „ 37",. 86 . 63'/,. 75 „ 73 „ Dni 14. avgusta. 4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine sreCke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne sreCke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 187U . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 158 „ - n 195 „ 50 99 „ 75 n 1.44 „ 50 130 „ 40 n 107 „ 25 112 „ - n 99 „ 25 n 99 „ 90 225 „ - n 170 „ 35 131 „ 25 99 „ 50 n 50 60 75 75 50 30 50 ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri isirebanj« najmanjšega dobitku. Kilantna izvršitev naročil na borsi. Menjarnična delniška družba JIEBCV 66 Nollziili it. 10 Dunaj, liriahilfsrstraue 74 B. St* Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoi|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogofie visooega oorestovanja pri popolni varnosti gf naloženih gflavnle. izdajatelj: Dr, Ivan Janaiii. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk „ Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.