T^ano f-fuAuce.'* NO. 233 Amerišk/i Domovi ima i m AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OfflO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 5, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LI — VOL. LX Položaj v Kalangi so bolj in bolj zaostruje V nedeljo je prišlo do spopada m'ed indijskimi četami ZN ,in med katanško žan-dar merijo. ELIZABETHVILLE, Kat. — V nedeljo je prtšlo do spopada med fesitamsIk'D. zandanmerijo in indijskimi četami na letališču. Indijci so zajeli 46 katanških žandar. jev, pa jih kasneje izročili ka-tamškim oblastem. Ta spopad na tukajšnjem letališču je raz-‘ijutil katanške čete, da so začele streljati na letala in helikopterje Združenih narodov. Izvajanje resolucije ZN Katanške čete so zadele neko letalo pri Nyurazu, pri čemer je bil neki irski kapetan v službi ZN ranjen. Združeni narodi zahtevajo v smislu resolucije v Varnostnem svetu, da mora katarsko vojaštvo ostati1 v svojih Vojašnicah, čete Združenih narodov pa da morajo poskrbeti za red in mir v Katangi. Katanška vlada to resolucijo odločno zavrača in njen predsednik Čombe je izjavil, da se bo Katanga bodila z vsemi sredstvi za svojo svobodo. Francozi in Angleži krivi? Vodja civilne uprave ZN v Katangi Irec O’Brien, ki je, preteki! teden odstopil s svojega Položaja, je obdolžil za vse težave v Katangi Francoze in Angleže, ki da so mu povsod metali poie-Oa pod noge in ga “svarili” pred odločnim nastopom proti Katan. gl. V Londonu in Parizu so tekom poletja in jeseni ponovno ostro kritizirali 0’Briena in njegovo tlelo v okviru ZN v Katangi. dolžili so ga, da je šel ponovno a svojo roko preko polnomočij, lin da je na svojo roko sprožil spopad čet ZN s četami Katan-§e> ki se je za ZN tako porazno končal s premirjem 21. septembra. Brez zastopnikov vlade Preiskovalna komisija ZN, ki ^če morilce 13 italijanskih letalcev) je priletela v Stanley-yKle, kjer baje gen. Lundula dr-zaprte oddelke domače vojske) so se udeležili pomora Itali-1 Sinov. V komisiji je zastopnik halijamislkih letalskih sil, ni pa Nobenega predstavnika kongoške yiade v Leopoldvillu, čeprav je kmalu po umoru izjavila, da "° vanjo imenovala pet svojih Zastopnikov. * Položaj v Kongu so znova za-P e'ta. Združeni narodi se pri-Pyaviljajo na naatop proti Katan. ’ ^ed tem ko puščajo levičar-e'ga Gizengo v Vzhodni in v ^ pokrajini pri miru. Končka vlada v Leopoldvillu je j °rice,m tedna uradno vzpostavi-diplomatske odnose s Sovjet-^ ^ zvezo, Poljsk'0 in Češkoslo-žal t0 r^0 '3° komunistom olaj-'° nadaljmo spodkopavainje j anka kongoške neodvisnosti Vz ^r'^Pravo na komunistični pre-j ,&rri oblasti v tej pomembni de-11 sredi Afrike. H?«« WINDS Vremenski prerok EPS pravi: Večinoma oblačno, vetrovno Stevenson naj kandidira za senatorja v Illinois! WASHINGTON, D. C. — Či-kaški župan Daley in zvezni senator Douglas pritiskata na Ste-vensona, naj pusti zastopstvo naše federacije pri Združenih narodih in kandidira za senatorja v Illinois, kjer je še v dobrem spo_ minu kot guverner. .Za svojega nasprotnika bi imel republikanskega senatorja Dirksena, ki vodi republikanske senatorje na Kapitalu. Proti Eisenhowerju sicer ni mogel zmagovati v Illinoisu, toda v boju proti Dirksenu je ver. jetno, da bi zmagal. Stevenson se še ni odločil, pač pa se je o tem na dolgo razgovarjal s predsednikom Kennedyem, gotovo tudi o tem, kdo naj bi bil njegov naslednik v vodstvu naše delegacije pri ZN. Ako bi Stevenson sklenil, da kandidira za senatorja, bi se s tem znebil svoje službe pri ZN, ki z njo ni bil zadovoljen že od prvega dne. Ne morda zaradi donosnosti položaja in časti, saj je neke vrste super-poslanik s' pristojnostjo člana predsednikovega kabineta, ampak radi tega, ker ne pomeni toliko v zunanji politik^ kot je mislil. Tako Bela hiša kot državno tajništvo vodita pogosto svojo zunanjo politiko brez njegovega sodelovanjai kar mu marsikdaj dela preglavi. e e pri obrambi ameriškega stališča v generalni skupščini ZN. Na drugi strani Stevenson tudi čuti da pomen, ugled in vpliv ZN padajo in da je bodočnost te mednarodne ustanove precej temna. Čemu torej zgubljati čas z delom v njenih organih? Spomin na Stalingrad v Italiji ostal BOLOGNA, It. — Mestni občinski svet, v katerem imajo večino komunisti, je sklenili, da ne bo spremenil imena Stalingraj-ke ulice, čeprav Stalingrada v Sovjetski zvezi po katerem je ulica dobila ime) ni več. Stalingrad ob Volgi so premen ovali v Volgograd, ko so Stalina proglasila za morilca in nasilneža. RDEČA HINAVŠČINA Izjave Fidela Castra o kubanski revoluciji in njegovem odnosu do komunizma v zadnjih treh letih. CLEVELAND, O. — Fidel Castro je, kot ja sam izjavil koncem tedna, dosledno tajil, da bi bil komunist, ker je smatral to za potrebno, da bi si pridobil podporo nekomunistov v “boju proti diktaturi Batiste.” Dejansko je bil cilj Casta in njegovih ves čas vzpostaviti na Kubi dik-toturo proletaliata ali Ijud.ko demokracijo, kot komunisti imenu, jejo sami komunistične diktature. Castrovi prijatelji so prav talko vstrajno zatrjevali, da je on le socialni reformator, nikakor pa ne komunist in da zato Združene države store prav, če ga podpirajo. Od kar je 1959 zavladal na Kubi je o svoji politični pripadnosti in prepričanju izdal med drugim tele izjave: “Mi nismo komunisti” — v na. Pri volitvah v Siriji zmagali konservativci DAMASK, Sir. — Po včeraj objavljenih izidih so pri državnih volitvah pretekli petek zmagali konservativni kandidati, ki zagovarjajo neodvisno Sirijo. Za 172 poslanskih mest v narodni skupščini se je potegovalo 1876 kandidatov. Konservativci so dobili proti levičarjem v razmerju 3:1. Naserjevi pristaši so dobili 25 mest v parlamentu, komunisti pa tri. Vsi ostali člani skupščine so zmerni sredinci ali ; pa konservativni nacionalisti. Za začasno ustavo se je izjavilo okoli 99 odstotkov vseh volivcev. Novi parlament bo izvolil predsednika republike in izdelal novo ustavo, potem pa se bo _ , , . . 'pretvoril v redno narodno skup- Castro 1. januarja fv. scino. Sovjetija pomaga Iraku graditi železnico BAGDAD, Irak. — S sovjetsko govoru Ameriški zvezi časopis- ;tehnidno pomc£j0 je. Irak začel graditi 280 milj dolgo železniško n ih urednikov 17. aprila 1959. “Trditev, da so se v kubansko progo o;1 Bagdada do Basre, edi. vlado vrinili komunisti, je obre- 'nega iraškega pristanišča ob kovanje” ... 8. maja 1959 v Ha- iranskem (Perzijskem) zalivu, vani. “Naša revolucija n! komuni-stiona revolucija” — v razgovoru s časnikarji 15. julija 1959. “Jaz sem sit vseh teh kritik o komunizmu. Jaz bom cdstcpil in pustil konservativcem, da rešijo Kubo komunistov”— 17. julija 1959. Preteklo soboto je Castro sam izjavil, da je prepričan marksist- Isninist od svojih študentovskih let in da bo to ostal do smrti! * Ne pozabimo, da je brez dvomu tudi med Slovenci v Ameriki veliko takih, ki dogledno trdijo, da niso komunisti, čeprav vse njihovo delo dokazuje cbrat. ino. r DRUŠTVENI \mm Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči ! Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse teto proti plačilu $12, Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. AMERIŠKA BOJNA ENOTA NA POTI V^AH. BERLIN Bojna enota ameriške armade, skupno kakih 1500 mož, je na poti iz ’Augsburga v Zah. Berlin kljub (rdečim pritožbam, da je to izzivanje, ki utegne postati nevarno. Nocoj bo dosegla vzhodnonemško imejo. — Napetost v Berlinu ne popušča. BERLIN, Nem. — Od 13. avgusta so ameriške čete ponovno potovale iz Zah. Nemčije v Zahodni Berlin in obratno, ne da bi jih Rusi pri tem ovirali. V zadnjih dneh so tako Vzhodni Nemci kot sami Rusi označili premikanje ameriškega vojaštva med Zah. Nemčijo in Zah. Berlinom kot izzivanje, ki utegne biti nevarno. Združene države kažejo s premikanjem svojega vojaštva po 110 milj dolgi avtocesti med Berlinom in Zah. Nemčijo, da imajo do tega pravico, ki si jo ne dajo prikrajševati. Bojna skupina, ki je sedaj na poti v Berlin, bo nadomestila ono, ki je bila poslana tja 13. avgusta, pa se bo zdaj vrnila v Zah. Nemčijo. _ Prva bojna skupina 19. peš- polka 24. divizije je odpotovala včeraj iz svojih vojašnic v Augsburgu na Bavarskem v 175 motornih vozilih proti Mann-heimu, danes je na poti od tam proti meji Vzhodne Nemčije, kjer bo prenočila. Jutri zjutraj bo nastopila zadnji del poti po 110 milj dolgi avtocesti med Zah. Nemčijo in Berlinom. Nihče ne pričakuje kakih težav kljub rdečim “svarilom” zadnjih dni. Utrjevanje zidu v Berlinu Rdeči so tekom zadnjih dni načrtno utrjevali zid, ki loči oba dela Berlina. Posebno so zožili in zavarovali prehode skozenj. Ameriški vojaki so se zakopali pri prehodu na Fiedrichstrasse, ko so ga rdeči začeli zoževati. Vse je potekalo brez sporov in spopadov. Vojaštvo je stalo mirno na o-beh straneh. Bolj podjetna je bila policija. Ona iz Vzhodnega Berlina je metala solzivne bombe preko zidu v zahodni del j mesta, od koder pa so seveda bombe letele nazaj v rdeči del Berlina. Združene države so proti utrjevanju zidu protestirale pri sovjetskem poveljniku v Berlinu, ne da bi seveda pričakovale kak zadovoljiv odgovor. Francozi in Angleži so protest opustili v prepričanju, da ga Sovjeti tako ne bodo upoštevali. Angleška vlada je izdala obsežno knjigo, v kateri so objavljeni vsi dokumenti o sporu med zahodnimi silami in Sovje-tijo o Berlinu vse od konca druge svetovne vojne sem. V njej označujejo zid skozi Berlin kot nezakonit v nasprotju z dogovorom štirih zasedbenih sil Nemčije. Irski diplomat O’Brien odkriva spletke ZN v Kongu Avstralija pred parlamentarnimi volitvami CANBERRA, Avstral. — Okoli 6 milijonov volivcev bo 9. decembra volilo 124 kongresnikov za tri leta in 31 senatorjev za 6 let. Kandidatov je seveda dosti, toda volivni rezultati naj hrže ne bodo nudili nobene senzacije. Avstralski Gallup je še pred kratkim obljubil vladni koaliciji liberalne in demokratsko-socijalistične stranke najmanj 48S glasov, socijalistični opoziciji pa le 45'«. Ostala bo torej na vladi sedanja koalicija pod predsedstvom sedanjega predsednika Menziesa, ki vlada žc od 1. 1949 naprej. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. jšsl je v Kaitaogi kakih 200 bel- tura 43. — Pod vtisom uradnih poročil in izjav, ki jih dobiva svet o delu in politiki ZN v Kongu, živimo vsi v prepričanju, da imajo ZN res samo dobre namene v Kongu in da so samo komunisti tisti, kli kalijo vodo in delajo sitnosti tako Varnostnemu svetu kot administraciji ZN. Te dni je objavil visok uradnik ZN, irski diplomat dr. O’Brien nekaj podatkov o zakulisnih bojih v okviru administracije ZN, ki mečejo čudno luč na nekatere članice. ZN in valijo krivdo za neuspehe ZN v Kongu na čisto druga ramena. Dr. O’Brien je bil visok uradnik ZN in oseben zaupnik pokojnega generalnega tajnika Ham-marsbjolda, ki ga je poslal poleti v Kongo, da pomaga tam izvrševati sklepe. Varnostnega' sveta o ureditvi odnosov med kon-gošiko centralno vlado in provinco Katango. Ko je prišel O’Brien v katanšiko prestolico Eli-zabetviJle in začel opravljati svoje delo, je takoj naletel na ve. like ovire ne samo od strani ka-tanškega političnega voditelja Čombeja, ampak tudi od tam, odkoder jih ni pričakovali. Na- gijskih oficirjev in 300 tujih vojakov, ki so bili vsi v službi katanške vlade in ki bi morali po sklepu Varnostnega sveta ZN oditi iz dežele. Začel je, takoj akcijo, da se vseh 500 tujih “pla. čamcev” odstrani iz katanške armade, toda si je opekel prste. Proti njegovi akciji ni nastopil samo Čombe, ampak tudi zastopniki Anglije in Francije, ki so kar odkrito podpirali čombe-ja. Seveda je moralo priti takoj do spora med njimi in O’Bri-enom, ki se je končal s tem, da sta Anglija in Francija začeli pritiskati na generalno tajništvo ZN. naj 0’Briena odpokliče. Angleški in francoski pritisk je bil zmeraj hujši, pridružil se mu je tudi belgijski. O’Brien je videl, da se proti takim silam ne more boriti, sklenil je odstopiti. Potek postopka o njegovi demisiji se je zavlekel radi Hammarskjoeldo-ve nepričakovane smrti. Kakor hitro pa je prevzel tajniške posle začasni generalni tajnik U Thant, je irski zunanja minister “izrazil željo,” naj pride O’Brien nazaj v domačo irsko diplomatsko službo. U Thant je irski želji ugodil, O’Brien se je pa poslovil pritisk izvajan tudi na druge od ZN z omenjeno izjavo, ki je dvignila dosti prahu v diplomaciji ZN, kajti O’Brienova izjava je že; sama po sebi izreden dogodek. Le redko se pripeti, da bi diplomat začel z javno kritiko tiste administracije, kjer je služil, kakor hitro ni več tam v aktivni službi. Akcija dr. 0’Briena je res nenavadna, toda bila je potrebna. Je vsaj malo posvetila v ozadje polit ike, ki jo vodijo ZN in njihove članice. Pokazala je. da sta v njegovem slučaju igrali Anglija im Francija dvolično vlogo, pri čemur je bil De Gaulle višaj toliko dosleden, da je od začetka odkrito obsojal postopek ZN in ga ni hotel niti moralno niti denarno podpirati. Na postopanje, njegove delegacije v Kongu ne pada torej nobena senca. Slabše se odrežeta Belgija in Anglija. Na zunaj sta zagovarjali politiko Varnostnega sve ta in celo glasovali zanj, za kulisami sta pa bili preti. To je navadna dvoličnost. Kako se bosta obe vladi hranili pred tem očitkom, še ne veimio, kajti nista še uradno odgovorili na 0’Brienove očitke. O’Brien trdi, da je bil podoben uradnike ZN, da pa so se ti uda-li “v korist interesov ZN.|” O’Brienovo poročilo odkriva pravi položaj administracije ZN. Na zunaj je neodvisna od članov ZN in se mora držati samo navedi! generalne Skupščine in Varnostnega sveta, v resnici pa stoji pod vplivom in pritiskom posameznih držav, ki seveda bra. nijo le svoje interese tudi takrat, kadar interesi pridejo navskriž s politiko ZN. V našem slučaju imajo Anglija, Francija in Belgija stvarno prav. Nočejo podpirati politike ZN. ki daje komunistom le preveč prilik, da se vmešavajo v kcingoško notranjo politiko preko svojih sopotnikov, kot so Gi-zemga in drugi. Na drugi strani pa ni prav. da nimajo toliko poguma, da bi zagovarjale svoje pravilno stališče kar naravnost pred voljenimi organi ZN iz ljubega strahu pred komunisti in njihovimi simpatizerji v afriških in arijskih državah. Ako bi imele pogum, bi jim ne bi bilo treba igrati dvolične vloge, ki jo je lepo naslikalo O’Brienovo po. ročilo. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Predsednik Kennedy bo govoril 6. januarja v Columbusu na večerji v čast guv. Michaela DiSalle. WASHINGTON, D C. — Predsednik Kennedy se bo 21. in 22. decembra na Bermudih r a z g ovarjal s predsednikom britanske vlade Macmilla-nom. SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Vojaštvo skuša zlomiti splošno stavko, ki jo je proglasila pred enim tednom proti vladi Balaguerja opozicija. Doslej še ni doseglo posebnega uspeha. Položaj je še vedno negotov, izgredi in demonstracije v mestu se nadaljujejo, čeprav v omejenem obsegu. WASHINGTON, D.C. — Organizacija Ameriških držav je sklenila, da se bodo 10. januarja 1962 zbrali zunanji ministri držav članic, da se pogovore o sankcijah proti komunistični Kubi. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Vodstvo ZN je odpoklicalo danes vse civiliste iz Katan-ge, ker pričakujejo vsak čas spopada med četami ZN in katanško vojsko za oblast v deželi. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je obsodil /z Clevelanda in okolice Miklavž pride v Collinvvood— V nedeljo ob 3:30 popoldne bo v Slov. domu na Holmes Ave. opereta "Miklavž prihaja”. Vstopnice in ilustrirani programi so na razpolago v Familiji na Glass Ave. Seja— Podružnica št. 41 SŽZ ima nocoj ob sedmih v navadnih prostorih sejo. Po seji prigrizek. Iz bolnišnice— Po dveh tednih se je vrnila iz bolnišnice Mrs. Jennie Miklavčič z 11006 Revere Ave. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in pozdrave! Zadušnica— V petek ob desetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Steva Markolia st. ob 4. obletnici smrti. V sredo ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Žnidaršič ob 10. obletnici smrti. Letna seja— Društvo Carnio’a Hive No. 493 The Maccabees ima jutri, 6. dec., ob sedmih zvečer glavno letno sejo v SND na St. Clair Ave. Vse članstvo je nujno vabljeno, ker so na sporedu volitve in izdelava načrta dela za 1. 1962. Po seji bo zabava in prigrizek. Občni zbor STZ— Jutri, v sredo, ob sedmih zvečer bo v telovadnici Slovenske šole občni zbor Slov. telovadne zveze. Udeležba obvezna za vse člane in članice! Šolski TV— Clevelandske šole bodo prihodnji mesec uvedle televizijo kot pomožno učno sredstvo. Šolski odbor je sklenil sinoči porabiti $30.000 za nakup televizijskih sprejemnikov za šolske u-čilnice. Obstoječe televizijske postaje bodo oddajale vzgojni program po medsebojnem dogovoru vsak popoldan vsaka po eno uro, skupno torej tri ure. Demokrati so se pobotali— Demokrati v mestnem svetu so se sinoči pobotali in sprejeli v svojo sredo dosedanja upornika J. Fakulta in A. Pecyka. Vodstvo mestnega sveta je ostalo nespremenjeno. Predsednik je J. Russell, vodnik večine Charles V. Carr, poslovodja pa Thad Fusco. “Inner Belt” odprt— Danes dopoldne ob enajstih bodo slovesno odprli zadnji del avtoveleceste “Inner Belt”, ki veže Memorial Shorway na vzhodni strani mesta z W. 14 St. na jugozahodu preko novega mostu. Polovico nesposobnih! WASHINGTON, D. C. — Preskusi telesne sposobnosti v vrsti šol, javnih in zaselhnih, po vsej deželi so pokazali, da je komaj polovica ameriške mladine sposobne vršiti vaje, ki veljajo kot znak zdravega, normalno razvitega mladega človeka. Preskusa se je udeležilo okoli 200,000 šolarjev obeh spolov. Težje preskuse je uspelo napraviti komaj eni desetin! vseh, povprečne pa okoli polovici. Poročilo o preskusih pravi, da bi bilo mogoče doseči veliko iz- kitajske grožnje, da bodo rde- zboljšanje telebne sposobnosti če kitajske čete zasedle indijsko ozemlje, če bo Indija poslala v “sporne” predele svoje vojaštvo. ameriških šolarjev, če bi morali ti sistematično vršiti vsak dan vsaj 15 minut odgovarjajoče telesne vaje. I Ameriška Domovina /%• /VI ■ ■/ 1 C- Vs-MO iV« f ol 17 St. Clair At«. .— HEnderaon 1-0628 •— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 8 »esece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 233 Tues., Dec. 5, 1961 tudi vlado in predsednika. Kaj pa, ako jim bo Moskva pre-|se seveda s tem zakonom pred-križala te račune? V mednarodnih diplomatskih krogih se tudi bojijo, da je moral Kekkonen obljubiti Hruščevu, da bo skušal vplivati na Dansko in Norveško, naj ne norita preveč za NATO, in na Švedsko,, naj pojmovanje o svoji nevtralnosti prilagodi moskovskim željam. Ako bi bile vse tri skandinavske države gluhe za take finske želje, bi Moskva kaznovala Finsko! Tudi tak postopek menda spada v komunistično pojmovanje o “nevmešavanju v notranje zadeve tujih držav.” Komunistična politika se je zopet enkrat razgalila. Upajmo, da tega ne bodo ne spregledali ne pozabili tisti, ki vodijo boj proti komunizmu. V Moskvi pa računajo ravno s tem, kajti drugače ne bi inscenirali žaloigre s Finsko. BESEDA IZ NARODA Za vojake vse! In za civiliste? vsem okoristili katoličani, zato so se vse protestantske sekte združile in skupno z masoni vedno preprečile, da bi ta zakon v zbornici prodrl. Sploh se protestantje na Portoriku na vse načine prizadevajo, da bi zbrisali, kar je katoliškega. Ker oni Matere Božje in svetnikov ne častijo, se trudijo, da bi žegnanjem odvzeli verski značaj. Po njihovem bodi žeg-nanje velik ljudski praznik z veseljačenjem, ki Portoričanom tako ugaja, ime farnega patrona pa naj bi se niti ne omenjalo. Vabila na žegnanja objavljajo županič, ki na sporedih le redkokdaj omenjajo sv. mašo. Niso se pojavili samo v časo- O pomenu spora med Finsko in Rusijo Rusija in Finska sta sosedi, ki se ne gledata lepo že od 1. 1917, ko je Finska postala popolnoma samostojna država. Med drugo svetovno vojno je prišlo med njima celo do dveh zaporednih lokalnih vojn, kjer se ruske čete niso ravno posebno obnesle, česar Moskva ne more pozabiti. Takrat je organizirala finski odpor proti ruski napadalnosti finsko so-cijalistična stranka, kar ji Moskva še posebno zameri. Finska politika je bila zmeraj toliko stvarna, da je razpoloženjem v Moskvi računala v svoji zunanji in notranji politiki. V zunanji politiki se je držala strogo nevtralne linije, v stikih z Rusijo je pa šla Rusom na roke, kolikor se je le dalo. To se je dobro videlo v finski zunanji trgovini, ki je zmeraj gledala, da so bili z njo v Kremlju zadovoljni. Finnska je z Moskvo računala tudi v svoji notranji politiki. Gledala je, da ima zmeraj tako vlado, ki bi bila z njo Moskva kolikor toliko zadovoljna. Zato finska socijalisti-čna stranka že dolgo ni bila v vladi, pepustila je ta posel agrarni stranki, ki so bili z njo v Moskvi kar zadovoljni. Posebno se jim je znal prikupiti sedanji finski predsednik Kekkonen, pristaš agrarne stranke, ki je obenem sestavila tudi sedanjo manjšinsko vlado. Prihodnje leto poteče funkcijska doba tako predsedniku kot parlamentu, vlada je začela s pripravami na potrebne volitve. Volitve najbrž ne bo-rdo dosti spremenile sedanjega stanja v parlamentu; je v 'njem dosti strank, toda samo tri so pomembnejše; socijali-'stična, agrarna in komunistična, vendar pa nobena nima večine v parlamentu, ki šteje 200 poslancev. ' Volitve za predsednika bi bile zanimivejše. Agrarna stranka in njeni prijatelji so mislili postaviti za kandidata sedanjega predsednika Kekkonena. Socijalisti so organizirali političen blok, ki je postavil za kandidata Hanko. Proroki so namigavali, da bi pri volitvah utegnil zmagati Honka. To je zbodlo oblastnike v Kremlju. Videli so v Hon-Ti predvsem kandidata socijalistične stranke, ki bi lahko cisto drugače razlagal finsko nevtralnost kot Kekkonen. Hruščev je na hitro roko vprizoril krizo. Poslal je ostro ‘diplomatsko noto v Helsinke in zahteval pogajanja o “skupni obrambi” proti napadalnosti Zahodne Nemčije, ki jo je vsaj na zunaj videl v tem, da je NATO reorganizirala svojo fronto na Danskem in Norveškem in da se na Švedskem pripravljajo, da dajo svoji nevtralnosti novo pojmovanje. iVa Finskem so takoj vedeli, da mora zajec tičati nekje drugje. Poslali so predsednika Kekkonena na Rusko, naj skuša Hruščeva potolažiti. Kekkonenu se je pot posrečila, potolažil je Hruščeva, ki je umaknil svoje vabilo o posvetovanjih o skupni obrambi na nedoločen čas, toda Kekkonen je moral plačati uspeh precej drago. Njegov nasprotnik Honka je umaknil kandidaturo; na volitvah za predsednika bo torej zojpet izvoljen Kekkonen; da ne bi volitve bile preveč podobne tistim za železno zaveso, so socijalisti predlagali, naj volitev za predsednika sploh ne bo in naj kar parlament s posebnim zakonom postavi Kekkonena za predsednika kar za dobo šestih let! Moskva si je tako pridobila veto pravico pri finskih predsedniških volitvah. Finski narod ne bo več mogel svobodno izbirati svojega predsednika, bo zmeraj moral škiliti vsaj z enim očesom proti Kremlju. Komunisti so torej brutalno in brezobzirno kršili načelo o nevmešavanju v notranje zadeve tuje države. V Helsinkih so to vzeli na znanje, toda skrbi jih nekaj drugega. Ali ne bodo v Moskvi zahtevali še druge koncesije, na primer vpliv na sestavo (orihodnje vlade? Komunistična stranka je v finskem parlamentu že tako močna, da lahko zahteva udeležbo pri vladi, kot jo je na primer imela svoje dni češka komunistična partija v Pragi. Zakaj ne bi finski komunisti dobili v vladi tistih ministrstev, ki pripravljajo državljansko vojno, kot je to bilo na Češkem? V par mesecih bomo dobili odgovor na ta vprašanja, ako bodo parlamentarne volitve potekale po vladnem načrtu. Odmev v svobodnem svetu je bil tak, kot ga lahko pričakujemo. Povsod so ruski komunistični postopek ostro obsojali. Zanimivo pri tem pa je, da se znani “beograjski” nevtralci niso opogumili, da bi komunistični postopek obsodili. Najbrže ga tako “razumejo,” kot Tito ruska preskušanja atomske sile. V nekaterih državah, ki ležijo ob robu železne zavese, je pa rusko vmešavanje v finsko notranjo politiko rodilo precej strahu, ki se še ni polegel. Tipično je na primer razpoloženje na Dunaju. Avstrijska nevtralnost sicer ni podobna finski, toda kdo more avstrijski vladi jamčiti, da bodo v Moskvi razliko vpoštevali. Ali jih morda ne čaka ista usoda kot Finsko. Tega se posebno boje avstrijski socijali- 'bombardiralo vise povprek. Mesti, ker vedo, da je Moskva zanje manj vneta kot za krščan-'Rta so postala ruševine, toda v ske demokrate. Rusko postopanje jih tem bolj teži, ker ra- 'teh mestih so živeli civilisti in čunajo, da bodo kmalu imeli večino v parlamentu in s tem koliko jih je bilo pokopanih v Cleveland, O. — Napovedano je, da bo Amerika izdala letno v vojaško-obramibne namene 50 ibdiijonov dolarjev. Amerika ima sedaj okoli 185 milijonov prebivalcev. Komur se zljubi, naj sedaj izračuna koliko pride na vsako glavo, brez razlike na spol in starost, samo, ko se plačujejo stroški vojaštva in obrambe te dežele. Pa to ni glavno. Končno ve vsakdo, da je vojaštvo potrebno v časih, v katerih živimo, da je potrebno orožje in to zopet stane. Kar človeku pride na misel ravno v dneh, v katerih živimo, je tole: Slovenski pesnik dr. France Prešeren, je živel v časih avstro-oigrskega cesarja. Prešeren je naj večji Slovenski pesnik, kar ga je do sedaj rodila slovenska ma. ti. Med njegovimi pesmimi naj-! demo tudi “Vojaško.” V tej pesmi Prešeren poje, da “najlepši stan, vojaški stan. Saj cesar da pol hleba in kar je treba.” Z drugimi besedami — vojak je z vsem preskrbljen, pa naj služi vojake v miru ali pa v vojni. Njemu se ni treba brigati ne za obleko, ne za hrano, dobi dovolj denarja, poveljniki skrbijo za njegovo zdravje, sploh, kakor pravimo — je na konju, posebno v modermih, pa bogatih državah kot so Združene1 države severne Amerike. To je ena stran življenja. Po naših dosedanjih pojmih smo računali navadno s frontami, na katerih se je nahajal ta vojak, se boril, napadal sovražnika in se po potrebi tudi umikal. Toda pred očmi smo imeli vedno le fronto. Slovenci, ki so prišli v Ameriko po prvi svetovni vojni, se dobro spominjajo “Soške fronte,” grmenja topov s te fronte in to grmenje se je lilišalo po celi Gorenjski, tja do Kamniških Alp, po celi Dolenjski, tja do Gorjancev, seveda tu. di povsod po kraških tleh. Toda šlo je v glavnem “za fronto, za boje na tej fronti, za napadanje in umikanje vojakov ravno na tej fronti.” In kaj nam'je prinesla druga svetovna vojna in skušnje te vojne? V Ameriki si moramo biti na jasnem, da je bila ta dežela polnih sto let pred vojno deviška, ji je bilo prihranjeno vojskovanje na lastnih tleh, tako da Ame-rikanci-civilisti grozote vojne iz lastnih skušenj sploh ne poznajo. Grozote vojne so Amerikan. cem pravzaprav tuje. Tudi opisovanje teh grozot ni privlačno za te Amerikamce. Zanimivo na vsak način je tole: hočemo praznovati stoletnico dolgotrajne, res krvave državljanske vojne v Ameriki, ko je šlo za to, ali se Unija ohani ali pa razpade, in za osvoboditev črncev. Unija je zmagala, črnci so bili osvobojeni. Za to proslavo so pripravili nekaj velikanskega. In kdo se zmeni za proslavo? Pravzaprav malokdo! Le v kakem kotu obširnih ameriških časopisov se obuja spomin na takratne dogodke, pa še to gre kar mimo nas. Omenil sem skušnje druge sve. tevne vojne. Kje so bile bivše vojaške fronte? Letalstvo .le VgNIJTKEgA PP.1NVC teh razvalinah. Običajne fronte tudi ni bilo več v notranjosti ene ali druge evropske države. Pojavila so se razna “osvobodilna gibanja,” “gverilske vojne,” to se pravi, imeli smo opravka z oboroženimi ljudmi, ki po dosedanjih pojmih nikakor niso bili redni vojaki, borili so se pa seveda proti domačemu sovražniku kot vojaki z vsem orožjem. Ti oboroženi napadi gverilcev vseh vrst so bili redoma bolj okrutni, ker je šlo za negotovost, od katere strani bo gverilec udaril, ne pa za vojaka na redni fronti. Nočemo ustvarj ati kakega vojnega razpoloženja. Nočemo klicati vraga, katerega še ni, vsaj ne pred našimi očmi. Morda je v naši fantaziji. Večkrat se je postavila trditev, da živimo v zanimivih, pa spremenljivih časih. Vprašanje Amerike kot bojišča, torej tudi Amerikanoev kot bojevnikov v napadu in obrambi na lastnih tleh, na redni fronti in izrednih bojiščih in to spričo možnih napadov, bombardiranja iz zraka, pa je postalo in ostane zanimivo in aktualno. Namreč v tem smislu, kako bo Amerika preskrbela vse potrebno za o-brambo civilistov, za kar v glavnem bo gotovo šlo! Dr. L. C. -------o-------- iFortoriška žegnanja New York, N.Y. — Razne ljudske navade in razvade močno vplivajo na portoriško mladino, da se skvari. Naj navedem samo eno, žeg-nanje sv. Janeza Krstnika. Pod besedo “ ž e g n anje” razumemo god farnega patrona. Ponekod pravijo temu prazniku “prošče-nje” ali tudi “patrocinij.” Španci rabijo izraz “fiestas patrona-les,” patronov praznik, kar še bolj povdarja, da gre za praznik cerkvenega zaščitnika. Na Portoriku so se žegnanja zelo izmaličila. Deloma po naravnem nagnenju prebivalstva k veseljačenju, še bolj pa pod vplivom masonov in protestantov, ki se na vse načine prizadevajo odvzeti temu prazniku verski značaj. Če omenjam protestante, si ne smete predstavljati pripadnikov raznih sekt, kot jih srečujemo tukaj. Portoriko je bil katoliški, tam prej ni bilo drugih ver. Sedanji protestantje so odpadniki od katoliške vere, ki so večinoma bili krščeni v katoliški cer. kvi, le njih otroci so krščeni v protestantski sekti. Od doma pa vemo, da je “poturica” hujši od Turka. Tako tudi portoriški protestantje grozovito sovražijo vse, kar je katoliškega. Spominjali se; boste pastirskih pisem portoriških Odprto pismo msgr, F. iešsiifc® farsah Titi; Gospo! maršal! j mednarodnem bloku pri Rdeči Oprostite, g. maršal, da se o- hiši v Gorici in opravil vse for-bračam na Vas z odprtim pi- maki osti pri obeh obmejnih smom. Poslal sem Vam prete- oblasteh, sem se napotil proti kli mesec oktober osebno pripo- avtobusni postaji za Idrijo. Ma-pisih predlogi naj’brse'žegna- rečeno pismo, a nanj nisem do- lo pred ciljem me dohiti miličnik bil nobenega odgovora. na kolesu, ki mi veli, naj se ta- V pismu sem Vas prosil to, kar koj vrnem na blok. Tu so mi žel 14 let prosim, a brez uspeha, uničili vizum in me v tretje povprašal sem že prejšnje čase na slali čez mejo! Ko sem na ju-jugoslovanški konzulat v Mila- goslovanskem konzulatu, v Trnu, nato sem se obrnil večkrat stu vprašal za pojasnilo zaradi na noitranje ministrstvo v Ljub-|tega postopanja, so mi odgovo-Ijano potem zopet na jugoslo- rili, da je tak ukaz iz Beograda, vanski konzulat v Trst in več-j Prosim, da bi mi pojasnili, za-krat še v Beograd, a vedno brez j kaj zopet tako ravnanje. Ce me odgovora. jne smatrajo za vrednega, da bi Vsakdo, kogar kaznujejo kot prišel v Jugoslavijo, zakaj izda-ziločinca, ima v demokratični dr-p0 garancijsko pismo zakaj vi-žavi pravico vedeti, kakšen zlo- iLU • nja ne praznovala več na čast farnemu zaščitniku, čes da so v dbčini ljudje, ki niso katoličani, pa jih to draži, marveč rajši v počastitev kakega zaslužnega potoriškega narodnjaka, zlasti sedanjega guvernerja Munoža Marina; bilo je tudi že več formalnih predlogov na občinskih sejah, vendar do zdaj še nobeden ni prodrl. Najbolj se profanira žegnanje sv. Janeza Krstnika. Sprva se je ves otok imenoval po njem, zato praznujejo to žegnanje po vsem otoku, danes nosi njegovo ime le glavno mesto San Juan. Praznik sv. Janeza Krstnika Pctoričani v New Yorku zelo slovesno obhajajo. Tulkaj s sprevodom in kardinalovo mašo na stadijonu, kateri prisostvuje na tisoče in tisoče Portoričanov. Čudno, tukaj s tako mogočno versko manifestacijo, na Portoriku pa le z veseljačenjem. Saj so tudi doli ta dan maše po cerkvah, v stolnici celo pontifikal-na, a prisotni so le otroci farnih šol s svojimi sestrami in le majhna peščica odraslih. Oblasti se ne udeležijo. Kako pa? Ko je pa država ločena od Cerkve! Po mestu vlada tri dni naravnost karnevalsko norenje. Ker je sv. Janez krščeval v Jordanu, je nastala navada, sprva še kar dostojna, da se mora vsak Portoričan o kresu skopati v morju, da s tem počasti svojega patrona. Pozneje se je pridružilo praznoverje, češ da je morska kopel v kresni noči zdravilna. Danes preživi vsa porto-rišlka mladina, pa tudi precejšno število odraslih vso kresno noč ha morski obali. S seboj prine^-sejo jedačo in pijačo, tam kuhajo, pečejo in cvrejo, pa jedo in pijejo in se opijanjajo ter plešejo! tja do zore. Vse v kopalnih obldkah, saj so tam doli noči le za spoznanje hladnejše kot dnevi. Pač ni treba imeti kaj posebno žive domišlijje da človek ugane, kaj vse se dogaja v kresni noči po temnih morskih obalah, zlasti med mladino. Čuden način češčenja tako strogega pridigarja pokore, kot je bil sv. Janez Krstnik, kajne? Pa naj bi se portoriška mladi. na ne kvarila ob takih narodnih običajih? Rev. Franc Blatnik, SDB. Saj se s takim ravnanjem samo smešijo pred svetom. Jeli morda obisk bolehne sestre zločin in nevarnost za jugoslovansko državo? Prosim za odgovor. Pošteno bi bilo, da bi mi vrnili vizumsko takso, a o tem konzulat v Trstu noče nič slišati. Pošteno bi tudi bilo, da bi mi vrnili moje študijske knjige, katerih so me oropali. Ali pa naj mi vsaj navedejo krivdo za tako postopanje z menoj tedaj in zdaj. A seveda podprto z dokazi. S spoštovanjem dr. FRANC MOČNIK bivši solkanski župnik in bivši apostolski administrator dela goriške nadškofije, ki je pod Jugoslavijo. Vremenski robot ina valovih Na atlantski in tihomorski obali ZDA, kjer pogosto divjajo orkani in tajfuni, ki ogrožajo le. tala in ladje ter pustošijo po obalnih naseljih, so nedavno razporedili po morju več zasidra-škofov lani 'toh plavajočih ploščadi, katerih pred volitvami, ki so dvignila inatrumemti avtomatično opozar- Kako veliko prahu tudi tukaj, je prišlo do njih? Katoličani na Portoriku se že bore da bi dosegli od vlade ta-kozvani “school release,” to je jajo na bližajoči se vrtinčasti vihar. ne sme izdati Vizuma, leti je moja sestra Letos po-na ponovno Vremenoslovne postaje bodo dobivale od njih podatke o temperaturi zraka in vode, o zra-zakon, po katerem lahko učenci J onem pritisku ter jakosti in sme- javnih šol hodijo vsak teden po |ri vetrov, o gibanju morskih to- prošnjo le dobila od notranje eno uro vsak v svojo cerkev aM jkov in drugo v zvezi z vremen- juprave v Novi Gorici garancij-molilnico k verskemu pouku. Ve. elkimi napovedmi. Avtomatične sko pismo na podlagi katerega postaje so dobile vzdevek “no- mi je jugoslovanski konzulat v ^nadi,” ker jih morski tokovi j Trstu izstavil vizum veljaven do mogoče doseči. Zakaj ne? Ker prenašajo po morju, kolikor da- srede oktobra t. 1. Ko sem 1. ' eč seže sidrna veriga. ■septembra prekoračil mejo na čin mu pripisujejo. Tako bi tu di jaz rad vedel od Vas, ker mi i Vaši podrejeni ne dajo odgovora, zakaj so me v jeseni leta 1947 dvakrat nasilno vrgli iz Jugoslavije. Kaj sem zakrivil, da so tako surovo in necivilizirano ravnali z menoj, ko so me brcali in tepli? Če sem se kaj pregrešil, mi jasno povejite, če pa nisem ničesar zagrešil zoper zakone FLRJ, zakaj tako ravnanje? Da Vam bo, gospod maršal, bolj jasno, Vam na kratko popišem, kar se je zgodilo. Kmalu po razmejitvi v letu 1947 so dne 22. septembra pozno zvečer udrli miličniki in najeta drhal v župnišče v Solkanu, kjer sem bil župnik in po razmejitvi tudi apostolski administrator za tisti del goriške nadškofije, ki je bil priključen Jugoslaviji. Odpeljali so me na mejo. Tam sem siei uprl, da ne prestopim meje, in jim povedal, če imajo kaj zoper mene, naj me postavijo pred sodišče in naj me obsodijo za pre-grešlke. Nič ni pomagalo. Dva mdilčnilka sta me prijela in dobesedno vrgla na drugo stran meje. Naslednji dan sem se po drugi poti preko Ljubljane, kjer sem se zglasil na notranjem ministrstvu, vrnil v Solkan. Mislil sem, da se je to podlo dejanje izvršilo brez vednosti višjih oblasti. Čez dober teden me je zopet OZNA ugrabila na Sv. gori, kjer sem se ravno mudil, in me z avtom pripeljala v Solkan ter me izrodila skupini pijanih fantalinov, ki so me tepli in z brcami vdrugič vrgli čez mejo. -Prosim, g. maršal, posredujte, da bi mi po 14 letih vsaj odgovorili na mojo ponovno prošnjo. Če nisem ničesar zakrivil, zakaj tako ravnanja z menoj? Zakaj so nato vrgli v ječo mojo sestro in ji uničili zdravje? In zakaj ji mraza, ko je bilo v cvetju. Cena toliko prošenj niso dali zapo-[rawno, je bU pridelek pičel, s° slitve? Zakaj so mi ukradli vse bile cene grozdja in vina precoj moje znanstvene knjige, mate- 'visoke. Grozdje se je sukalo od matične in fizične, ki sem kot 90 do 100 lir za kg; cena moštu rudarski sin s tako težavo prišel 'pa se je držala cd 130 do 150 ^ do njih? Kje je tu socialistična |Za liter. pravičnost, ki se oznanja povsod J Breskev so pridelali na Gorina vs-e grlo, ko se z delavsko škem 28,000 stotov. Čeprav )e družino tako postopa? Prosim1 normalni pridelek okoli 35,000 za odgovor. J etatov, pridelovalci kljub ternu * * * niso bili na zgubi, ker so bile ce' Še nekaj bi rad prosil, kar sem ' ne breskev precej visoke. Suka' tudi omenil v osebnem pismu, le so se od 100 do 110 lir za kg Dne 1. septembra letos sem na- na debelo, meraval obiskati svojo bolehno Razlastitev zemlje v Jug^sla-sestro v Idriji, ker je že dolgo ni.! yjjj sem videl zaradi ukaza iz Beo- Italijanski državljani, ki k*13 Slovenščina na univerzi v Milanu Na katoliški univerzi Preš v. Srca v Milanu so uradno uvedli na slavistiki tudi poučevanje slovenščine in slovenske literature kot samostojnega predmeta. Nadškof Ujčič v Gorici Beograjski nadškof msigr. dr. Ujčič sei je sredi novembra mudil v Rimu, kjer se je udeležil priprav pri Centralni komisiji za Vatikanski ceikveni zbor. Sprejel ga je tudi sv. oče Janez XXIII. Na pati domov se je za nekaj dni ustavil v Gorici pri svojih prijateljih in znancih. Bolničarji so stavkali Bolničarji goriških bolnišnici so 16. novembra začeli dvodnevno stavko po vsej goriški P°' krajini. Poskrbljeno je bilo lc za najhujše potrebe. Pri stavki so trpeli seveda največ bolniki- Pridelek grozdja in sodja Letos so na Goriškem pridelali okrog 145,000 stotov grozdja« to je za okoli 60,000 stotov manj kot lani. Največ škode je; utrpelo belo grozdje zaradi toče in grada, da mi konzulat v Trstu jo zemljišča v Kronbergu, Buko čina držav v USA ima to uzakonjeno. Na Portoriku tega ni je na otoku večina katoliška, bi vici, Biljah in na Lokvah, preteklli mesec prejeli obvesti ^ jugoslovanskih oblasti, da njihova zemlja postala držav ^ last. Ta novica je vse mocn prizadela. Pritožili so sei na riški federaciji neposrednih delovalcev, kar pa verjetno bo nič zaleglo. K ANA 13 S K A s-'/u£tice.~ Ameriška Domovina /t-fl/l' m. m— Ho in ruJ božji blagoslov z njima na nje-L kot cekin) vliva vei3elje v čl0. ni skupni živi jenski poti! Iveško srce, dasiravno zori poc varstvom žalostne Matere Božje. S prihodom adventa se nam j Morda so ji naši predniki nalašč vedno znova obujajo spomini na Uia tistih goricah postavili cer-ctroška leta, ko. smo doma z ve- kev, da bi sredi veselih trgačev llkim veseljem pričalkovali sv. in sladkega vina, pozabila Miklavža. To veselje moramo j ovojih sedem bridkih žalosti, bo preko čitanja slovenskih knjig nuditi še vedno našim sloven- Drugod po svetuj izven Slove, povezal tudi z našo slovensko skim otrokom, čeprav žive v|nije, beste našli vinograde tudi Tako je izginil stari vinograd v Hamiltonu in napravil prostor novemu — duhovnemu. Zasadili bomo v novem, tam na sredi, , v. , ,. „ .eno samo' krasno vinsko trto — v božjem kraljestvu. Mar-1Jezusa na oltarju 0n naj pože_ ne in razprede korenine med nami, naj pritegne in vcepi vase vse slovenske duše v Hamiltonu in okolici, posebno tiste, ki se sušijo in odmirajo pod dihom pil ko 14. Hamilton se naglo širi in daljša. Razni verižniki in dobičkarji kupujejo stavbišča dolgo vna. prej, povsod tam, kamor se me-sto pomika iskali smo primer-r — naga svata, ta ta po con, m legiL*,. l2 „ svete Trete naj v2ni_ odgovarjal nastm mMtostm. kaj0 v nas sokovi miteti in nad. potrebam, pa ga nismo mogli I ■ , , t- at , j j t naravnega brstenja da bomo najti. Nekega dne smo zvedeli, , , . ..... ... ’ , s „ kdaj z Njim pih preopojno vino da Slovenec G. Anton Rrtlcpl « . ,. , . . . . .1 večne blaženosti prodaja polovico svoje zemlje. Kar takoj smo zaceli pogajanja, l Ne4a(ko ob j ^ tarpili cd njega nekaj man, ^ ^ ljali zacln na. kot tri akre za $23,000. — Denar , , . . J J . vlako, se je pnpodil od nasprot-nam je posodila dobra gospa izL,o r,, rrr, • „ • , u oi P6 stra’ni neba cm oblak v ka- Z. D. na jako nizke obresti. Sto- L_____. . , , ... , , , . terem je vršalo in vrelo kot v rila je s tem veliko doaro delo. D •«. , , Ce bi bili morali čakati, da na- 'd 7 f U' 7 beremo zadp;ti denarja, tedaj bi K , ^> J Oj^0rJa In nak o dr- nam bUi prekcpfevalii v P™* "1»». kakor da nas ho- mesecih sunili svet izpred nosa in bi sploh ne našli drugega ena. v božjem kra- če ostrašiti in prepoditi. Urno smo poskakali v avte in se po- kega. Naj gospe Bog poplača nPar°U d™j P" že m"d -T.T , . (po-tjo nas je udaril s silnim nali- dolbro delo s- trdnim zdravjem, dolgim življenjem in z nebeško s crono. Naš vinograd je na vzhodnem koncu Hamiltona, in ima obliko vom, pomešanim s točo in strelami. Mnogi go ustavili avte, ker se ni videlo niti pet pedi naprej. V našem avtu je nekdo ... , ^ „ petrgal molk in dejal: “Zdi se, velikega pravokotnika, katerega da je l0 namcnje„0 nam ^ krajša stranica men 175 ft. in R. - ,1-. , , ona dališa 640 ft Kraiša strah ie P a danes je prišel ona daljša 640 ft. Krajša stran je ,prep02n0.” Fr. Louis Tomtz. ob vazni prometni cesti, ki prečka vzhodni Hamilton in je ozna- j čena s številko 20. Cesta ima štiri proge. Dve odvajata pro-| met proti severu na veliki brzo- MALI OGLASI Stanovanje oddajo Delno opremljeno 4-sobno voz kraljice Elizabete, ki veže I stanovanje s kopalnico oddajo VOŠČILA 'fl ^ ^ Srečne praznike in novo$ »leto 1962 želim vsem sorodni-^ §kom in prijateljem. Mesto! gvoščilo kart sem izročil č. g.p ^St. Bolku C. M. $20 za miši-! g j one. BOG ŽIVI! § . . . ® L-Lojze Ambrožič st. in družina^ K67 Malamute, Agincourt, Ont.g » M župnijo. * Ob tej priliki spomnim naše župljane in okoliške Slovence, da smo debili že tudi Mohorjeve knjige za leto 1962. Koledar je zelo pester. Prinaša tudi članek o naši novi cerkvi in več pesmi izpod peresa našega g. kaplana, ki si je privzel psevdonim: Branko Bohinc. Povest je to pot izpod peresa g. Lojzeta Ulja; dalje Koroški Slovenci 7. Buffalo s Torontom. Drugi dve pa ga usmerjata doli v osrčje velikega ontarijskega polotoka, ki s svojo konico meri na Detroit tam pri Windsor ju. Okrog dvajsete ceste zidajo vsepovsod. Stavbe rastejo kot gobe po dežju in cene stavbišč se naglo dvigajo. Povsod lahko opazite, kako motorne žage in mehanične svinje trebijo zadnje krpe vinogradov' in sadovnjakov im ravnajo svet za nove zgradbe. V par letih bo tam zrasla le: pa mestna četrt, ki bo povezala na 1087 9352. E. 64 St. Kličite UT 1--(234) Hamilton s predmestjem Stony na $55.00. Kličite IV 1-6369. Grasnotoske piošše PRAVKAR DOSPELE iz starega kraja! Velika izbira—Zahtevajte katalog mmi 555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Tel. LE 5-7269 drugačnih okoliščinah. Kajti |v ravnini. Naš hamiltonski je slovensko mifclavževanje je tako popolnoma na ravnem. Pa ne Creek. Tako imata naša cerkev in lepo in tudi vzgojno pomembno, mislite, da se šalim, ker smo resjdom zagotovljen prostor v sreda daleč prekaša tukajšnjega Ikupili lepo ravninico, vso zasa- dišču novega dela mesta, ob va-Santaklavsa z vsemi burnimi | j eno z vinsko trto, in namerava-j žnem prome tnem križiš ču. Ne prireditvami za otroke. 1134 E. 79 St. Čista trgovina se odda, najemnina $35.00. Kličite IV 1-6369. —(233) Radi bi kupili hišo za 2 družini v bližini E. 185 St. Kličite KE 1-1466 pred 7. |uro zvečer. (237) 1195 E. 80 St. V najem se odda 5 velikih sob |v apartment, spodaj, najemni- —(233) Stanovanjc se odda Odda se opremljeno stanova- mo našo cerkev in dom postavi-1 bo se nam treba stiskati v kak- I n^e’ ^ s°ke, za dvojico; gorkota, Naša župnija bo priredila mi-j ti v vinograd. Ali ni to čudovi- 'šen starinski plesnjiv kot, ali pa klavževanje v veliki novi dvo- to lepo? Ali si morete misliti'nas iiškati v zanikrnem pred-rani v nedel j o, 10. decembra, ob j bolj primeren prostor za hišo mestju. Tam bo dovolj prostora 4 popoldne. Naj bi bil za vse | božjo kot je vinograd? Jezus za cerkev m dvorano; vsako po- otroke v naši župniji, pa tudi za otroke slovenskih družin, ki bodo prišli od drugod, ta Miklavžev prihod v veselje in v spodbudo, porednim pa v opomin, naj se poboljšajo. * Vse Slovence v New Torontu, Torontu in v okolici že sedaj obveščamo, da cerkveni pevski zbor župnije Brezmadežne pripravlja pod vodstvom preč. g. pravi: “Jaž sem trta, vi mladi- sebeji dovolj za postajanje ke.” In še poudari: “Jaz sem i (parking) avtov, z uvozom in iz. prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu) odstrani; in vsako katera rodi sad> očisti, da rodi še več sadu.” Janez 12. “In po večerji je vzel kelih z vinom in rekel: “To je kri nove zaveze, ki se za mnoge pre. liva. Resnično, povem vam, ne jbom več pil od sadu vinske trte F. Sodje, C. M, Slovenski božič do onega dne, ko bom novega vozom, in še ga bo ostalo za župnišče, šolo in špcxtna igrišča za mladino. Vinograd, ki smo ga kupili, je bil že ostarel. Med onemoglimi in izčrpanimi trtami je bilo že elektrika in garaža. Delno v zameno za čiščenja zdravnikovega urada 3 dni v tednu. Kličite GL 1-3715. (234) Sobe se odda Štiri sobe se oddajo zgoraj, in garaža, na 16108 Parkgrove Ave. Kličite IV 1-1523. (5, 7 dec) Ženitbcna ponudba Slovenec, 37 let star, obrtnik, sedaj ameriški državljan, se želi dosti suhih-mrtvih. Sklenili smo, j seznaniti z dekletom, ki bi si že-da ga potrebimo. Dogovorili lela ustvariti lasten dom. Po-smo se za neko soboto v juliju, -nudbe, po možnosti s sliko, po-in povabili može in fante na pro. Islati na A.D. pod značko: Sireča stovolj.no delo. Prišlo jih je in dom. —(237) Karel Mauser: LJUDJE POD BIČEM IIL del. 1 Najbolj boleča točka je bila zdaj Lidija. Njeno zadržanje je postajalo uganka, ki je ni mogel rešiti. Bal se je njene mirnosti, njenega presijanega obraza in kadarkoli je prišel na obisk, ni mogla skriti svoje zmedenosti. Lovila se je med ljubkostjo in nedostopnostjo, držala ga je proč od sebe kakor na verigi. O zadevah z Vali pač ni mogla ničesar vedeti, preveč so bile skrite. Loteval se ga je občutek, da je težišče njenega vedenja v njeni politični zgrajenosti, ovira je njegovo nekdanje sredinstvo. Nasilna smrt njenega moža jo je pognala v skrajnost, s katere sodi vse z velikim merilom. In Saša, ta vražji lopov, ji je neprestano za petami. Tega niti sama ne taji. Narobe, priznala mu je, da ji je v muko. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ELMHURST — Owner must sell 3 bdrm. brick ranch. Lge. Indscpd. lot. Plastered walls. 2 car gar. Full bsmt. Near and has everything. Under 20. TE. 4-0738. (233) BELLWOOD — BY OWNER 6 rm. brick Cape Cod. Like new full bsmt. Tile bath, kit. Crptd. Choice loc. Low $20’s. Lge. fully ndscpd. lot. LI. 4-3998. (233) LINCOLNWOOD — BY OW~NER. 3 Twin size bedrms. 2 baths. Bilevel. Sep. din. rm. leading to patio. Air cond. 108x161 corn, fully Indscpd. In $30’s. 4465 LUNT. After 5 P.M. — all day week-ends. OR 3-7563. (235) NORTH RIVERSIDE — BY OWNER 4 bedroom Cape Cod. 2 baths. Many closets. W-W crptg. in liv.-din. rm. area. Washer, dryer. Lot 50x25. Fruit trees. Nr. public & paroc. schls. $27,000. HI. 7-2863. (235) ELMHURST — BY OWNER. Modern spacious 4 bedrm. ranch. Cab. kit.; 1% baths. All face brick. Near schools and park. Full basement. $26,500. BR. 9-5081. HAZEL CREST — BY OWNER 4 yr. brick. 3 bedrooms. Fin. rec. rm. Park across st. $17,500. Nr. public & paroc. schools. Will itrade for income property. BE. 3-4130. (234) BUSINESS OPPORTUNITY CARPENTRY CONTRACT BUSINESS — BY OWNER Ideal 1 man operation. Can produce demand for crew of 7 Name and reputation estab. over 30 yrs. Shop, machinery, materials, equipment. Moving out of state, must sell soon. SH. 3-2752. (233) HOUSEHOLD HELP COOK—LIGHT” HOUSEWORK. Woman 30 to 45 yrs. Other help employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV. Top salary. Ref. req. Write or phone. Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee, Wis. FL 2-8428. (235) EXPERIENCED GIRL for Downstairs Cleaning and Serving. Large home in Lake Forest. Other help. Live in. Own room. References required. CEdar 4-0075. (234) HOUSEHOLD HELP COUPLES COUPLE For residence on South Slide. 2 in family. Stay. Own quarters. DO. 3-4843. (234) Prav ta muka mu je edino svetlo okence za bodočnost. Vsak pritisk se nekoč človeku upre, še tako zgrajen človek si od časa do časa zaželi svobodnega dihanja. Ob pravi besedi bi se morda le odločila in z njim vred ostala na oni strani, potegnila zastore čez preteklost in zaživela z njim. Morda je v tem trenutnem razmišljanju v resnici neka podlost, toda dokončna rešitev nekje v bodočnosti je vendar poštena. Nataša je pred zadnjim pragom in tega dejstva ne more spremeniti. Niti si ne more očitati krivde, če je kaj krivde, potem jo nosita oba. Hote sta se zbliževala, se pri-mikala drug drugemu, goljufala Razpeta do njegovega vražjega konca. Naravnost bedasto se ustavlja v teh zadnjih dneh ob vprašanju zakonske zvestobe. Svetli Nežin nunski obraz zija vanj kadar zvečer pozno pride domov in ne more se znebiti občutka, da to dekle nekaj sluti in da je v njenih velikih, modrih očeh tiho očitanje, če hoče pogledat k Nataši, ga ustavi z bolečim pogledom: Ne zdaj, komaj je dobro zaspala. Kakor da je sam že brez besede. Malo manj, da mu naravnost ne očita opitosti, dobro sliv i, ko potegne sapo v nosnice in ga začudeno premerja. Nekaj v teh razbitinah, ki se gromadijo, moreš početi. Moraš bežati, hočeš ali nočeš. Če ne bežiš, prideš v norost. Saj se mu celo pri Vali zdi, da vidi Natašin obraz, tisto kepico obraza, ki je bil nekdaj poln in lep in je zdaj le še skupek sestavljenih kosti, ki jih samo če koža drži skupaj, život je le še otepen snopek in Neža trdi, da ji je hrbet že rdeč od ležanja in razboljen od prvih otisk, ki se znajo vsak čas odpreti in rositi tisto gnusno sokrvico, ki je nikoli ni mogel prenesti. Vraga vendar, ali more moški do take ženske imeti kaj več kot samo usmiljenje? Potrpeti, plačevati zdravnika in včasih utrniti na hitro misel na čas, ko je bilo drugače. Kaj bi še mogel? Ležati poleg nje in dihati njeno gnilo- sapo, se prekladati in Se zbujati, ko bi ravno zadremal? Tega pri najboljši volji ni zmogel. Ta njen čivkajoč glasek, ki je rezal do kosti. Ni ga prenesel, čeprav se je mučil, da bi ga. Ne more pomagati. Kdo mu more torej očitati, da beži? Vsak bi bežal na njegovem mestu, če bi jo poslal v bolnico in jo vsak dan enkrat šel pogledat, mar bi ne bilo grše, stokrat grše? Tako delajo drugi- Pravico ima živeti in tisti podpis na matičnem uradu mu te pravice ne jemlje. Ni poročen v cerkvi, kjer ti bero levite, da si z ženo eno, dokler smrt ne loči. vezi. V to morda verujeta Silva in Neža, nekoč se je tega bal celo sam. Tako so ga bili naučili, toda življenje je tako, da bi bil vsak neumen, ki bi se dal zvezati za vekomaj. Ljubezen pač pride in mine, vse je strašno lepa igra, če ne pričneš izgubljati kakor on. Izgublja na debelo in ob Valenki vsaj del izgube pokriva. Saj je tudi tisto samo igranje, potrebno igranje in nekoč bo hladno vrgel zadnjo karto in odšel. Prepričan je, da bo Vali malomarno zapela svojo večerno haljo in se zavoljo tega ne bo gnala. Preveč je pozna. Tedaj bo prišel čas za trden sklep in novo življenje. Ugasnil je luč in prisluškoval v temi. Dolgo se ni ničesar zganilo. Nato se je boleče odtrgal iz tišine Natašin kašelj, obupno riganje, ki je polnilo celo hišo z neznansko grozo in obupom. Zaslišal je Nežine korake, njene ,mirne besede, njeno pot v kuhinjo in spet nazaj in ko je lezel v posteljo, se je nenadoma ob vsem prepričevanju zazdel samemu sebi umazan, neznansko podel in grd. Vsak človek bo nekoč na-buhnjena gmota gnilega mesa, ki ga bo zemlja posrkala vase. In vsak si želi, da bi ga vsaj do V AMERIKI — Slavni dirigent simfonij in oper dr. Karl Boehm oh svojem prihodu v New York, ko začenja vrsto koncertov z Berlinskim filharmoničnim orkestrom po Združenih državah in Kanadi. Dr. Boehm ho glavni dirgent na festvalu v Bayreuthu prihodnje leto, dirigiral pa bo tudi v milanski Scali. V EVROPI VEDNO POTREBUJEJO NAŠA ZDRAVILA! Mi jih pripravimo in razpošljemo kamor želite! NAROČITE I MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rr). KE 1-0034 Cleveland 10. Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY >18115 Neff Rd. IV 1-4221, Cleveland 19, Ohio takrat nekdo ljubil — tudi Nataša. Zdelo se mu je, da bi mogel jokati in v istem hipu prekleti svojo usode. Kje se je začela? Ko je pomislil, da bi se moral za odgovor boriti 7, mrtvim Razpetom, mu je upadel pogum. Zleknil se je pod odejo in ko je nepremično strmel v temni strop, se ga je pričela lotevati dremavica. (Dalje prihodnjič) Prepričajte se sami! Na plakatu potovalne meneža-rije: pristni bengalski tiger, 4 m, dolg, tehta 190 kg. G. Polenšek si ga ogleda in na. hruli pri izhodu lastnika: MALI OGLASI” Naprodaj Maytag peč na plin, kot nova, postelja za 2 človeka, kletka za ptička s stojalom. WI 1-3517. (234) j M-king your city a better place to live, work and raise a family— , the result of a GROWING Savings and Loan business 4; $ ■Jte« Cow«**1 813 East 185th St. 25000 Euclid A vs. 6235 St. Clair Avs. Cleveland, Ohio Sedeminšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti KRAHJSKO KATOLIŠKA a SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 43,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši., pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI )) kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti )j ,/ bolezni in onemoglosti. (l )) K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje oKrilje moške in ženske M X od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ' A K. S. K. JEDNOTA izdaja najmedornejše vrste certifikate za od-y rasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. / K. S. K. FEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote ■\ $400.00. j) Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ i Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD it V | 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. J Mullmly fmmhi Home ZKACEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $290.00 NAPREJ »65 East 156th Street KEnmore 1-941) 1 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..17002 Ijikeshore Rlvd. Pokličite podnevi ali ponoči H Endernon 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerite cene Lepo božično darilo! Alt imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUP^N_________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ........................ cesta ...........-........... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znt-sek $ Moje ime je ................. Moj naslov je ......-........ mesto in država “Ta pa že nikoli nima 4 m in 1 notri stoji tehtnica, evo vam 190 kg!” ključ od kleitke, pa se sami pre- “Tako? Prosim, tu je mera, pričajte!” j WMmmmmmmmmmmmmmmek 1 IS I i i Is § 1 n f? 'P p i | fs! i M i g Is i P n n ■75 1 i •7? i §5 i S ST® jS i i I f Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. I i šl I 1 § i § i i SI I i S s* K B. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 1 1 št I I •t 1 S? I I n M P! SVOJEVRSTNO POKRIVALO — Jane Fonda, hčerka znanega filmskega igralca, ki se skuša tudi sama uveljaviti v filmu, ko predstavlja pri snemanju filma “Sprehod po divji strani” kreolko v klobuku, kot jih je nekdaj nosila Gerta Garbo, oh polni mizi. f J NOVA VRSTA — Na sliki vidimo člen baterije, ki je po velikosti enak kvodru, pa daje nekaj manj kot en volt in do 100 amperov električne sile na kvadratni čevelj. Ob upoio-hi vodika in kisika kot polnitev je nova baterija posebno primerna za uporabo v vesolju.