Bob in Tedi, dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi »Helenina otroeička" po svoje pripoveduje dr. Ivo^Šorli. (l)alje.) V. poglavie. PREROK JONA V NOVEM JORKt IN LONDONU. y^"^~. ~"^v raščinski vrl ie bil v resnici prekrasen, 111 gospod 'S\ ^\j Haro, ki je cvetice tako Ijubil, se jih ni mogel na- gledati. Premišljal je tudi, katere bi odrezal in \ri utrgal, da bo šopek za gospodično Silvijo čim lepši. W\ 2e je imel vse v glavi, katere barve se bodo nai- jlU popolnejše stopile. Zakaj kakor je vsaka cvetica za J sebe lepa, se v izbranem šopku ne sinejo tiščati J f~\ druga. druge take, ki njih barve le preveč kričiio. I I In ravno tedaj, ko je misliJ začeti nabirati, ga je s^^^^^rJ zbudilo iz njegove zamišljeiiosti glasno kričanje iz ^^<^ _^»r okna nad njim. »Ujec Haro! Ujec Haa-roo!« »Tic Haio! Tic Haaajo! Tic Hajoooo!« Oospod Haro je mol5al. Delal se je, kakor da nc sliši in se je počasi napravil okrog vogla. — No, kričanje tam zgoraj je prihajalo tako, da se je srdito obrnil in je pogledal gor. Oba paglavca sta visela že do polovice iz okna in se drla iz vsega grla. »Marš noter! In pojdita se solit!« je zavpil gospod Haro. Dečka sta za hip utnolknila. Potem ie nedolžno vprašal Bob: »Kam, ujec?« »Solk se pojdi!« Bob je pogledal bratca, in gledala sta se dlie časa; potsm je zinajal najprej Bob z glavo in za njim še Tedi. Tudi vprašala sta še nekaj, —. 13» .-— a gospod Haro nt slišal, kaj. Bila sta tako srčkana, da je ujca na tnaJi minila vsa: slaba volja. »Ali vama vajin papa ni še nifcdar rekel, da se pojdita solit?« se je smejal. Zopet sta ga le molče gledala, in gospod Haro ni vedel, ali se samo delata neunma ali res ne razumeta. Toda te dvomov ga je zbudil Bob, ki je rekcl: »Pojdi rajši gor, ujec, da nama poveš kako zgodbico! Papa jih nama pravi vsak večer. Ali znaš ti kakšno?« »Hm, ix>izkusimo!« se je na&iiiehnil stric in se fe odpravil nazaj po stopnicah k njimai Ko ie prišel goir, ju je dobil že oba v ponočnih srajčkah. »Ali gresta že v posteljo?« se je začudil, a v srcu se je veselil. da se ju že tako zgodaj odkriža. »O, pa ne bova še spala;!« mu ie prrjazno pojasnil Bob, kakor da bi hotel ubogega: uica prav potolažitv, češ, ne boj se, dolgčas ti pri nas ne bo; zato bova že midva skrbela! »Povej slorijo!« se je oglasil TedK »Storijo! Katero?« je vprašal gospod Haro in je pri tcni vzdignil najprei njega in i>otein še Boba na posteljo. »Povej o preroku Joni!« je predlagal Bob. »No, dajmo o Joni!« je privolil ujec. »Jona je bil velik, velik prc-rok. Nekoč ie sedel na solncu, pa tnu hiponia zraste velrkanska buča čez glavo, da je bil ves v senci. To ie Jona seveda jako veselilo. Toda vsako veselje na svetu naglo mine; tako se je tudi buča nenadoma. posušila, in Jona je sedel zopet na solncu.« Mala dva sta čakaia, da prMe še kaj. Toda ko je ujec le molčal, sta spoznala, da je konec. To pa je Boba silno razjezilo. »Kaj, to je zgodba? In še o Joni?« se je hudovaj. »Ali res ne znaš zgodbe o Joni, ujee Haro?« Ujca je bilo srarn. Zakaj tudi njemu se je zdelo, da je le nekoliko prehitro opravil: a zaman ie napenjal možgane, da bi se spomnil, kako je bilo takrat pravzaprav s tem prerokom Jono. No, Bob ga ie sam rešil iz zadrege; zafcaj z modritn glasom je rekel: »Ali hočeš, da ti jaz povem, kaka je zgodba o Joni?« »Prosim!« je poblevno vekel ujee Haro. »Torej tako ie bilo: Bogec ie poklical preroka Jono in mu je rekel: Pojdi v mesto Ninpve in povej tam ljudem, da so grdavsi. ]n da iili bom! — Da, ie rekel Jona in je šel. Pa gre, gre. gre in pride do ve-likega', velikega morja. Oha! je rekel. To je pa morje! Tu bi se bilo pa prijetno voziti! Kar hipoma zagleda veliko barko na morju m polno gospode na njej. Bila je nedelia in so šli na izprehod. Oha, oha! je rekel kapetanu, jaz se grem tudi! Skočil je tja in se je peljal. Kar se pa začne barka zibati. In veter je strašna pihal — hu-hu-hu... veš, ujec Haro! Oha, olia, ie rekel kapetau. Tu ie pa eden, ki ga Bogec nima -^. 131 •— rad. Vrzimo ga v tnorje! Kar pra^i Jona: »Jaz sem tisti!« — »A ti si tisti?« je rekel kapetan in ga jc vrgel v morje. Jonu je bilo strašno mraz in ves moker je bil. Nenadoma pride vclikanska riba in ga požre. »Tu je pa gorko!« je rekel Jona. In se ie vozil, tri dni se je vozil, veš, uiec Haro. Bil je v Novem Jorku, v Čikagu, v Londonu — povsod je bil. Kar hipoma je riba odprla usta, in Jona je skočil ven. Zdaj pa je hitro tekel v Ninive. Tako je biJo; veš, ujec Haro!« »Tako je bilo, tic Hajo!« je potrdil jek. »Tako, tako? In vajin papa vama je tako pripovedoval to zgodbo?« se je nasinehnil gospod Haro. »Prav tako?« »Prav tako!« je trdno odgovoril Bob. »Prav tako!« je potrdil jek. »Cakajte. prijateljčka, potem bom vama pa tudi jaz povedal, če niislita, da je tako prav!« je menil s hudomušnim nasmehom gospod Haro. »Tisto že vesta, da sta prva človeka živela v raju?« »Da, Adam in Eva,« se ie postavil Bob. »Prav! Tisto tudi vesta, da sta smela festi, kar sta hotela, samo jablano na sredi vrta sta morala pustiti na tniru.« Bob je pritrdil. »Čujta torej dalie!« je povzel ujec Haro. »Nekega dne se izprehaja Eva po raju in pride tudi do tistega prepovedanega drevesa. Ker se je bala izkušnjave, se še tja ni upala pogledati in je hotela kar naprej. — Kar nenadoma zasliši z drevesa: »Dober dan gospa Eva!« Pogleda gor iti zazre prelepo kačo z zlato krono na glavi. »Bog ga. daj! Kai pa ti delaš tu gori?« je vprašala Eva. »I, jabolka iem. Izvrstna so!« je odgovorila kača. »Kaj misliš. da setn jaz tako nespametna. da bi se brigala za take prepovedi! Tisti1, ki jih je prepovedal bi jih rad sam snedel — ampak jih ne bo!« se je zopet zagrohotala kača. Evai se je prestrašila teh besed. Ah, ne samo da ni stekla proč, še bliže je stopila in je vprašala kačo: »Ali so jabolka res tako dobra?« »Miislim, da!« je rekla kača in je spustila prelepo debeio jabolko na tla. — »Kar po-kusi, pa bož videla!« je prigovariala TadovednicL Nesrečnica je res pobrala jabolko in ga je hotela ravno ugrizniti, ko zasliši, kako je nekdo prižvižgaJ sem čez polje. BU je Adam. Eva mu je hotela skriti jabolko in ga je naglo spustila v žep...« »Saj ga nt imela!« se je oglasil Bob. Ujec Haro se je popraskal za ušesom, a naglo si je pomagal. »To ie že res!« je pritrdil. »Žepa ni imela. Alii iabolko je vendar skrila P(>d pazduho. No, bifo je že prepozno. Adam je bil to opazil in jako jezen je rekel: »Kai imaš tain?« — »Nič!« je lagala Eva. »Tam za brdom seni pobrala to jabolko, pa sem ga mislila tebi dati na nočno nmarico, da se ga jutri razveseliš, ko se prebudiš!« — »Daj sem. ga bova pa kar zdaj pohrustala. Baš sem tako žejen!« jc rekel Adam in —. 132 >»- je vzel nož a žepa — ne, kar v roki ga je imel — in je razrezal jabolko čez polovico. Pol ga je snedel on, pol pa Eva, »To ie bilo pa res dcbro!« je rekel Adatn. ko je požrl zadnji grižliaj. — No, torej, bratca moja. ali sem to prav povedal?« je vprašal uiec Haro na koncu in je pogledal najprej Boba in potem Tedija. »Pjav, pjav! Kjasno!« je navdušeno hvalil Tedi. Bobu pa stvar nfc šla prav v glavo. Dolgo je gledal njca trdno in nepreraično. Potem je odločno izustil: »To si se vse skupaj zlagal, ujec Haro!« »Ti pa prej o Joni, ko je bil tvoi prerok v Novem Jorku in v Lon-dortu,« se je zasmejal gospod Haro. »Toda hotel sem ti samo pokazati, ljubi moj Bob, da je treba svete stvari talco pripovedovati, kakor so pisane, iti ne si sam izmišljevati, kakor ti prej pri Joni ali pa jaz zdaj pri Adamu in Evi. Toda vrhu vsega si Hotel ti mene celo učiti in si tudi zopet trdil. da vama papa tako r.ripovcduje. Zdaj ti bom pa v kratkih besedali povedal, kako je zgodba o Joni: Bog je ukazal temu svojemu svetemu preroku, naj gre v pregrešno mesto Ninive ljudi poučit in po-svarit. Jona pa se je ustrašil, da ga bodo hudobneži še tepli in kame-njali, in je hotel pred Gospcdom bežati. Namesto v Ninive je zato od-potoval v Jope in tam ie hotel z veliko ladjo v niesto Tarzis. Na morju se je pa dvignila strašna nevihta. Jona je videl v tem očitno kazen božjo za svojo nepokorščino in je sam prosil mornarje. Ua so ga vrgli v morje. AH ker Gospod ni hotel njegove smrti, je poslal tia morskega soma. ki je iireroka požrl. Čez tri dni pa, ko se ie Jona spo-koril, je Bogec ukazal ribi^ naj Jono izpusti na suho. In zdai je šel prerok v Ninive in je tam učil in svarM, da so se vsi grešniki izpreobrni-li. — Tako je bilo! Zdaj pa si še vidva sama kaj povejta in potem lepo zaspančkajta! Lahko noč, srčka! iai. grem samo tu v svojo sobo malo čitat.« In ujec Haro je naglo odšel v svojo sobo ter je ralilo priprl vrata za seboj. VI. poglavje. TEŽAK VEČER ZA LAHKO NoC. Gospod Haro se je spustil v širok niehak stol in je odprl eno svojih knjig, da bi še malo čital. Otroka v oni sobi sta se potihoma pogovarjala. »SaJ sta bolj pridna, nego sem mislil!« si je rekel uiec. Hrpoma: »Tic Hajo! — Ujec Haro!« Ujec se je stresel. »prezgodaj sem ju pohvalil!« si je nrislil. In po-tem je glasno vprašal: »Kaj hočeta. otroka?« »Zapoj nama eno! Papa nama vsak vcčer zapoje!« je odgovoril Bob. »Papa je pevec, jaz i>a nisein,« je odgovoril ujee. »Kaj nisicsein. »Zakaj tako vpiješ?« ga je preplašen ustavil Bob. »Ker ne znam drugače! Ali ti niseni prej povedal?« je z nialo zlobnhu nasmehom vprašal gospod Haro. »Potem rajši ne!« se je vdal Bob. »No, hvala Bogu!« se je zasrnejal ujec. »In zda.j lahko noč!« »Kaj ze gjes?« se je začudil Tedi. »Mislim. da!« je vzkliknil gospod Haro že na vratih. »Pa molitev?« je menll Bob in je r-ogledal skozi okno, kakor da ta stvar njega pravzaprav jako malo briga, če je ujcu všeč, da zaspita z bratcein brcz molitve. »A sai res!« je priitrdil ujec. Zdaj *g je začel zopet prepir. Otroka, sta hotela, da naj moli ujec naprej; on pa se je branil, ker je vedel, da ga bosla zopet popravljala. Nazadnje so se zedinili, da bo molil naiprej 'l'edi. potem Bob in nazadnje še ujec. »Začni, Tedi!« je rekel ujec. »O, Ijubi Bogec!« je molil Tedi. »Napjavi, da bom bolj piden in da me bodo imeli jadi papa, mainiča, tic Hajo in moja zata pupiča!« »Prav dobro!« je pohvalil ujec. »In zdaj ti, Bob!« »Ljubi Bogec! Zalivaljujem se Ti, da je prišel k nam ujec Haro. In reci mu, da naj nania da tiste bombone, ki jih je prinesel, pa jih ma nienda še vedno v svojem kovčegu. Jaz se mu ne upam reči, ker pravi rapa, da se ne sme prcsiti; zato mu reci Ti, da naj gre takoj ponje!...« Tako je odmolrl gospod Bob. Potem ie vzdignil glavico, kakor da posluša,, ali se Bogec kmalu oglasi' in pošlje ujca po bombone. — No, —. 134 ¦— ujec ni čakal in je z glasnim stnehom odšel v svojo sobo. Res je bil pozabil bonibone, tuliko cpravka sta mu clala mala mučitelja ves dan. Prinesel iiina jili ie zdaj polno prgišče in jima jih ie stresel na posteliici. »Iti zdaj še enkrat — lahko noč!« je rekel in se ie obrnil proti vratotn. »Daj tni inojo pupičo!« je zajavkal Tedi. Srdito se ie vrnil gospod Haro, končno je našel umazano cunjo in jo ie vrgel Tediiu na posteljo. »In zaj se koješa bjačati!« To ie bilo ujcu pa že preveč! V dveh korakih je bil pri vratih iti jih. ie jezno zaloputnil za seboj. Zopet se je vrgel v stol, zopet ie odpTl knjigo. In res se je kmalu zatopil vanjo, ko je bil zdai v drugi sobi mir. Hipoma se je nekaj dotaknilo njegove roke. Pogledal je — pred njim je stal Bob! Milo je gledal ujca, in strašno žalosten mu je bil Ijubki obrazek. »Kaj hočeš, dete?« je vprašal ujec še dostr prijazno. »Zakaj si tako odšel, ujec Haro?« je otožno vprašal malček? »Sai nisi nič rekel: Bog čuvaj nad vama in Njegov angel varuh!« »No, torei: Bog čuvaj nad vania in Njegov angel varuh!« je rekel gcspod Haro in je malega nadležneža Ijubeznivo ]x>božal. »Papa pravi potem še tako: In božji blagoslov naj ix>čiva na tej hiši!« »In božii blagoslov naj počiva na tej hiši!« je vzdihnil gospod Haro res iz srca. Malj srajčkaj- ie hotel ravno oditi, ko je Tedi tam zadaj za vrati glasno zatulil. Prestrašen je potegnil gos[xid Haro Boba za roko s seboj in je planil k Tedijevi postelji. »Kaj je?« je vprašal. »0, kje ie moia pupiča? U-u-hu!...« »Ti saprabolt, ti!« je zastokal gosix>d Haro. »Oha. oha, ti si zakjel! U peku pojdes!« je zavpi) Tedi s takim glasom, kakor da ga to neizrečeno veseli. »Tako? Zaklel sem? [n v pekel pojdem?« ie srdito vpraševal uiec. »In ti, moj sinkc, poideš seveda gorak v nebesa, ko me ne pustiš niti tnenutek na miru, kaj ne? Kje pa je ta tvoja. preklicana pupica? Kam si jo dal?« »Ni pekicana!« je ugovarjal Tedi. »Je zata pupiča! U-u-u! Kje je moja zala pupiča?« se ie iznova zadrl. »Ti in tvoja zlata pupica! Tii nesrečni otrok, ti! Nehaj vendar tuliti, saj io že najdemo iutri! Tako, tic te lepo pokrička in jutri ti najde pupico! 0, hvatai Bogu! Na. tu jo imaš!« je vzkliknil ves srečen gospod Haro, ko ie, pokrivajoč otroka, privlekel cunjo izpod odeje. »0, nioja zata pupiča!« se je razveselil mali kričač. »Pojdi k svojemu packu! Pri packu tako jada pancka moja zata pupiča! Pojubi io, tic Hajo!« k —• 135 — Poljubiti to grdo cunjo! No, ubogi ujee je vedel, da ni pomoči, in naglo je približai »zato pupičo« k obrazu, kakor da jo poljublja. Potein pa ie kar zbežal v svojo sobo. — Zdaj manjka samo še »koješa bjačati!« si je rekel, ko je zopet vzel knjigo v roko. No, vsaj za nocoj je biio trpljenja konec ... (Dalic.)