Poštnine olafana v gotovini LGtO L Vil 1 4 V Uubliani. v petek, dne 26 aprila 1929 Št. 95 St. 2 Din Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS mesečno M Din polletno 130 Din celolcino 3IJO Din za inozemstvo meset no 40 Din nede iskn izdala ceioic no v Jugo-slnv-C 120 Din, za Inojrcmsivo 14«) D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i siotp. pelli-vrala mali oglasi polSO ■n 2 D, veCII oglasi nad 45 mm v ■ Sine po Dln2-3U. veliki po 3 in 4 Din, v uredn.Skerodela vršilca do 10 Din o Pr vecem □ narodni, copust Izide ob 4 zlulraj rasen pondeliKo ln dneva do proznlKu C/reantSivo /e i Kopitarne vi ulici Si. G'lll Hohoplsi se ne vratajo, nelranhlrana pisma se ne sorelemalo ■>■ 1/rednHluo relelon št. 20S0, upravnlštva St. 2328 antverza kralja Aleksandra L N j. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil sprejeti protektorat nad proslavo desetletnice ljubljanske univerze in dovoliti, da se univerza po njem imenuje univerza Kralja Aleksandra I. — AL-ja mater Alexandrina. To je na kratko sporočilo, ki ga je gorp. rektor univerze prof. dr. Milan Vidmar prinesel iz avdijence pri Nj. Vel. kralju dne 18. t. m. Ob tem sporočilu nam vstajajo spomini na dogodke pred desetimi leti. V mesecu marcu 1919 so subkomisije, ki jih je vseučiliška komisija izbrala iz svoje srede, da bi izdelale učne načrte in predlagale prve profesorje za posamezne fakultete, izvršile poverjeno jim nalogo. Pokazalo se je bilo, da je načrt, ustanoviti na zagrebškem vseučilišču vzporedne slovenske stolice kot zametek bodoče slovenske univerze, iz raznih razlogov neizvedljiv. Zato jc ostala le še ena pot do cilja: pripraviti vse potrebno, da se v jeseni 1919 ustanovi popolna univerza v Ljubljani, že v maju 1919 pa tehniška fakulteta. V začetku aprila 1919 je prišla iz Belgrada slaba novica: prosvetno ministrstvo je nujno nasvetovalo, naj se vprašanje ljubljanske univerze odloži, dokler se na pariški konferenci nc sklene in ne podpiše de-finitivni mir. Zdelo sc je, da bo zadeva odložena na nedoločen čas. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Verstovšek, predsednik vse-učiliške komisije dr. Majaron in člani komisije pa se niso dali preplašiti, ampak so svoje delo nadaljevali. Sredi aprila je inženjersko društvo sklenilo resolucijo, naj se v danih razmerah ostvari vsaj provizorij: otvori naj se tehniški visokošolski tečaj; sicer pa naj se vse stori, da sc vprašanje o vseučilišču s tehniško fakulteto čim prej definitivno reši. Priprave za tehniški visokošolski tečaj so se v vseučiliški komisiji in pri ljubljanski deželni vladi naglo izvršile in 19. maja 1919 se je tečaj otvoril. Predsednik vseučiliške komisije dr. Danilo Majaron je izpregovoril prvi pozdrav in poverjenik dr. Karel Verstovšek je z daljšim nagovorom tečaj otvoril. Poverjenik je poslal Nj. Vis. regentu to-lc brzojavko v pozdrav: »O priliki slovesne otvoritve tehniško-visokošolskih tečajev v Ljubljani si usojajo zbrani gostje, deželna vlada, docenti in akademiki Vašo Kraljevo Visokost kar najvda-neje pozdraviti, izrazujoč pri tem svojo največjo radost in zadovoljstvo nad srečnim pri-četkom vseučiliških predavanj v Ljubljani, ter trdno upamo, da bo v najkrajšem času mogoče pod pokroviteljstvom Vaše Kraljeve Visokosti uresničiti naš ideal in otvoriti popolno Almo Mater v središču našega kulturnega življenja, v beli Ljubljani.« Na ta pozdrav jc 6. junija prispel naslednji odgovor: »Zelo sem hvaležen pokrajinski vladi, docentom in akademikom za pozdrav z zbora o priliki otvoritve tehniške fakultete, a prepričan sem, da bo mlada popolna univerza v Ljubljani dostojno odgovarjala svoji prosvetni in veliki nacionalni nalogi, ter ji želim vsak uspeh. Aleksander.« Dobrih šest tednov pozneje, 23. julija 1919, je prestolonaslednik-regent sankcioniral zakon, sprejet v začasnem narodnem predstavništvu dne 16. julija, s katerim se je ustanovila univerza v Ljubljani. To je bilo pred desetimi leti. V teh letih jc naša univerza zvesto vršila »svojo prosvetno in veliko nacionalno nalogo«. V desetih letih je opravičila nade, ki jih je naš kralj stavil na njo, ko še ni bila na svetu, ko se jc v bolečinah žele porajala. Ponosni smo Slovenci na priznanje, ki ga je dobila naša univerza, ko jc Nj. Vel. kralj prevzel protektorat nad proslavo njene dcsetletnicc in dovolil, da bo odslej nosila Njegovo ime. Ponosni smo, obenem pa tudi iskreno hvaležni za ta dokaz naklonjenosti. Naša želja: »V i-vat, crescat, floreat Alma Mater A 1 e x a n d r i n a !« izzveneva v prisrčno, vročo prošnjo: Bog živi Nj, Vel. našega kralja Aleksandra I.l Zahvala Slovenije Danes ob 4. popoldne je g. rektor sklical svečano cejo univerzitetnega sveta. Na tej seji je rektor dr. Milan Vidmar poročal o svoji avdicnci pri Nj. Vel. kralju. Sporočil jc svetu, da je Nj. Vel. kralj prevzel pokroviteljstvo nad proslavo desetletnice ljubljanske univerze in da je tudi ljubeznivo blagovolil dovoliti, da nosi lijubljanska univerza odslej njegovo ime in se torej imenuje: Univerza kralja Aleksandra I. Univerzitetni svet je z navdušenjem sprejel sporočilo rektorja in poslal Nj. Vel. kralju to brzojavko: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Beograd. Rektor univerze je sporočil danes na svečani seji univerzitetnemu svetu ljubljanske univerze, da je Vaše Veličanstvo blagovolilo dovoliti, da vzame ljubljanska univerza v svoj naslov Visoko ime Vašega Veličanstva. Univerzitetni svet se Vašemu Veličanstvu zato Visoko priznanje in odlikovanje naše univerze udano zahvaljuje in sc Vašemu Veličanstvu v globoki udanosti poklanja. Univerzitetni svet univerze kralja Aleksandra I. * Zahvalna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Belgrad. Zradostnim ponosom smo sprejeli vest, da je Vaše Veličanstvo dovlilo ljubljanski univerzi nadeti si ime našega presvitlega kralja. Trdno smo prepričani, da bo univerza kralja Aleksandra 1. zaslužno uživala trajno blago-naklonjenost Vašega Veličanstva in tekmovanje z ostalimi najvišjimi prosvetnimi ustano- Zveze indus(ri'cev vami v kraljevini odlično prispevala k ugledu našega naroda med drugimi naprednimi narodi. Njego delovanje bo v korist tudi gospodarskemu uapredku dežele. V tem smislu pro-ismo Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraz naše iskrene zahvale in globoke udanosti. Živela univerza kralja Aleksandra L! Živel naš kralj! Za Zvezo industrijcev: Hribar, Šukljc. tmska vlada obžaluje Izjave Burova v sobranju in Vaharlskega v Belgradu Belgrad, 25. apr. (Tel. Slov.«) Ob 8. zvečer je zunanje ministrstvo izdalo ta-le komunike: Poleg izjave, ki jo je v sobranju dal zunanji minister Burov, je bolgarski poslanik v Belgradu Vakarovski obiskal danes predsednika vlade, general« Petra Živkoviča, zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija in jima po nalogu svojo vlade podal izjavo, da bolgarska vlada obžaluje neugedne in nezaželje- , ne dogodke, ki so se zgodili v Vidinu in v Sofiji za časa bivanja Paveliča in Perčeca, da so jo ti dogodki iznenadili in da jih obsoja ter da bo v bodoče take dogodke preprečila, ako bi se skušali ponoviti.« Sofija. 25. aprila. (Tel. Slov.«) V prora- j čunski razpravi je imel zunanji minister Burov ek?pnze o bclgarrki zunanji politiki, katere smernice so ostale iste kakor prej. Burov mpa, da bo manjšinsko vprašanje rešeno ugodno. Važnost tega vprašanja naglasa bolgarska spomenica, ki je bila poslana odboru trojice v Društvu naredov. Bo!gar?ki pretijo posebne nevarnosti, če bodo radi zatiranja man šin prihajali še nadaljnji begunci. Bolgarska bo lojalno plačevala reparacije do skrajne meje možnr.sti. Ni ii mogoče zahtevati posojila, oben~m pa odklanjati plačilo odškodnin. Odreči se obema posojiloma pa bi pomenilo, upropastiti narod in s tem vse gospodarstvo. | Odnošaji so z vsemi državami brez izjeme dobri in postajajo vedno boljši, posebno pa razmere z Jugoslavijo v zadnjih dveh mesecih, odkar je ukinjena zatvoritev mej. V Pi-rotu so bila razčiščena vsa vprašanja razen končne likvidacije vprašanja dvolastninskili posestev in določitve nevtralne cone v širini 10 km, ki jo je zahtevala Jugoslavija ob vsej meji. Rešitev teh vprašanj se je pridržala poznejšim razpravam. Dočim se je pričakovalo, da bo belgrajeka vlada odobrila novo izdelane določbe o obmejnem prometu na podlagi piranskih dogovorov, je agresivni nastop belgrajskih listov radi obiska dveh hrvatskih emigrantskih politikov in tozadevnih manifestacij napravil vtis, kot da je počila bomba. Bolgarska ne more brez utemeljenega vzroka nikomur odreči azilnega prava, niti ne more prepovedali manifestacij mirnih državljanov, vendar pa vlada ne trpi nobenega ilegalnega boja in nobenih žalitev tujih državnih poglavarjev ter bo v bodoče preprečila take dogodke. Burov upa, da bo konflikt kmalu poravnan. Odnošaji Bolgarske z Grčijo so pestali nekoliko hladnejši radi grškega odpora proti odgoditvi reparacijskih plačil in radi njene grožnje, da bo odgodila svoja plačila po konvenciji Molov-Kafandiris. Gled odn šnjev z Romuni'o je ugotovil Burov dobro voljo za razeiščenje vseh še nerešenih vprašanj, tako da nič ne ovira lojalnega sporazuma. Suiid v francoskih rokah Dobra m datekosežna pogodba vlade z francosko družbo — Pogodba bo dvign.la produkcijo, zaposlila naše ljudi in materielno v dobro države Belgrad, 25. aprila. (Tel. Slov.) Ministri za finance, za javna dela in za kmetijstvo so sklenili dne 14. t. m. v imenu kraljeve vlade pogodbo s francosko družbo za fosfat v Tunisu. Po tej pogodbi jc nova francoska družba prevzela vse naprave, ki jih je dosedaj imela znana družba »Sufid« v Dalmaciji za izrabo vodnih sil v Dalmaciji. Nova družba za izrabljanje hidroelektrič-nih sil v Dalmaciji, ki se bo ustanovila, sprejema nase vse obveznosti »Sufida« nasproti naši državi in nasproti državljanom naše kraljevine. Dosedanji koncesionar sc mora odreči vsem reklamacijam do naše države. V posebni izjavi, katero mera potrditi naša država, družba izjavlja, da nima nasproti naši državi nobenih zahtev. Nova družba sc more osnovati na podlagi odredb francoskih zakonov o delniških družbah. Družba more imeti sedež v Franciji. Za časa trajanja te pogodbe ohrani svoj francoski značaj. Družba ne sme v nobeni obliki kor.ccsijc prenesti na drugega. Družba mora biti ustanovljena s kapitalom 150 milj. franc. frankov, ki so razdeljeni na 200.000 običajnih delnic po 500 franc. frankov, ki se glasijo na prinositelja s pravico i na 200.000 glasov, 50.000 pluralnih delnic po 500 franc. frankov, od katerih vsaka delnica daje pravico na tri glasove. Člani te družbe morajo biti francoske ali jugoslovanske narodnosti. Koncesija, ki sc s to pogodbo daje temu društvu, obstoja v tem, da bo družba v 50 letih, pričenši 1. julija 1929 imela izključno pravico izkoriščanja vodnih sil na celem toku rek Krke in Cetinc. Kot plačilo za to sprejme družba obveznosti, da bo v treh letih dvignila produkcijo električne industrije od 110 milj. 1Krivaja : v Bosni na revizijo ni hotela pristati, oziroma ni hotela sprejeli pogojev, kot jih je stavilo gozdarsko ministrstvo. Kadi lega so sc pogajanja prekinila. Na isle težavo je naletela komisija, ki se pogaja s tvrdkami, tudi pri drugih tvrdlkah, ki so bile dosedaj udeležene pri dclgoročnih pogodbah. Zdravstveno stanje vojvodo Stepanoviča, ki se je snoči poslabšalo, se je danes v gotovi meri zboljšalo. Konferenca ministrov dr. Kumanudija, dr. Sverljuge in dr. Mažuraniča se je danes vršila. Za zgradbo novo stavbe podružnice hipotekam« banke v Sarajevu jo odobren kredit 4,500.839 Din. Belgrad ima po zadnjem ljudskem štetju 221.474 prebivalcev in sicer 128.751 moških in 97.723 žensk. Soja finnnčno-gospoilarskega odbora se je danes vršila. Da dnevnem redu je bilo nadaljevanje prejšnje seje. Dopust za udeležbo romanja v Rim je dovolil predsednik vlado s posebno okrožnico državnim uradnikom. Prosvetni minisler je na stališču, da morajo razen katebetov, učitelji in profesorji vložiti prošnjo za ta dopust. Okrožnico o skrajnem varčevanju v državni upravi je izdalo ministrstvo za finance ua podrejene organe. Zmaga paciiistov na Danskem Kortanj, 25. apr. (Tel. »Slov.«) Danske volitve so prinesle popolno zmago strankam, ki «0 »a razorožitev. V novem Volketingu bodo imeli socialni demokrati 61 mandatov (prej 58), demokrati 16 (16), konservativci 24 (30), zmerna konservativna kmetska levica lil (46), šlezviška stranka, to je nemška manjšina, 1 (1), desna državniška stranka 3 (1). Obe stranki, ki sta za razorožitev, imata v novi zbornici večino 77 glasov proti približno 70 glasovom. Predsednik Madsen Mygdal je danes demi-sioniral. Smatra se, da bo kralj Kristijan poveril s sestavo socialnodemokratske vlade Staijninga. >1 I I v l|l w »l| Nemin na vseuahscih Sofija, 25. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj rvečer je policija razpustila nedovoljeno zborovanje študentov na vseučilišču in aretirala 50 udeležencev, večinoma znane komuniste, ki bodo relegirani in internirani v domačih občinah. Madrid, 35. aprila. (Tel. Slov.«) V Vala-doidu so aiudenti-medicinci razbili vso opravo fakultete. Rektcr jih je po nalogu vlade Črtal iz seznama študentov. V Valenciji so morali poklicati na pomoč orožništvo, da raz-ženejo zbrane študente- Nadaljevanje dijaških nemirov je za madridsko vlado spričo bodoče otvoritve razstave v Barceloni in zasedanja Društva narodov zelo mučno. RazorožUvena konferenca ženeva, 25. aprila. (Tel. Slov.«) V rr.z-orožitveni komisiji je bil danes v smislu splošne tendence načrta o konvenciji odklonjen nemški predlog, da se mora v omejitev oboroževanja sprejeti tudi ves materija! v skladiščih in rezervni materijah Nato je Francija Izrekla željo, naj se ji dovoli, da se iz konvencije izvzamejo njem1 kolonijalne zračne bojne sile v severni Afriki, kakor se je to zgodilo pred dvema letoma. Proti temu jc posebno nastopil italijanski de'egat, general de Mareni. Ameriški delegat Gibson je protestiral proti tej prikriti debati o Sredozemskem morju in izjavil, da ta razpiava v komisiji itak ne more dovesti do ničesar in da je bolje, ua se pridruži za konferenco. Navzlic temu pa ni več prišlo do glasovanja o francoskem predlogu, ki predvideva fakultativno razdelitev zračnih btjnih sil v domače in kolonijil-ne. temveč je bil samo odklonjen ruski predlog, ki je hotel delitev napraviti za obligato-rično. Novi kandidati Dunaj. 25. aprilu. (Tel. »Slov.«) Posvetovanja med strankami v parlamentu tudi danes dopoldne niso dovedle do razčiščen j a položaja. Krščanski socialisti še vedno vzdržujejo kandidaturo dr. Mittelbergerja Land-bund, kateremu »Reichspost« ostrj očita kršitev koalicije, je izjavil, da je ničelno pripravljen. vstopiti v meščansko vlado v smislu svojega programa. Cuje se, da je misel, sestaviti krščanskosocialno manjšinsko vlado, zadela na posvetovanjih v stranki na odpor. Opazil se je enourni razgovor dr. Mittelber-gerja z voditelji socialnih demokratov. Sedaj se zopet imenujejo tudi Rintelen, Ram-k in Buresch kot kandidati za zveznega kanclerja. Nemško - turška razsodiščna pogodba Berlin, 25. apr. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister, ki je več dni bival v Berlinu, odpotuje danes domov. Razgovori, ki so se v času njegovega bivanja vršili v nemškem zunanjem uradu, so dovedli do si;lepa nemško-turške razsodiščne in poravnalne pogodbe, katera bo v kratkem podpisana v Angori. Pogodba določa za juridične spore razsodišče, za politične spore pa poravnalno postopanje. Zagrebške vesti Zagreb, 25. aprila. Zagrebške »Novosti« so bile zaplenjene, ker so prinesle dr. Drijevičev govor, ki ga je imel na včerajšnji razpravi zoper Suniča. Zagrebška policija jc napravila ponovno racijo po Zagrebu, zlasti po periferiji, in aretirala 60 oseb, med katerimi je mnogo sumljivih tipov, zlasti takšnih, ki nimajo prave legitimacije za bivanje v Zagrebu. Za zgraditev skupno električno centrale, ki bi dajala povečano električno energijo Zagrebu in Karlovcu, se je pred kratkim sklenila pogodba med zagrebško in karlovško občino. S trasiranjem te proge se je clanes pričelo. Stvar je urejena tako, da bo poleti, ko ima Karlovec več vodne energije, dajal električno energijo Zagrebu, pozimi bo pa dajal energijo Zagreb Karlovcu. Šibenifc, 25. apr. (Tel. »Slov.«) Ze včeraj so sem prispele posamezne skupino nemških avtomobilistov. Danes pa so prispeli vsi ostali. Bili so svečano sprejeti od meščanstva in oblasti. Vse mesto je v državnih in hrvatskih zastavah. M,,lol/j« vvnmAnajrfl nnpnvpit ; Severne Alpe: Izpremenljivo, brez posebnih padavin, zelo hladno. Južne Alpe: Nobenih posebnih iz-prememb. Nemški valutni manever Paria, 25. aprila. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je sestal v Parizu transferni odbor, kar je dalo angleškim listom povod za alarmantne vesti in za ostre napade proti dr. Schachta. Govorilo se je n. pr., da bo odbor zahteval zvišanje diskonta nemšk« državne banke, da bi tako delovali proti zlatim in deviznim kup čijam. Bojijo se, da bi se Nemčija protivila, nakar bi utegnila nastati transferna kriza akutna. Neugodno stanje nemške državne barke, ki je od 1. februarja 1929 zgubila 1.5 milijarde zlata in ki mora kmalu priti do minimuma zlatega kritja, je smatrati, da je povzročila izključno dr. Schachtova politika, ki meri na katastrofo in ki vedoma kompromitira r.emško valuto in hoče s tem sabotirati Dawesov načrt, da dokaže tako plačilno nezmožnost Nemčije. Upniške države morajo ta-j koj odrediti potrebne protiukrepe. Tudi umaknitev kratkoročnih inozemskih kreditov in bančni kredit, ki ga je zahtevala Nemčija. se komentira v skrbeh ter se bojijo po-| bega kapitala pri Nemcih samih. Kakor ugotavlja Wolfov biro, se je danes izvršena namera nemške državne banke, zvišati svoj diskont že prej sporočila vodilnim emisijskim bankam in torej tudi transfernemu odboru. Nemška državna banka najbrže radi tega ni takoj sledila zadnjemu ameriškemu zvišanju diskonta, ker ni hotela dati pri odločilnih reparacijskih pogajanjih nobenega povoda za razpravo o njeni diskontni politiki in je morda tudi pričakovala od ugodnega poteka pogajanj, da bo napetost na denarnem trgu popustila. Berlin, 25. apr. (Tel. »Slov.«) Nemška državna banka je dane? sklenila, dn zviša diskon-tno mero ir 1 % na 7 v lombardnem poslovanju pa «a 1% na 8 K> %. Pariz, 25. apr. (Tel. »Slov.«) »L'0euvre« poroča, da je dr. Schacht včeraj v resnici izstopil iz odbora za sestavo skupnega poročila in da je sklenil, da bo sestavil lastno manjšinsko poročilo v reparacijskem vprašanju. London, 25. apr. (Tel. »Slov.«) Senzacionalna vest »Morgenposta« trdi, da bo neuspeh pariških reparacijskih pogajanj imel to posledico, da ne ho prišlo do nobene modifikacije v zasedbi Porenja. Kellog je včeraj pred sejo ministrskega sveta iinel dolg razgovor z Bald-winom o razorožitvenem vprašanju ter je izjavil, da bo Amerika mogla pomagati pri reševanju repa raci jskega vprašanja in vprašanja dolgov šele potem, ko bo ameriška javnost za-1 gotovljena, da finančna naklonjenost Amerike pospešuje razoroževanje in mirovno miselnost Evrope in da ne bo morda samo ojaeila denarna sredstva militaristov in oboroževalnih tehnikov. Okolnost, da je Anglija v načelu sprejela novo ameriško formulo o razorožitvi na morju, je brez dvoma korak v smeri, ki jo želi Kellog. Dalje je Kellog izjavil, da Francija ravno lako, kakor Anglija v vprašanju pomorske razorožitve, lahko napravi enak korak z izpraznitvijo Porenja. Zdi se pa, da zavezniki nočejo pokazati nobene naklonjenosti, dokler Amerika s svoje strani v vprašanju reparacij in dolgov ne določi natančno meje svoje naklonjenosti. Proti inlrigam Iztava Vedel sem da bom s svojim nastopom v obč. svetu zadel gotove gospode v živo, nisem j si pa mislil, da bodo doiiJniki izgubili vsako i samoobvladanje in si skušali rešiti svoj pre-i stiž z nizkotnimi in lažnivimi intrigami. S tem bi pravzaprav lahko že končal, zlasti še, ker se mi gabi odgovarjati na intrige in bi mi moglo zadoščati, da so ljudje, ki so za presojo lakih zadev merodajni, itak izčrpno o vsem tem informirani. Da pa bo tudi široka javnost prav informirana, pa to-le: Res je, da sem z g. dr. Pu-cem, ko sem bil imenovan za podžupana, razpravljal o mestnih zadevah v cilji) ožjega sodelovanja. Pri tem sem bil v slalnem stiku z odločilnimi osebami, ki spadajo gotovo med intimne prijatelje g. dr. Korošca, tako da njemu vsa la Zadeva od vsega početka gotovo ni mogla ostati tajna. 0 tem, kar smo se mi med seboj pogovarjali, sem povedal g. dr. Pucu mogoče polovico — več ne — in za kaj nam je pri tem šlo, tega g. dr. Pucu nisem nikdar povedal, pač pa osebno — g. dr. Korošcu. Kar gre preko lega, je zlagano. Ljubljana, dne 25. aprila 1929, Dušan Šemec s. r. * Proračunska razprava, še bolj pa način, kako je bil proračun sprejet, so med ljubljanskimi meščani vzbudili živahno pozornost. Ta pozornost ljubljanskih davkoplačevalcev je tem bolj razumljiva, ker je na eni strani stvarna kritika z nepobitnimi dokazi odkrila vse pomanjkljivosti gospodarstva na magistratu, na drugi strani dokazala, da bi vse nove ' davščine in primanjkljaji odpadli, če bi se racijonalno gospodarilo. j Podrobnosti o takem gospodarstvu so navajali občmski svetniki v svojih govorih. Ker niso hoteli za lako gospodarstvo nositi odgovornosti, je ena tretijna članov zapustila sejo lil ni sodelovala pri glasovanju. Ker je po zakonu predpisano, da mora pri glasovanju o proračunu biti navzočih najmanj dve tretjini članov občinskega sveta, bi bilo sprejetje tega povišanega proračunu nemogoče, če bi na sejo ne pripeljali bolnega obč. svet. Jarca. Mi se v oceno tega v zgodovini ljubljanskega mesta edinstvenega slučaja nismo in se no bomo spuščali. Smatramo pa za potrebno, da opozorimo ljubljanske meščane na dejstvo, da so na delu j intriganti, ki trosijo najrazličnejše vesti po ljubljanskih gostilnah in družbah. Nastopu tretjine občinskih svetovalcev podtikajo razne deloma sebične, deloma politične namene. Vse to pa samo radi tega, da bi ljubljanskim davkoplačevalcem natrosili pralni v oči, da bi ne videli edino resničnega dejstva: da so občinski svetovalci, ki se niso udeležili glasovanja, imeli pred očmi edinole prave interese ljubljanskih davkoplačevalcev. Prečrtajte stvarne govore in si boste povsem na jasnem! Da je vsakemu vidno, da so samo gospodarski razlogi bili motiv, priobču-jerno v izvlečkih posl featmri še naslednja dva govora: Govor dr. Jeriča Izredne so prilike, v katerih se sklepa ta proračun. Ljubljana odmeva od klicev na pomoč. Gros prebivalstva Ljubljane, delavstvo in stalno name.ščonstvo javno in privatno, nima danes niti prejemkov, ki bi pomenili vsaj dostojen in primeren eksistenčni minimum. Tem klicem pridružujejo sc tožbe obrtnikov in trgovcev, ki morajo vegetirati z onim prometom, katerega zmore obubožan delavec in stalni nameščenec. In res je, da velik odstotek trgovcev in obrtnikov clanes le prelaga bremena z ene rame na drugo v strahu pred katastrofo. Industriji; v Ljubljani jc malo, ker sc Industrija vsled previsoke gospodarske režije v velikem loku ogiblje LjttbljaV ter se naseljuje po manjših krajih. Proračun povečan za :md 8 mšHjonov Vpoštevati je tudi treba, d« sklepamo ta proračun v času, ko sc v drugič ustanavlja naša država, katere krmilarji so pozvuli tudi nas k graditvenemu delu. S pristojnega mesta smo dobili tudi še pozitivno naročilo z naredbo g. finančnega ministra, ki nam predpisuje, da vsota odmerjene doklade ne sme biti letos v nobenem slučaju večjn, ko letu 1928. Poglejmo, kako smo v tem proračunu upoštevali zgoraj orisani gospodarski položaj ter naročilo finančnega ministra. Efekt jo tale; Leta 1928 je redni proračun znašal 41.000.000 Din, letos pa 47,000.000 Din. Izredni proračun jc lani 15,300.000 Din, letos pa 17,597.000 Din. Ves proračun je torej večji zu 8.281.000 Din. Gospoda, 8 milijonov ni mulcn-kost, saj smo nedavno čituli. da znaša proračun Maribora, ki ni zn polovico manjši od Ljubljane skupno !c 13,000.000 Din. Ni dvoma tedaj, dn je gospodarstvo naše občine bolnik in da je i mestna finančna politiku težko bolna. Pa glej-' nio nap reji Pasiva mestnega zaklada narasUa v enem leta za skoraj 3 en pol mi$ione Predložili so nam inventurni seznam ljubljanskega mestnega zaklada z dne 31. 12. 1928. I:: tega seznama ruzviditc, da so znašala pasiva oziroma, da so pasiva prekašala aktiva dne 51. 12. 1927 za 4,292.883 Din, dne 31. 12. 1928 pi; za 7,745.242 Din, da smo v pasivah tekom enega leta napredovali za Din 3,452.359. Oglejmo si nadalje tudi šc gospodarstvo pri mestnih poslopjih. Anuitete in vzdrževalni stroški pri starih hišah, zgrajenih pred obligacijskim posojilom znašajo 1,160.360 Din, za hiše, zgrajene z obligacijskim posojilom pa znašajo 2,470.200 Din, skupaj tedaj 3,630.560 Din. Čc od lega zneska odbijemo donos obligacijskega fondu v znesku 1,827.000 Din, vidimo, da znaša nekritn izguba pri mestnih poslopjih na leto 1,803.560 Din. O kakšni rentabilnosti mestnih ; poslopij niti govora ne more biti in mi moramo j letno od občinskih davkov doplačevati za ob- j resti in anuitete mestnih poslopij — vsaj za leto 1929 jc tnko proročununo — 3,899.350 Din. de zumorejo nekateri udobno in poceni, nekateri cclo zastonj ali celo z dobičkom, stanovati v mestnih hišah. Oglejmo si še davčno moč Ljubljune. Gospodu moja, razveseljiv pa tudi ni pogled na našo davčno moč. Omenil sem že, kako p;da blagostanje, -vsled česar tudi na vseh koncih in krajih pojema koitzum. Zato sc tndi ne moremo bahati s svojo davčno močjo. Dohodki mestnih podjetij in občinskih davščin že !;'.ni niso dosegli proračunanc višine, ker je bil uspeli za 2,283.(i57 Din manjši od proračuna. Zato je tembolj ncumljivo. da je letošnji proračun prcliininiral tc dohodke zu celih 5,382,000 višjo kakor luni. Doklade na državne davke je pa letošnji proračun več kot podvojil. Če vpoštevanio lanski uspel), ki je znašal Din 3.873.000 in jih letošnji proračun preliminira na 8,000.000 Din, tedaj več zu 4,126.000. Imamo pred seboj torej iiktiven proračun. Nanovo, se hoče vpeljati stanovanjski da. vek, ki nuj ga plačajo oni, ki bi hoteli preurediti stanovanjske prostore v poslovni lokal. Ob-duvčujemo tedaj nove davčne subjekte takoj že pri rojstvu. Tudi u voza i no nameravajo povišati, da bo še bolj trpela utiša produkcijo. Zasebniki bolje gospodarijo Tudi pri več mestnih podjetjih slikn nI razveseljiva, ukoravno imamo tudi nekaj dobrih podjetij. Tako je bila mestna priprega ustanovljena s tem namenom, da zniža cene voženj, katere so občini diktirali privatni podjetniki. Toda kakšen je uspeh! konštatiruti moramo, da znaša pri proračunani ceni Din 135 za tovorno vožnjo zguba mestne priprege v letu 1928 Din okroglo 23.000, za leto 1929 pa je pro-račununa na Din 14.000. Poleg tega stanejo občino vožnjo mnogo višje, kakor pa jih računajo danes privatniki. O mestni zastavljalnici, ki naj bi bila predvsem socialen zavod ter krila kreditno potrebo največjih revežev, zahteva za krit je 17 odstotne obresti. Kl jub temu znaša njena izguba v letu 1928 Din 5479, za leto 1929 pa je preračunana na Din (9.246. Gsopoda moja! Mestna občina pač no bi smela trpeti, da njen kuritntiven zavod posoja največjim revežem po 17 odstotkov. Tembolj pa moramo obsojati to stanje, ker bi mestna občina lahko vsak čas krila neznatno kreditno potrebo na drobnih lombnrdnih posojilih, ki znaša okoli Din 700.000, iz svoje lastne denarne organizacije. Mestni pogrebni zavod Vzdržuje pri inkasu okoli Din 800.000 pet upravnih uradnikov, pokoplje pu dnevno povprečno nekaj več kot enega mrlič« in pol. Sevedu ima poleg tega tudi še cel štab tehničnih nameščencev. Pri teh razmerah pogrebni zavod seveda nc- more dosezati niti svojega socialnega namena. ka j šele, da bi občini donušul dohodek. Nato se bavi govornik s položajem pri električni železnici. Iver pa so to vprašanje obravnavali- že drugi govorniki, bavi se govornik predvsem s pravnim položajem pri tej družbi ter poudarja, da je tu popolnoma nejasen. Še danes ima družba svoj sedež v Zagrebu, vsled česur po določilih akcijskega regulativa ne more imeti občnega zbora v Ljubljani, kar ima za posledico, da to podjetje sploh nima legitimnega upravnega sveta. Poleg tega obstoji med mestno občino in tvrdko Siemens-Schuckert, ki inta eno tretjino delnic, sindikalna pogodba, ki je za mestno občino tudi danes šc po reviziji zelo neugodna. Kljub temu nejasnemu pravnemu položaju, katerega je govornik natančno popisal v svoji interpelaciji mi g. župana dne 18. 9. 1928, na katero pa do danes ni še bil podan odgovor, se je lansko leto silno mudilo za denar, ki nuj bi se porabil za razširjenje električne železnice. Pozornost vzbuja, da so se prodajale obligacije iu skrbelo za denar /a razširjenje tramvaja, ako-ravno še danes ni določena trasa, Še danes ni podeljena koncesija in še danes ni znano, kako se bo izvedel prehod čez železniško progo. Vse obljube ostale neizpolnjene Kar pa je najbolj žalostno, je to. da so se merodajni krogi ponovnokrat opozarjali nn vse zgoraj označene okolnosli že lansko leto ob reviziji sindikalne pogodbe, pozneje, z že omenjeno interpelacijo / dne IS. 9. 1928, po poročilu paritetne komisije in končno v finančnem odseku pri sklepanju o predloženem proračunu. Finančni odsek je tudi sklenil, naj se vrši anketa. Načelnik finančnega odseka pa potcin ankete ni sklical. Neizpolnjena pu ni ostula stilno obljuba ankete glede sanacije električne železnice, temveč se je to redno dogajalo v preteklem proračunskem letu ves čas, kar posluje leta 1927. voljeni občinski svet, katerega nadaljevanje je današnja uprava. Tako jo revizijska komisija z znatnim trudom in veliko požrtvovalnostjo pvegledaln mestno gospodarstvo ter zbralo dragoceno gradivo, na podlagi katerega bi se lahko pričelo z reformami, vendar je vse to gradivo kljub nasprotnim zahtevam obležalo v zaprašenih arhivih. Istotuko se tudi ni izvedla zahtevana prngmatiku za mestne uradnike, pa tudi ne delovni red za mestno delavstvo, kajti hočemo, dn .je mestna občina v vsakem oziru, v socialnem in gospodarskem, vzgleden delo-dajalce, ki skrbi za svoje nameščence bolje, kakor pa smo navajeni videti pri privatnih delodajalcih. Dosegla se tudi ni ureditev stanarin v mestnih hišah, kljub zadevnemu sklepu finančnega odseka. Ničcsur pa se v preteklem letu ni moglo doseči in je uprava šc danes takšna, kakoršna jc bila iu se pogostokrat ne vpoštevujo predpisi občinskega reda in opravilnega redu. Z ozirom na vse to stavi govornik nujni predlog, nuj sc vpelje kontrolo finančnega gospodarstva, ki se glasi: »Občinski svet ljubljanski nujno skleni: G. veliki župan ljubljanski se naproša, da na podlagi čl. 29. pruvilnika o poslovnem redu iu organizaciji oblastnih kontrol z dne ?. It. 1927 Ur. I. št. 486 blagovoli izposlovatl pri glavni kontroli, dn se pri oblastni kontroli v Ljuhlji,ni določi računski preglednik za trajno pregledovanje računov mestne občine ljubljanske.« Govor dr. Ravniharja Danes predloženi proračuq dokazuje že po svoji zunanji obliki, kako umestno je bilo, da nismo bili pred mesecem dni kar preko noči, kakor se nam jo insciniralo, izbičali takrat predloženega proračuna. Danes predloženi proračun že kaže povsem druge Številke kakor prvi, znak, kako potreben je bil le ta študija in revizije. Pa bilo je še premalo študija, kajti iz fin. odseka so nam prihajali glasovi, da je večina odklanjala še tako umestne predloge, mereče na zvišanje dohodkov in na znižanje izdatkov. Tolažijo nas z izsledki reorganizacijskega odseka, po njem bodo prišle čudodelne reforme. Mislim, da je to menica na zelo dolg upo-gled. Ko je prof. Rožič stavil svoj predlog na osnovanje reorg. odseka, gotovo ni mislil, omngali vsestransko, da se dvorazrednica pretvori prav kmalu v trirazrednico, kajti čim več kdo zna, več velja. Peš tz Argentine v New York Usoda našega rojaka v Ameriki. Mirko Vehovee, doma iz Žužemberka, se je pred leti napotil v Ameriko za kruhom. Po zgledu tako zvanih svetovnih potnikov, se je pred poldrugim letom odločil, da prepotuje peš razdaljo med Buenos Airesom v Argentini in Ne\v Yorkom. Potoval je skozi divje in nevarne predele južne in osrednjo Amerike ter prispel naposled do meje Združenih držav. Tti pa so ga ustavili, ker nobena dežela nima tako strogih naseljeniških postav kot Amerika. Naposled so mu dovolili prekoračenje meje pod pogojeni, da položi jamčevino v znesku 50 dolarjev. Ker Vehovee ni razpolagal s toliko vsoto, jo moral ostati v Nuevo Laredo v Meksiki, kjer čaka že nad dva meseca brez dela in sredstev. Obrnil se je na različne strani za podporo, med drugim tudi na uredništvo »Glasa naroda«, odkoder mu je bila sicer obljubljena pomoč, toda prejel ni ničesar. Drugi narodi v takem slučaju pomagajo svojim rojakom, Vehovee pa je ostal brez vsega sredi neznane tujine Nesrečni Vehovee se je nato zatekel pismeno na svojega rojaka, duhovnika Albina Gnidovca v Clevelandu, naj mu jpomaga. Gosp. Gnidovec je nato objavil v »Ameriški domovini« obupno pismo Vehovčevo in poziv vsem ameriškim Slovencem, naj priskočijo na pomoč rojaku, ki je v veliki stiski. Za zgled je poslal g Gnidovec Vehovcu nemudoma 25 dolarjev in izjavlja, da je pripravljen žrtvovati še nadaljnjih 50 dolarjev kot prispevek k zahtevani kavciji, ki znaša 500 dolarjev. Upati je, da se bo našlo še devet velikodušnih posnemalcev g. Gnidovca, ki bodo omogočili Vehovcu prestop ameriških držav. V pismu, ki ga je Vehovee naslovil na gosp. Gnidovca, so pretresljivo opisani letošnji velikonočni dnevi, ki jih je siromak preživel na svojem potovanju. »Včeraj,«; pravi, »na veliki petek so bile povsod zabave, godbe, plesi itd. V zapuščeni cerkvi je bilo prazno, le par starih žensk z otroci sem oprzil po kotičkih. Zvečer je prišel neki preprost mladenič, okoli katerega so se zbrale ženice in so začele moliti križev pot. Vsak si je prihranil za veliko noč kak boljši prigrizek, ki ga bo brezskrbno znužil, čeprav je še tako siromašen. Jaz pa sem tu sam, brez znancev, brez človeka, ki bi mi bil vsaj nekoliko v tolažbo.« V svojem težkem položaju se je nameraval vrniti Vehovee že nazaj v Monterey, kar bi znašalo 250 km peš-hoje, toda nekdo mu jo povedal, da v Monterey ni dobiti nikakega dela. Tako čaka na meji Združenih držav, da mu pošljejo usmiljeni rojaki kako pomoč Korajžno žalovanje Ljubljana, 25. aprila. Trije so bili. Mladi, čvrsti in čili, fantje kot rosa pomladanska. Čedno oblečeni, skodranih frizur in sila, sila korajžni. Menda se jih je že polotila želja, da to dokažejo miroljubnim ubo-nentom, ki hodijo večerjat v javno kuhinjo Delavske zbornice. Prilomastili so oni dan zvečer v tukozvaui »B« oddelek in obstali pri vratih. Eden izmed njih je precej trdo postavil na belopogrnjeno mizo steklenico vina in povedal navzočim: »Danes je moja velika noč, po dolgem času zopet enkrat. Kaj nam pa morejo?« In je v podkrepitev svojih besed s pestjo udaril ob mizo, du so neki gospej pudle skoro vilicc iz roke. : Nič nam ne morejo, kar dajmo ga!«, je pritrdil drugi in tudi začel mlatiti po inizi. Pridružil sc jima je še tretji in so nato kakor divji udarjali po mizi ter venomer zagotavljali, da jim nič ne morejo in lic morejo, pa amen. Aho-nenti, med njimi nekaj žensk, ki so mirno po-uživali svojo večerjo, so pričeli protestirati in rn/grajačeni dopovedovati, da hočejo imeti pri jedi mir. Za pravice gostov in ugled lokala se jo potegnil tudi kuhinjski kontrolor. »Gospodje, tu ni beznica! Pojdite razgrajat drugam! Pa vina ste prinesli s seboj. Tudi to ui dovoljeno, zakaj pri nas točimo samo brezalkoholno pijače.« kuj, kako? Kaj pa imaš ti tu ukazovati? Prinesli smo ga, prinesli vinčku, sami gabomo popili, ker je danes moja velika noč; če pa ni komu prav, pa naj zine!« In je s tako silo treščil ob mizo, da se je steklenica preobrnila, a vino je steklo po prtu. To je rogovileže tako ruzkačilo, da so pričeli sipati ostudne kletvinc in kvante, da so navzoče ženske kar mižale ter o I sramu in zadrege skrivale obraze v dlani. »Vinjeni sto, zapustite lokal!«, jc strogo velel kontrolor. »Ti nas boš gonil, funte? Te srbe ušesa? Bi rad kaj iztaknil?«, so sc začeli ujedati. Najdrznejši je pograbil kontrolorja za suknjič. »Po stražnika!« »Dobro, kur ponj pošlji! Saj prej itak ne gremo nikamor!« Prišel je stražnik in nerodno trojico povabil s seboj. Morali so iti, četudi so sc nekoliko upirali in zahtevali, da jim mora delati družbo tudi kontrolor. Še tisti večer je potem srečal eden izmed njih kontrolorja na ulici, ga ustavil in rekel: »Veste, u i bilo prav, da ste poslali po stražnika. On, ki jc prinesel vino in se pričel prvi prepirati, je bil pri pogrebu nekega svojega rojaka. Pokojniku je ob odprtem grobu nekdo tako ginljivo govoril, da je mojega prijatelja obvzela velika žalost in je šel ter sc napil. Pridružili! svo se mu še midva in ga tolažila. Povem vam, od žalosti se jo uapiL« »Hm. čuden način izkazovan ja pietete ...«, jo opomnil kontrolor iu šel dalje. Osebne vesti ■>lr Iz vojaške službe. Imenovani so za vršilca dolžnosti poveljnika 31. pešpolka peli. podpolkovnik Miroslav Martinčič; za vršilca dolžnosti poveljnika 33 pešpolka Mihael Oljača; za pomočnika poveljnika 21. pešpolka peli. podpolkovnik Fran Pacak; za pomečnika poveljnika 36. pešpolka peli. podpolkovnik Zvonimir Hagljan; za pomočnika poveljnika 42. pešpo'ka peli. podpolkovnik Milorad Sekulič; za pomočnika poveljnika 49. pešpolka peh. podpolkovnik Franjo Ktibeš; za poveljnika S. topn. polka topn. polkovnik Matej Rajnič. Sedanje dolžnosti sta razre- Maleram priporočamo in njihova dolžnost bodi, da pri vsakem nerazpoloženju bodisi pri otrocih ali odraslih posvete največjo pažnjo nn to, da delujeta želodec iu črevo v redu. Odraslim eno veliko žlico, otrokom pa malo žličko prašku Magna v malo vode ali mleko in rešeni ste mnogo skrbi in preprečili ste težka obolenja. Prašek Magna čisti brez bolečine prijetno in hitro, poleg tega tudi desinficira in osvežuje. Dobiva se v vseh lekarnah in tlrogerijah, 1 zavojček s točnim navodilom Din 4*—. Bjorson Bjornstjerne: Oče in sin Thord Oeveraas je bil najbogatejši in najuglednejši mož v vasi. Nekega dne je stal pokonci prav resen v župnišču. »Sin se mi je rodil,« je pripovedoval, in bi ga dal rad krstiti«. »Kako pa mu bo ime?« »France kakor mojemu očetu.« »A kdo bo za botra?« Povedal je ime nekega odličnejšega gospodarja. »Želiš še kaj?« ga vpraša župnik in ga pogleda. »Rad bi, da ga ne krstite z drugimi, ampak samega posebe.« »S tem hočeš reči, da ne bi bil krščen v nedeljo kakor drugi, temveč kateri drugi dan?« »Da, v soboto opoldne.« »Imaš še kako željo?« vpraša župnik. »Nimam,« odgovori kmetič in obračajoč kapo v rokah se pripravlja za odhod. Na to vstane župnik. »Morda imaš pa vendar še kakšno,« reče župnik, stopi h Thordu, ga prime krepko za roke in mu pogleda pogumno naravnost v j oči: »Bog daj, da bi ti to dete prineslo v : hišo srečo in blagoslov!« Preteklo je šestnajst let od.lega dne, ko je Thord zopet stal v župnikovi sobi. I »Kako čvrst se mi zdiš!« ga nagovori I župnik, ki v tem dolgem času ni opazil na njem nobene spremembe. »Posebnih skrbi nimam,« odvrne Thord. Župnik ni pazil na odgovor, ampak kar nadaljuje: »Kaj si mi pa danes prinesel?« »Radi sina sem prišel, ki bo jutri delal izpit.1 »Krasen dečko je!« »Gospod župnik, plačal bom pa šele potom, ko bom videl, katero številko bo dobil moj sin.« »No, pa mu bomo dali prvo številko!« »Izvrstno! Tu imate deset cekinov za cerkev!« »Imaš še kaj na srcu?« pogleda župnik Thorda. »Nimam!« odvrne ta in gre. * # ♦ Zopet je preteklo osem let, ko se nekega dne začuje silen hrup pred župnim uradom: prišlo je več ljudi, ki jih je pripeljal Thord. Župnik ga prepozna in pravi: »Danes imaš pa veliko spremstva!« »Da. Prišel sem zaradi oklicev: sin mi se ženi in jemlje za ženo Katarino, Gundmu-novo hčer iz Storlidena, ki je tudi prišla z nami.« »To je najbogatejša dekle v vsej okolici?« meni župnik. »Tako se govori,« odvrne kmet in se popraska po glavi. Župnik je sedel za trenutek zatopljen v svoje misli, nato jc vpisal imena zaročencev v knjigo in rekel prisotnim, naj se. podpišejo. Thord položi na mizo tri cekine. »Pripada mi samo eden, pripomni župnik. * Prav za prav: Kon'irmiicija. ki je običajna v protestantovskili deželah in pomeni nekako kc nec otroške šolske dobe. »Vem, ali zdaj je tu moj edinec in želim, da je na vse strani dobro in v redu.« Župnik vzame denar. »Thord, danes si že tretjič prišel k meni radi svojega sina.« »In zadnjič! Odslej bom bolj skrbel sam zase,« reče Thord, spravi denarce, se poslovi in odide. Ljudje, ki so prišli z njim, so šli počasi za njim. * * * Štirinajst dni kesneje sta oba Thorda, oče in veslala proti Storlidenu, da se domenijo, kaj je še potrebno za svatbo. Vreme je bilo inirno. »Klop ni dosti pritrjena, »pravi sin in vstane, da bi jo pričvrstil. Pri tem se mu izpodmakne deska, na kateri je stal, da izgubi ravnovesje, zakrili z rokami, krikne in pade v vodo. :>Za veslo se primi!« vpije oče, ki jc hitro vstal in ponujal veslo polapljajočemu se sinil. Sin jo sicer nekajkrati iztegnil roko po veslu, toda roke so mu omagate. »Počakaj malo!« kliče oče in zavesla proti njemu. Sin pa se obrne, upre oči v očeta in izgine pod vodo. Thord ni hotel verjeli svojim lastnini očem. Zaustavil je čoln in neprestano gledal proti onemu kraju, kjer se je potopil sin. Mislil je, da se mora zopet prikazati nad vodo. Iz vode se je dvignilo nekaj mehurčkov, potem zopet nekaj, nazadnje pa en velik. Ta je prišel na površino, se razpočil — in jezero je bilo mirno. Tri dni in tri noči se oče ni premaknil z nesrečnega kraja. Ni se zmenil ni za glad ni 7.a trudnost, samo ihtel je in tugoval za Albus milo Zvon se dobiva v vseh v stroko spa-dajočih trgovinah. Albus milo nere temeljito tn le prosto šhodllivilt dodatkov. Albus milo Zvon je mehko, iz čistih masti izdelano pristno milo in ne vsebuje nikakih jedkih dodatkov. S svojo krasno, močno peno pere perilo lahko in brez truda ter varuje tudi najnežnejšo tkanino. Z Albus milom Zvon lahko operete vse, kar prenese vodo, od najfinejše svile do najde-belejšega sukna. Gospodinja, ki vporablja Albus milo Zvon, ve, da je vedno isto, vedno enake vrline. Albus milo Zvon za pranje. IZd€tlij€: Albus tovarna mila d. d. Novisad. Jena pehotna polkovnika Konstantin Magdič in Milan Pejič. — Odrejeni so po službeni potrebi na službo v poveljstvo celjskega vojnega okrožja adnt. kapetan H. razreda ekon. stroke Ljudevit Gošler; za vršilca dolžnosti pobočnika 10. topn. polka topn. poročnik Slavko Grum; za vršilca dolžnosti arhivarja administrativnega odseka vojno-geografskega zavoda adni. podporočnik geodetske stroke Gregor Rožič; za vršilca dolžnosti ekspeditorja administrativnega odseka vejno-geografskega zavoda admin. podporočnik geodetske stroke Franc Štarkelj; začasno na službo v mornariško pcve'jstvo poro:: liki korvete Pavle Župan. Rajko Valand in Dragom! Si-bar; na kr. brod »Hvar« ekonomski major F red Gorati, san. podpolkovnik dr. Ivan Fras in poročnik korvete Josip Seselj; na službo na kr. brod »Močni« poročnik korvete Joža Vrtačnik in na služb v stalno mornariško boiiico strok, kapetan II. razreda Franjo Filipovič. — Za člana sialne izpitne komisije za čin orožniškega podporočnika za 1928-29 je odrejen orožniški podpolkovnik Alojzij Barle, za namestnika pa orožniški major Miloš Jedlička. — Vpokojen je pehotni narednik-vodnik 49. pešpolka. na službi v štipskem vojnem okrožju Alojz Sildenfed. — Izpit za čin rez. san. poročnika je položil kaplar-dijak dr. Ivan Cupar. ★ Iz davčne službe. Pri davčni upravi v Škcfji Loki je davčni izvrševalec Franc Suša na lastno prošnjo upokojen. Os tate vesti ★ Konferenca sodal. ss. C. J. za dekanijo Trebnje se vrši v ponedeljek 29. aprila 1920 ob 11. uri pri sv Trojici v Tržišču. Ako se kateri gg. ne more udeležiti konference, naj to naznani župnemu uradu v Tržišču. ic Pri boleznih na lcdvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuie »Franz-Josef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-J o s e f« - voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah I svojim sinom. Tretji dan zjutraj končno najde mrtvo truplo, ga zadene na ramena in odnese na dom. ♦ * * Kakih pet let po tem nesrečnem dnevu začuje župnik nekega jesenskega večera pred hišo glasen šum. Zdi se mu, kakor da nekdo išče kljuko na vratih. Zato vstane in odpre vrata, skozi katera vstopi velik, toda sključen možakar, mršav in siv. Župnik ga je dolgo motril, preden ga je prepoznal. Bil je Thord. >Precej pozno prihajaš,« mu reče župnik in še zmerom stoji pred njim. »Da, pozno prihajam,« odgovori Thord in sede. Tudi župnik sede in dolgo gleda predse brez vsake besede. Vse se mu zdi čudno. Naposled spregovori Thord: »Prinesel sem nekaj malega, kar bi dal rad revežem. Tu Thord vstane, položi denar na mizo in iz-nova sede. Župnik začne šteti. >To je pa dosti,« reče. >Prodal sem hišo in pol izkupička prinesel k vam, da razdelite med reveže.« Župnik je dolgo gledal svojega gosta in mu nato dejal s toplim sočuvstvovanjem: »Kaj pa nameravaš početi sedaj?< >Nekaj boljšega.« Zopet sta dolgo molčala. Thord je povesil oči. Župnik ga je opazoval in slednjič rekel: »Mislim, da ti je sin šele sedaj postal pravi blagoslov.« »Da, tudi jaz tako mislim,« odvrne Thord ln dviime oči. Po licu sta mu pritekli dve debeli •olzi... _ . _ _ v (Poslovenil J. G.) Pcdpore obrtnemu in trgovskemu šolstvu. Komiser obl. samouprave oblasti ljubljanske je dne 25. aprila razdelil obrtnim in trgovskim nadaljevalnim šolam v ljub jamski oblasti podporo v skupnem znesku 200.000 Din. Ta vsota se je razde'i!a sledeče: Obrtnonadaljevalne šoe: B ed 5000, Črnomelj 4000. Brežice 5000, Dev. Mar. v Polju 4000, Dol. Logatec 5000, Domžale 5000, Hrastnik 7000, Jesenice 5000, Kočevje 5000, Kranj 6000, Križe pri Tržiču 5000, Kropa 4000, Krško 4000, Laško 5000. Ljubljana 25.000, Mengeš 5000, Novo mesto 6000, Radovljica 3000. Ribnica 5000, Sevnica 5000. Šmartno pri Litiji 40C0, Št. Vid n?d Liubliano (ofcča) 4000, St. Vid nad I 'ubijano (strokovna) '4000. Vič 5C00, Zg. Šiška 5000, Vrhnika 3000, Žiri 5000, Cerknica 1000, Tržič 1000, Kamnik 1000, (zadnje tri so prejele delno podporo po 3000 Din že v mesecu decembru lanskega leta). Trgovsko-nadaljevalne šo e: Sevnica 3000 Din, Kranj 6000, Škofja Loka 3000. Tržič 5000, Krško 4000, Kamnik 4000, Brežice 5000, Ljubljana 10.C00, Novo mesto 4C00, Trbovlje 5000. ir Polovične vežnje cd dne 3. do 7. maja se lahko udeležite tudi Vi, če kupite vozovnico z mokrim žirrom do Lesc in se tam udeležite v nedeljo, 5. maja tabora Krekovih družin. Ob enem pa lahko pcroniate na Brezje in Bled. — Izkaznice dobite na prireditvenemu prostoru. -A- V »Službenih nevinahe od 22. aprila t. 1. je objavljen »Zakon o priviligirani agrarni banki« in »Uredba o razdelitvi na ccidelke predsedstva ministrskega sveta in ministrstev«. -k Vreme 25. aprila ob 8 zj.: Ljubljana: barometer 760.1, topi min. 4 stop. C maks 16 stop. C. Poloblačno. — Maribor: barom. 758.9, topi min. 3 stop. C, maks. 12 stop. C. Poloblačno. — Zagreb: barom. 760.1, toni. min. 4 ston. C, maks. 14 stop. C. Jasno. — Belgrad: barom. 760 7, topi. min. 3 stop. C, maks. 7 slop. C. Dežia je padlo 4 mm. — Sarajevo: barom 760.8, topi." min. 5 stop. C, maks. 9 st. C. Oblačno. — Skop'ie: toplomer maks. 20 stop. C. Split: 759.2, topi. min". 10 stop. C. maks. 14 stop. C. Naliv. De/ia ie pad'o 1 mm. •k Zbirka za gladuječe pri velikem županu izčrpana. Zbirka darov za gladuioče rodbine, ki se je stekala pri ve'ikem žunami liub'ianske oblasti na njegov poziv v ljubljanskih dne' nikih, je razdeljena in izčrpana. Vladanje novih prošenj za podporo je zato brez pomena. -fc Vojni cš^cdcvanci-prečani pozor! Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznanja, da se vrši dne 5. maja t. ob 13 uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru obč; sestanek voinih oškodovancev, na katerem poroča deputaciia o svojih usnehih ob času intervencije glede vojne odškodnine v Belgradu. Ker ie sestanek važnega pomena, se pričakuje polnoštevilna udeležba. ie :>Primnrski Glas«. Izšla je 4 (13) številka »Primorskega Glasa«, ki izhaja zdaj na Dunaju. »Primorski G'as« se naroča pri Založbi »Jug« v LjubFani, ŠelpnNirgova ul. 7-II, prodaja pa se po vseh Ravnili ljubljanskih trafikah v Mariboru v trafiki Bele in Saks. + Vojaki tovariši iz svetovne voine1 Na praznik Vnebchcda, dne 9. maja se vrši v Pefrovčah pri Celju v Sav. dolini sestanek zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne in žalna slavnost v spomin pad'XXVUI. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Liubliani se bo vršil v ponede'jek, dne 29. t. m. ob pol 20 uri v posveto. valuiei Zbornice TOl Ljubljana, Beethovnova ul. 10. Dnevni red: Nagovor predsednika, poročilo tainika, blaga-iiika in preglednikov računov. Volitve odbora. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1929. Samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti 5 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. — Odbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. •k Krški krajev, odbor Rdečega Križa bode nudi' obiskovalcem Družabnega večera, ki se bode vršil v dvorani v Krškem, dne 4. maia tečno ob pol devetih zvečer izreden umetniški užitek. Pri prireditvi sodelujejo: Krški salon. orkes'er (pomnožen), Pevski kvartet; priznani solisti kot ga. Levstik-Per-šlova, gg. Albert in Gigi Gatsch iz Kostamevice (tenor in bariton). Poleg drugega ie še na sporedu Krvlova veseloigra »Medved-suubač«. Ne zamudite redke prilike ter se s svojo navzočnostjo oddolžite prepotrebnemu društvu. Družabni večer se vrši pri pogrmettih mizah in so vstopnice v predprodaji na razpolago v trgovini g. Hočevarja v Krškem. -k Obiskovalce elektro-monterskega tečaja. katerega je priredi! »Urad za pospeševanje obrti«, obveščamo tem potom, da se nameravana ekskurzija ne vrši i> nedeljo 28. t. m. temveč je ista preložena na nedoločen čas. ~k Kam pa prvega maja? Vsi nu Zgornji Rožniki Gostilna zopet otvorjenu, kjer bo vedno najsolidnejša postrežba, Ljubljana Nočna služba lekarn Nocoj opravljata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. 0 Za povzdigo našega lokalnega avtomobilskega prome a. Prejeli smo: Dostikrat bi se človek rad peljal z avtomobilom n. pr. od artilerijske vojašnice v ni f s to, ko bi le točno vedel, kdaj bo prišel avto, oziroma ali bo prišel. Človeku se mudi, pol je slafcu, pa ne ve, ali bo prej v mestu, če čaka na avto ali če gre peš. Kajti lahko se ti zgodi, da bnš liste pol ure avto ne vozi — pa boš čakal zaman. Radi tega bi bilo zelo umestno, če bi imel mestni avto na vseh postajališčih tudi nrznanjen čas, kdaj vozi tam tniino. Sedaj traja promet že toliko mesecev, da imajo šoferji vs-j približno na minuto preračunano, kdaj morajo biti na kaki postaji, če hočejo voziti brez zamude. Tak »vozni rede na vsaki postaji bi gotovo pripomogel k boljšemu razvoju npšega lokalnega avtomobilskega prometa. Seveda velja isto kakor za progo Vič—Ježicu ludi za druge, zasebne proge. O Mestna zastavljalnica ponovno pozarja prizadete stranke, da bo prva dražba že 2., druga pa 10. maja t. 1. 0 Razstava risarskih in pismenih izdelkov obrtno nadaljevalne šole za umetno in oblačilno obrt bo v nedeljo dne 28. aprila od 0 do 17 na IV. mestni deški osnovni šoli (na Prulah) v pritličju levo. P. n. občirs'vo se opozarja na to razstavo, zlasti pa želimo, da si jo ogledajo obrtniki umelne in oblačilne obrti. 0 Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 12. do 20. aprila 1929 iskalo dela 1211 moških in 341 žensk, skupaj 1552 brezposelnih. Prostih mest je bilo 217 moških in 15 ženskih, skupaj 232. Posredovanj se je izvršilo 108 moških in 9 ženskih, skupaj 117. Odpotovalo je 11 moških; odpadlo pn je. lfi moških in 40 žensk, skuoaj 56 brezposelnih. Delo jc na razpolago: moškim: 8 hlapcem, 1 vrtnarju, 17 kamnosekom, 15 kamnolomcem, 1 po-niož. moči za pparno, 11 železostrugarjem, 5 ključavničarjem za šnite in štance, 10 ključavničarjev-freserjem, 2 kleparjem, 1 mod. mizarju, 1 Žagarju, 1 mlinarju, 2 rezbar, pomočnikom, 2 ličarjem, 2 usnjarjem, 1 ličarju za najfin. delo, 1 usnjarju, 1 ba-krokotlarju, 8 čevljarjem, 2 krojačema, 2 kro»0.000 Din, katera vsota tvori močno jio-stavko lanskoletiiegu izrednega proračuna. S kanalizacijo ineljskegu predmestja se je izvršil mogočen korak v gradbenem programu tekočega desetletju. Sramota Počehovskegu potoka je odjiravijena. Čim se bo pu v celoti dokončala regulacija Meljske ceste \ njenem spodnjem delu, bo iti v predvojni dobi zanemarjeni del mestu dobil docela prikupno in moderno lice. □ »Devica orleanska« — tu grandiozni film, ki prikazuje triurni francoske svetnice, se predvaja od vklj. 2. do 5 maja v unionskem kinu. Ojjozarjaino, du sc pri obisku najmanj 100 ljudi daje posebnu popoldanska predstava oh znižu-nih cenah. Tozadevne prijave sc sprejemajo v tajništvu Prosvetne zveze, Aleksandrova 6. □ Orlom. Danes in v ponedeljek ob 20. uri izredni fantovski sestanek. Govorili bomo o pripravi za tekme. □ Za olepšavo mestu. Od tukajšnjega 01c|>-ševulnegu društva smo prejeli v objavo: Za mestpi park bo nabavilo društvo 40 novih k i op i, ki se bodo namestile predvidoma mesecu junija. — Korošec v a cesta se bo zasadila z novimi drevoredniitii drevesi. To se bo izvršilo, čim bo poštna uprava premestila telefonske žice. — Tudi se l>o v najkrajšem čusti popravil in preplcskal godb eni paviljon v parku. — \ novem delu parka se .bo uredilo novo otroško igrišče, ker je sedanje igrišču premajhno. — Ob priliki ji a r k o v i h koncertov se bo za olepšavo parka pobirala vstopnina |>o I Din. Razen tega se bo od posameznega sedeža pobirala še posebna pristojbina v znesku I Din. □ Vojaškim obveznikom — Mariborčanom! Razglasitev vojnega razporeda se vrši dne 5. maja 1929 nu travniku vojaškega vežbališča na Ttznu nepretrgoma od 7. do 18. ure ob vsakem vremenu. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojni obvezniki r. 1. 1870. do 1907., ki so pristojni v mesto Maribor in ki bivajo v mestu. Izvzeti so rez. častniki, duhovniki, stalno nesposobni, stalni invalidi, težko bolni iu nujno zadržani ter vsi, ki so sicer v Maribor pristojni, ki pa bivajo izven območja mestne občine. Javiti se morajo tudi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev. Prinesti jo s seboj kak vojaški dokument. Oiiozurja se, du bo vozil mestni avtobus od 7. do 18. ure z Glavnega trga nu tezensko vežbališče in nazaj, □ Pri delu ponesrečil. Pri nakladanju hlodov si jc zlomil levo nogo 50 letni Alojzij Klis, uslužben na veleposestvu Pavla Klačnika v Pragerskcni. Ponesrečenca so odpremili v tukajšnjo bolnico. U Brata ustrelil v glavo. V Smetanovi ulici so se dijaki igrali. Pri tem se je po neprevidnosti sprožila Francu Brus flobertovka kalibru 6 in jc priletela krogla 14 letnemu bratu Ivanu v glavo. Ranjencu so odpremili v tukajšnjo bolnico. □ Zanimiva tiskovna pravda sc je vršila včeraj pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Zagovarjal se je radi pregrešku klevete jio čl. 52 tiskovnega zakona strokovni tajnik kovinarjev v Ljubljani Vinko Vrunkar in sicer radi nekega članka v :>Dclavciu od 25. maja 1928 ter na obtožbo ključavničarju Petra Rupurta iz Nakla. Senatu je prcdscdovul vdss. Posega, dss. Z e m 1 j i č, dr. T o m h u k in dr. S e n j o r vo-tanti. Obtožitclja je zastopal v Imenu dr. žvok-lja v Kamniku dr. V e b 1 e , obiožcnca pn v imenu dr. Komnu in dr. Jelenca v Ljubljani dr. R c i s m a n n. Obto. enec jc bil obsojen na teden dni zapora, i/.plučilo odškodnine v znesku 1000 Din ter objavo zadevne razsodbe v prvi prihodnji številki »Dclavcut. Celje et Zn nocojšnjo predstavo ljubljanske drame so po našem znanju na razpolago le še nekatere lože. Dejstvo, da bo gledališče ponovno razprodano kljub temu, da ne gre niti za opereto niti z a burko, pove pač jnsno, da smo v Celju resničnega tcutru potrebni iu tudi vredni V tej smeri nuj bi se v bodoče gibalo stremljenje vseli činiteljev, ki so poklicani liani zagotoviti užitek umetniških vrednot gledulišča. & Nesrečn z bencinom v hotelu »Evropa«. Kakor večkrat v letu so tudi te dni imeli v hotelu »Evropa« praznik vsesplošnega čiščenja. Skrb za snago in liigijeno v tem prvorazrednem celjskem hotelu je znana ne samo domačinom temveč predvsem tujcem, katerim je v času sezone hotel tudi po več dni prijetno bivališče. Predsinočnjim pa jc skoro postala skrb za snaga usodna za hotel. Pri snaženju porabljajo večje količine bencina. Posoda z kakimi 3 litri bencina se jc navedenega večera nahajala tudi v prvem nadstropju, kjer sluge običajno snuži-jo čevlje. Te dni je zaposlen začusno v hotelu iieki pomožni sluga. Snažil je čevlje, zraven pu pušil cigareto. Pa je prišla goreča cigareta po nerodnosti sluge v stik z bencinom, ki se je vnel in lupoma je bil del prečnega hodnika v velikanskem plamenu. Ogenj so uslužbenci hotela z veliko spretnostjo pogasili, še preden je dospel službujoči gusilski vodnik g. Kališnik. Posledica požaru je ogorela omara in ogorek lesenu stena, kar znači skupno škodo komaj kakih 200 Din. .Mogla pa bi postati nesreča velikanska, ako bi bili prisotni izgubili glavo. Požar je povzročil tucli med gosti restavracije in kavarne mnogo razburjenji". & Senzacija v celjskem kinu. Prihodnjo nedeljo in naslednje dni bodo v celjskem kinu predvajali enega največjih filmov te sezoni. »Rapsodijo«. Posebnost teli predstav bo spre-mljevanje filma z originalnim ciganskim orkestrom i z Suboticc. Vsak večer po zadnji predstavi bo ciganska godba svirala do 1. ure po-pclnoči v hotelu »Evropa«. JSr Cepljenje otrok v Celju. Redno javno cepljenje malih oirok se za ineslo Celje vrši v petek dne 10. maja med 14. in lfa. uro v klubski posvetovalnici na mestnem magistratu. Pregled cepljenih in cepljenje onih. ki bi 10. muja izostuli. se vrši naslednji petek t. j. 17. maja ob istem času in v istem prostoru. Mestni fizik ^epi od 10. maja do konca maja dnevno dopoldne med It. in 12. uro tudi v svojem stanovanju v Vodnikovi ulici 1, vendar to cepljenje ni brezplačno. Obvezno je cepljenje za vse one otroke, ki so rojeni v letu 1928, ali ki prejšnja leta iz kakršnegakoli razloga niso bili cepljeni. Opravičila zadržanih otrok odn. spričevala o cepljenju, izvršenem pri privatnem zdravniku, sprejema mestni fizik ob času uradnega cepljenja in pregleda. & Zikovci pridejo tudi v Celje. Po dveletnem odmoru se vračajo Zikovci zopet v Jugoslavijo, kjer bodo priredili vrsto koncertov. Med mesti, kjer so bili lepo pozdravljeni in kamor vedno radi pridejo, je tudi Celje. To pot bodo v Celju koncertirali dne 2. maja in sicer v gledališču. et IS'e vrzite v koš, pisma in prošnje nuuireč, ki vam jo je morda te dni doposlaio celjsko Kat. prosvetno društvo proseč vas prispevkov za društveno javno knjižnico. Društvo za trdno pričakuje, da bo v svojih stremljenjih jušlo pri prijateljih ljudske prosvete dejunsko razumevanje in podporo. Odzovite se prošnji čim-preje. Koliko knjig leži po privatnih stunova-njih, mrtvih, nečitanih, brez vsake socialne vrednosti! Izročite jili Ljudski knjižnici lia Cankarjevi eesti, ki jih bo zopet izročila njih pravemu poslanstvu. Knjižnici je dobrodošla prav vsaka knjiga in tudi posamezni zvezki periodičnih tiskovin, časopisov, revij itd. V kolikor knjižnica ne bi sama porubila darovanega materijnla, ga bo porabila za ljudske knjižnice po deželi. Naznanita Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Petek, 26 aprila. Zaprto. 8obota, 27. aprila: ŽIVI MRTVEC. Poslovilna predstava g Rogoza Izven. Nedelja, 28. aprila: BITKA. Premierski abonma. Opera: Začetek ob pol 20. uri. Petek, 26. aprila: CIGAN BARON. Premijera. Premierski abonma. Gostuje g. Iličič. Sobota, 27. aprila: Zaprto Nedelja, 28. aprila: CIGAN BARON. Gostuje gosp. Iličič. Izven. Matribotrsko gledališče Petek, 26. aprila ob 15.: ROMEO IN JULIJA. -Dijaška predstava. Orei Slovenska Orliška zveza priredi v torek, dne 30. aprila ob 8 zvečer v Beli dvorani hotela Union proslavo 500-letnice svoje zaščitnice sv. Device Orleanske. Na sporedu je: deklamacija, glasbene točke, govor in skioptično predavanje o življenju te francoske junakinje. Natančen spored objavimo jutri. Naše dijašIvo Javna zahvala Podpisani krožki se tem potom kar najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri akademiji v soboto, dne 20. t m v Unioiiu ali sploh pripomogli na katerikoli način k sijajnemu uspehu. Predvsem se zahvaljujejo krožki našemu dnevnemu časopisju, ki je pripomoglo z reklamo do obilne udeležbe. Nadejajoč se ludi v prihodnje, naklonjenosti ljubljanskega meščanstva, oblasti in korporacij, kličemo vsem svoj abstinentski pozdrav: »Živela abstinenca!« Abstinenčni krožki 1., 11. in HI. drž. gimnazije. Prireditve In društvene vesti Odsek uradnikov H. kat. UJN2B Ljubjana sklicuje v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. ob 9 v restavraciji »Ljubljanski dvor« svoj redni letni občni zbor. Vse to ariše se naproša, da se občnega zbora gotovo udeleže. — Odbor. Za birmance! priporočam cenj. bolricam in botrom popolnoma novo dollo blago po najnižjih tovarniških cenah. Adidberl "lVANUŠ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. J*- Popolnoma na novo otvorjena trgovina H Dopist Litija Včeraj se je vršila prva svečana seja novoiine-novane občinske uprave velike občine Lilije pod predsedstvom župana Hinko Lcbingerja. Pred sejo je zaprisegel vseh 25 navzočih svetovalcev in odbor-nikov okrajni g'avar Franc Podboj, ki je apeliral složno delovanje odborov v prid velike občine. Nato so se izvršile v popolnem soglasju vo itve v krajne šolske odbore .posredovalni urad, 2 članov v okrajno blagajno in v davčno komisijo ter 3-člansko davčno komisijo. — Polok prve seje kaže, da bo delovanje v najlepši slogi v korist občine. Ptuj Francosko predavan e. - Lektor za francoski jezik na univerzi v Ljubljani g. Marc Vey se jc od- j zval po\abilu tukajšnjega Irrncoskega krežka in bo predaval v soboto, 27. aprila, ob 0 zvečer v mest- ' nem gledališču o življenju francoskih srednje in vi-sokošolcev. Predrvanje je izredno zanimivo in zabavno ter ga bodo spremljale skioptične slike. Ker je predavanje ze v Ljubljani želo mnogo odobravanja, smo trdno prepričani, da bo tudi ptujsko občinstvo v obilem številu obiskalo '.o predavanje in napolnilo gledališče. Trbovlje Zopet smrtna nesreča rudarja. V jašk je padel na dnevnem kopu v Agnezu rudar Selšek Franc ter se smrtno ponesrečil. Torilo jaška je bilo na tleh, na etaži pa, kjer je voziček hotel dati na torilo, bojda ni bilo zatvornice, odnosno je baje bila znix-fa na tram, ter je tako z vozičkom vred padel v jašk ler se ubil. To je v teku enega meseca že drugi tak slučaj. Zikovci. Koncert Zikovcev se vrši v soboto. 27. aprila ob 8 zvečer v Društvenem domu. Občinska seja. Po več ko polletnem presledku, se je v torek popoldne prvič sešel liovounenovaiii občinski odbor h kratki seji Na dnevnem redu je bila: 1. prisega župana in odbornikov; 2. Volitev 3 članov v okrajno blagajno m 3. slučajnosti. Seji je prisostvoval vladni svetnik g. Pinkava v svrho zaprisege ter še po prisegi ostal ves čas zraven. Sedeži v sejni dvorani so bil sedaj vse drugače zasedeni. Gospod župan Sifter uvodoma povdarja, da se je 10 let skušalo na parlamentarni način urediti državne razmere, ker so pa te postale vedno bolj neznosne in gospodarske neprilike vedno težje, je Njega Veličanstvo z ukinjenjem ustave ustvaril nov položaj, da se konsolidirajo neznosne razmere. — G. vladni jvetnik je nato zaprisegel vse navzoče ter jih potval, da se strnejo vsi brez izjeme, da bo delo uspešno. G. podžupan Vodušek se zahvali g. vladnemu svetniku za skrb, ki io ima za občino. G župan predlaga, da se pošlje Njegovemu Veličanstvu kralju udanostna brzojavka, kar se navdušeno sprejme. V okrajno blagajno so bili izvoljeni: g. Vodušek Gustav, Gašparič Jakob in Maovrh Kari. Kot nujni predlog se jc dala na dnevni red še izvolitev treh članov in treh namestnikov v davčno komisijo. Izvolili so se kol člani: gg. Pavlin Vinko, Roš Ferdo, Malgaj Anton, za namestnike: Berger Ivan, Malovrh Kari, Planine Anton. Ta predlog je bil sprejet z 18 glasovi, 15 g'asov je bilo proti. — Električna dela pri hladilnici so se odda'a g. Klenovšeku, vodovodna inštalacija pa g. Gučeku. — Seja jc bila končana v pol ure, v kratkem se skliče druga, kjer se bodo izvolili odseki. gospodarstvo Službene objave LNP. (Iz seje posi. odbora dne 24. aprila 1929). Prvenstvene tekme Ilirija:Pri-morje se odigrajo v nedeljo, 28. t. m. na igrišču SK Ilirije v naslednjem redu: ob 10.30 juniorji, ob 14.30 rezerve, ob 16.15 I. moštvi. Služba dopo.dne , blagajna g. Mahkovec iti SK Ilirija, rediteljstvo g. 1 Florjančič in po 3 reditelji vsakega kluba, biljeter;e postavi LNP. stranska sodnika Zalar Stanko m Hladnik Fr.; nastop službe točno ob 10. Popoldne: blagajna g. Kovač in SK Ilirija, rediteljstvo g Deč-man in po 6 rediteljev vsakega kluba, biljeterje po stavi LNP, stranska sodnika Peče Janez in Ceh Dušan; nastop službe točno ob 14 uri Zaradi nemarne rediteljske službe povodom prv. tekme Hermes:Ilirija dne 21. t. m. je sklenil j;osl. odbor predlagati upravnemu odboru v discipliniranje službujočega odbornika LNP, ŽSK Hermes i:i SK Ilirija, kazenskemu odboru pa zaradi prestopkov v tej tekmi igr. Trobevšek Ladota (ŽSJ< Hermes) in Prešeren Fr. iSK Svoboda); slednjemu jc izrečena zabraua igre do odločitve kaz. odbora. — Upr. odboru je predložen v discipliniranje nadalje SK Jadran, ker ni oddal povodom prv. ieknie dne 21. t. in. propisne postave moštva. Dopis SK Reke z dne 20. t. m. v zadevi igr. Bogla ter dopis SK Jadrana z dne 23. t. m. v zadevi igr. Gartnerja bo rešen pismeno. — Na prošnjo ASK Primorja od 17. 1. m. odobri poslovni odbor prijateljski tekmi Primorje:Slavija v Sarajevu 5. in 6. maja, v kolikor ASK Primorje ne pride v finale za podsavezuo prvenstvo dne 5. in 12. maja; ASK Primorje sc obenem obvešča da posl. odbor ne more odgoditi prv finala na druge termine. — Odobri se prijateljska tekma Atlelik SK:Rapid, dne 28. t. m. v Celju Vsled dopisa SK Železničar od 22. t. m. se anulira verifikacija igr. Podjaverška Petra za SK Rapid, objavljena dne 20. t. ni. Zaradi nedovoljenega nastopanja v rezervi SK Raoida dne 1., 14. in 21. t. m. se preda igr. Podjaverška kaz odboru. SK Rapid prejme tozadevno poseben dopis. — Na znanje se vzanie izjave igr. Emaimela Thuiiie (SK Reka), da preklicuje prijavnico za SK Ilirijo in ostane še nadalje član SI< Reke. Poslovni odbor ie verificiral s pravico nastopanja dne 3. maja za SK Svoboda (Ljubljana) Jakša Anton; za SK Natakar: Kobal Ernest, Končar A beri, Petrič Franc, Pra-protnik Tomaž; za SK Reka: Loborec Marjan; za SK Celje Jereb Slavko. Nadalje s pravico nastopanja dne 26. oktobra 1929 za SK Nataka Slapničar Avgust; za 2SK Hermes Košenina Ivan; nadalje smo za prijateljske tekme s pravico nastopanja dne 3. maja za ASK Primorje Dokič Jovo. Posl. odbor je oprostil na predlog M. o. v Mariboru SK Svobodo (Maribor) igranja juniorskih prvenstvenih tekem v pomladni sezoni 1929. SK Železničar se poziva, da predloži tekom 3 dni predpisano postavo svo-epa moštva za prijat. tekmo s VSV v Beljaku. Tajnik II. Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora bo danes, v petek točno ob 18.30 uri v kavarni »Emona« I. nadstr. — Tajnik I. SK Ilirija (iz odbora za slavnostno otvoritev kopališča.) Tretji sestanek odbora zn slavnostno otvoritev kopališča se vrši danes ob 18.30 v klubovi sobi kavarne Evropa. Redi važnosti dnevnega reda je navzočnost vseh gospodov, ki v tem odboru sodelujejo. nujno potrebna. — Tajnik. SK Ilirija (ienska sekcija). Danes ob 19 važen erosscountry trening, katerega naj sc sigur-| no udeleže sledeče atletinje: Medveš, WolilfTt, Se-nekovlč, Erber In P"trlč. Po treningu določitev tirna, ki nastopi v nedeljo 5. maja v Zagrebu. — Načelnik sekcije. SK. Ilirija (nogometna sekcija). Jutri ob 18.30 važen sestanek vseli Igralcev v klubovi sobi kn- Ljubljanska trgovina Po podatkih gremija trgovcev v Liubljuni je štel gremij lani 1270 čianov (1927 1384), od teli 459 (180) protokoliranih in 811 (898) neprotokoli- j j ranih članov. Po posameznih panogah se članstvo razdeli | ! naslednje (v oklepajih podatki za 1928): Specer.. I kolon in mater. bk-TO 61 (66), mešano blago 167 : (152),- manufaktura 54 (65), modno blago 54 (52), j konfekcija 12 (16), galanterija in norimh blago i 1 44 (52), pletenine 16 (18). dežniki 3 (3), papir, | pis. potrebščine in knjige 46 (46). špedicija 5 (5). čevlji, kože in čevl.j.potrebščine 42 (47), vino in žganje 30 (85), les. izdelki 43 (581. stavbni in i gradb. materijal 12 (131. kurivo 6 (10). živina 13 ! (13). agentura in komisija 89 (91), reklama in posredovalnice 10 (10). železnina in stroji 20 (24), i motorji, šivalni stroji itd. 24 (20), razstrelivo in : puške 2 (2), rudnine — (1), steklo G (5), zlatnina in srebrnimi 14 (13). pohištvo 5 (8), dež pridelki, moka. semena 36 (40). elektrotehnični predmeti 19 (17). delikatese 19 (34), ribe 1 (2), mleko in ; izdelki 19 (15), cvetice 6 (4), sadje, in zelenjava i 192 (213), barve in laki 8 (7). glasbila 6 (61,' konoplja in vrvi 2 (2), sveče 1. (1), kadilne potrebščine 28 (31). rastline t (1), drože — (1). cerkvene potrebščine 28 (311. kreda — (1), telov, in športne polrebščine 1 (1), zobotrebci — (1), št.am-pilje 1 (2). menjalnice 2 (31. branjarija in kra-niarija 41 (33). sejmarii 87 (1261. drogerije 7 (7). Splošno je opaziti pri večini panog nazado-i vanje, tnko n. pr. posebno v manufakturni trgovini in konfekciji, nadalje v lesni, sadni stroki, najbolj pa ie nazadovalo število sejmarjev (od 126 | nn 871 in delikatesnih trgovin (od 34 na 19). De-| likntesne trgovine so se prav posebno razširile zadnja leta (1924 jih je bilo samo 13 v Ljubljani). Nasprotno p,a se je povečalo število obratov ! v trgovini z mešanim blagom, z motorii. šiv. stroji I in z mlekom; zlasti pa se je povečalo število j branjarij in kramarij (od 33 na 44). i BH.ANCE IN POSLOVNA POROČILA Osrednje mlekarne so lani imele 2.3 milj. 1 j mleka (1927 2 6 mili.). Poprečna nakupna cena za mleko jo znašala 1.96 Din napram 1.95 v 1. 1927. , Nadalje so Izdelale 29.259 kg sira in 20.307 kg , masla. Osrednje mlekarne so poslova'e lani z 21 ! mlekarnami in sicer z 10 v lastni režiji ter z 11, : od katerih so jemale stalno mleko, ozir. smetano. Veliko važnost te zadruge za naše nioram 12.763 tonam v letu 1927. Dividenda je: 190 frankov za prioritetno delnico (110 frankov za drugo polovice 1927) in 187 frankov (spmo 2. polovica 1927 107 frankov). Zadnii tečaj delnic v Parizu 4.795 (L* Information 26. t. m.). Pjlmatinska ^kontnR banka. plovna podružnica Snlit, izka'i"'j pri dotaciji 2.5 mili. Din, vlogah 2.8 in upnikih 14.3 milj. Din 13.234 dinarjev izgube. Preslira. tekstilna industriia v Oroslavljn. — Pri knpitMu 2 5 in rerervah 1.9 (1.11 mili. so znašali upniki 16.6 (17.7) milj. in čisti dobiček 0.2 (0.2) mili. Din. Ker mora tovarna obratovali z znatnimi tujimi sredstvi, je stavljen občnemu zboru predlog za povišanje plavnice. Merima, tovarna mila v Km®evcu izkazuje pri kapitalu 10 milj. Din 0.18 (0.1) milj. čistega dobička Bilance praških veTebsnk. Praške velehanke izkazuieio v milijonih Kč tele bilančne postavke (v oklepajih podatki za 1913 v milij. kronah!: živno-sten-ka listna sredstva 484 (103). vloce 1838 (179), upniki 2702 (149^; Češka Uniou-banka l*«t",a sredstva 387 (3761. vloce 1097 (64), unniki 1878 (lPfil; Češka eskomptna banka lastni sredstva 4"8 (417). vlotre 917 (311. unniki 24"8 (1041; češka jndustrinl-na bnnka Instnn sredstva 284 (4381. vloire 735 (30.5), upniki 1273 (761 milii. Sedaj novečnie Živnobanka kaoital za 100 milij.. češka eskomplna in industri-alna pa za 50 milij. Kč. * Občni zbor gremija trrovriM za okraj Kranj se vrši v torek dre 7. maja 1929 ob 16. uri v re-st.avr.Tiii Narodnega doma v Kraniu. Vinogradnikom mariborska oblasti. — Vinogradništvo mariborske oblasti trni na svoiem dobrem glasu radi šmamire, ki se je razširila v naših vinogradih med voino in po vojni. Gospodarski iii*eres države, krkor tudi naše oblasti upravičeno z»hteva, da sc šmarnica iz vinogradov čimpreie iztrebi. Da se to omoeoči, se priporoča preceniti šmamico v zelenem staniu. Dosedanje izkušnje o ze'enem preceplianiu smarnice so pokazale zadovoljiv uspeh, kar je tudi umljivo, kajti, če je šmar- nica nu lastnih koreninah uspevala in kljubovala trsni uši, bo tudi v precepljenem slnnju kot podlaga plemenitih sort dovolj odporna. Da se pre-cepljanje smarnice čimbolj razširi, se bo dala zii vsak precepljen trs Smarnice, kjer se je zeleno cepljenje posrečilo, nagradil v znesku 1 Din. V lo svrho nnj predložijo vinogradniki, ki nameravajo precepih' šmamico, do So. maja 1929 komisarju oblastne samouprave mariborske oblasti nekole-kovano ]>rijavo števila trsov, ki so določeni za precepitev, do 15. septembra 1929 pa prijavo števila precepljcnih trsov Smarnice. pri katerih se je zeleno cepljenje posrečilo, da se izplača nagrada Resničnost podalkov poslednje prijave mora ^trditi pristojni občinski urad aH pa predsednik kake kmetijske organizacije v dotičnem kraju. Nagrade se bodo izplačevale do vi"ine v to svrho določenega zneski' in po redu, k.akor bodo prihajale prijave. — Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti v Mariboru, dne 10. aprila 1929. Dr. Leskova r 1. r. Borza Dne 25. aprila 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu je omeniti učvrstitev devize Berlin, zlasti pa Londona od 276.32 na 270.40. Ostale devize neizpremenjene Promet je bil srednji in je vse devize daki Narodni banka. uevizmi tečaj: na ljubljanski borz :l. »prila 1MJ9. povpraš ■ on. 1 srednji j sr. 18 IV. Amsterdam 2284.50 2i9i .f (> j 287.50 - lierlin 1348.5U 1 51.50 13o('.— Bruselj — 790.GS — — Budimpešto — 992.05 — — Curih lt.V4.40 K,97.4' K 95.90 — Duuuj 79S.( b 801.' G 799.S6 799.56' London 270.- 276.80 276.40 276.32 Newyork 5S.70 56.80 _ Pariz — 222.51 _ _ Praga 168.15 168.95 168.55 168.55 Trst — 298.16 — — 9 9 — — 41:6 18 9 8 - 1 42:8 16 varne Evropa. Prosim točno in vsi. K sestanku se vabijo tudi gg. odborniki. — Predsednik. Pred tekmo Ilirija : Primorje. Kdo bo letošnji prvak? 1'redstoječa prvenstvena tekma med Ilirijo in Primorjem, ki se vrši v nedeljo 28. t. m. na športnem prostoru SK Ilirije, je tudi letos predmet dnevnega razgovora za znaten del Ijubljan-j skega prebivalstva in tudi za izvenljubljanske sport-' ne interesente. Za izid se zopet delajo najrnzlič-' nejše prognoze, nekatere objektivne, še več pa I Inkih, ki jih narekujejo simpatije do tega ali onega ! kluba. Razmerje med obema kluboma v prvenstveni tabeli je naslednje: Primorje Ilirija To razmerje kaže, da so letos boljše šanse na strani Priinorja. Nedeljsko tekmo more celo zgubiti z enim golom razlike, pa bo vseeno ostalo prvak; imelo bi v tem primeru sicer enako število točk kot Ilirija, toda boljše razmerje golov. Iliriji je potrebna torej zmuga z razliko dveh golov, ako si boče zopet osvojiti prvenstvo, ki ga je lani oddala Pri-morju. Iz tega sledi, da stoji Ilirija pred težko nalogo, ki pa gotovo ni neizvršljiva. Zanimanje za nedeljsko tekmo iiovefuje okolnost, da jo bo vodil internacionalni dunajski sodnik Mies, o katerem so lani pisali zagrebški listi, da jc sodil prv. tekmo HAŠK : Gradj nski, ne da bi napravil tudi eno snmo napako. iNe vem, ga nisem mogel videti.« Ponesrečen poklon. Mlada žena: »Zani, če bi bila sedaj zelo daleč proč od tebe, ali bi me imel potem še tako rad?« Mož: Seveda, srček, čim dalje od mene bi bila, tem rajši bi te imel.« Soba s kopalnico. Janez išče mesečno sobo. Na Glavni cesti 12 najde listek z napisom: »Odda se soba s kopalnico.« Janez vstopi in gospodinja mu pokaže: >Tu je soba « »Kopalnica je poleg?« >Da, pri moji sestri v sosednji hiši!« Proslava lOOIetnice nemškega starinoslovskega zavoda v Rimu, ki se je vršila ob navzočnosti številnih zastopnikov mednarodne znanosti in mnogih diplomatov v nemškem parlamentu. Na govorniškem odru pruski prosvetni minister. Levo spodaj: nuncij Pacclli, državni kancler Mflller 111 ameriški poslanik Sliurman v diplomatski loži. Juha in ^ae Zvonimir Rotfo: (0 priliki njegovega odhoda v Prago.) Zvonimir Rogoz je sprejel ponujeni mu an-gftžman na Narodnem Divadlu v Pragi ter se v soboto zvečer poslovi od ljubljanskega občinstva. Poslovi se v vlogi Fedje v »Živem mrtvec u«, ki spada med njegove najmočnejše in najznačilnejše kreacije. Knkor nam zatrjujejo, bo g. Rogoz v naslednji sezoni tudi v Pragi igral Fedjo Angažiran pa je bil na podlagi dveh gostovanj, in sicer kot Hamlet in kot knez Myškin v draniatizai iji Dostojevskega romana »Idiot«. O obeh kreacijah — Hamleta je igral slovenski, Myškina pa po Češko — so se vsi praški listi, med njimi tudi naj-avtoritativnejši, izrekli nad vse pohvalno in laskavo, priznavajoč Rogozu izredno bogat in vsestranski stvariteljski talent, ki je sposoben tudi še Za nadaljni razvitek. »PravO Lidu« piše: »Rogoza smo videli kot Hamleta in kot Myškina. On je močna igralska osebnost, sposobna za na:večie igralske naloge.« »Narodni listi« posvečajo Rogo-zovemu gostovanju dolge kolone in zaključujejo: »Rogoz ni analitik On shvača svojo vlogo sintetično, pronikne instinktivno v njeno bistvo ter jo vso prekvasi s svojim stvariteljskim temperamentom. Njegova dinamika je v glasu in -'esti. Oder mu je življenje in življenje oder. On je čistokrvni gledališki človek in poleg tega čista slovanska duša.« Svojo gledališko kariero je začel Zvonimir Rogoz v Zagrebu. Toda ni mu bih) dano, da bi rastel ter se razvijal v svojem rodnem mestu. V Zagrebu je nastopal samo kot — volonter. Vso poznejšo dobo, od 1909. leta pa do prevrata, je preživel v potujočih družinah ter na majhnih odrih hrvatske province. 1919. leta je bil angažiran kot takratni član mestnega gledališča v Varažd nu za Narodno gledališče v Ljubljani, ki ga je vodil Slovenski gledališki konsorcij. Rogoz je kai kmalu postal centralna figura takratnega ansambla ter bil z ostalimi kolegi leto kasneje sprejet v državno službo. Od tedaj se je razvijal pred našimi očmi ter rastel od sezone do sezone. Igral ie vse. Širina njegove igralske grudi je ogromna. Od tragičnega junaka do najbolj komične figure in vse, kar leži vmes, vse je njegov — fah! In v vseh panogah se je enakomerno razvijal in poglabljal. Deset let je živel med ntimi. Hvaležni smo mu za lepe ure čistega umetniškega užitka, ki nam jih je dal. Obžalujemo, da odhaja, toda veselimo se z njim, da je dosegel to, česar pred njim 5e ni dosegel noben slovenski igralec. Ohranili bomo Rogoza in vse ntetjove like v živem spominu, zlasti njegovega Hamleta. Rogoz je prvi na slovenskem odru izčrpal vso globino in vso tra-glčnost tega nesrečnega danskega princa. Pet-oesetkrat ga je igral pri nas. A že po prvem nastopu smo se zavedali, da so bili vsi dotedanji poskusi, postaviti to žaloigro na naš oder, le dokaz — dobre volje. Hvala vam, gospod Rogoz, mnogo sreče med brati Čehi in — na svidenje! Gostovanje prvakov Narodnega divadla v LlubHani V ponedeljek, 29. t. m., in v torek, 30 t. m., gostujejo v naši drami češki igralci. V ponedeljek igrajo znano 0'Neillovo dramo »Ana Christie«, v torek pa Raynalovo dramo »Grob neznanega junaka«. Prvaki prvega češkega gledališča se predstavijo ljubljanskemu občinstvu z izbranim sporedom. Prvi večer bomo videli gospo Leopo'do Dostalovo ter gg. Vydro in Vojto, d ugi večer gospo V r h 1 i c k o ter gg. Vydro in Korena. — Pozdravljamo odlične češke goste z željo, da odnesejo najlepše vtise iz Slovenije ter nas še večkrat obiščejo. Bogdan Popovič Ni dolgo od njegovega dvojnega jubileja, življenjskega (65 let) in profesorskega (35 let). Minulo soboto pa se je svečano proslavilo n'e-govo imenovanje za častnega doktorja filozofi'e na belgrajskem vseučilišču. Ker je Popovič naj-avtoritativnejža umetnostno-kritična osebnost med Srbi in morda tudi sploh med Jugoslovani, sc spodobi, da se ga spomnimo. Radi ozkega prostora bom skušal dati samo obrisno nakazano, silhuetično podobo njegovo. Rodil se je 20. dec. 1863. 1. kot sin solidne belgrajske meščanske družine. Po maturi (1881) se je vpisal na »Veliko šolo« in jo 1. 1885. končal. Ko mu je potekla doba pripravništva, so ga poslali v Pariz, kjer je v letih 1887.—1892. na Sor-bonni študiral občo zgodovino književnosti. Naslednje leto je bil imenovan za izrednega, a 1905. leta za rednega profesorja na belgrajski univerzi za isti predmet, kjer je ostal do letos, ko so ga vpokojili. Za knjigo se je zanimal zelo in zgodaj. Že kot gimnazist je pisal študijo o Btichnerju, S kritiko je začel 1. 1884. Iz teh prvih let je posebno znana njegova fina študija »O Beaumachaisu« (»Otadžbina« 1889, »Delo« 1894), ki jo je nekoliko razširjeno izdala v posebni knjigi Srp. Knj. Zadruga (1925). Ko je Nedič osnoval kn-iževni »Srpski pregled« (1895), jc bil Popovič eden naj-agilnejših njegovih delavcev Prav tu je puhiiciral priznano študijo »Vaspitanje ukusa«. Predavanje y.O književnosti« je izšlo v »Delu« (1895). V mlačno, raztrgano, nacionalno bolno, književno-kul-turno manj aktivno in po veliki večini samo amatersko dobo padajo prvi pomembnejši koraki Po-povičevi. On je eden prvih srbskih umetnostno-književnih profesionalcev borec za čisto umetnost, veliki teoretik in močni stilist, ki je z novim stoletjem še z nekaterimi (Slobodan Jovanovič, .Tuša Prodanovič, Pavle Popovič, Skerlič, Cvijič Itd.) pokrenil še danes vodilni ».rbski literarni list »S. K. Glasnik«, bil duša njegova, ga nekaj let urejal in mu ostal do danes zvest spremi evave, Večino svojih poznejših kritičnih del je objavil v njeni. Umetnostno sc ni specializiral, ampak se je udejstvoval v vseh treh njenih glavnih področjih: v pismu, sliki in glasbi. V prve tajne slikarstva ga je uvajal Doka Krstič, predhodnik mode ne v Srbih. Glasbeno je nastopal kot solist v belgrajskem Narodnem pozorištu. Bil je tudi član kvarteta, v katerem so bili še Mokranjae, Sram in Svoboda. Vendar jc glavno polie njegovega dela kn;i-ževnost. Tu, na polju kritike in eseja, je ustvar-javec, tu je njegovo reformatorsko poslanstvo najbolj našlo tal in dalo stoteren sad. Zato se ne smemo čuditi, če je danes Popovič-starček tuko spoštovan in tako priljubljen med univerzitrtsko mladino. Saj ji je svojo dušo dal, svojo ljubezen in mladost. Publiciral jc 13 knjig in brošur, do 100 obsežnejših razprav, kritik in študij (najpo- membnejše teme: o književnih listih, Dumas, Mal-larmče, Shakespeare, Beethoven, Verdi, Tcnnison, srpska dekorativna umetnost, narodna pesem, Skerlič; knjige: »Ogledi iz književnosti« (dve knjigi), Les Mensonges bulgares«, »The psycho-logy of an upstart nation: the Bulgats« (1919), »Iz teorije književnosti« (1910) itd., izdal Ontologijo novejše srbske lirike«, ki je doživela že šest izdaj, precej prevajal iz svetovnega slovstva, delal na »Francosko-srbskem slovarju«, pisal krajše referate sra prosvetno ministrstvo, univerzo, S. K. zadrugo, bil stalni javni predavatelj in poleg vspga vrSil vztrajno in uspešno naporno slu bo Vocmči-bškei -piiču l judi od kmeta do sebe samega, da s\o.jo posest za neka j časa posodijo in potoni z dobičkom dobe nazaj. Tako drse polagoma vsi v mrežo zapletenih finančnih odnošajev, v katerih jc pno teoretično možno govoriti o lastnini, piaktično pa ne morejo več poljubno, vsak tro-nrtek z njo razpolagati; v mrežo, v kateri mi krije toliko nevarnosti, da redko kdo pride i r. njo z zdravo kožo. Kar pa danes potrebujemo, tii večno izpremin jnjoč se sistem dolgov, špekulacij in investicij, marveč normalne ru/.nn i , ki se nc izpremiiijujo. Zuto jo prava škoda, ako vledajo narod bankirji, ki morajo po celem svojem obrtu stremiti za tem, da onemogočijo kn eta kot prevladujoč tip. ALI IMA DELAVEC POLEG MEZDE PRAVICO DO DELEŽA NA DOBIČKU? O tem vprašanju razpravlja v eni letošnjih številk glasilo fruncoske duhovščine »L'Amf du Clerge«. Mod drugim izvaja: Predvsem je treba ugotoviti, da si delavec s svojim dolom pridobi dejansko pravico i lo proizvodu, ki ga jo sani j/.vršil ali pa je |>ri njegovi izvršitvi sodeloval. Z mezdno pogodbo tc svoje pravice ni prodal in mu gre poleg pogojeno plače tudi še delež n.i dobičku iz sadov njegovega dela. Vsekakor more biti tudi plača sama zadostno povračilo /a uiegovo delo. ako je dovolj visoka; toda običuj-n i temu ni tako. ker je delavstvo, najsi tudi oiganizirano. vedno šibkejši del in prisiljeno, da sprejme plačo, ki njegovega dolu ne odtehta v polni mori. V kakšni obliki naj dobi delavec svoj delež na dobičku svojega dela poleg iikv,-de. tako da bo pravično nagrajen za svoje delo, jo vprašanje, ki so da različno rešiti. Zgodili se moro to v obliki posebnih doplačil k me/ li p i višini čistega dobička, ki ga doseže podjetje, dalje v obliki delnic itd. V koliko ima država dolžnost in pravico, da poseže v posamezno rešitev tegu vprašanju, jc med katoliškimi moralisti še sporno. Toliko pn je gotovo, dti pod jetnik ni edini lastnik delovnih sadov, niurveu, je ,., kr.lektivnu. skupna lastnina, ki jo jc treba pravično razdeliti. A pod določenimi pogoji pa moro biti, knkor že rečeno, v naprej izplačana mezda pravično povračilo za delo. STANOVANJSKA SAMOPOMOČ Splošnokoristno stavbna in naselbinska družba »Domačija« v Berlinu je zgradila doslej na mestnem ozemlju okroglo 4000 stanovanj z 2 do 5 sobami in vsemi modernimi pritikiinumi. Doloma so to ogromni bloki hiš. deloma pa enodružinske hišice z vrtovi (74 po številu). Za strvbne stroške jamči Držnvnu zavarovalnica nameščencev«. V prvi vrsti so pri teh stavbah u; eleženi uradniki. Kameninaste cevi dobavlja vsako množino MATERiflL trg. d. z o. z. Ljubljana, Duna.ska cista 36. SELiP v pohištvenih vozeh, kakor tudi na peresnih dirah izvršuje najtočneje in najskrbneje tvrdka JAVNA SKLADIŠTA družba z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 33. Istotam se vskladiščuje pohištvo v suhih prostorih. Ako sc hoCp'1' veseliti sponi a lt, ob .šti c mojo trgovino, k'cr ho tc trotovo našli marslk. J v Vaše razvedrilo, — Vcllku zal ca vseli v to stroko upadajočih dolov po najnižjih cenah Prodala se tudi na obroke! 1'rlporoin se KOLESA ŠIVALNI STROJI OH * MOPOIVI DUrkonp in drugih najboljših svetovnih znamk. Dtiikopp Minervo, najboljši v in»tmi olnejšlb Ivrdk Ceno se 1 ležeči, zloženi natpsti parni hotel iz dveh cilindričnih gornjih kotlov iu enega nabiralca pare z dvema cilindričnima spodnjima kotloma s prečnim vrelcem Kurdna ploskev 60m>. dovoljeni pritisk 9 atm.. leto izde avo 1906. Pojasnila daje: Kran|&ka indusirl|ska družba. Jesen ce-Fož.ne, Gorenjsko Natečaj! DruStvo »Putnik« v Beogradu, Kolarčeva ul. 1, potrebuje za centralo — MEUil Ponudbe naj se dopoš-ljejo do 1. junija letos v priporočenem pismu r. označbo kvalifikacije, dosedanjega službovanja, znanja tujih jezikov, referenc itd, Ponudbi naj se prilože prepisi spri-ževal o dosedanjem službovanju in označi, na kako plačo se reflektira. Reflektanti morajo biti državljani SHS z dovršeno vojno obveznostjo. Brzojavni drogi Kupi se 1000 komadov smrekovih brzojavnih drogov, in sicer: 20% 8 m dolgi 11 do 13 cm v vrhu, 109; 8.50 m dolgi 12 do 13 cm v vrhu, 25% 9 m dolgi 12 do 14 cm v vrhu, 10 % 10 m dolgi 12 do 14 cm v vrhu, 25% 11 m dolgi 13 do 15 cm v vrha, \0% 12 m dolgi 13 do 15 cm v vrha dobava do konca maja 1929, drogi morejo biti toliko osušeni, da ne presega nr 700 kg. - Plačljivo proti akreditivu 75% takoj, 25% v teku enega meseca, za plačilo se ho jamčilo. — Ponudb« morajo hiti obvezne, ler sc naj navedejo od nv franko Postojna postavljeno. — Ponudbe se na pošljejo na naslov: »Brzojavni drogi« Itev. 439< na upravo »Slovenca t. Vsaka beseda 50par ali prostordrobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoglase strogo t tqo\Akega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'rj Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro2Din.V*akogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena znamka.Sek. račun ljubljaria10.3ti9.Tel.'št.23-2ž Občinski tajnik in organist s 15 let službe, zmožen več jezikov, želi mesta za takoj. Prevzel bi tudi mesto cerkovnika, knjigovodje posojilnice, kot dober bi-lancist. Cer.jene ponudbe pod »Takoj« št. 4384 na upravo. Pletilja izurjena v pletenju nogavic in telovnikov, išče delo za na dom, ki bi bilo stalno. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pletilja« št. 4396. Mlinarskega pomočnika pridnega, zanesljivega, sposobnega za sortiranje rnlevskih izdelkov, sprejmem takoj. Starost 25 do 35 let. Mesečna plača po dogovoru. — Valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. Hlapca in deklo za vsa kmečka dela, lahko tuci zakon, par brez otrok, se sprejme. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 4391. Učenka poštenih staršev — se sprejme za trgovino. -Poizve se pri tvrdki A. Verbajs, Ljubljana, Go-sposvetska cesta. Tamburice posamezne ali za celi zbor, kupimo. - Ponudbe na »Mladeniški krožek« Sv. Krištof - Dunajska cesta 52, Ljubljana. Fotografskega pomočnika (co) | se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače na F. Vilman, Jesenice. Pomožno kontoristinjo sprejme večja tovarna v bližini Kamnika. Zahteva se poznanje vseh pisarniških del, znanje stroie-pisja, razen slovenščine ev. hrvaščino, po možnosti znanje nemščine ali italijanščine. - Prednost imajo moči, ki so že vpeljane v lesno industrijo in ki so domačinke v Kamniku ali okolici. Ponudbe, opremljene s šolskimi spričevali in o dosedanjih službah naj se pošljejo pod šifro »Kon-toristinja« na upravništvo »Slovenca«. Miado dekle pridno in pošteno (16 do 18 let) za pomoč v gospodinjstvu, ki ima tudi priliko, se naučiti dobro kuhati, sprejme fina obitelj (dve osebi) v Zagrebu. Ponudbe na Po-štanski pretinac št. 208, Zagreb. JhmB jss> Kupimo do (smrekovih ali jelovih), obeljenih in brezhibnih, visokih najmanj 30 m, v premeru spodaj najmanj 90 cm. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 4465. Dober pianino ali kratek glasovir, sc kupi. Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 22. Priložnostni nakup! Vsled posebnih razmer se ugodno proda vino gradsko posestvo, obstoječe iz lepe, popolnoma oor-;mljcne gosposke hiše s postranskim poslopjem, približno 4 oralov vinograda in 3 oralov sadonosnika in travnikov, v neposredni bližini mesta. Informacije se dobivajo pri: dr. Blanke — dr. Brandstetter odvetnika, Maribor, Aleksandrova cesta 14. Majhno posestvo dva orala zemlje, njive, travnik, sadonosnik in vrt za zelenjavo, v okolici Maribora, blizu cerkve in kolodvora, na glavni cesti. Hiša nova, moderno zgrajena, 3 sobe, kuhinja, klet, pralnica in clektr. razsvetljava, se ugodno proda za 85.000 Din, 20.000 Din ima dobro posojilnica -ostali znesek 65.000 Din je za izplačati. Vse gospodarstvo in stanovanje je takoj na razpolago. -K. Slancer — Maribor, Aleksandrova cesta 35. Enonadstropna hiša s 6 stanovanji, pripravna za vsako obrt, z lepim vrtom in v dobrem stanju, v Mariboru, se ugodno proda. Ponudbe upravi »Slov.«, Maribor. Lokali trgovsko-pisarniški - se oddajo na Miklošičevi cesti 18. Poizve se isto-tam v I. nadstropju. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Izkoristite priliko, dokler traia zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja. Zagreb. Ilica 82. Šivalni stroj zelo dobro ohranjen, se ugodno proda. - Vpraša in ogleda se pri hišnici, Vošnjakova ulica št. 9, pritličje, desno. Stavbene parcele več lepih, prodam v Dravljah. — M. Švajgar, Dravlje 74, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Brivnico dobro idočo, prodam. — Naslov v oglas, oddelku • Slovenca« pod št. 4421. Stanovanje treh sob, predsoba, kopalnica, veranda in pri-tikline, vrt, se odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4438. Pnšpanovih sadik prodam okolu 500 m dolžine. - Obrniti se je na naslov: Ivan Vidmar, vrtnar, Ribnica, Dolenj. Krompirja dobrega, zdravega 3000 kg proda Martin Plan-steiner v Vitanju pri Celju št. 23. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na — I. Gabcrščik, bivši komisar za šoferske izpite, Bleiwcisova c. 52. -Praktične vožnje z modernimi avtomobili, teoretični pouk na podlagi najmoder. pripomočkov. Redni tečaj prične dne 1. maja 1929. Pšessščno ui©K© ui.h liših mlinov nudi najet 0'«» veletrgovini! žita in rnievsfcib izdelkov ni voi.H UuDHnna Rcsljcva cesta 21. Vsakovrstno _a T H Bsrapiife po naivišiih cenah ČERNE iuvelir Liub!jana Wollova ulica št 3 Tovarniško skladišče dežiiili ])lavs.ce\f MARTIN JANČIGAJ Ljubljana 7, priporoča krasno zalogo dežnih plaščev najnovejše fazone aia frenebeord itd., po najnižjih tvoril, cenah na veliko in malo. Blago zacarinjeno vsakemu takoj na razpolago. Oglejte si zalogo ali zahtevajte ponudbo. <8 I Cerkveni konkurenčni odbor v Teharjih razpisuje v svrho zunanjega popravila in prenovljenja župnijske cerkve v Teharjih Ponudbe se naj osebno predlagajo do dne 31. maja 1929 v pisarni župnega urada v Teharjih. Delo se mora pričeti najpozneje s 1. julijem 1929. Za cerkveni konkurenčni odbor v Teharjih: Jožef Kač, načelnik. ZAHVALA. Za mnogostransko sočutje ob priliki prerane izgube soproga in očeta železničarja se vse-.i najprisr^neje zahvaljujemo. Posebna hvala pa bodi izrečena č. g. dekanu v Hočah, godbi železničarjev in pevskemu društvu »Krilato kolo« iz Maribora, gospodu Visočniku za ganljivi nagrobni govor ter vsem darovalcem vencev in cvetlic in onim. ki so spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Hoče, dne 24. aprila 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala petsedežni, z 12.000 kilometri vožnje, zelo dobro ohranjen — se poceni proda. — Vpraša in ogleda v avto-garaži: KOPAČ & URANlč - LJUBLJANA - BLElWEISOVA CESTA. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega nad vse ljubljenega in nenadomestljivega gospoda bogoslovca se tem potom vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Neubauerju in dr. De-bevcu, ki sta se tako trudila ohraniti nam našega ljubljenca, dalje č. g. Vo-dušku za vso požrtvovalnost, č. g. Starcu za krasen poslovilni govor, čč. gospodom bogoslovcem za žalostinke in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, domačemu preč g. župniku in kaplanu za tolažilne ob :e ter vse, ki so blago-pokojnika sprei. -li k večnemu počitku. Bog plačaj vsemi M a t c n a -1 g , dne 25. aprila 1929. Žaiuioči ostali. Važno za m, li! trpijo na nopcih! / Poznana tvrdka Scholl Company, Loudon-Chicago, ena največjih in najznamenitejših lovarn za izdelovanje vložkov za čevlje, opor za noge in ortopedienih pripomočkov proti boleznim na nogah vseh vrst, nam je poverila za to mesto samoprodajo njenih, dobro se obneslih izdelkov. Specijalist za noge tvrdke Scholl Comp. bode dne 26. in 27. aprila občinstvu v naši prodajalni na razpolago, da bode predstavljal in razkazoval Schollove zdravstvene pripomočke. Brezplačno posvetovanje, ne da bi se sililo k nakupu. Nikdo naj ne zamudi te redke priložnosti. Vsem težkoram in bolečinam nog se more odpomoči z dr. Schollovimi vložki in ortopedičnimi pripomočki, ki se individualno prilagodijo. »Pefouia" sisuts. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti nepozabnega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda profesorja konservatorija ter za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Posebnd zahvalo pa smo dolžni gg. zdravnikom, direktoriju konservatorija, Glasbeni Matici, pevskemu zboru Glasb. Matice za ganljivo žalno petje, Češki Obci, Učiteljskemu zboru Glasb. Matice in konservatorija, Društvu učit. glasbe, gojencem konservatorija, orglarski šoli, gosp. svet. p. H. Sattnerju in njegovemu cerkv. pevskemu zboru, pevskemu^ diuštvu »Ljubljana«, rodbini Vovkovi, uradništva Banke »Slavije«, zastopnikom Jugoslov. češkoslov. lige ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 25. aprila 1929. Žalujoča rodbina Vedralova. •2'5'iH 1 (J o) r^ n n n p5 . o fl «h c sgs^s ^Jd , J N.S V N I« «Q o, . . a > eti -2 ■~Na b-2 1-1 I . E M ! .. , a .. B OCJ"-' J - N IX cd C 41 _) ce «cmQ 5 O — .O tli ' ^ Co 5 N ~ 1 >Z, I1" 1 » ^a« »I •J Jjl— " 00 • X C/5 Li. cm Roman. Jim ga gleda; tedaj pa mu Sam skrivaj pome-žikne in Jim ga razume. Da, pravi z veliko resnobo, to bo najbolje; vendar pa mislim, da ga morava tožiti tudi zato, ker je poskušal razbiti mojo anteno. Saj imava dokaze! Ali ni v strehi luknja od krogle? Pa stvar je še hujša: vidi se, da je hotel naju ustreliti! Sneed postane bled kot zid. Ne storita tega!« reče hitro. Sama dobro vesta, da nisem streljal na vaju. Izpustita me in če sem res napravil kakšno škodo, jo poplačam. Poglejta! doda hlastno. Pet funtov vama dam, ako me izpustita!« Sam pogleda Jima. Jim, ali ni to podkupovanje? To pa njegovo zadevo še precej poslabša. Zabeleži si, kar govori! Pred sodriijo bo vse to zoper njega govorilo. Jim vzame v roko beležnico in prične pisati. Držal se je slovesno kakor kak sodnik, dasi bi bil najraje od smeha počil. Sneed pa se je prav dobesedno tresel. Glasno je tarnal: Nisem vaju skušal podkupiti. Samo odškodnino sem vama ponudil za to, kar sem slučajno pokvaril, c >-Samii presneto dobro veste, da to ni res, pravi Sam strogo. Kdo vam ie naročil, da poskušate razbili anteno? : Ne povem,« pravi Sneed trdovratno. Jim pograbi čepico in gre proti vratom, rekoč: Torej grem po stražnika.« Sneed pa kar zatuli: »Stojte! Kaj pa hočete izvedeti? : 24. li, M. S. P. Sam strogo in kratko vpraša: Iločem vedeti, po kateri poti namerava iti Gadsden v Brazilijo.« : Če vam povem, ali me potem izpustita?<; vpraša preplašeni Sneed. Naznanila vas ne bova; samo to vam obljubim/: odvrne Sam. In ne bosta Mr. Gadsdenu povedala? Ne, ne bova.« Ali right. Oditi misli iz Plymoutha 'vnikom La Plala, ki odrine jutri večer. Ali pojde v Rio? Ne, ampak v Pernambuco.c To jc severno od Ria,« dostavi hitro Jim. Vem, pravi Sam. Kako pa bo Gadsden potoval od tam dalje,« Ne vem. odgovori Sneed. O njegovih načrtih sploh ničesar ne vem. Tudi ne mislim, da bi vedeli., pravi Sam prezirljivo. Ali zdaj lahko odidem? prosi Sneed. Ne, ne morete. Ne marava, da bi še nocoj anteno postavljala v nevarnost. Ostali boste tukaj do jutra, potem pa lahko greste, kamor hočete. Obrne se k Jimu. Spraviva ga na podstrešje. Tam ne more liiti Tudi jnnr, ,\> f.. ™ ,lr. 1 --"»,1— -i -.............."vf ,i> mm. »m m< jtiiiivu iuzui, da ta mu bova pa ludi nekoliko večerje.' Jim je bil tudi teh misli, zato spravita svojega jetnika v podstrešje in ga zakleneta; nato pa gresta večerjat. Ali je Mrs. Traut vedela, kaj sta počela ali ne, tega ni povedala, ampak je molčala kot zid. Fanta sta vzela seboj nekaj hrane za Sneeda, nato pa se vrnila v radijevo sobico ter zopet postavila anteno. .Sam, to si pa jako spretno izpeljal, kar si izvlekel iz Sneeda,« reče Jim med delom. Sam se navihano nasmeje, rekoč: :>Te sorte ljudi hitro ustrahuješ. Kaj misliš, ali je govoril resnico?« »0 tem sem trdno prepričan,« reče Jim, /Potemtakem bo pa Gadsden vašo skupino prehitel.« •Res bo odrinil en dan prej,« prizna Jim, ; Per-nambuco je pa tudi precej oddaljen od Ria.« Sam prikima. »Nekaj bi ti svetoval, Jim. Ako moreš dobiti zvezo z Uptonom, bi bilo dobro, da ga vprašaš po najboljšem potu do tistega kraja, kjer se on nahaja.« »Da, seveda bom to storil, vendar pa bo v vsej tej stvari čudna zmeda. Nc morem uvideti, kako naj profesorjeva ali pa Gadsdenova'skupina prodre skozi cele tolpe divjakov kakršni so Bakairi; in če se jim že to posreči, kako pa se bodo mogli potem vrnili?« »To tudi mene skrbi,« prizna Sam. »Vendar zdaj pojdi k počitku, Jim! Sinoči nisi veliko spal, jutri boš moral pa spet zgodaj odpotovati. Okoli treh te pokličem.« Jim odide in zaspi tisti hip, ko se mu glava do-iukne blazine. Zdeio se mu je, da je spal komaj pet minut, ko ga Sam potrese in zbudi.