IL E W E oJJ §5IK H DECEMBER 1985 • ŠT. 24 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXVI Pričakovanja v novem letu 28 51 4 Trem našim direktorjem sektorjev, Francu Lesjaku — proizvodnja, Meti Mlakar — komerciala in Andreju Kralju — finančni sektor, smo postavili enaka vprašanja v zvezi s pričakovanji poslovanja v prihodnjem letu. Povedali so: Franc Lesjak V prihodnjem letu povečujemo obseg proizvodnje za okrog 300 ton glede na dosežke letošnjega leta. Ta cilj smo postavili na predpostavki, da bomo pravočasno aktivirali nove proizvodne kapacitete in, da bodo komercialna naročila v okviru 0 Nm in asortima-na, ki ga pogojuje naša tehnologija in proizvodne kapacitete. Naša največja naloga pa je izboljšanje kvalitete, ki bo glede na zaostrene tržne razmere in vse večje vključevanje v izvoz imela še posebno pomembno vlogo. Na tem področju bomo morali najti nekatere nove organizacijske rešitve predvsem pri vhodni kontroli surovin in uvajanju integralne kontrole kvalitete. Pri tem je velikega pomena, da se za realizacijo teh ciljev aktivira ves kolektiv, in da naše samoupravno delovanje še bolj kot sedaj usmerimo v ustvarjanje dohodka. Meta Mlakar Običajno se ob prelomu med dvema poslovnima letoma vprašamo: Kako bo drugo leto? Ali se bo razlikovalo od letošnjega in v čem? Tema vprašanjema bi lahko še dodali, malo za šalo, malo za res: Prvih sto let smo preživeli, zadnjih nekaj še kar dobro. Kako kaže za naslednjih 100? Na vsa vprašanja, ki smo si jih zastavili, bi lahko odgovorili zelo na kratko: Poslovno gledano, bolj negotovih izhodišč za naslednje poslovno obdobje še nismo imeli. Navajeni smo, da gospodarske tokove ureja množica predpisov, ki na najrazličnejše načine vplivajo na esencialne ekonomske zakonitosti. Upravičeno pričakujemo, da so nam pravila igre vnaprej znana in to toliko vnaprej, da se na novosti lahko pripravimo. Kaj lahko rečemo za prihodnje leto, za leto, ko bomo stopili v 101. leto obstoja? Namen je bil dober. Zvezna administracija si je zamislila da bodo pogoji sprejeti do sredine 1985. leta, uporabljati pa naj bi jih začeli 1. 1. 1986. Zatikati se je začelo že z Zakonom o planiranju, tudi proračun federacije se je sprejemal. Največ kritike pa so ^ Ttozregii predlogi treh zakonov, ki ure-h (aajo eW%nomske odnose s tujino. Spre- jeti so bili šele koncem decembra, objavljeni še niso, manjkajo še podzakonski izvedbeni predpisi, veljajo že, uporabljati pa jih bomo začeli prvi delavnik po novem letu. Ena od občutnejših sprememb je ta, da z 31. 12. 1985 ugasnejo devizni računi OZD, razen izjem. Dobili bomo sicer pravico na uvoz surovin, nadomestnih delov, osnovnih sredstev, potnih stroškov za potovanje v inozemstvo in morda še česa. Kriteriji za ustvaritev teh pravic, ki jim uradno rečemo: družbeno priznanje reprodukcijske pravice ali DPRP, danes, ko to pišem, še niso znani, vsaj širšemu krogu uporabnikov ne. Iz predlogov in številnih sprememb predlogov lahko domnevamo, da bomo posle realizirali, ko bo naša gospodarska banka likvidna. Samo po sebi je razumljivo, da bodo banke v prvi vrsti plačevale zapadle obveznosti inozemstvu, nato pride energetika, prioritetne panoge in nato tekoče potrebe OZD. Odziv našega, domačega tržišča je prav tako negotov. Prodaja naših izdelkov domačim kupcem je v veliki meri odvisna od višine standarda potrošnikov naših izdelkov. Položaj je sicer zelo negotov, težko je v megli najti pravo pot. Zaupam pa svojim sodelavcem, da bomo tudi iz te negotovosti izšli in prihodnje leto dobro gospodarili. Andrej Kralj Leto 1986 se bo razlikovalo od letošnjega predvsem po upadanju inflacije, kije po moji oceni dosegla v letošnjem letu zgornjo mejo. Ekonomska gibanja v zadnjih mesecih kažejo, da so nekatere ekonomske zakonitosti že začele vplivati, kot na primer naraščanje zalog izdelkov, ki je avtomatično upočasnilo naraščanje cen in s tem inflacijo. Nižja inflacija pa pomeni tudi vpliv na kurzne razlike in zmanjšanje obrestnih mer od kreditov. Za naslednje leto predvidevam, da bomo dosegli ponovno rast akumulacije, kar je pogojeno z večjo načrtovano proizvodnjo in upočasnjeno rastjo materialnih in poslovnih stroškov. Največja neznanka za prihodnje leto je delovanje deviznega trga na podlagi spremenjenih deviznih in kreditnih zakonov. To je za nas izrednega pomena, ker trošimo v reprodukcijskem procesu skoraj 80 odstotkov uvoženih surovin in rezervnih delov. Delegati delavskega sveta so se na svoji prvi seji konstituirali. Objavljamo seznam članov delavskega sveta, disciplinske komisije, samoupravne delavske kontrole ter članov izvršilnih odborov in komisij. SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1986 Konstituiranje delavskega sveta Novoizvoljeni delegati delavskega sveta so na svoji prvi seji, 9. decembra 1985, izvolili za predsednico Vero Bric, za podpredsednika pa Adolfa Pajtlerja. Izvolili so člane izvršilnih organov in imenovali člane komisij delavskega sveta. Delavski svet 1. Vera Bric (predsednica) 2. Adolf Pajtler (podpredsednik) 3. Štefka Končar 4. Alojzij Pavliha 5. Leopold Frelih 6. Enisa Bečič 7. Mija Šistek splošni sektor predilnica rezerva obr. dr. preh. komer, sek transport zbir. cevk finančni sektor Na prvi seji delavskega sveta je manjkala skoraj petina delegatov. Bodo seje v prihodnje bolj obiskane? Vera Bric prevzema delo predsednika delavskega sveta od dosedanjega predsednika Mirka Lovšeta. Desno je podpredsednik Adolf Pajtler. 8. Cveta Štangar 9. Dušan Rupnik 10. Fani Slapničar 11. Berta Benegalija 12. Marija Božjak 13. Radojka Čulibrk 14. Zlato Žlabravec 15. Marija Klobučarič 16. Joža Balant 17. Angelca Černe 18. Ivana Fink 19. Marija Dragar 20. Štefanija Lušina 21. Slavica Radanovič 22. Danica Bric 23. Helena Pribanič 24. Franc Boldin 25. Majda Ponebšek 26. Anton Pavliha 27. Marija Šušteršič 28. Alojzija Lupše 29. Marija Razoršek 30. Marijan Sonc 31. Franc Potisek 32. Milan Škoberne 33. Jože Nejedly labor. predpredilnica 1. izmena predpredilnica 2. izmena predpredilnica 3. izmena predilnica bom. 1. izmena predilnica bom. 1. izmena predilnica bom. 2. izmena predilnica bom. 2. izmena predilnica bom. 3. izmena predilnica bom. 3. izmena predilnica sintetike 1. izmena predilnica sintetike 2. izmena predilnica sintetike 3. izmena sukalnica 1. izmena sukalnica 1. izmena sukalnica 2. izmena sukalnica 2. izmena sukalnica 3. izmena sukalnica 3. izmena ef. suk. 1. iz. ef. suk. 2. iz. ef. suk. 3. iz. obr. vzdrž. elektro rem. mik. in PP rem. PA in PB Trinajst kongresov jugoslovanskih komunistov Vukovarska zmaga komunistov V Vukovarju je bil, štirinajst mesecev po ustanovitvi Socialistične delavske partije (komunistične), od 20. do 24. junija 1920, drugi kongres. V dvorani Delavskega doma se je zbralo 374 delegatov iz vse države. Zgodovinarji so zabeležili: Partija je imela v tem času 60.000 komunistov. Revolucionarni sindikati so bili še številnejši — združevali so okoli 200.000 borcev za delavske pravice. Delegati so razpravljali o vrsti vprašanj: poročilo o delu Partije, Programu, Statutu . . . Poročilo o delu med obema kongresoma je podal Filip Filipovič. V Vukovarju so se zbrali predstavniki organizacij iz vseh krajev naše domovine. To je bil, lahko mirno rečemo, na prvi pogled, pregled enotnosti jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja. Nasprotno, to je bila le fasada, pod katero se je krilo nešteto slabosti. Zakaj je pravzaprav šlo? Na kongresu je prišlo do »prepira« med dvema strujama — revolucionarne in reformatorske. Delegati so se v veliki večini izrekli za revolucionarni (komunistični) program, ter se odločili, da se ima Partije spremeni v Komunistično partijo Jugoslavije. Ta sprememba ni bila zgolj formalnost. S tem je bila dejansko ustvarjena prelomna zmaga revolucionarne orientacije v jugoslovanskem delavskem gibanju. Osnovna naloga drugega kongresa je bila sprejem Programa in Statuta Partije, kakor tudi ugotovitev bodočih nalog, ker so imeli dokumenti, sprejeti na kongresu zedinjenja le začasni značaj. V programu je med drugim zapisano: »Revolucionarni vek zahteva od proletariata uporabo takih borbenih sredstev, ki bodo združevala vso njegovo energijo, ki združuje široke proletarske množice v velike borbe, ■v akcije ki se odražajo v odprtih spopadih z buržoazno družbo. Vsaka misel na sprovedbo socializma s pomočjo kompromisov z buržoazijo na terenu buržoazne demokracije je — utopija«. Kongres je zavzel stališče, da proletariat takoj po osvojitvi politične oblasti, odvzame buržoa-ziji sredstva za proizvodnjo in da jih spremeni v skupno državno lastnino. V programu je predvidena zaščita delavcev pri delu, socializacija lekarn, brezplačna zdravniška pomoč za vse delavce, obvezno šolanje otrok obeh spolov. Ločitev cerkve od države. . . Delegati so izvolili vodstvo Partije: Centralni partijski svet, a on svoj Izvršilni odbor. Za sekretarja KPJ sta bila izvoljena Filip Filipovič in Sima Markovič. Čas med obema kongresoma je karakterizirala revolucionarna plima delavskega gibanja. Partija je v tem času požela mnogo uspehov. Razplamtele so II se delavske stavke, in je bil režim, čeprav s težkim srcem prisiljen na določena popuščanja. Uveden je bil osemurni delovnik, povečani zaslužki, sprejet je bil Zakon o agrarni reformi. V času med obema kongresoma je izhajalo 18 partijskih glasil. Na občinskih volitvah je Socialistična delavska partija (komunistična) v večih mestih beležila zmage in dobila večino v občinskih upravah. Režim se, razumljivo, ni pomiril s takim stanjem. S silo je odstranjeval njihove odbornike iz mnogih občinskih uprav. Priprave za Drugi kongres so potekale v znamenju idejne borbe znotraj same Partije. Reformisti so smatrali, da oblast ni potrebno osvajati, temveč so se zavzemali, da se z reformo in odstopanji vladajoči razred prisili na popuščanje. Nasprotno temu, so se resnični revolucionarji zavzemali za odločni razredni boj. Le-ti so dobili na Drugem kongresu vso podporo delegatov, tako, da so se reformisti znašli na vzporednem tiru. Ai , \ (SE NADALJUJE) • ' *' D. Majstorovič . ~ Odbor samoupravne delavske kontrole 1. Egon Vovk 2. Mirko Lovše 3. Hine Muljavec 4. Cveto Kos 5. Vera Žlabravec 6. Alenka Koprivnikar predilnica rez. predpred. 1. iz. suk. 3. iz. elektro fin. sek. ef. suk. 1. iz. Disciplinska komisija 1. Borut Komotar 2. Jani Bric 3. Alojzija Vehovec 4. Danilo Urbanija 5. Joža Poznajelšek labor. in vodstvo proiz. sek. obrat, delav. suk. 3. iz. pred. bom. 3. iz. labor. in vodstvo proiz. sek. Z lisfe zbora združenega dela skupščine občine Litija 6. Janda Belko Pletilja Litija 7. Slavka Matoz Zdravstveni dom Litija Izvršilni organi DS Izvršilni odbor: 1. Drago Kovič 2. Franc Cenkar 3. Janez Konjar 4. Leon Škerbina 5. Marjana Bartol 6. Ani Povše 7. Ani Prosenc Odbor za stanovanjska vprašanja 1. Rafaela Mele 2. Adolf Pajtler 3. Mirko Dolinšek 4. Ferid Seferovič 5. Zvonka Raspotnik 6. Marta Zupan 7. Jože Vizlar (predsednik) Odbor za delovna razmerja 1. Majda Brlogar 2. Magda Verbajs 3. Marjan Juvan ml. 4. Rafko Kralj 5. Angelca Martinčič 6. Vojko Bizjak 7. Bogo Tomše Komisija za razporejanje delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo: 1. Anton Primožič (predsednik) 2. Andrej Štritof 3. Leon Škerbina 4. Andrej Krhlikar 5. Jolanda Jakič Komisija za plan in programiranje: 1. Jože Mirtič (predsednik) 2. Anton Primožič 3. Andrej Kralj 4. Meta Mlakar 5. Franc Lesjak ml. 6. Darko Primožič 7. Vinko Keržan 8. Andrej Krhlikar 9. predsednik sind. konference Odbor za obveščanje: 1. Andrej Krhlikar (predsednik) 2. Martina Kralj 3. Matic Malenšek 4. Marjan Jug 5. Franc Boldin 6. Franc Žnidar 7. Joža Ceglar Uredništvo Litijskega predilca: 1. Matic Malenšek (odg. ured.) 2. Martina Kralj 3. Vinko Keržan 4. Mirko Dolinšek 5. Andrej Štritof 6. Branko Bizjak Komisija za škodo: 1. Vojko Bizjak (predsednik) 2. Anton Primožič 3. Stane Črne 4. Anton Požek 5. Janez Hauptman Komisija za inovacije: 1. Andrej Štritof (predsednik) 2. Janez Konjar 3. Lojze Koprivnikar 4. Danilo Cvetežar 5. Ivan Markelc 6. Franc Grom 7. Vinko Keržan Komisija za odlikovanje: 1. Darko Primožič (predsednik) 2. Franc Borišek 3. Vera Bric 4. Adolf Pajtler 5. Vera Fornazarič Komisije Komisija za varstvo 7. Franc Mah 8. Cveta Tornar 9. Hedvika Zupan S programsko - volilne konference naše mladine 14. decembra so mladinci naše osnovne organizacije ZSMS izvedli svojo programsko volilno konferenco. Na tej konferenci so izvolili novo vodstvo, sprejeli program dela za prihodnje leto ter se pogovarjali o delovni disciplini med mladimi ter o aktivnostih občinske konference ZSMS Litija. pri delu 1. Alojz Koprivnikar (predsed.) 2. Irena Poznajelšek 3. Jolanda Jakič 4. Vera Bric 5. Andrej Štritof 6. Karel Mandelj 7. Borut Komotar Komisija za oblikovanje in delitev sredstev za OD 1. Vinko Keržan (predsed.) 2. Andrej Štritof 3. Franc Borišek 4. Vera Bric 5. Anton Požek 6. Drago Kovič 7. Olga Kres 8. Janez Konjar 9. Alojzij Pavliha 10. Majda Brlogar 11. Leon Škerbina Komisija za letovanje in družbeno prehrano: 1. Anton Primožič (predsednik) 2. Marija Kotar 3. Veno Pajer st. 4. Regina Hauptman 5. Marjan Sonc 6. Vlasta Grom Komisija za strokovno izobraževanje: 1. Janez Bric (predsednik) 2. Mira Pavlica 3. Branko Bizjak 4. Zlato Žlabravec 5. Vlasta Grom Komisija za reklamacije: 1. Alojzij Pavliha (predsednik) 2. Eli Skoberne 3. Anton Primožič 4. Franc Cenkar 5. Leon Škerbina Komisija za termalno zdravljenje: 1. Marjan Jug (predsednik) 2. Ani Povše 3. Adolf Pajtler 4. Jolanda Jakič 5. predsednik sin. konference 6. obratni zdravnik Komisija za osnovna sredstva: 1. Mirko Dobravec (predsednik) 2. Stane Črne 3. Veno Pajer ml. Na poročila 0 delu predsedstva, aktivov ter komisij pri OO ZSMS ter finančno poročilo ni bilo nobenih pripomb. Po razreš-nici dosedanjemu vodstvu, so mladi soglasno izvolili novo predsedstvo: za predsednika OO Staneta Črneta, za podpredsednico Metko Zagorc, tajnico Cirilo Lesjak, blagajnika Vido Smrke, predsednika 1. aktiva Igorja Pirša, predsednika 2. aktiva Jožeta Strmljana, predsednika 3. aktiva Rudija Kapljo, predsednika 4. aktiva Matjaža Mirtiča. V komisijo za šport, kulturo in informiranje so izvoljeni: za predsednika Bogo Tomše. za člane pa Boris Jarm, Milan Šiva-vec, Borut Antonič, Stanka Lovše, Smilja Češek in Ferid Seferovič. V komisijo za vzgojo, izobraževanje in kadrovsko politiko: za predsednika Žičkar Ivan, za člane pa Alenka Koprivnikar, Grom Vlasta, Lidija Skubic, Škulj Marko, Tilia Tomaž, Remec Sašo. V komisijo za MDA: za predsednika Emil Lapornik, za člane pa Grčar Andrej, Kemal Grošič, Plankar Marija, Matijevič Ivanka, Brandsttater Slavka, Perc Franc. V razpravi na predlog programa (objavljen bo v naslednji številki Predilca) so si mladi zastavili izboljšanje vsebinskega dela ter same organiziranosti osnovne organizacije. V razpravi k točki o delovni disciplini pa so se dogovorili, da bodo problematiko delovne discipline vključili kot eno prvenstvenih nalog v svoj program. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo vse novospre-jete mladince poučili o delovni in tehnološki disciplini ter mladim novosprejetim delavcem pomagali se čim hitreje vključiti v tehnološki proces ter sam način dela v proizvodnji ter skušali doseči, da si bodo mladi vnaprej planirali dopust. Z izboljšanjem discipline pa bo večja tudi produktivnost ter tudi večji ustvarjeni dohodek. V razpravi o delu občinske konference ZSMS Litija in njenega predsedstva v zadnjem času (kratko informacijo je podala sekretarka OK ZSMS Litija) pa so se dogovorili, da bodo o tej problematiki še razpravljali in sicer na eni prihodnjih sej, če bo to potrebno, s tem, da naj bodo vse zadeve argumentirane. Prav pa je, da se stvari pojasnijo tudi bazi. L. Skubic Vera Bric — nova predsednica delavskega sveta Takoj po izvolitvi smo predsednico delavskega sveta, Vero Bric poprosili za odgovore ne nekaj vprašanj. Prošnji se je prijazno odzvala. Čeprav ste prvič izvoljeni za delegatko delavskega sveta, so vam ostali delegati soglasno zaupali vodenje tega najvišjega organa odločanja. Kakšne izkušnje pa le imate o delu delavskega sveta? Lahko bi rekla, da delo delavskega sveta poznam, saj sem v 10 letih, kar sem zaposlena v predilnici, večkrat kot poročevalka sodelovala na sejah. Zadnje 4 leta, ko sem bila sekretarka osnovne organizacije ZK skupne službe, sem prejemala vsa gradiva za seje delavskega sveta. Ne samo prejemala, večino tudi prebrala. Kot sekretarki, je bil ta vir informacij zelo dobrodošel. Predsednica delavskega sveta Vera Bric Drugo vprašanje pa je, koliko imam izkušenj o vodenju sestankov. Nekaj sem jih vsekakor pridobila v preteklih letih, toda zavedam se, da še zdaleč ne dovolj. Upam, da bo čas prinesel svoje, seveda, v pozitivnem smislu. Kako bo delo potekalo v prihodnje? Kako bo potekalo delo v prihodnje ta trenutek ne bi mogla reči. Želim si le, da bi bilo tudi vnaprej delo delavskega sveta uspešno in da bi s svojim delom potrdili zaupanje, ki so nam ga delegatom izkazale SDS, ki so nas evidentirale v delavski svet in seveda vseh zaposlenih, ki so nas izvolili. Ali bo kaj sprememb? Mislim, da bistvenih sprememb ne bo, čeprav v delovni organizaciji ves čas stremimo k boljšemu in kvalitetnejšemu delu vseh samoupravnih organov. Kakšnih manjših izboljšav, ki pripomorejo k boljšemu delu sproti še opazimo ne, če pa se ozremo leta nazaj, lahko ugotovimo napredek v samoupravnem delovanju in odločanju v delovni organizaciji. Kaj bi lahko povedali o gradivu, ki ga pripravljamo za delegate in času, ki ga imajo na voljo, da ga obdelajo v svoji bazi? Gradivo za seje delavskega sveta je kvalitetno pripravljeno in napisano tako, da je razumljivo najširšemu krogu naših delavcev. Seveda je pomemben tudi interes delegata, koliko je pripravljen gradivo tudi pregledati. Zavedam se, da vsi delegati gradiva ne morejo prebirati na svojem delovnem mestu in da ga je nemalokdaj potrebno odnesti tudi domov. Če je v gradivu kaj nerazumljivega, pa je še vedno možnost, da povprašajo strokovne delavce, ki gradivo pripravljajo. Če se spomnimo, so bili že primeri, ko so ti delavci razlagali določene stvari na SDS. Koliko se gradiva obdelajo v delegatskih bazah ne vem, mislim pa, da mora biti tu prisoten interes delegata in interes delegatska baze. Če je torej interes obojestranski, pa je tudi 8 dni dovolj, da se stvari pregledajo. Na prvi seji je manjkala kar petina delegatov. Se vam zdi, da se delegati radi izogibajo sejam? Bi lahko kaj naredili, da bi bile seje privlačnejše? Kolikor sem do sedaj spremljala udeležbo na sejah delavskega sveta lahko rečem, da je večina izostankov opravičenih, vsekakor pa so tudi primeri, ko se delegati namenoma ne udeležijo seje. Triizmensko delo večine delegatov je vzrok, ki ga tudi ne moremo zanemariti. Vsak sestanek, ki je dobro pripravljen, ki ne traja maratonsko dolgo in na katerem ima možnost sodelovanja vsak, je lahko tudi privlačen. Prav takšnih sej delavskega sveta pa si v bodoče tudi želim. Na nekem sestanku SDS so ugotovili, da pri delu delavskega sveta (enako so ugotovili tudi za disciplinsko komisijo) ne bi smelo prihajati do napak, ker so predrage. Konkretno so navedli primer, ko izključimo delavca iz delovne organizacije, čez nekaj mesecev pa ga moramo, po sklepu sodišča, zopet sprejeti in izplačati vse osebne dohodke za nazaj. Do kakšnih napak lahko pride pri delu delavskega sveta, saj če jih poznamo, se jim tudi lahko izognemo? Pred vsako odločitvijo naj bi se ugotovilo in pretehtalo vsa znana dejstva. V primeru, ki ga navajate, so bile okoliščine sicer jasne in mislim, da so delegati delavskega sveta takrat pravilno odločili, zato ne bi mogli govoriti o napaki pri delu delavskega sveta. V postopku pri sodišču združenega dela pa se je zadeva bistveno spremenila, ker je delavka šele v tej fazi predložila nakazila o bolniškem staležu in s tem opravičila svojo odsotnost. Če bi delegati DS vede- Te velike težave smo predvsem čutili v mesecu juliju in avgustu, ko so nekateri naši kupci začeli zmanjševati naročila in so se zaloge gotovih izdelkov nekoliko povečale. Kljub temu smo prodali na domačem trgu v 11 mesecih tega leta 6.247 t preje v vrednosti 5.839.375 tisoč din, kar pomeni, da smo v prodani količini nekje na nivoju lanskega leta, po planu pa do konca li za opravičilo, prav gotovo ne bi potrdili odločitve disciplinske komisije. Še o glasovanju. Kakšnih odločitev si bolj želite: enoglasnih ali izglasovane sklepe j)o burni debati? Želim si enoglasnih odločitev po neburni in temeljiti debati. Poudarim naj, da je delegat delavskega sveta dolžan posredovati na seji mnenje svoje SDS, vendar pa je dolžan to mnenje usklajevati z delegati ostalih SDS in sodelovati pri oblikovanju takšne odločitve, ki je za delovno organizacijo najboljša, kljub temu, da ni vedno v skladu z napotili njegove delegatske baze. Zato pa je njegova naloga, da o sklepih poroča na SDS in določitve tudi obrazloži. Na koncu še vzpodbudna beseda ali dve za delegate in delavcem za čimboljše sodelovanje v bazi. Zavedam se, da je pred menoj odgovorna naloga, ki pa je ne bom izpolnila v skladu s pričakovanji brez dobrega sodelovanja vseh delegatov, vseh delegatskih baz in sindikata z družbenopolitičnimi organizacijami. Stališča in sklepi, ki jih bomo sprejemali, naj bodo v resnici odraz odločitve večine zaposlenih v naši tovarni in vsem naj bo skupni cilj — napredek in razvoj delovne organizacije. M. M. leta ne bomo dosegli planiranih 8.000 t prodane preje (skupaj z izvozom). Glede same strukture prodane preje po republikah ugotavljamo, da je v primerjavi z lanskim letom nespremenjena, velika sprememba pa je v razdelitvi kupcev po metodi ABC v tem smislu, da je čedalje večji delež kupljene preje pri kupcih A. Vzrok te spremembe je v iz- Prodaja na domačem in tujem trgu v 11 mesecih in problemi, s katerimi se srečujemo na tem področju Ko govorimo o prodaji, moramo razločevati domači trg in tuji trg. Za politiko prodaje na domačem trgu v 1985 1. lahko trdimo, da je odraz čedalje bolj zaostrene gospodarske situacije, visoke inflacije, povečanja obrestnih mer, padanja kupne moči, pomanjkanja dinarskih in deviznih sredstev, kakor tudi nejasnosti glede deviznega zakona in ugotavljamo, da se je trg preje letos zelo zožil, kar se odraža v zmanjšanih naročilih in točno terminiranih odpremah, velik je pritisk na cene naših proizvodov, kakor tudi na plačilne pogoje — naši kupci zahtevajo večje bonifikacije — t. j. podaljšanja rokov plačil. Težave so tudi v doseganju plačevanja zamudnih obresti. < polnjevanju deviznih obveznosti kupcev do PL in orientiranosti prodaje, da se prodaja preja tistim kupcem, ki redno pokrivajo devizne obveznosti. Načini pokrivanja devizne participacije so v naj večji meri v blagovnih kreditih (tranše, reciklaže) in s surovino (ruski bombaž), vse manj pa je pokrivanja po 68. členu deviznega zakona, kar je izredno pomembno, kakor bomo videli pri problematiki cen oz. višine dohodka in čistega dohodka. Čeprav smo v tem obdobju večkrat povečevali cene, pa ugotavljamo, da realni dohodek oz. realni čisti dohodek pada. Vzroki scTpredvsem v tem, da s povečanji cen ne dohajamo devalvacije dinarja (surovina iz uvoza je dinarsko dražja), da smo plačali v 9 mesecih 1. 1985 obresti za obratna sredstva 254 milij. din (lansko leto za isto obdobje samo 31 milij. din), da smo plačali za negativne tečajne razlike pri blagovnih kreditih (tranše, reciklaže) za isto obdobje 382 milij. din; poleg tega pa so se izredno povečali stroški embalaže, transportni stroški, električna energija, stroški za rezervne dele itd. Vsi ti omenjeni razlogi so nas pripeljali do tega, da poslujemo na meji rentabilnosti, cene pa nismo mogli dvigniti kot bi želeli, kajti zaostrena gospodarska situacija oz. padec realne kupne moči nam je to onemogočil. Kakor na domačem trgu, smo se srečevali s hudimi problemi na tujem trgu. Poleg že tradicionalne visoke kvalitete, ki jo zahtevajo inozemski partnerji, pa smo se srečali predvsem v II. polletju z veliko konkurenco na konvertibilnem trgu — s Turki, Brazilci, Egipčani itd. Tu moramo omeniti vdor Kitajcev z veliko ponudbo bombaža, ki je napravil veliko zmedo na trgu, tako da so se cene bombaža oz. izdelkov iz bombaža nenormalno znižale. PL se je našla v neugodnem položaju, kajti kot je znano, imamo enoletne pogodbe glede nakupa bombaža v SZ (cene so fiksne celo leto), pa tudi nakup ameriškega bombaža preko blagovnih kreditov je podražilo bombaž, tako da smo nenadoma postali nekonkurenčni. To je pomenilo, da smo morali znižati cene, če smo želeli še naprej prodajati v tujini, zaradi drage surovine, pa smo veliko manj zaslužili za delo. V nekaterih primerih, predvsem pri italijanskih kupcih, pa so cene preje tako padle, da so pokrivale našo vhodno surovino, tako da smo bili primorani se odpovedati tem kupcem. Vil mesecih 1985 smo izvozili na konvertibilno področje 664 t bombažne preje in 153 t sintetične preje. Izvozili pa smo v sledeče države: 1. ZRN - 4311 2. Italija — 278 t 3. V. Britanija — 90,6 t 4. Avstrija — 5,61 5. IRAQ - 5,5 t 6. Tunis — 5,91 Če primerjamo z lanskim letom, vidimo predvsem padec izvoza bombažne preje v Italijo. Vendar pa smo manjši izvoz bombažne preje v Italijo nadomestili z izvozom sintetične preje, kar ostaja perspektiva še za prihodnje leto (predvsem preja iz viskoznih vlaken). Poleg izvoza preje smo prodali in pa izvozili na klirinško področje 7,5 t preje, vendar bo ta posel sklenjen v decembru tega leta. Poleg našega direktnega izvoza pa smo imeli še skupni izvoz po 67. členu deviznega zakona in sicer z: v vrednosti Induplati Jarše 37.458 US$ TDT Ljubljana 378.012,36 Skr Unitas Zagreb 311.064,88 DM Svilanit Kamnik 220.566,92 DM Z direktnim in skupnim izvozom presegamo plan SIS EOT-a za 11 mesecev (indeks 107,3) oz. je izvoz v tem obdobju večji za 17,1 % kot v istem obdobju lanskega leta (računamo po tečaju ZIS). Viktor Semec Novosti z gradbišča Podoba na zahodni strani naše tovarne se iz dneva v dan spreminja. Delavci na gradbišču z deli napredujejo, saj jim je tudi vreme še kar naklonjeno. Skladišče je že pokrito in skoraj že obzidano. Cesta okoli njega bo tudi kmalu nared. Se pred kratkim je tod, ob naši ograji, potekala cesta, ki je povezovala zgornjo in spodnjo Topilniško cesto. Ceste in ograje ni več. Levo vidimo že skoraj gotovo škarpo za obvozno cesto, vsepovsod pa pripravljajo teren in pričenjajo z gradnjo dodatnega prizidka k pred-predilnici. Od mehanične in zidarske delavnice proti severu. Porušili so prostor za odlaganje bombažnih bal, ki je služil tudi kot vetrobran pred vhodom v bombažno čistilnico. Tu bo kmalu zgrajen prizidek, ki bo povezoval novo skladišče s čistilnico bombaža. Zaradi gradnje prizidka so morali odstraniti prvotno stopnišče za vhod v elektro delavnico in ostale zgornje prostore sektorja vzdrževanja. Postavili so začasno stopnišče ob zadnjo steno, kar vidimo na sliki. Upokojili so se V mesecu oktobru in novembru so se upokojili trije naši delavci. V novembru smo povabili Franca Kralja, ki je pred upokojitvijo opravljal delovno področje mojster v sukalnici in Ljudmilo Rožun, ki je delala v zbiralnici cevk. Mesec kasneje pa se je našemu povabilu odzval Franc Šepec, mojster v oddelku predilnice bombaža. Franc Šepec v razgovoru s svojim direktorjem Francem Lesjakom Franc Kralj se je zaposlil v Predilnici po sedmih letih službovanja drugod. 1954. leta je pričel z delom v oddelku predpredilnice, kjer je bil rahljač bal, posluževal pa je tudi baterje. Zadnjih 16 let pa je delal v sukalnici, kot mojster. Z delom je bil zadovoljen, vendar se je kljub temu odločil za predčasno upokojitev, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Delovne organizacije, kjer si je sebi in svoji družini toliko let služil kruh, ne bo kar pozabil. Rad se bo vračal med svoje sodelavce, le če ga bomo povabili. Tudi srečanja upokojencev se bo rad udeležil. Ljudmila Rožun ima ob upokojitvi polno pokojninsko dobo, 35 let, ves čas v na- ši delovni organizaciji. Pričela je z delom v »hilzen fabri-ki», tako so takrat imenovali stročnarno, kjer so izdelovali papirnate cevke za potrebe proizvodnje. Nekaj let je bila vlagalka stročnic, nato pa je posluževala stroj za izdelavo papirnatih cevk. Tudi v tem oddelku delovni pogoji niso bili najboljši. Močnemu ropotu in veliki vročini se glede na postopek izdelovanja cevk ni dalo izogniti. Ko so se v delovni organizaciji v letih 1975/1976 odločili, da cevk ne bodo izdelovali več, je ostala v tem oddelku, kjer je prebirala cevke vse do upokojitve. Z delom je bila zadovoljna, pa tudi sodelavke bo pogrešala. Franc Sepec j e s svojo pripovedjo segel v najranejša Franc Kralj in Ljudmila Rožun v razgovoru z Vero Bric, Antonom Požekom in Leonom Škerbino. otroška leta. Rodil se je v Mokronogu. V družini je bilo 8 otrok. Največji del svojega otroštva pa je preživel v rejniški družini v Vidmu pri Ščavnici. Od tu je leta 1951 prišel v Litijo, kjer je živela njegova sestra. Zaposlil se je v Predilnici kot vozač preje, nato pa je bil razporejen za mazača strojev, kar je opravljal vse do leta 1962. V tem času je končal 8 mesečni tečaj za pridobitev kvalifikacije v tekstilni stroki in ga uspešno končal. To je bil tudi vzrok, da je bil že leta 1962 razporejen za vodjo izmene v oddelku predilnice. Kot prizadeven delavec je bil že po dveh letih razporejen za mojstra v rezervi, od leta 1967 pa je postal samostojni mojster na svoji izmeni. Ob upokojitvi ima Franc Šepec polno pokojninsko dobo, 40 let. Vsem trem želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. V. B. Prišli — odšli v novembru 5. 11. 1985 Cvetka PLANKAR, Sobrače 1, Šentvid pri Stični, predilnica rezerva; 5. 11. 1985 Dorjana PRAH, Cesta Dušana Kvedra 14, Litija, predilnica rezerva; 11.11.1985 Vida PINTAR, Volčja jama 11, Šmartno, sukal-nica rezerva; 9. 11. 1985 Romana PAŠ, Te-netiše 9, Litija, predilnica rezerva; 18. 11. 1985 Branka VIDMAR, Prevolje 1, Dole, sukalnica rezerva; 18.11.1985 Klemen TIŠLER, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, gradbena operativa; 18. 11. 1985 Vesna OBLAK, Breg 2 a, Litija, predilnica rezerva; 18. 11. 1985 Tatjana GRM, Gabrska gora 1 a, Gabrovka, predilnica rezerva; 20. 11. 1985 Marjan GRM, Gabrska gora 1 a, Gabrovka, gradbena operativa Odšli: Upokojitev: 15. 11. 1985 Franc ŠEPEC, Cesta Dušana Kvedra 20, Litija, predilnica bombaža 3. izmena; Prekinitev delovnega razmerja za določen čas: 7. 11. 1985 Dorjana PRAH, Cesta Dušana Kvedra 14, Litija, predilnica rezerva; Pismeni sporazum: 25. 11. 1985 Marina MOHAR, Vače 71, vzdrževanje sukalnice; Izključitev: 13.11.1985 Damjan PODLOGAR, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, predilnica sintetike 3. izmena; V delovni organizaciji je bilo na dan 30. 11. 1985 zaposlenih 1029 delavcev, od tega 667 žensk in 362 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 53 mladoletnih oseb. J. Zupančič Agregat za zasilno razsvetljavo smo zaradi novega prizidka predilnice v decembru prestavili v nov prostor. Na sliki: delavci gradbenega podjetja med gradnjo novega prostora Poškodbe v novembru Jože Matoz se je peljal z mopedom v službo. V vasi Ponoviče mu je pred moped nenadoma pritekla srna, v katero se je zaletel ter se prevrnil in si poškodoval glavo, rame in roko. Pri prevozu preje z ročnim viličarjem se je Bogdan Josipovič s peto desne noge zadel ob rob aluminijastega kontejnerja in si ranil desno nogo. Ko je Robert Vidmar šel iz SLClllUVtillja V U1UKU V S1UZDO, je na stopnicah spodrsnilo. Pri lovljenju ravnotežja je z zapestjem leve roke udaril ob ograjo in si ga poškodoval. Šnemalka Julija Zidar je potisnila voziček s predprejo proti regalom pri tem pa ji je spodrsnilo. Pri lovljenju ravnotežja je z desno roko udarila ob rob regala. Poškodovala si je zapestje. Andrej Krhlikar . i ž jm 1 V skladišču drobnega materiala bodo zamenjali stare, okorne police z novimi, bolj dostopnimi regali. Še prej pa bodo očistili in popleskali stene. Krožki za izboljšanje proizvodnje Sindikat je na ravni občine organiziral seminar o krožkih za izboljšanje proizvodnje, katerega udeleženci smo bili tudi mi, iz Predilnice. Razvoj tehnologije sproža vedno nove oblike delavčevega udejstvovanja, pri čemer se pojavlja tudi čedalje več problemov, ki so v neposredni zvezi s samim delovnim procesom. Problemi doseganja produktivnosti, kakovosti, rentabilnosti, varnosti in drugi pa so danes pri nas eno osrednjih vprašanj tudi stabilizacije gospodarstva. Vedno večja specializacija in drobljenje tehnološkega procesa so povzročili, da so posamezni udeleženci v procesu postopoma izgubili pregled na celoto. Posledica je bila vedno bolj mehanično izvajanje posameznih operacij, kar je povzročalo in še danes povzroča naraščajočo odtujenost od dela. Tudi vedno večje vključevanje delavcev v samoupravno odločanje in razpolaganje z delom dohodka v tej smeri še ni dalo rezultatov. Krožki za izboljšanje proizvodnje so ena od oblik množične inventivne dejavnosti. Krožek združuje skupino ljudi iz istega delovnega področja, ki opravljajo podobna dela in naloge, s ciljem reševanja problemov svojega okolja. Krožek združuje delavce prostovoljno in z namenom, da ugotovijo probleme, analizirajo vzroke in predlagajo svoje rešitve vodstvu in če je mogoče, odpravijo vzroke ali izvedejo izboljšave. Za dosego tega cilja, se uporabljajo v krožku različne tehnike, ki pa so prilagojene za uporabo v najširšem krogu. Krožke za izboljšanje proizvodnje poznajo že po vsem svetu, tako v industrijsko razvitih deželah, kot tudi v tretjem svetu. Pri nas jih imamo največ v Sloveniji (Iskra, Inles, Slovenijales), nekaj pa tudi že v drugih re- publikah (Rade Končar). Krožki obravnavajo običajno tri glavne skupine problemov: — problemi izboljšanja proizvodov (kakovost, prihranek pri času in materialu, vzdrževanju, izboljšanje embalaže idr.) — problemi izboljšanja proizvodnje (zmanjšanje stroškov proizvodnje, zmanjšanje porabe sekundarnih materialov, povečanje pretoka, optimalizacija zalog, izboljšanje varnosti pri delu, izboljšanje vzdrževanja, povečanje storilnosti itd.) —- problemi izboljšanja poslovanja (izboljšanje odločanja, uvajanje in izboljšanje informatike, izboljšanje organizacije, distribucije, nabave itd.) S krožki ne dosegamo rezultate samo na zahtevnih izboljšavah, ki se večinoma dajo ovrednotiti in tudi nagraditi, temveč so rezultati mnogo širši. Združevanje delavcev z enakimi in podobnimi interesi pomeni korak naprej, saj si v krožku pomagajo med seboj, nastopajo skupaj in hranijo svoj skupni predlog, začne se spreminjati njihov mezdni odnos v pravi samoupravni odnos do dela, torej bolj pozitiven odnos do dela. Prav zaradi teh rezultatov bi bilo mogoče dobro, da bi tudi pri nas začeli razmišljati o ustanovitvi in delovanju krožka, saj imamo vsakodnevne probleme okrog kvalitete, izvoz pa se še stopnjuje s padcem kupne moči ljudi. F. Grom Prednostna lista za dodeljevanje stanovanj v prvi polovici leta 1986 V času od 1. 1. 1986 do 30. 6. 1986 bomo vsa prosta stanovanja dodeljevali po naslednjih prednostnih listah: DVOSOBNA IN TRISOBNA STANOVANJA: točk 1. Darinka Matoz 247 2. Marija Perič 221 3. FINA TOMIČ 212 4. Nisveta Zahirovič 200 5. STANA GAJIČ 198 6. Stana Senic 196 7. Nada Bojič 183 8. SLAVICA TOMIČ 173 9. Saida Macanovič 158 10. Zorica Oliverovič 157 11. Halida Jakupovič 140 OPOMBA: Prosilke, ki so pisane z velikimi tiskanimi črkami, imajo prednost pri dodelitvi trisobnega stanovanja. ENOSOBNA STANOVANJA IN GARSONJERE: 1. Milena Mahkovec 219 2. Nada Barunčič 216 3. Devleta Velagič 205 4. Drenka Kantar 197 5. Marija Plankar 182 6. STOJANA STOJANOVIČ 174 7. Vida Erjavec 165 8. Martina Prijatelj 158 9. Džidža Bošnjakovič 152 10. Martin Jerina 152 11. TOMAŽ TILIA 151 OPOMBA: Prosilca, ki sta pisana z velikimi tiskanimi črkami, imata prednost pri dodelitvi garsonjere. Vlasta Grom Naša montažna skupina je pričela predelovati in montirati predilne stroje v prvem nadstropju novega prizidka predilnice. Osem do deset strojev bo končanih do konca februarja. Delovni koledar za proizvodne in neproizvodne oddelke DELOVNI KOLEDAR ZA LETo1986 legenda: BS ^?vncM:OprQzn'l< M nedelja popust fr —.......... ^ V slogi je moč Komaj mesec dni za tem, ko je ustavno sodišče SR Slovenije razveljavilo sklep o litijskem občinskem samoprispevku, so že krajani Velike Štange izvedli nov referendum za krajevni samoprispevek. Referendum je uspel in krajani iz Velike S tange bodo zbirali denar za komunalne dobrine v njihovi krajevni skupnosti in za obnovo prosvetnega doma. Zavedajo se, da jim v sedanjem času ne bo nihče ničesar podaril in da si le sami lahko kujejo lepši jutrišnji dan. Kar devet desetin prebivalcev je obkrožilo »ZA«, trije so bili proti, šest je bilo neveljavnih glasovnic, štirje pa niso prišli na volišče. Referendum za samoprispevek so uspešno izvedli ali pa se nanj pripravljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Te so: Jevnica (tu je glasovalo »ZA« 75 % krajanov), Kresnice, Štangarske Poljane, Ribče, Sava, Primskovo in Vače. Kdaj bodo temu zgledu sledile še ostale krajevne skupnosti? M. M. V . ■ - ---h < - N Letovanje v Čateških Toplicah V dnevnih informacijah smo že objavili obvestilo, da sprejemamo prijave za letovanje v Čateških Toplicah za leto 1986! Prijavilo se je že precej delavcev, kot tudi upokojencev. Obveščamo, da je prostor v Čateških Toplicah le še v januarju, februarju, marcu, oktobru, novembru in decembru. Prijave zbira Vlasta Grom v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija, soba št. 15 ali int. tel. 52! Planirana cena penziona za člane DO je 2.000.— din. Dokončna cena bo objavljena v dnevnih informacijah. Vlasta Grom X__________________________________________________/ NOVOLETNO DARILO Neža, sicer znana po varčno- »Svojemu možu sem za no- sti-vo leto kupila toliko daril, da »Ja< kaJ za vraga si mu po-vsega niti ne more naenkrat tem kupila?« nositi,« se je hvalila soseda »Dve kravati.« LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.