Ufo IXT "*-«■>■ p'«*"« » _V Ljubljani, v tordne 13. juliji 1937_Stev. 156 a N	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^^ ^ ^	Ček. račun: Ljub-
za F^^^r ^ ^^^^^^^ p	'jana št
^^^^ ^^ v ^^m ^^^ a ^^m ^^m	^ 10.349 za
^^^^ ^m	^m ^m m	M^^^M
inozemstvo 120Din	^^	»
filD ^^PML^	U/r ML^J	^ JL^ ^^^^ Uprava: Kopita r-
Kopitar je vi nI. fc/III	jeva ulica štev. 6,
Telefoni uredništva in nprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-H —^ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Najvišja počastitev naše prosvete
Najvišji predstavnik države in hneginja Olga
med slovenskim ljudstvom na prosvetnem taboru v Kranju
Marija Kokalj in Rantov Pcterček poklanjata cvetje knezu namestniku in kneginji Olgi.
Naloge naše
ljudske prosvete
Na veličastnem taboru v Kranju, v nedeljo, 11. t. m., je govoril tudi predsednik Prosvetne zveze, vseuč. prof. dr. Fr. Lukman in podal smernice in naloge sedanjega katoliškega prosvetnega dela med našim narodom. Radi važnosti prinašamo govor v celoti.
Pred 12 dnevi je pokojni nadškof Jeglič na taboru slovenskih fantov in mož v Celju imenoval čas, v katerem živimo, velik čas. V njem se bijejo hudi boji, usodni boji, v njem stopajo Dred sedanji dozoreli in dozorevajoči rod naloge, kakršnih rodovi pred nami niso poznali, vsaj v tej obsežnosti in teži ne. Ne gre več samo za trenja na površini, marveč gre za te-znelje same: ali naj človeška družba dobi novo lice s tem, da jo po svoji zamisli preosnuje ma-terializem. ki zavestno in z namenom taji duhovni svet in duhovne vrednote, ali pa naj dobi družba novo lice s tem, da se prenovi po nravstvenih načelih, katera je v človeško naravo pvoložil njen Stvarnik in katera je v vsej čistosti in vzvišenosti oznanil njen Odrešenik. Za to se bije ta svetovna borba, ki ni omejena in se ne da omejiti na to ali ono deželo, marveč je z večjo ali manjšo silovitostjo zajela in zajema vse dele sveta. V tej borbi stojimo tudi mi, naš narod in naša država.
V	tej svetovni borbi za prenovitev človeške družbe je ljudski prosveti poverjena važlia postojanka, izročena odgovornosti polna naloga. Naša velika dolžnost je, da se oveaamo, kako lepe in kako težke so socialne naloge naše prosvete, in da vztrajno in dosledno vršimo socialno prosvetno delo. »Treba je pogumnih duhov in združenih moči,« je pred 36 leti zapisal Janez Evangelist Krek. In temu naročilu očeta naše prosvetne organizaci je hočemo ostati zvesti, zvesti tembolj, čim bolj današnji čas poguma in združenega dela terja.
Socialno prosvetno delo prinašaj predvsem načelno jasnost Samo tam, kjer načelne
{'asnosti ni. dobe moč in veljavo krepke besede-:rilatice in si osvoje množico, da jih slepo ponavlja in slepo verjame in si z njimi zapira pot do treznega preudarka in boljšega spoznanja. Sami smo priče, kako prevejano spretno znajo komunisti porabljati krepke besede in z njimi ustvarjati med ljudmi razpoloženje sebi v prid. Zmota nikdar ne nastopa kot zmota; vedno se meša z resnico ali si vsaj nadeva videz resnice, da privabi one, ki niso vajeni ali niso zmožni pogledati stvari na dno. Kolikor spretneje se zna prikriti, kolikor vabljiveje se zna obleči, toliko bolj vleče k sebi neprevidne in nepoučene. Zato je naloga našega socialnega prosvetnega dela, da ustvari načelno jasnost.
Socialno zlo našega časa je vzklilo iz materialističnega mišljenja in se ne da odpraviti s še bolj grobim materializniom, kakršnega oznanja komunizem. Socialno zlo naše dobe zdraviti s komunizmom se pravi hudiča izganjati z belcebubom. Hudič se izžene samo « prstom božjim. Materialistične miselne osnove, iz ku; terih je pognalo socialno z>'.o. se dajo premagati samo z duhovno močjo in z delom, ki ga vodijo in gonijo in uravnavajo duhovne sile. To je globoka resnica tistega Gospodovega opomina: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to se vam bo navrglo.« Kakor je socialno zlo današnjih dni bridek sad iz strupene korenine, tako mora biti blagostanje zdrave in dobro urejene družbe sad iz zdrave in plemenite korenine. Če komunizem razglaša sleherno vero v Boga in duhovni svet za »opij za proletarce«, moramo mi na ves glas povedati, da je komunistična vera v raj na zemlji opij, mamilo, ki naj v človeku uspava in zamori duhovnost, razbrzda in razvname pa v njem vse nižje nagone.
Načelna socialna prosveta pn se ne sme in ne more ustaviti pri takih najsplošnejših spoznavali, marveč mora seči dalje.
V	pravo luč je treba postaviti človeško osebnost in njene naravne pravice, pravice, ki temelje v umski naravi človeka in katerih mu nihče ne more brez nasilja in krivice kratiti. Človek ima naravno pravico do svojega življenja: ima pravico, da si pridobi, kar mu je za življenje potrebno: ima pravico, da služi svojemu Bogu; ima pravico, da se druži s sovrstniki v društvih, strokovnih, stanovskih, izobraževalnih, podpornih in drugih, da le nimajo nenrav-Tiega in protidržavnega namena: ima pravico, da si na pošten način pridobi tudi trajno zasebno lastnino in jo pametno in pošteno rabi v so<r!asju z občo blaginjo.
V	pravo luč je treba postaviti bisjvo. izvir in namen zakonske zveze in iz nje prihajajoče pravice in dolžnosti, katerih ni dala človeška samovolja ih niso ustvarile gospodarske razmere. marveč zakonska zveza je od Stvarnika človeške narave ustanovljena in od Odrešenika »"ioveškeea rodu posvečena z zakramentalno milostjo. Proti vsem razdiralnim silam, ki butajo ob zakon in družino, je treba v enomer na-glašati, da je krščanski zakon z dobrino zaroda, dobrino zvestobe in dobrino stalnosti in neraz-družljivosti temelj urejene družbe in temelj d ržn vc*.
V	pravo luč je treba postaviti medsebojne pravice in dolžnosti posameznika in družbe. Človek je osebnost s svojimi naravnimi pravicami. toda osebnost, ki se more popolnoma in na vse strani razviti samo v družbi, v državi. Država je nnravnopravna. v človeški naravi utemeljena skupnost. Namen države je skupna, obča blaginja. V družbi, v državi človekova osebnost ne tone kakor tone v komunističnem kolektivu, marveč organska zveza 7 družbo m državo naj daje vsem ljudem možnost, da z vzajemnim delovanjem nstvarjajo ono stopnjo
Nj. kr. Visočanstvi knez-namestnik Pavle in njegova soproga kneginja Olga sta v nedeljo dopoldne s svojim obiskom počastila tabor slovenskih katoliških prosvetnih društev kranjske dekanije, ko so pred vso javnostjo polagala svoj obračun. Prisostvovala sta po lastni želji temu obračunu in z lastnimi očmi videla nepotvorjen obraz naše prosvete, obraz, ki zre iz dolgotrajnega, trdega, vztrajnega in idealnega dela, ne pa iz praznih besed, ki v dejstvih nimajo opravičila. Prisostvovala sla slavnostnemu zborovanju na glavnem trgu v Kranju ter mimohodu gorenjske katoliške mladine in si ogledala tudi prosvetno razstavo, ki ponazoruje zgodovino prosvetnega delovanja v tem kraju. Vse mesto je bilo v državnih zastavah. Nad vsa pričakovanja so ju velike množice pozdravljale z nepopisnim navdušenjem. Prosvetni voditelji so pred njima v izbranih slavnostnih govorih razčlenili cilje našega prosvetnega dela, ki ni od danes, ljudstvo pa jima je s svojim zadržanjem, s svojim discipliniranim nastopom kakor ludi z impozant-nim številom delujočega članstva pokazalo, da si je te cilje osvojilo in da skuša po njih uravnati svoje življenje
Iz vsega ogromnega zborovanja je dihala iskrena, vdana ljubezen do države in do njenih najvišjih predstavnikov, neporušljiva ljubezen do slovenske domovine in neomajna zvestoba do verskih svetinj. Ves tabor je bil kleni izraz železne volje, to državo braniti ter njenemu napredku posvetiti vse, um in telo, da bo rastla in se razvijala ob kažipotih krščanske vere. To, kar je bii gorenjski tabor v velikem, so vsa naša katoliška prosvetna društva v malem: delavnice, ki vzgajajo zna-čajne ljudi, ki ne znajo biti polovičarji ne
splošne kulture, ki jc potrebna za pravo po-zemel jsko srečo. Organska zveza z družbo omogoča tudi razvoj posebnih sposobnosti posameznikov in s tem razvoj umetnosti, književnosti, tehnike, ki njih tvorbe presegajo časovne koristi posameznikov in jih posamezniki vsak zase uresničiti ne morejo: mogoče so samo kot družaben proizvod, kot proizvod na neki stopnji socialne kulture, po sodelovanju rodov in časov.
V	pravo luč je treba postaviti izvor in bistvo avtoritete, oblasti v družbi, in nje pravice in dolžnosti do državljanov. Družba, država je urejena »kupnost ljudi, avtoriteta v družbi pa je urejajoča moč v tej skupnosti. Kakor izvira država sama iz družabne narave človekove, torej od Stvarnika te in takšne narave, tako poteka tndi avtoriteta v državi od Stvarnika. »Kralj po božji milosti« nam ni prazna beseda. Avtoriteta v državi je moralna moč in moralne vezi dolžnosti jo vežejo na ude družbe in ude družbe z njo. Oblast v državi je dolžna ščititi naravne pravice in svobodo državljanov in vse usmerjati na skupni blagor, državljani pa so drJžni spoštovati avtoriteto in z njo sodelovati za skupno, obče blagostanje. To je »ista zlata srednja pot, kjer ni ne snmosilja na eni strani, pa tudi ne samovolje in brezzakonja na drugi. Sveta nam jc avtoriteta, dragocena nam ie svoboda in samo v skladnem sodelovanju obeh je zagotovljen socialni mir, blagodejni red, knl-turni in gospodarski napredek in uspešno delo za občo blaginjo
V	pravo luč je treba postaviti vodilna načela za gospodarsko socialni red: pomen zasebne lastnine in nje socialne dolžnosti za občo
kadar Boga časte, ne kadar ljubijo svoj materinski rod in ne kadar jih kliče država. Vedno pripravljeni, da dajo vse. Ves kristjan, ves Slovenec, ves Jugoslovan!
Vsa slovenska katoliška prosveta je bila s počastitvijo njenega pokrajinskega gorenjskega tabora odlikovana tako, kot ni nikdar pričakovala. Dobila je zadoš&eftje, kot si ga ni nadejala. Saj še niso daleč za nami časi, ko so bila naša prosvetna društva oklevetana kot veleizdajniška ognjišča protidr/.avne mrž-nje. Proglasili so jih za državi nevarna združenja, ki da jih je treba v interesu državne
V soboto in v nedeljo so bile v Parizu velike svečanosti ob priliki mednarodnih telovadnih tekem, ki jih je priredila Mednurodna katoliška športna in telovadna zveza v Parizu. 2e nekaj dni prej so se vršile priprave za to veličastno prireditev, ki se je je udeležilo ogromno število — 25.000 katoliških športnikov iz različnih držav. Za nedeljo je bil napovedan velik shod in sprevod skozi največje pariške ulice, vendar je vlada to manifestacijo zaradi neprestanih nemirov in stavk prepovedala. Zato pa je ob 10. zjutraj bila v Pare de Prince sveta maša, ki se je je udeležilo vseh 25.000 katoliških športnikov.
Tekmovalci so prispeli že v pelek. Bilo jih je skoraj iz vseh držav F'vrope po nekaj, najmočnejše pa je bila zastopana Avstrija. Pri Porte de Versail-les so si uredili velikansko taborišče s 25.000 posteljami in cel kilometer dolgo vrsto umivalnikov. Velikanska kuhinja je mogla izgotoviti 150 obedov v eni minuti in « tem je svoji potrebi, da nasiti ogromno množico, popolnoma zadostila. V petek
blaginjo: dostojanstvo dela, ki je tesno združeno z dostojanstvom človekove osebnosti: vloga delovnega stanu v ustroju dobro urejene družbe; delež kapitala in dela pri proizvajanju dobrin in pravična razdelitev dohodka med kapitalom in delom s pogledom na občo blaginjo. Gospodarski in socialni red mora prešiniti socialna pravičnost in krščanska ljubezen.
Skoraj nepregledna je vrsta socialnih vprašanj, ki vstajajo pred nami povsod, na kmetih in v industrijskih krajih. Naloga naše socialno prosvete je, dajati jasne in varne smernice, ki jih zajemamo iz zaklada našega krščanskega gledanja na svet. Zdrav napredek ni v rušenju in uničevanju vsega, kar je. Zdrav napredek je le v konstruktivnem delu na trdni in preizkušeni podlagi in v zvezi z izročili naroda. Vodilo zn tako delo imnmo v socialnih naukih, ki nam jih zmeram prikladno daje cerkveno učitelj-stvo. zlasti socialne okrožnice I.eona XIII. in Pija XI. Da bodo ta socialna načela postala last naroda, na to mora meriti naše prosvetno delo. To je najmočnejši jez zoper nakane prevratnih sil, to je najboljše jamstvo za zdrav napredek, za pravo socialno obnovitveno delo.
Pred 20 leti je zatisnil oči naš socialni bu-ditelj Janez Evangelist Krek Ta obletnica nam bodi glasen op°min, da se z vso vnemo posvetimo socialnemu prosvetnemu delu med našim narodom Krekova delavnost. Krekova nesebičnost, Krekov nezlomljivi optimizem »o nam svetal vzor Delati hoeemo načelno in vztrajno in požrtvovalno, ker nam je pri srcu prava blaginja naroda, ker nam je pri srcu napredek, orocvit in veličina naše narodne države.
varnosti zatreti. Oblatili so jih za vzgojišča brezdoinovinskih zarotnikov. Na teh izmišljenih osnovah so jih razpustili, njihove prosvetne domove pa zaprli. Nedaleč od kraja, kjer so tisoči in tisoči sredi vihrajočih državnih zastav z odkritimi glavami peli državno himno, so pred leti brezvestneži isto ljudstvo, iste može in fante, iste žene in dekleta obdolžili veleizdajniških zločinov ter nešte-vilne med njimi vlačili po sodiščih ter jih obsojali na sramotne denarne in zaporne kazni. In to vse zaradi ljudi, ki so — brezdomovinci oni sami — zlorabljali državno oblast v osebne namene. Gorenjski tabor je meglo, ki so jo hoteli razprostreti nad našo deželo, raz-podil in najvišji predstavnik države, ki je hotel videti pravi slovenski obraz, ki mu jti zavriskal nasproti, ga je tudi videl.
Odlikovanje, ki sta ga knez-namestnik in njegova soproga pripela na prsi slovenskemu katoliškemu prosvetnemu delu, pa jo bilo tudi potrebno ne samo kot zadoščenje za obrekovanja, ki ga je pretrpelo od strani nasprotnikov našega ljudstva, temveč da poslane nova pogonska sila za vso to neštevilno našo mladino, ki jo vzgaja naša prosveta, naj se z vsem idealizmom vrže na delo, o katerem sedaj ve, da mu izkazuje spoštovanje najvišji predstavnik države, naj se ne ustavlja ob malih obcestnih ovirah, ampak naj drvi naprej z zastavo, na kateri so napisane besede: Bog in domovina!
Nj. kr. Vis. knezu-namestniku in kne-ginji Olgi se slovensko ljudstvo od srca zahvaljuje za počastitev, katere pomen je razumelo in ga bo znalo pravilno ceniti. Saj je živ izraz vladarskih modrosti tega kneza, ki je pri vodstvu poverjene mu države uveljavil načelo, da je zaupanje med vladarjem in ljudstvom ona trdna osnova, na kateri narodi grade svoje trajanje.
zvečer se je ob pol 7. večja skupina voditeljev tekmovanj podala pred spomenik Neznanega junaka in položila na njegov grob venec. V soboto zvečer ob 9. pa je bila v Pare de Prince velika manifestacija. ki je pokazala, kako velikansko je število katoliško mislečih športnikov in kako čvrsta je njihova volja, da jionesejo svojo idejo v svet.
V nedeljo popoldne so se ie ob pol 2 začele telovadne tekme izbranih tekmovalcev, ki jih je nastopilo nekaj čez 200. Tekmam je prisostvovala malone vsa pariška katoliško misleca javnost iu se divila izvajanjem izvrstnih telovadcev. Tekmovali so trije Slovenci za Zvezo fantovskih odsekov: Ivan Kennavner in Ivan Varšek. oba iz Ljubljane in Fric Natlačen z Jesenic. Varšek in Natlačen sta tekmovala v skupini mlajših tekmovalcev, Krrmauner pa v skupini starejših. Mlajši so tekmovali za prvenstvo posameznikov v mešanem de-setobojn, ki je obsegal orodno telovadbo s temi-le lokami: proste vaje. drog, bradlja, krogi, konja na šir z ročaji, konj navzdoli s skoki, in lahko atletiko s točkami: tek na 100 m. krogla in skok t daljavo. V skupini starejših tekmovalcev (rez 35 let stari) pa so tekmovali za prvenstvo posameznikov v mešanem šestohoju v orodni telovadbi, ki je obsegala te-le točke: drog, bradlja, konj, proste vaje, krogla, in v lahki atletiki s točkami: skok v daljavo, krogla. Naši tekmovalci so pokazali sijajno izveibanost in jim je sodniška komisija po končanih tekmah prisodila ta-le uspeh:
Ivu Kermannerjn 4. mesto.
Fricu Natlačenu 7. mesto in
I r u V a r š k n 9. mesto.
Med 200 priznanimi inozemskimi telovadci *o se zastopniki Slovencev izvrstno odrezali in pomenijo doseženi uspehi lep uspeh slovenskega športa in telesnovigojnega dela Zveie slovenskih lantov. Več let so morali naši fantje počivati, več let jim prilike niso dopuščale, da bi svoje znanje mogli pokazati in da bi se mogli pripravljati ta javne nastope. Prišel je spet čas, ko so mogli svojo nepremagljivo voljo uveljaviti. dve leti so vribali in te so se pokaiali rezultati, ki jim jih mora vsak nasprotnik zavidati in jih spoštovati. Čast in priinanje našim tekmovalcem. ki so slovenski šport v tujini tako častno zastopali!
Dr. Stojadinovic na Brdu
Bled, 12. julija AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je prispel v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča na Bled.
Predsednika vlade in zunanjega min. dr. Sto-jadinoviča je v teku današnjega dneva sprejel v avdijenci v dvorcu na Brdu Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Krasen uspeh naših
slovenskih telovadcev v Parizu
300.000 vernikov v Lisieuxu
Kardinal Pacelli obsoja hitlerjanslvo Radio pozdrav sv. očeta na kongresiste v Lisieuxu
Lisičin, 12. julija. AA. Štefani. N-«! 300.000 vernikov in romarjev se je včeraj udeležilo verskih slovesnosti v Lisitnmi. kardinal Pacelli je najprej puavetil novo cerkev Male Terezike od Deteta Jezusa. Med cerkvenimi obredi so prenašali govor sv. oče iz Castel Gandolfa. Verniki so govor sv. očeta pozdravili s silnim navdušenjem. Popoldne je bila veličastna procesija po ulicah mesta.
Posebni odposlanec sv. Stolice kardinal in državni tajnik msgr. Pacelli je porabil svoj obisk v Li*ieuxu, da je prišel v osebne stike s kardinali, nadškofi In škofi iz Francije, ki so se včeraj udo-ležili evharističnega kongresa. Tako se je kardinal Pacelli na podlagi predloženih mu poročil informiral o razvoju Katoliške akcije na Francoskem po koncu svetovne vojne, posebno p« zadnje leto. Zlasti ga je prijetno presenetilo, ko je Izvedel, da bo v Parizu za časa svetovne razstave več kot 10
nal in državni tajnik Pacelli večinoma pobijal r a a i j e m (nauk o nadvrednosti krvi in plemami). Kardinal državni tajnik ie primerjal sedanjega sv. očeta s sv. Ambrozijem, ta primera je izzvala silno pozornost pri tujeih. ker »o pomeni, da so rasisti prav takšni sovražniki Cerkve, kakor je bil sovražnik Cerkve cesar Teodozij.
Castel GaAdolfo, 12. julija. AA. Štefani. Sveti oče papež Pij XI. je včeraj dopoldne izrekel daljši govor vernikom, ki »o bili shrani na evharističnem kongresu in pri posvetitvi nove katedrale, ki je posvečena Mali Terezlki od Deteta Jezusa. Govor je prenašala vatikanska radijska postaja in vse francoske radijske postaje. Sveti oče je govoril v francoščini ii svojega kabineta. Govoril -je 12 minut. Sv. oče je posebno rekel, da moramo v tem času, ko groze nevarnosti od vseh strani, zlasti prositi Hoga. da dopusti mir in red v svetu. Po govoru jo
Domači odmevi
katoliških kongresov.	I sv. oče podelil apostolski blagoslov.
V svoji včerajšnji pridigi v Lisleuxu je kardi- |
Koncentracija ni mogoča
Laži opozicije
Belgrad. 12. julija, ni. Današnja »Samouprava. prinaša uvodujk pod naslovom »Koncentracija . List pravi, da na koncentracijo ni mogoče misliti v sedanjih razmerah. To so sam« izmišljotine, ki jih prinaša opozicija za to. da hi ljudje mislili, da obstoji možnost za njihove prijatelje, da hi postali ministri. To je ena izmed onih laži, ki smo jih imeli v dveh letih vlade dr. Stojadinovič priliko mnogokrat čuti. Ena taka laž je na primer, da smo prodali Roko K o t o r s k o Angležem za sto milijonov Din. Pozneje, ko 6nio dosegli prijateljski sporazum z Italijo, je bila opozicija prva, ki je prenehala govoriti o prodani Boki Kotorski. Zdaj se je pojavila nova izmišljotina o koncentraciji. Ta vest služi opoziciji samo za to, da bi ljudstvo vzdržalo šo dalje v mišljenju, da se lahko ojx>zicija vrne na oblast. Mi pa o tej izmišljotini lahko sklepamo saino to. da je opozicija toliko omagala, da že ne zahteva več oblasti samo za sc, temveč samo to,
Belgrajshi tisk
o gorenjskem taboru
Belgrad, 12. julija, m. Današnji belg rajski listi prinašajo obširna poročila o velikih manifestacijah katoliške prosvetne misli v Kranju. Ljudstvo je istočasno manifestiralo knezu namestniku Pavlu, kne-ginji Olgi in kr. vladi. Listi zaključujejo vesti s trditvijo, da so Slovenci pokazali ob tej priliki, kako globoko so vdani kr. domu in domovini Jugoslaviji.
Italija — Jugoslavija
Belgrad, 12. julija, m. Danes se je vrnila jugoslovanska delegacija, ki se je sestala z italijansko delegacijo, da sprejme gotove sklepe v zvezi z )U-goslovansko-italijansko pogodbo. Italijani so pristali na to, da se kontingenti iz Jugoslavije v Italije povečajo. Posebno se bodo povečali kontingenti za živino in les. Obenem pa se bo povečal tndi uvoz iz Italije v Jugoslavijo, to pa radi tega, da ne bodo nastale kakšne težave v klirinškem prometu. Šef delegacije, pomočnik ministra dr. Yi-lia. bo jutri poročal ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču o rezultatih, ki jih je dosegel v K.mu. Prihodnji sestanek italfjansko-jugoslovanske delegacije bo najbrž v Zagrebu.
Radio-oddaja za izseljence
Belgrad, 12. julija. AA. V noči od 14. na 13. julij bo kratkovalovna radijska postaja een-i-.i.epa presbiroja oddajala od 1. do 2.15 po srednjeevropskem času na valovni dolžini 43.18 ni ali 0.100 kilo-ci k lov svoj osmi spored z4 naše izse jence v Se-vemi in Južni Ameriki. Prenos bo tudi to pot čez ocean preko berlinskih kratkovalovnih postaj, m sicer DJB, valovna dolžina 25.31 m ali 11.85o Vilo-ciklov v smeri Newyorka, in DCZ. valovna < olzma 29 16 m ali 10.290 kilociklov v smeri Bueno« Alresa.
Spored bo začel točno ob 1 ponoči in bo tale: Državna himna, napoved programa v srbščini, hrvaščini in slovenščini; »Biljana platno beljase-, Mijat Mijatovič (plošče); govor finančnega ministra Dušana Letice: lin hribček bom kupil', slovenska narodna pesem; gdč. Elza Mallkova, učiteljica, bo pela: >Magla palač, -»Konja kuje, kate devojko«, Vesel večer na Bledu, ilustrovano predavanje v režiji dr. Fnganela; »Devojče tanko visokoc, poje moški zbor belgrajske opere: poročila iz domovine v srbohrvaščini: j>oročil;i iz domovine v slovenščini; Kaša ltadenkovič j>oje: »Lose užasno«, ^Jedan mali brodiče in »Ej, kad sam sinoč u bašti .. .< (poje Nada Aleksandrovičeva); napoved prihodnjega sporeda, znak kratkovalovne postaje; državna himna.
Naš nogomet v Soliji
Sofija, 12. julija, m. Nocoj se je odigrala v Sofiji nogometna tekma med reprezentanco Jugoslavije in reprezentanco Bolgarije. Jugoslavija je tekmo izgubila s 4:0 (2:0). Gledalcev jo bilo okrog 15.000. Igrali so za jiokal pokojnega predsednika bolgarske nogometne zveze Ivanova. Naše moštvo je igralo zelo slabo, medtem ko so se Bolgari za tekmo dobro pripravili. V jugoslovanskem moštvu je bil najboljši vratar Glaser. Ta rezultat bo našemu moštvu vz.el mnogo ugleda v tujini.
Osebne cesti
Belerad. 12. julija. AA. Za profesorja 4. skupine 1. stopnje je na državni srednji tehniški šoli v Ljubljani napredoval Anton Sever. Na isti šoli v 5. skup. prof. Janko Lenarčič in prof. Stanko Kline, za strokovnega učitelja v 6. skup. pa Karel Kuna-ver
Belgrad. 12. julija, m. Upokojena je Marija A r k o. učiteljica v Kibnici.
Belgrad. 12. julija. AA. Za inšpektorja v 4. skupini 2. stopnje oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri hanski upravi dravske banovine je imenovan Oton Kete. dosedanji svetnik iste brniške uprave.
Belgrajske vesti
Relgrad. 12. julija, m. Jutri dopoldne ob 10 so bo sestala narodna skupščina, ki bo razpravljala o zakonu o sladkovodnem ribištvu. Ob 11 dopoldne se bo sestal senat. Na seji bo izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Popoldne bo imel sestanek finančni odbor senata, ki bo razpravljal o zakonskem osnutku o umaknltvi starega kovanega denarja iz |>rometa in o kovanju novega.
Belgrad, 12. julija. A A. Nocoj ob 23.40 od-jvotujejo v Varno jugoslovanski dijaki, člani dijaških odsekov jiigoslovansko-bolgarskih lig iz Belgrada, Zagreba in LJubljane. Iz Belgrada jih je 30. iz Ljubljane 12, Iz Zagreba 6.
Belgrad, 12. julija m. Nocoj so neznani lopovi oropali juvelirsko trgovino "Diamant« na Tcrazijah, Tatovi so priSli v trgovino skozi strop, kjer so izdolbli veliko luknjo. Odnesli so nakita v vrednosti 40.000 din.
Zagrebška vremenska napoved: Najbrže bo nekoliko nestalno, zmerno hladno vreme, oblačno, dočim se ho od časa do čnsa razvedrilo.
Dunajska vremenska napoved: Z zahoda so bliža zboljšan|e vremena, na vzhodu pa oblačno s padavinami, nekoliko topleje.
Zetnunska vremen-ka napoved: Delno oblačno t nekoliko večjo oblačnostjo v severnih krajih. Možnost krajevnih neviht s kratkimi plohami. To- i plota bo malo poskočila.
Španska kriza se vleče
Ta teden predloži Anglija nove načrte za mir
London, 12. julija, e. V zunanjem ministrstvu
zelo pospešeno delajo in bi čimprej radi izdelali nove predloge v španskem vprašanju. Pomembno je tokrat, da je angleška vlada ovila vsa pogajanja v jx>potno tajnost in to zaradi tega, ker se angleška vlada naravnost in pospešeno pogaja skoraj z vsemi evrojMskimi vladami. Na drugi strani pa angleška vlada zelo računa na angleško opozicijo, ki komaj čaka, da bi vlado kje ujela pri kakšnem po-jiuščanju. To se pravi, da bo angleška vlada storila nekaj, kar bo jiomenilo precejšen obrat v vsej zadevi.
Popoldne je bila seja spodnje zbornice in je moral zunanji minister Eden odgovarjati na razna vprašanja. Tako jo na neko vprašanje odgovoril, da ho angleška vlada še ta teden predložila svoje ugotovitve odboru za nevmešavanje. Sicer je naloga, ki jo je angleška vlada 'prevzela, težka, vendar jo hote angleška vlada kar najtx»lje izpeljati.
Neki poslanec je vprašal Edena, kaj misli o sklepu francoske vlade, da jutri ukine kontrolo na meji med Francijo in Španijo. Eden je rekel, da se je t« francoske namere dotaknil že lord Plvmont na seji odbora. Vendar Francija s tem sklepom še ni odprla meje proti spaniji. ampak je samo storila tisto, kar je storila Portugalska na svoji meji.
Po bojiščih
Salama nra. 12. julija. AA. Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi:
Na aragonski fronti smo odbili sovražni naj>ad
v odseku j>ri Albarosi. Sovražnik je imel hude izgube.
Na madridski fronti smo odbili vse sovražne
napade v odseku Brunete. Tam je sovražnik imel 300 mrtvih. Sovražnik pa je napredoval v odseku pri Villanueva del Pardiglio, kjer 6e nacionalistične čete trdovratno branijo. Odbile so vse napade ob cesti, ki v odseku Lusero vodi v Estramaduro. Nacionalisti so tod zavzeli več strelskih jarkov, v katerih so našli 700 mrtvili miličnikov. Nacionalisti so zajeli tudi štiri rusko tanke. Tako so nacionalisti v dveh dneh zajeli ali uničili 14 sovražnih tankov. Naše čete sorazpršile tudi en sovražni eskadron.
Madridska fronta, 12. julija. AA. Havasov posebni dopisnik jx>roča: Ze včeraj je bilo videti, da so nacionalisti v znatni premoči. Poslednja bitka pri Madridu meseca aprila, trajajoča štiri dni, so je končala z neuspehom vladnih čet. To se je ponovilo tudi to jiot in danes vse kaže, da bo nacionalistično vrhovno jioveljstvo ponovno vzelo inicija-tivo v svoje roke in isvršilo napad v vseh delih osrednjo fronte.
Splošen napad
na Madrid
Salamanra. 12. julija, c. Tukaj se je razširila vest, da je general Franco odredil danes, da naj začno njegove čete s splošnim napadom na Madrid.
Rdeča poročila
Madrid, 12. julija, b. Republikansko poročilo pravi, da so republikanske Čete zasedle mesto Villa Nueva de Pardillo. To j>orof ilo obširno opisu jo podrobnosti borb ter naglasa, da so republikanske čete v svoji ofenzivi do sedaj prodrle v nacionalistične jx>ložaje 15 km globoko in 16 km široko.
Med Kitajci in Japonci
še ne bo vojne
Med poveljniki armad je bil dosežen sporazum
Peiping, 12. julija, c. Danes opoldne so objavili, da je dosežen popoln sporazum med kitajskim in japonskim krajevnim poveljstvom za mirno poravnavo vsega spora. Sovražnosti so ustavljene in tudi nad mestom je že bilo ukinjeno vojno stanje. Ves promet se je zopet začel, lelez-niška proga proti Hanknuu je odprta in tudi letalski promet je zopet vpostavljen. Vendar pa si vse vesti o premirju in sovražnostih tako nasprotujejo. d« je težko dognati kakšen je prav sa prav dejanski položaj.
Sovjeti takoj roke vmes
Tohio. 12. julija, c. Agencija Domej objavlja, da je dognano, da so sovjeti sklenili hitro poseči v nastali spor med Kitajci in Japonci. Sovjetska vlada je poslala agitatorje v Nanking. ki naj tam in med kitajskimi četami ustvarjajo protijapon«ko razpoloženje.
Mikado se je s svojega poletnega bivališča vrnil v Tokio. To nenadno prekinjenje letovanja se pripisuje razvoju dogodkov na severnem Kitajskem. V Tokin raste vznemirjenje od trenutka do trenutka, ruzpoloienjo jo popolnoma za vojno. Častniki izdajajo čez dan po več posebnih Izdaj o dogodkih na severnem Kitajskem in zahtevajo odločno zaščito japonskih interesov. Ministrski predsednik princ konoja je sprejel deputacijo politikov in gospodarstvenikov, ki »o mu vsi obetali svojo pomoč vladi v slučaju japonsko-kitajske vojne.
Peking. 12. julija h. Preteklo noč. je prišlo do novih sovražnosti med Japonci in Kitajci zapadno od Pekinga. Župan mesta Pekinga je .moči ob 20 objavil sklepe o ukrepih, ki naj se izvedejo, da se omogoči premirje. Kljub temu se je vso noč slišalo v Pekingu prasketanje strojnih pušk jn iHibneiijo topov. Maršal Čangkajšek, ki se nahaja sedaj v |>oletni rezidenci kitajske centralne vlade v Kulingu. se ho te dni vrnil v Nanking. V vladnih krogih v Nankingu položaj presojajo /eln resno, kitajski listi še dalje napadajo Japonsko in naglašnjo. dn je Kitajska vojaško tnko močna, da lahko prepreči japonsko invazijo. Nankinška vlada nadaljuje priprave ia ojučonje kitajskih vojnih sil na Nevernem kitajskem, kakor poročajo. so pri Pekingu zbrane ze močne kitajske čete. Tudi zračna vojna sila se zbira v velikem števlln. Pri tem naglašajo, da je letalstvo na kitajskem v zadnjem času znatno napredovalo in dn predstavlja sedaj viiirn in močen faktor kitajske oborožitve. Cetr maršala Cnngkajšeka so odlično opremljene lil livežbane. Njim se pripisuje velika vlogn v eventualnih bodočih bojih pri Pekingu.
Peking. 12. Julija, b. Brez vojne napovedi se stvarno vodi med Japonsko in Kitajsko prava vojna. V n kri (i so zr veliki efekti vi z obeh strani. Topovi zr grmijo v velikem številu, tanki žp prr-bijajo slabe točke nasprotnikov, ropota nje Mrojnih
pušk pa se čuje daleč zunaj Pekinga proti severnim mejam kitajske. katerih nankinška vlada do sedaj ni priznala nikdar. Po informacijah, ki so prišle iz kitajskih osrednjih mest, želi nankinška vlada izkoristiti ugodno priliko, ko sta Rusija in Japonska v tako napetih odnošajih, da hi si ponovno priborila vso severno Kitajsko, posebno pa pokrajini Hopej in Cahar in da utrdi svojo ohlnst v notranji Mongoliji. Tn ne tajijo, da so Japonsko zagrabili v klešče med kitajsko in Sibirijo in da je kitajska akcija y zvezi r. napetim stanjem na inandžursko-sihirski meji. Kitajska ofenziva pri Pekingu se je začela v trenutku, ko so Japonci koncentrirali svojo sile na sibirskih mejah, da bi preprečile prehod ruskih čet.
Maršal Bliicher
se je vrnit
Tu niti ne tajijo, da so vsi ti dogodki v zvezi z vrnitvijo maršala Bliicherja na Daljni vzhod in i govoricami, da jc nenadoma izginil. Maršal Bliicher je specialist za Kitajsko, tam je bival dalj časa in organiziral odpor proti Japoncem in se sedaj gotovo nahaja zopet nekje v bližini kitajske vlade in organizira ofenzivo za hrbtom Japonske, ki je pripravljena ob reki Amiirju, da prepreči poskus prehoda ruskih čet čez reko. Po zadnjih vesteh sc vsa osrednja kitajska vojska nahaja na pohodu proti severni Kitajski. Vse proge so polne
naj oblast JRS5 s njo deli. To je vsekakor zadnji adut skupine ljudi, ki jih je obup pripravil tako daleč, da iive samo še v prividih. JRZ niti ne misli na to, da bi sprejel medse ljudi, ki na politični bnrsi tako slabo notirajo, da ne predstavljajo nobene vrednosti. Zato je treba vsako misel sa tako konuentrarijo opustiti. Čakamo na prve skujiščin-ske volitve, da na njih vidimo, kako in kaj predstavlja združena opozicija v skupščini in kaj njeni jHJsamezni člani. Do takrat pa ima opozicija še dosti časa, da se pripravi med ljudstvom ter ako spoštuje demokracijo dela, da se pripravi na to, da se med ljudstvom pridobi več prijateljev kakor jih ima do zdaj.
»Samouprava" o konkordatu
Glavni organ Jugoslovanske radikalne zajed-nice »Samouprava« razmotriva v uvodniku konkordat s katoliško Cerkvijo in zavrača nekatere ugovore, ki so se proti konkordatu slišali s strani višjih cerkvenih krogov pravoslavne cerkve. »Samouprava« pravi, da se mora pri sklepanju kon-kordata vpoštevati dejanski položaj, v katerem so je katoliška Cerkev v Jugoslaviji nahajala doslej. Izključeno je, da bi katerakoli cerkev pristala na pogodbo z državo, ki bi poslabšala položaj, katerega je uživala do konkordata. Velik del določil novega konkordata, proti katerim ie izražajo po* misleki, predstavlja dejansko »amo formalno potrditev prakse, ki je vladala doslej. Nadalje pa sc tudi ne sme pričakovati, da bi se katoliška Cerkev v konkordatu odrekla takih pravic, ki jih uživa v drugih državah, ki imajo z njo sporazume. Nadalje pa tudi ni mogoče postaviti brezpogojnega načela, da bi na primer morala pravoslavna cerkev imeti vse, kar je priznano katoliški cerkvi, ker se namreč organizacija, nauk in tradicije obeh cerkva večkrat bistveno razlikujejo. Dobi pa in bo dobila pravoslavna cerkev vse to, kar se priznava katoliški cerkvi, če je to v skladu z njenim naukom in tradicijo. Sicer pa priznava konkordat katoliški cerkvi po večini vse to, kar je država priznala pra-voslavcem v zakonu o ustavi srbske pravoslavne cerkve, tako da je strogo varovano načelo enakopravnosti vseh ver. Iz teh treh ugotovitev sledi, da ie vsak ugovor proti konkordatu s katoliško cerkvijo brez stvarne podlage. Sicer pa je dr. Stojadinovič predložil parlamentu zakon, po katerem bo pravoslavna cerkev dobila vse, kar je priznano katoliški, razen če bi to nc bilo v skladu z njenim naukom in pravili ter stvarnimi potrebami. Tudi konkordat dokazuje državniško modrost in dale-kovidnost kr. vlade in ni mogoče dvomiti, da bo parlament to upošteval in konkordat potrdil. Da pa je konkordat s katoliško cerkvijo, kateri pripada več kot ena tretjina jugoslovanskih državljanov, potreben iz političnih in moralnih razlogov, o tetn moro pač suliti samo kakšen tak »Jugoslovan«, kakršni so pristaši JNS,
Kakšne vodje ima JNS
7. ozirom na govore JNS poslancev v narodni skupščini prinaša »Obzor« sledečo zanimivo notico:
»V dokaz, da poslanci JNS sami ne verujejo v svojo tezo o narodnem edinstvu Jugoslovanov, lahko služi zgled poslanca dr. Baričeviča. Na eni zadnjih sej skupščine se je v svojem unitarizmu povzpel tako daleč, da je celo napadel ministra dr. Jankoviča, o katerem ni nobenega dvoma, da zagovarja idejo enega edinstvenega jugosk*v«i»kega naroda in sicer zato, ker je v svojem nfedSvnetn govoru v Belgradu kljub unitarizmu priznal, da ob-stojijo Srbi, Hrvati in Slovenci in da imajo vsak' svojo lepo preteklost. Dr. Baričevič bi tore< rad, da bi se o Hrvatih in Slovencih sploh ne govorilo in ne pisalo več (to je tudi teza »Jutra« in »Slovenskega naroda«). Nadalje je Baričevič očital vladi, ker sploh priznava obstoj nekega hrvatskega vprašanja. Ce si pa dr. Baričeviča pogledamo podrobneje, bomo našli, da je bil še pred nedavnim član SD koalicije in da je podpisal tudi znana resolucije vodstva SD iz leta 1928, v katerih so ugotavlja, da so v Jugoslaviji trije narodi in v kateri se zahteva tako zvana zložena država. G. Baričevič je tako dolgo ostal član SD koalicije, dokler ni prišel na oblast g. Jevtič, ker mu jc postalo v opoziciji dolg čas, pa jc kar čez noč postal unitarist in integralist. Likvidacija JNS jc nujno potrebna, zakaj takšni govori, kakršni so bili govori Baričeviča, Cvetica in Paštroviča, zastrupljajo naše politično ozračje ter lahko pri nepoučenih Srbih ustvarijo mnenje, da ti ljudje govorijo v imenu Hrvatov, oziroma neke majhne hrvatske klike, ki nima na Hrvatskem za seboj prav nikogar.«
vojaških vlakov, vsi potniški vlaki pa so ustavljeni, da se prevažajo po železnicah samo čete in vojni materijah Večje zračne sile iz srednje Kitajske so bile premeščene na severno Kitajsko blizu Pekinga in se preskrhljujejo z velikimi re-zervarji pogonske sile za napad na severnem Kitajskem. One kitajske čete, ki so se umaknile s prvotnih položajev ob začetku prvih borb vzhodno od Pekinga, so se vrnile na svoja mesta, ko sa ostali brezuspešni razgovori za mirno ureditev spora. Te čete si prizadevajo, da se hrzo prilastijo one pozicij«, katerih Se niso zavzeli Japonci in ki se številčno nahajajo v zelo neugodnem položaju, tako da ne bodo mogle obdržati svojih dosedanjih važnih strategičnih poloiajev. Tako no Kitajci zasedli silno važen položaj na severu kraja Marko Polo, kjer se nahajajo pozicije največje važnosti.
V
Sef našega generalnega štaba
general Medic v Parizu
Pari«. 12. julija. AA. (Havas). Danes do|H>ldne se Je pripeljal i/. Belgrada šof generalnega štaba jugoslovanske vojske general Milutln Nedič v družbi svojega kabinetnega šofa, topniškega polkovnika J. Popoviča, in jugoslovanskega vojaškega atsšeja v Parizu generala Olišiča. Na postaji so šnfa jugoslovanskega generalnega štaba pozdravili šef francoskega generalnega Slaba general <>ame-lin s likovnikom Colboitoni, šefom njegovega ka-binrla, jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Pur« in višje uradnišlvo poslaništva ter člani jugoslovanskega vojaškega odposlanstva v Franciji. Vojaško časi je izkazala četa 23. kolonijskega pehotnega [K>lka. Ko je general Nedič obhodil četo. se I« odpeljal s spremstvom na jugoslovansko poslaništvo. Obisk šefa generalnega štaba jugoslovanske vojske generala Nediča Ima uradni značaj. General Nedič bo ostal v Parizu več dni.
Francoska javnost vidi v Nedičeveni obisku v Parizu nov dokaz solidarnosti obeh držav, ka-
terih vojaške sile pomenijo veliko jioroštvo za mir. To pariški listi odkrito izjavljajo in pozdravljajo generala Nediča kol zastopnika hrabre Jugoslovanske vojske. Po drugi strani je pa general Nedič star znanec francoskih vojakov in je igriškemu tisku znan še iz let 1922 in 1923, ko Je služboval v Parizu kot vojaški odposlanec kraljevine Jugoslavije.
Načelnik generalnega štaba general Nedič je ie danes dopoldne izvršil protokolarne obiske pri vrhovnih šefih francoskega generalnega štaba, generalih Gamelinu, Georgesu, Mittelhauserju in Colsonti. Nato je bil na intimnem kosilu, ki sta gn njemu na čast priredila g. Purič in njegova gospa. Drevj Ik> pa na intimni večerji pri jugoslovanskem vojaškem odposlancu generalu Gll-siču in njegovi gospe.
Za svojeira nhiska nn Francoskem i1! hc general Nedič ogledal tudi bivša francoska bojišča in več važnejših francoskih garniiij.
Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga
na gorenjskem prosvetnem taboru
Množice ljudstva na leri strani oltarja
Del množic na desni strani oltarja
Kranj je doživel v nedeljo veličastno slavje, kakršnega zlepa ne pomni starodavna metropola lepe Gorenjske. Na prosvetni tabor so prišli tisoči in tisoči slovenskih mož, fantov, žena, deklet in tudi mladine. Ves Kranj je bil poln navdušene množice, ki je zborovala v mogočnem taboru. Veličast-je tabora in navdušenost mno<žic je posebno dvignila navzočnost Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla ter njegove soproge Nj. kralj. Vis. kneginje Olge, dalje navzočnost ministrov dr. Korošca in dr. Kreka, dvornega ministra g. Antiča, bana dr. Natlačena ter drugih odličnikov. Navzočni so bili med drugimi: upravnik mesta Belgrada g. Acimo-vič, svetnik zbornice za T. O. I. gosp. Franc Gorjanc, narodni poslanci, javni predstavniki in drugi. Impozantna je bila udeležba narodnih noš, slovenskih fantovskih odsekov in raznih drugih skupin. Veličasten je bil sprevod na zborovališče. Na abo-rovanju je imel predsednik zveze univ. prof. dr. Lukman načelen govor o katoliški prosveti. Njegov govor priobčujemo na uvodnem mestu. Za njim je govoril odvetnik dr. Šmajda iz Radovljice, ki je izvajal:
Govor dr. Smajde
Vali kraljevski VUočanstvif
Spoštovana gospodal
Nad 40 let že deluje med slovenskim ljudstvom slovenska katoliška prosvetna organizacija. Potreba časa, narodno hotenje in stremljenje po kulturni in narodni osvoboditvi, jo je poklicalo k življenju. Pred 40. leti se je porodila slovenska katoliška prosvetna organizacija. Slovenska duša je oplojala in še danes oploja vse njeno delovanje. Nikdar ni iskala svojih vzornikov izven mej slovenske zemlje, nikdar svojih zaveznikov in podpornikov lam, kjer naj bi to imelo škodovati narodu kot celoti. Povsod in vselej je v narodu krepila narodno zavednost in odločnost, ga učila razlikovati med pravim notranje doživetim nacionalizmom in kričavim, bahaškim, besednim narodnja-štvom. Vedno je vzgajala svoje člane v disciplinirane javne delavce, krepila v njih jugoslovansko državljansko zavest in jih usmerjala tako, da je iz njenih vrit zrasel slovenski človek-značaj.
V vsako slovensko župnijo je drevo katoliške prosvete pognalo svoje korenine. Tekmovala <e organizacija z organizacijo, katera bo lepši cvet na tem bohotno razvitem drevesu in katera izmed njih bo več koristila narodu in ljudstvu, radi katerega je bila ustanovljena. Katoliško prosvetno gibanje je zajelo ves slovenski narod — onega, ki živi dane« v narodni državi Jugoslaviji, kakor tudi ostali del, ki je proti svoji volji izven natega državnega okvirja. Postalo je slovensko narodno gibanje, ki je tako po svoji številni organizaciji kakor tudi po svoji pomembnosti in stvarnosti odločilno vplivalo na potek javnega življenja.
Na slovenski zemlji je že pred vojsko skoro v vsaki župniji zrasel iz narodovih sredstev prosvetni dom, da se je narod tam umsko in moralno izobraževal ter telesno krepil Od nobenega obla-stva ni bila podpirana slovenska katoliška prosvetna organizacija. Mnogoštevilni domovi-učilnice naših javnih delavcev so najzgovornejši dokaz, kaj premore lastna volja in moč narodovih množic. Za nas same je šlo, proti tujcu je Slo. Proti tujcu, ki nam je stoletja uničeval vse, kar je bilo našega. Nai narodni odpor z ustanavljanjem katoliških prosvetnih druitev je bila naša narodna samoobramba. Brez vzgoje v katoliških prosvetnih društvih bi se Slovenci nikdar in pod nobenimi okolnostmi ne
bili 30. majnika 1917 tako odločno izrekli za narodno državo in bi majniška deklaracija — ta naša magna cartha — ne doživela tako ogromnega uspeha! Tujec je bil po številu in gospodarsko močnejši. Zmagal pa je slovenski narod, zmagal zato, ker se je šolal in izšolal v slovenskih katoliških prosvetnih domovih, zmagal zato, ker se je v njih navadil na težko prosvetno delo, zmagal zato, ker je v katoliških prosvetnih domovih dobival moralne moči za svoj odpor in boj.
Poudarjali smo in poudarjamo:
Zemljo, ki so jo oblikovali naši očetje ter v trudu in znoju prejemali od nje — jezik, ki nam ga mati na ustna je polagala, ko smo kot nebogljenčki izrazov iskali — pesmi, ki nam lepoto naših gora razodevajo in poveličujejo, moramo stalno tudi mi sami ljubiti, tako močno ljubiti, da bo tudi ta ali bodoči slovenski rod radi zemlje slovenske enako trpel in krvavel, radi jezika in pesmi raje preganjanje trpel in v njem se jeklcnil, kakor da bi zatajil sebe, svoje zahteve in narodne posebnosti.
Ko tako dajemo poudarek vzgoji domovinske ljubezni kot lemeljenemu načelu svoje prosv. vzgoje, vlivamo v duše in srca katoliških prosvetarjev zavest, da je Jugoslavija naSa narodna država, da to svojo narodno državo ljubimo kot njeni otroci iz svojega polnega krščanskega srca, da zanjo delamo in živimo. Tako vzgajamo katoliške prosvetarje, da moramo narodno državo prav tako goreče in iz vsega notranjega prepričanja ljubiti, kakor ljubimo svojo slovensko zemljo.
Katoliški prosvetarji smo ne samo po besedah, marveč po svojem prepričanju in v dejanju.
Ko je divjal hudournik razdejanja nad našim katolišk im prosvetnim delovanjem, smo lo zemljo-rodno grudo in narodno državo z bolečino v srcu ljubili, a ljubili smo jo. Saj smo vedeli, da za pu-stošenje ne odgovarja zemlja, ki je razdejalce rodila, in ne država, ki so jo vodili. Vedeli smo in bili prepričani, da pride za divjanjem hudournika solnce in z njim svetloba in veselje. Hudournik razdejanja je zapustil težke sledove na slovenski zemlji — tem lepem in blagoslovljenem koščku narodne dr-države. Te sledove slovenski človek polagoma odpravlja, da bo naša zemlja zopet postala lepa in čista, v ponos in okras Jugoslaviji. — Dovolj napora, dovolj dela, a z vztrajnostjo gre!
V naši izpovedi ljubezni do narodne države ni neiskrenosti, čista kakor bron in naše vode je slovenska ljubezen. Saj smo vendar doma! Kdo nc bo ljubil doma in vsega, kar je domačega: simbolov, navad in življenja 7 Sami Slovenci smo ta svoj dom ustanavljali in se svobodno po svoji volji in prepričanju za ta državni dom odločili. Ali jc potem res mogoče, da bi slovenski človek razbijal in uničeval, kar je v trpljenju preteklih let sam ustvarjal, kar so njegovi predniki poškropili s svojo lastno slovensko krvjo? Tako izdajstvo je pri slovenskem človeku, vzgojenem v katoliških prosvetnih društvih, nemogoie Slovensko ljudstvo je po svojih voditeljih dr. Jan. Ev. Kreku, vladiki dr. Jegliču in sedanjem notranjem ministru dr. Korošcu v najhujših dneh narodnega preganjanja na dovolj odločen način povedalo, kam vodi naša pol in kakšna je drža vnopravna zahteva slovenskega naroda.
Če učimo ljubiti slovensko zemljo, če terjamo od svojih članov zvestobo do slovenskega jezika in slovenske besede, če jih navajamo k spoštovanju narodnih svetinj, ali je to res državni skupnosti v kvar? Mi zato učimo in vzgajamo svoje člane v domovinski ljubezni do slovenske zemlie. k pr iih s tem vzgajamo, da ljubijo narodno državo, ki je vsa in popolnoma naša.
Kdor tako dela, ta ni in ne more biti proti na-
Nj. kralj, Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ministra dr. Korošec iu dr. Krek (v kroju) ter
ban dr. Marko Natlačen na častni tribuni
Knez namestnik in kneginja Olga v spremstvom na poti v prosvetno razstavo
Del množice ljudstva med sveto mašo in zborovanjem na glavnem trgu na levi strani oltarja
Ob istem času kakor v Kranju je bil veličasten prosvetni tabor v Trnovem, o katerem tudi izčrpno poroča >Pond. Slovenec«. Kljub temu, da je mnogo Ljubljančanov odšlo v Kranj, je trnovska manifestacija našega prosvetnega dela zelo imponirala. Bil je ogromen sprevod skozi mesto, veličastna proslava 30 letnice trnovskega prosvetnega društva in blagoslovitev prapora, kateremu sta kumovala župan dr. Adlešič in ga. Zora Curkova. Na prosvetnem taboru je nastopilo več govornikov, med temi tndi s pomembnimi besedami pisatelj g. Kinlgar. Popoldne je bilo uspelo šteh-vanje in pa javni nastop, pri katerem so se naši telovadci ln lelovadkinje zelo izvrstno odrezali.
Naša slika nam kaže veliko množico ljudstva med zborovanjem.
rodni državi. Kdor iz srca ljubi domačo zemljo in njene lepote, ne bo izdal narodne države, ki nam edina omogoča in daje jamstvo, da se bomo razvijali in napredovali tudi v kulturnoprosvetnem
oziru.
Za svoje kulturno delo ni iskal slovenski katoliški človek nikdar nobenih privilegijev, ni zahteval zaščite javnih oblastev, da bi tako zbiral ljudi. Nikdar ni prosvetne vzgoje jemal v zakup in drugim branil pod enakimi okolnostmi enako kulturno delo za dvig in napredek naroda. Tekme in poštenega boja je katoliška prosvetna organizacija hotela, da s tem pokaže in dokaže upravičenost do svojega obstoja ter veliko moč in odpornost svojega naroda.
Naš patriotizem je dejaven, ne na jeziku in na odpoved. Nikdar nismo bili za svoje prosvetno delo plačani; tudi danes nismo, zato naš patriotizem ni naprodajl Mi v svojih prosvetnih domovih ne vzgajamo podtalnih elementov, ne hujskačev in razbijačev državne skupnosti! Naša država, naš dom, naša družina! Patriotje smo bili, ko so narodu vzeli njegove najboljše sinove in jih odpeljali v internacijo zato, da so nasitili svoj laži-patriotizem. Nismo grozili državni skupnosti; v kolikor smo mogli in v danih okoliščinah smeli, smo želeli le spremembo oseb, a tako, da naša državna skupnost ne bo trpela nobene škode.
Bratje in sestre! Tihe zbore sklicujejo zato, da sovraštvo in mržnjo vzb ijajo proti nam in sebe edine za državotvorne proglašajo. Temelje države rušijo. Kot granit stojmo na straži, da početje takih ljudi zaustavimo in zrušimo!
Veliko, največjo pozornost posvečamo pravi vzgoji mladine. Mladina, naš ponos, naša sreča in bodočnost! Razumela si klic katoliške prosvetne organizacije in prihitela v njene domove, da v njih najdeš pravo narodno in državljansko vzgojo, ki je prežeta moralnih načel in ki zavrača paganski pretirani nacionalistični šovinizem. Mi hočemo, da bodi slovenska katoliška mladina poštena, moralna, a tudi odporna. Slovenska katoliška mladina bo branila to državo pred vsemi sovražniki: pred onimi, ki izpodkopujejo njene moralne temelje in pred onimi drugimi, ki bi napadli naše meje. Slovenska mladina je na straži. Tam bo ostala in z nezmanjšano čuječnostjo skrbela, da rovarji in gro-bokopi notranjega miru in harmoničnega sožitja med jugoslovanskimi državljani ne bodo rušili državljanske zavesti in državne skupnosti.
Tako katoliško slovensko mladino je iz državnih interesov treba podpirati, taki mladini iti na roko, tako mladino upoštevati. V vrstah katoliških prosvetarjev ni danes in ni bilo nikoli prej nobenih sovražnikov jugoslovanske države. Iz pTave kato-
liške mladine bo izšel rod prerojen, ves nov, sposoben za novo delo, za nove napore in nove naloge.
Ta slovenska, v katoliških prosvetnih domovih vzgojena mladina in z njo ves slovenski narod ob navzočnosti najvišjih državnih iunkcionarjev pri svoji vesti prisega: da bo vse svoje mladostne sveže sile posvečala procvitu in blagostanju narodne države, ta mladina prisega, da v njeni ljubezni do narodne države ni izdajstva in hinavstva, ta mladina prisega, da svoje narodne države s prav nič manjšo ljubeznijo ne ljubi kakor svojo materinsko slovensko zemljo, besede in pesmi.
Bratje in sestre!
Da dvignemo duh slovenske narodne zavesti, kaj nam je treba? — Dela v svobodi.
Da visoko dvignemu in utrdimo živo ljubezen v slehernem srcu slovenskega človeko do skupne močne Jugoslavije, kaj nam je treba? — Dela v svobodi.
Da naia domovinska ljubezen do slovenske zemlje in narodne države nikdar ne ugasne in še z večjim ognjem vzplapola v nas, kaj nam je treba? — Katoliške prosvetne vzgoje in i o 1 e.
Kaj nam je v dosego naših smotrov potrebno, in to najprej potrebno? Močne, krepke, nezlomljive vere v Boga, slovensko narodno in jugoslovansko državno skupnost.
To veličastno, mogočno zborovanje je dokaz, da se naše vrste niso razredčile, je dokaz, da ra-stemo.
Pri svojem kulturnem delu za izobrazbo in moralni dvig naroda pa nikdar ne pozabljamo na kraljevsko hišo Karadjordjevičev, ki vodi krmilo našega narodovega državnega doma. Svojo katoliško mladino vzgajamo v ljubezni do mladega kralja, ki bo moral kaj kmalu prevzeti veliko odgovornost na svoja mlada ramena. Zaupanje imamo, da bo prejel vsled spretnega vodstva kr. namenstništva državo tako urejeno, da breme odgovornosti ne bo pretežko.
Visoki kralj, dom Karadjordjevičev naj našo narodno državo privede v boljše dni napredka in polne notranje zadovoljnosti!
Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Peter II.!
Naj živi Nj. Visočanstvo knez-namestnikl
*
Izčrpno poročilo o poteku gorenjskega tabora je priobčil že »Ponedeljski Slovenec«. Nj. Vis. knez Pavle in Nj. Vel. kneginja Olga sta bila deležna navdušenih izrazov spoštovanja in vdanosti s strani vseh tisočerih Gorenjcev. Popoldne je bila tudi javna telovadba, kjer so se naši fantje izvrstno postavili. Naše slike nam kažejo nekatere momente veličastnega slavja v Kranju.
Drobne novice
Koledar
Torek. 13. julija: Margareta (Marjela), devica mučenica; Anklet, papež niučenec. •
Novi grobovi
■f" Ančka Ogrinčeva je umrla pri Sv. Grego-riju dne 8. julija 1937. Po šolskih letih je šla v Jožefišče v Ljubljano, kjer bi bila tudi ostala kot sestra Križarka, toda bolna roka ]i je odvzela to veselje. — Bila je vseeno več let v zavodu, pred nekaj leti, ko je bolezen roke zašla v pljuča, je prišla domov, da bi se v domači hiši sredi smrečja in jelovja okrepila. — Kot lep zgled ženski mladini je prebila par let doma, vztrajna v bogoljub-nein življenju in svojem delu. Toda naposled je le omahnila cvetka božja. — Položili smo jo v rodbinsko grobišče poleg mamice, katere grob je krasila z grmičjem vrtnic, ki so prav sedaj v najbolj razvitem cvetju. — Tako smo vsadili angelsko lilijo med rdeče cvetje vrtnic.
Nova kuhinja
na Aleksandrovi cesti
Vas postreže po izbiri, okusu in Vaši želji
—	Fotografije o prosvetnem taboru v Kranju
nam je iz posebne prijaznosti dal na razpolago foto F. Jug, Kranj. Kdor hoče imeti lepe slike za spomin na veličastni prosvetni tabor v Kranju, naj se obrne na gosp. Juga.
—	Mednarodni mirovni kongres katoliških bojevnikov bo v dneh od 25. do 30. avgusta 1937 na Dunaju. Kongres 6e prine 26. avgusta z mašo na Heldenplatzu. Po maši razni pozdravni govori, poklonitev venca na grob neznanega junaka ter obhod po mestu. Naslednji dan ogled mesla in pol-dnevni avtobusni izleti v bližnjo okolico Dunaja. Dne 28. avgusta celodnevni izlet z vlakom v Ma-riazell, ali z avtobusi k raznim romarskim cerkvam v bližini Dunaja. 29. avgusta sv. maša v parku SchOnbrunnu, nato ogled mesla in zaključni koncert na Ileldenplatzn. Podrobne informacije o kongresu pri Putniku, Ljubljana, Gajeva ul. 3.
—	Turistični avtobusni izleti v Opatiio-Sušak za Din 70. Informacije Putnik, Gajeva 3, tel. 24-72.
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO-
dlnle. zahtevane naš doma« proizvod.
VENERA
—	Spominska plošča ponesrečenima planincema. V nedeljo je skupina sorodnikov in prijateljev pokojnih ljubiteljev planin, Marcela Mikšiča in Vida Janše, akademikov Iz Ljubljane, vzidala v grapi Malega hudega grabna v Kamniških planinah spominsko ploščo iz belega marmorja z napisom: t Mišku in Vidu. 9. VIL 36. Prijatelji. Ploščo 90 vzidali v veliko skalo in jo okrasili z vencem planinskega cvetja.
—	Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9: od 26. do 30. julija — od 1(i. do 20. avgusta — od 23. do 27. avgusta — od 13. do 17. septembra — od 18. do 22. oktobra. Zglasiti se je treba vsaj teden prej. Voditelj bo p. Pate S. J. Oskrbnirta za ves čas 120 Din.
—	Z Vrhnike nam poročajo: V zadnjem dopisu, ki smo vam ga poslali, je vsled neljube pomote izostalo, da se jc maše-zadušnice za pokojnim nadškofom dr. Jegličem udeležil tudi oddelek linančne kontrole.
—	XVIII. letni kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva Ik> v Novem Sadu od 10. do 12. oktobra t. 1. Glavne znanstvene teme kongresa so: Akrtne in infekcijske bolezni s socialnega in kliničnega vidika in vprašanje alkoholizma z istega stališča kakor prve bolezui. Poleg tega so na dnevnem redu še stanovska vprašanja, svobodne medicinske teme in razprava o tuberkulozi med Slovani. Avtorji, ki se hočejo priglasiti h gornjim vprašanjem, naj sc do 1. septembra t. 1. prijavijo tajništvu Jugoslovanskega zdravniškega društva v Belgradu. Zeleni Venec 1—3. Po kongresu bodo organizirani poedmi izleti. Na kon-
gres so povabljeni tudi zdravniki iz drugih slovanskih in nam prijateljskih držav.
— Razstava slovanske mladinske knjige v Ljubljani. Ob priliki II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, ki bo v dneh 26., 27. in 28. avgusta t. L, priredi Mladinska matica razstavo slovanske povojne mladinske književnosti. V poštev pridejo vse mladinske knjige (brez šolskih) in listi od 1918. leta dalje. Ker so kongresa udeležijo številni pedologi in pedagogi iz vseh slovanskih držav, je velike važnosti, da bo razstava čini bolj popolna. Zato so naprošena vsa založništva, da pošljejo po možnosti do 1. avgusta t. I. vse mladinske knjige in revije, ki so jih izdajala od zedinjenja pa do danes na naslov Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, kjer se dobijo tudi vsa potrebna jx)drobnejša pojasnila.
Žena ljubi močnega moža
mož normalno ženo brez nervoznih muh in živčnih napadov
Šef zdravega uradnika Zahtevajte s kratko karto prospekte od
uprave Radenskega kopališča Slatina Radenci (prt Mariboru)
—	Javna borza dela v Ljubljani išče 5 hlapcev.
—	Kozolec pogorel. S Preske pri Medvodah nam poročajo: V noči na ponedeljek okoli 1. je pogorel kozolec s 6 okni. bivša last posestnika Karla Kavčiča iz Medvod. Ker je bil poln mrve, je bil ogenj velik. Zgorelo je vse. Ker je kozolec od ceste dovolj odmaknjen, je bil ogenj gotovo podtaknjen. Preška požarna hramba je prihitela gasit, pa ji predsednik vodovodne zadruge v Medvodah ni bolel dati ključa od hidratila. Nc vemo, za kaj ne.
—	Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje.
Kep. po min. soo. pol. In uar. zdr. S-br. 15.485, S. V. a.
—	V sodne zapore pripeljana. Iz zaporov okrajnega sodišča v Ložu je orožnik pripeljal v ljubljanske sodne zajx)re 24-letnega Matijo Telita, ki je osumljen, da je v družbi še dveh fantov napadel orožniško palrolo. Iz kamniških zaporov pa je bil v nedeljo pripeljan v Ljubljano 37 letni posestnik Janez Kepic, doma iz Most, občina Komenda. Osumljen je zločina uboja po 178/11 k. z.
Dospela je nova pošiljka vin: cviček vtigava, rizling in teran. Poizkusite jih, da se prepričate o njihovi
..Gostilna Kmetic
kvaliteti.
Ljubljana, Aleksandrova cesta
—	Pogrešajo ga. Dne 21. junija je odšel od doma 18 letni fant. oblečen v modro ključavničarsko obleko, gologlav, šibke, visoke postave, na levi strani brade ima brazgotino. Pri sebi imn železniško legitimacijo in temporerko, veljavno za progo Jesenice - Hrušica. Kdor bi ka j vedel o njem, naj sporoči očetu Grzetiču Rudolfu, Hrušica pri Jesenicah.
—	Da boste stalno tdravl je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini to si. Radenska vam ohrani zdravje In mladostno svežost.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjn traj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-
Joscl gFC-tičicti.
Ljubljana
1 Pasji kontuinar. Po Ljubljani, posebno v
Trnovem, so se ob priliki, ko je mestni magistrat razglasil pasji kontumae, razširile govorice, da poginjeni pes, last g. Leopolda Ambroža, Cesta dveh cesarjev št. 161, ni bil stekel, pač pa da jo bil zaiflrupljen s strihninom. Obrnili smo se na me-rodajuo mesto in zvedeli, da je državni veterinarski bakteriološki zavod v Ljubljani naredil poizkuse s cepljenjem z možgani poginjenega psa na dveh poizkusnih živalih in so jKiizkusi nedvomno jiokazali, da je bil poginjeni pes stekel. To je državni veterinarski zavod sporočil s spisom št. 1358/37 dne 2. julija mestnemu magistratu, ki je bil na to po zakonu dolžan razglasiti pasji kontumae.
1 Radi različnega tolmačenja 1. toč. razglasa o pasjem kontumacu v Ljubljani jx>daja mestno lioglavarstvo sledeče pojasnilo: Vsi psi v mestu Ljubljana morajo bili priklenjeni na verigi doma, na ulici pa morajo biti zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, ne glede ua to, če se vodijo na vrvici.
1 V Ljubljani umrli od 2. julija do 8. julija 1937. Milosavljevič Miloš 43 let, žandarm. kapetan I. ki. v p., Vidovdanska cesta 9, Nemec Apolonija, vd. Bricelj, roj. Gale, 74 let, žena 6odn. sluge v p., Vidovdanska cesta 9, Tušar Marija, roj. Ponikvar, 51 let, zasebnica, Ciglarjeva ulica 22, Pliberšek Marija 65 let, delavka tob tov. v p.. Rožna ulica 3, Cerne Josipina, 80 let. delavka tob. tov. v p„ Ko-meti6kcga ulica 21. Majnik Ana, roj. Žgur, 79 let, vdova pečar, poinočn., Kolezijska ulica 26, Zabu-kovec Ciril, 40 let, orožniški narednik, Zgornja Šiška 132.
1 Tiskarski škrat. V ponedeljskem »Slovencu« 6e je v poročilu o slavju v trnovski fari vtihotapilo več napak, ki kvarijo smisel posameznih stavkov. V prvem stavku je treba jx>praviti, da zavzema Trnovsko prosvetno društvo eno najvidnejših mest v vrsti slovenskih prosvetnih društev. Tudi smisel obeh 6takov v drugem odstavku je skvarjen, vendar l>a so bralci jedro obeh stavkov verjetno izluščili sami. Zadnji stavek v f>oročilu pa je povsem postavljen na glavo in bi se moral glasiti pravilno: Tudi cerkev (ne: ceste) je bila slavnostno razsvetljena in je nudila prav lepo sliko.
1 Posestne spremembe. Fran Kregar, posestnik in gostilničar v Štepanji vasi, Je prodal Mariborčanom Franu in Fridi Tavčar pare. 538 k. o. Karlovsko predmestje, na Barju v izmeri 12.036 m2 z a 27.000 Din. — Lenarčič Miha, posestnik v Mali vasi št. 8 je prodal Ivanu Goričniku, Štožice, pare. št. 535 njiva k. o. Štožice v izmeri 5901 m2 za 62.000 Din.
1 Lastniki konj in druge v prožno živine se
opozarjajo, da bo v sredo, 14. julija 1937 ob 7 zjutraj na Ambroževem trgu vojaški pregled živine za mesto Ljubljano. Pregledala se bo vsa doslej še nepregledana živina. Kdor ima tako živino, naj jo zanesljivo prižene k pregledu, da se ogne neprilikam in kazni.
1 Nočno službo imajo lekarne. Dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6, mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Maribor
m Iz policijske službe. K obmejni policiji v Mariboru je prestavljen iz Skoplja dipl. jur. gospod Kari .Tančič, znan športnik in nogometni sodnik, ki je pred nekaj leti služboval pri mariborski mestni policiji.
m Ahituri.jenti mariborske gimnazije letnik 1897 naj javijo zaradi proslave 40 letnice mature svoje naslove takoj, najkasneje pa do 20. t. m. na naslov: Mohorko Josip, Marilior, Koserjeva 35.
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse predsednike obrtniških združenj in vse interesente za obrtno razstavo na sestanek jutri v sredo oh pol 20 v društveno pisarno, Vetrinjska ulica 11/11.
m Volitve, ki so razburile železniške nameščence. V nedeljo so bile v baraki delavnice drž. železnic, v Mariboru volitve delegatov podpornega društva uslužbencev drž. železnic v Ljubljani. Volitve je kljub pritožbam že tretjič vodila ena in ista oseba, ki je imenovala za skrutinatorje same pristaše g. Tumpeja. Ta lista je dobila 528 glasov, ki pa jih je nabrala izven določenega časa. Lista, katere nosilec je bil Jakob Ropret, pa je pred pričami večkrat prešteto oddala 598 glasovnic. Pri šletju glasovnic pa se je potem dogodilo neverjetno čudo, da je dobila ta združena lista samo 514 glasov ter se je kar 84 glasovnic »izgubilo« v samem volilnem prostoru. Videlo se je, da so hoteli nasprotniki združene liste na vsak način in z vsemi sredstvi zmagati. O tem dogodku nas obveščajo volilci iz delavnic drž. že-lezn ic s prošnjo, da ga sporočimo javnosti in z zahtevo, da se volitve jionove.
m Ljutomerski konjcrejci se udeleže dirk ▼ Belgradu. Dne 18. in 25. julija ter 8. in 15. avgusta bodo v Belgradu velike konjske dirke, katerih se bodo prvič udeležili ljutomerski konjerejci s svojimi izvrstnimi ameriškimi dirkači. Na dirke pošljejo ljutomerski konjerejci 5 dveletnih, 2 triletna in 12 štiriletnih in starejših konjev.
_ Razstave letošnjega .Mariborskega tedna IkkIo še pestrejše, kakor prejšnja leta. Največji obseg bo zavzela obrtna razstava, katere se letos poleg vajencev in jKiniočiiikov udeleže tudi mojstri. Tudi mariborski trgovci dobe letos svoj poseben oddelek. Zanimiva ho zopet razstava tekstilne industrije, ki bo pokazala najmodernejše svoje letošnje produkte. Prof. Baš pripravlja fitopatološko razstavo in razstavo zgodovinskih predmetov. Velikega obsega bo letos tudi
razstava vin, zvezana z vinsko poskušnjo. Za to razstave se vršijo sedaj že živahne priprave.
m Umrl je na Ptujski cesti 33 na Teznein upokojeni bančni uradnik Leopold Trinkler, star 49 let. Naj počiva v miru!
m Uspel izlet uradništva MP. Včeraj so so vrnili z desetdnevnega avtobusnega izleta uradniki Mestnih podjetij, ki so potovali z mestnim ekspresnim avtokarom iz Maribora čez Dolomite, Gardsko jezero, Milan, Pavi jo, Genovo, Rapallo, Florenco, Bolonjo, Benetke, Trst nazaj v Maribor. Prevozili so okoli 2000 km dolgo pot brez vsake nezgode ter vzbujali s svojim ogromnim, krasnim avtokarom povsod splošno pozornost. Vsi stroški za vožnjo, prehrano in prenočišče pa so znašali na osebo 1400 din.
m Gibanje filatelistov. Maribor ima izredno veliko filatelistov. Sedaj so si osnovali še filatelisti iz Magdalenskega predmestja svoj krožek, ki šteje že 18 članov. Te dni so imeli občni zbor ter je bil izvoljen za predsednika krožka g. Stranic.
m Aretiran in priznava. Orožniki v Košakih so v nedeljo aretirali delavca Karla Kožarja, ki je z nožem usmrtil na cesti svojega tovariša Adol-fa Rožnika, o čeiner smo obširneje poročali v >Poned. Slovencu«. Kožar je dejanje priznal, izgovarja pa se s pijanostjo in silobranom.
m Velike tatvine pri tvrdki BatJel. Mariborska policija je prišla na sled velikim tatvinam, ki so se dogajale nad leto dni pri miraborski tvrdki Batjel. Neki uslužbenec te tvrdke je kradel iz skladišča razne dele koles ter jih prodajal mehaniku Rebercu v bližini Ormoža. Tatvinam so prišli na sled orožniki, ki so ustavili nekega moškega, ki je nesel Rebercu zavoj, v katerem so bili ukradeni deli kolesa. Sodijo, da je tvrdka Batjel oškodovana za okrog 15.000 din. Uslužbenec je bil aretiran in izročen sodišču. Tatvino priznava v polnem obsegu, Del ukradenega blaga so našli pri Rebercu in na njegovem stanovanju.
Celje
c Gradnja novega kapucinskega mostu. Pred nedavnim časom je bila v Celju komisija kr. banske uprave, ki je določila nov prostor za novi most čez Savinjo. Sedanji kapucinski mo6t je v tako 6krajno slabem stanju, da se trese ako pelje čezenj voziček. Tega mosta pa 6e poslužujejo tudi tovorni avtomobili. ki vozijo tudi večjo težo, kakor je dovoljena za ta most. Upamo, da bo sedaj ko je komisija videla ta most, storila vse, da se bo začela gradnja novega mostu, sicer je jiričakovati nesreče.
c Na cesti jo je zadela kap. Včeraj zjutraj je nesla 69-letna Marija Naraks, služkinja pri posestniku Lipovšku v Medlogu, mleko v mesto. Ko še ni bila daleč od doma ji je postalo na mah slabo, da se je zgrudila in umrla. Zadela jo je kap.
c Ko je branil brata je dobil tri zabodljaje z nožem. V soboto zvečer 6e je vračal od dela iz Žalca Podlesnik Anton, 27-letni zidarski delavec, doma iz Železnega pri Veliki Pirešici. Pri gostilni štamol je stopil s kolesa in se podal v gostilno, kjer je naročil pijačo. Ko je sedel za mizo, je slišal, da 6e pred gostilno prepira z njegovim bratom neki 18-letni fant iz Velike Pirešice. Prepir se jc čedalje bolj razvnemal, zato je Anton ker je videl da sta oba pijana, zapustil gostilno in stopil med prepirajoča in ju 6varil, naj se pomirita. K vsem trem je etopil še četrti in sicer starejši brat 18-Ietnega fanta, ki je mislil, da nameravata oba brata napasti njegovega brata. Zato je v pijanosti iz žepa potegnil nož in zamahnil trikrat proti Podlesniku in mu zadal dve večji rani na rami, eno pa na desno dlan. Poškodovanega so prepeljali še isti večer v celjsko bolnišnico, napadalec pa se je sam javil orožništvu.
c V kavarni je ukradel plašč. V nedela poppl-dne je sedel v tukajšnji kavarni neki moaki, ki le zvečer pred vlakom, ki odhaja v Ljubljano, plačal račun in zahteval od natakarja plašč. Natakar ga je vprašal, kateri je njegov plašč, nato je pokazal na enega izmed najboljših, v katerega se je hitro oblekel in zdrvel na vlak. Kmalu za njim je iskal med drugimi plašči svoj plašč g. Farkaš iz Westnove tovarne, ki ga pa ni našel, ker je njegovega odnesel tujec z vlakom v Ljubljano. Plašč je bil vreden 1300 dinarjev.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15. 18.15, 20.30 repriza najlepšega filma 6ezone >Poslednji akord«.
Zborovanje učileVstva v Ljubljani
Ljubljana, 12. julija. Danes ob 10 dopoldne se je pričelo v Ljubljani zborovanje delegatov Jugoslovanskega učiteljskega društva, odseka za dravsko banovino. Zborovanja se je udeležilo okoli 80 delegatov, po večini zastopnikov posameznih učiteljskih okrožij. Sistem volitev delegatov je ta, da učitelji izvolijo z večino glasov svojega zastopnika, tako da manjšina učiteljstva na zborovanju sploh ne pride do besede, temveč da je na delegatskem zborovanju redno preglasovana. Zborovanje je sklicala poslevodeča podpredsednica ga. Završanova, vendar pa se je potrudil tudi predsednik g. Ivan Dimnik na to skupščino in je vodil zborovanje. Predlagal je udanostno brzojavko kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču. .Spomnil se je nekaterih umrlih članov društva, nato pa je imel zelo polemičen govor, ki res ni bil na mestu.
Po poročilu g. Dimnika so bili izvoljeni razni odseki. Iz obširnega tajniškega poročila g. Metoda Kumelja posnemamo, da ima JU sekcija za Ljubljano 3262 članov organiziranih v 31 društvih. Organizacija je narasla za 161 članov.
Sprejet je bil računski zaključek za lelo 1906-37.
Avto z avstrijskimi tihotapci zajet
Maribor, 12. julija.
Mariborska finančna kontrola je imela včeTaj svoj dober dan. V spretno postavljeno zasedo so ji padli pretkani avstrijski tihotapci, ki so zalagali s kontrabantom mariborske odjemalce kdo ve koliko časa. Finančna kontrola v Mariboru je te tihotapce že dolgo zasledovala. Vedelo se je, da morajo dobivati mariborski tihotapci saharin, vžigalnike in igralne karte po skrivni poti čez mejo, da pa jim to blago dobavljajo njihovi zaupniki iz Avstrije. Mariborčani so bili namreč s tihotapsko robo zadnje čase zelo dobro založeni, niso pa hodili sami po njo čez mejo. Po daljšem opazovanju so slednjič organi finančne kontrole odkrili pot, po kateri prihaja kontrabant. Je to cesta, ki vodi iz Cmureka čez Marijo Snežno in Sv. Jakob na ba-novinsko cesto Maribor-Št. Lenart. Po tej poti so pošiljali avstrijski dobavljalci našim tihotapcem saharin in vžigalnike kar z avtomobilom. Finančna kontrola je pripravila zasedo na Gačniku, kjer gre cesta strmo v hrib. To zasedo je vzdrževala nekaj dni, včeraj pa se jc obnesla. Straža pri Cmureku je javila, da je sumljivi avto prešel most čez Muro ter vozi v smeri proti Mariboru. Na klancu v Gač- , niku jc imeia finančna kontrola pripravljen svoj I
avto, v katerem je bila močna straža. Limuzina finančne kontrole je vozila sumljivemu avtomobilu nasproti ter ga je na vrhu klanca ustavila. Avstrijec je bil v hipu obkoljen od finančnih organov. V luksuznem Steyer avtomobilu, ki je prišel iz Avstrije, sta bila dva moška, ki sta vsa preplašena zrla v naše finančne stražnike. Bila sta to lastnik avto-taksija Franc Kestenbauer in gostilničar ter posestnik Anton Unger, oba iz avstrijskega Murecka. Finančni organi so njun avto temeljito preiskali ter našli 681 vžigalnikov, ogrompo količino vžigalnih kamenčkov, po izjavi obeh presenečenih Avstrijcev bi pa bila morala pripeljati iz Avstrije še 50 kg saharina, pa pošiljka ni pravočasno dospela ter sta ga nameravala šele prihodnji teden spraviti čez mejo. Oba sta bila aretirana, avto pa zaplenjen, vse skupaj pa prepeljano v Maribor. Avstrijca so pridržali v preiskovalnem zaporu. Avto bodo prodali na dražbi, vžigalnike pa dobi glavna uprava monopolov, da jih uniči. Kazen, ki čaka oba tihotapca, bo znašala nad milijon dinarjev. Ker pa bo le deloma krita z izkupičkom za prodano lepo limuzino, ostanka pa ne bosta niti mogla, niti hotela plačati, bosta odsedela najdaljšo kazen, ki jo zakon za tihotapstvo predvideva — eno leto dni ne bosta videla lepega Murecka.
Izgledi za izvoz žita
Konec preteklega tedna se je vršila pri Prisadu konferenca, pri kateri so se obravnavala vprašanja v zvezi z novo žetvijo pšenice. H konferenci so bili pozvani tako zastopniki izvoznikov kakor tudi zastopniki zadrug. Končno io bili tudi zaslišani zastopniki mlinske industrije.
V	glavnem so na tej konferenci obravnavali vprašanja organizacije prodaje, cen in izvoza nove pšenice. Prevladovalo je mišljenje, da za izvoz ne bo na razpolago več kakor pa 25.000 vagonov pšenice.
V	Vojvodini je žetev že končana in se je dovoz nove pšenice na tržišča že pričel. Ta dovoz pa je še zelo skromen. Trgovci plačujejo 155 na bazi Tisa, Preteklo leto je cena za novo pšenico v tem
času znašala 110—115 in je torej letos pšenica za 40 din dražja kot pa je bila lansko leto.
Tudi na inozemskih trgih je tendenca zelo čvrsta in prevladuje mišljenje, da bo pri nas začetna cena, brez intervencije Prizada, znašala 150 din za 100 kg.
Tudi žetev ječmena se je koncem preteklega meseca že pričela. Po prvih rezultatih moremo reči, da je ječmen letos znatno slabše obrodil kakor pa pretečeno leto. Izgleda, da letošnja produkcija ječmena ne bo zadostovala niti za domače potrebe, vsled česar za izvoz ječmena sploh ne bo na raz-
polago.
severnih krajih se plačuje ječmen po 120 do 125 din za 100 kg, dočim je bila lansko leto cena 105—109 din.
Izvozni kontingenti za Francijo
Za tretje četrtletje, to je od 1. julija do 30. septembra t. 1. nam je Francija odobrila za naSe industrijske proizvode sledeče posebne kontingente: 110 stotov metilnega alkohola, 62 stotov acetona, 180 stotov paradižnikovih konzerv, 150 stotov kostnega lima, 105 stotov predelanih velikih kož, svinjskih itd., 855 kg predelanih malih kož, ovčjih in janjčjih, 1000 parov bosanskih opank, 300 stotov emajlirane posode, 160 stotov upognjenega pohištva, stolov, 74 kg tulcev za klobuke, 2000 komadov negami ranih klobukov in 240 komadov garniranih klobukov.
Francija pa nam je ukinila posebne kontingente za ekstrakte za strojenje kož in za sušeno mleto čebulo in česen.
Za izkorisčenje gornjih kontingentov paradižnikovih konzerv, predelanih velikih in malih kož, emajlirane posode ter upognjenega pohištva je potrebno izvozno dovoljenje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, za ostale kontingente pa francosko uvozno dovoljenje.
V zvezi s sistemom teh, kakor jih imenujejo belgrajske »Trgovačke novinec, mikroskopskih kontingentov, moramo omenili tudi zahtevo naših izvoznikov, da se naš trgovinski promet s Francijo postavi na drugo podlago, in da se eventuelno uvede kontrola uvoza iz Francije. Zahteva uvoznikov je, da se za si g ura čim večji izvoz naše perutnine, živine, živinskih produktov, sadja, lesa, konoplje, drobne kože itd., ker to blago po važnosti ne zaostaja za parfumeri.jskim in drugim blagom, ki ga mi »uvažamo iz Francije neomejeno in brez vsake kontrole.
Zlasti niso naši izvozniki zadovoljni s plačilnim prometom potom kliringa, ker so že ponovno pretrpeli škodo vsled devalvacije francoskega franka. Načeto je sploh vprašanje, da li moremo obdržati francoski frank kot klirinško valuto z ozirom na to, da je frank postal najnesigurnejša in najnestalnejša valuta v Evropi. Pričakuje se, da bo v kratkem odpovedan kliring, na kar bo treba na novo urediti ves kompleks vprašanj naše trgovine a Francijo.
Novi francoski
>>111 IU il
nsib on j
davčni program
Da sanira državne finance in da doseže stabilnost francoskega franka, je morala vlada pristopiti k tifiV^otejenju državnega proračuna. V ta na-men si je finančni minister poiskal nove dohodke z uvedbo novih davkov, oziroma z zvišanjem že obstoječih davkov in taks.
Uvedena je nova taksa na terminski nakup zlata in deviz. Ta taksa znaša 100% diference med nakupno ceno ter med ccno v času likvidacije posla. S to takso se namerava preprečiti špekulacija s francoskim frankom, zadela bi tiste, ki špekulirajo na padec franka. Namen te takse torej ni v prvi vrsti fiskalen, ampak je valutnopolitičnega značaja.
Znatno so zvišane davčne kazni za slučaj davčne utaje, zlasti pa so poostrene kazni radi nepravilne prijave inozemskih dobroimetij.
Na obresti trgovskih dobroimetij je vpeljan rentni davek, kakor je dosedaj obstojal za druge naložbe. Znatno je bil povišan davek na vrednostne papirje, oziroma dohodke vrednostnih papirjev.
Direktni davki so sorazmerno le malo povišani in se smatra, da bodo prinesli skupno le okrog 1800 milj. frankov več. Okrog 6 milijard več pa bodo prinesli povišani indirektni davki. Produkcijski davek, ki ga je minister Auriol uvedel mesto prejšnjega prometnega davka, je povišan od 6 na 8% ter bo predstavljal precejšnjo obremenitev konzuma. Cene tobačnega monopola so povišane za 209r, povišane so poštne, železniške in transportne tarife za avtomobilski promet. Tudi carinske postavke so zvišane in sicer v istem obsegu, kakor so bile znižane po prvi devalvaciji jeseni lanskega leta.
Nevarnost povišanja zlasti indirektnih davkov obstoji v tem. da bo še bolj pospešena tendenca dviganja cen, kar bi imelo za posledico zmanjšanje konzuma in produkcije Vendar je v interesu državnih financ bilo povišanje neizogibno.
•
Državni rudniki povečujejo produkcijo. Državni rudniki v Ljubiji in Varešu io znatna povečali svojo produkcijo, Ljubija dela sedaj skorai s polno kapaciteto. Produkcija }e'ezne rude ie bila leta l>)34-35 170.779 ton, leta 1935-26 249.534 ton in leti 1936-37 pa 453.737 ton. Produkcija se je torej povečala za 165%. Produkcva surovega železa v državni topilnici in livarni v ''arešu oa je v navedenih treh letih znašala 71.526, 22.712 ii 34.455 ton.
Izvoz karbida iz Jugoslavije. Letna kapaciteta jugoslovanskih tovarn karbida znaša 90.000 ton. Produkcija v 1. 1929 je znašala 50.000 ton, pa je od tedaj nekoliko padla. Uvoz karbida jc neznaten, pač pa je izvoz dosegel že znatno višino. Tako je 1. 1929 izvoz znašal 16.805 ton v vrednosti 38 milj. dinarjev. Je pa v krizi znatno padel in je znašal 1. 1934 7.789 ton v vrednosti 14.6 milj. din, in 1. 1935 6990 ton v vrednosti 12.6 milj. din. V 1. 1936 pa ie izvoz karbida znatno narastel in je dosegel 10.290 ton v vrednosti 18.1 milj. din. Največ karbida je bilo izvoženega v Anglijo in sicer 8116 ton v vrednosti 14.2 milj. din.
Produkcija bakra v Boru. V borskem rudniku je produkcija bakra v mesecu juniju znašala 3059 ton proti 2800 tonam v maju in aprilu t. 1. V prvih šestih mesecih je bilo v Boru produciranih skupno 18.864 ton bakra, lansko leto v istem razdobju pa 20.144 ton.
Povečanje produkcije železa in jekla v Zedi-njenih državah. Produkcija surovega jekla se je v prvi polovici letošnjega leta zvišala napram lanskemu letu za 35% in je znašala 29.8 milij. ton, produkcija surovega železa pa za 45% na 19.9 milij. ton. Produkcija surovega jekla je celo presegla višino iz leta 1929, dočim produkcija surovega železa za produkcijo iz 1. polletja 1929 le malo zaostaja. S tem je doseženo rekordno stanje produkcije iz časa pred krizo. Tudi izvoz železa in jekla iz Zedinjenih držav je v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegel rekordno višino in je znašal 2.7 milij. ton.
Znnanja trgovina Holandske za 60% večja ko leta 1936. Zunanja trgovina Holandske se je napram lanskemu letu znatno povečala. Uvoz je v prvi polovici lanskega leta znašal 466 milij. hol. gld., letos pa 746 milij., izvoz pa lansko leta 319, letos pa 533 milij. hol gld. Povečanje uvoza znaša torej 62%, izvoza pa 60.6%.
Zvišanje kritja avstrijske narodne banke. Avstrijska narodna banka ima v zadnjem času znaten dotok deviz. Ta dotok je bil tolik, da se je kritje povišalo na 30%, dasi je v statutih banke predpi-kano le 20%-no kritje. Če se od skupnega obtoka odšteje državni dolg, znaša kritje celo 40%.
Kitajska kupuje zlato v Zedinjenih državah. Med severnoameriškim in med kitajskim finančnim ministrom je prišlo do sporazuma, v smislu katerega bo Kitajska kupila znatno množino zlata v Ameriki, dočim bodo Zedinjene države kupovale na Kitajskem srebro preko dogovora iz maja preteklega leta. Dogovor ima namen, da pospešuje in utrdi medsebojne valutne odnošaje in poveča kitajske zlate rezerve.
Romunija dovoljuje premijo za izvoz lesa v Anglijo. Romunsko trgovinsko ministrstvo in romunska narodna banka sta dovolila za izvoz rezanega lesa v Anglijo, ki je letos največji romunski odjemalec lesa, izvozno premijo v višini 38% od izvozne vrednosti.
Madjarska pričakuje dobro žitno letino. Po zadnjih uradnih podatkih o stanju letine na Madjarskem se ceni, da bo letina pšenice znašala 18.95 milij. stotov. Letina rži se ceni na 6.43 milij. in ječmena pa na 4.86 milij. stotov proti 6,5 milij. v lanskem letu.
»Agrarna misel.« — Izšla je dvojna številka 13—14 Agrarne inislic, časopisa za povzdigo vasi in kmetijstva z dne 1,—15. julija t 1. Številka je
posvečena Slovencem in ima tole vsebino: Dr. Mi-lorad Nedeljkovič: Pozdrav Slovencem (govor s svečane seje društva »Agrarna misel« v čast gostom, članom društva -»Zveze absolventov kmetijskih šol iz Slovenije«. Obisk Slovencev Belgradu in Srbiji in veliki izlet - Agrarne misli . Govori in pozdravi delegatov Agrarne misli na svečani seji dne 25. junija 1937. Majska deklaracija. Leo-nard Drnjevič: Pregled knjig in časopisov. Anton Melik: Slovenija. Brazda.
»Agrarna misek izhaja redno dvakrat na mesec. Urednik dr. Milorad Nedeljkovič. Naročnina samo 24 dinarjev na leto. Čok. račun štev. 57.640 Uredništvo in uprava v Belgradu, Tolstojeva ul. 18.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo »liveštaj inšpekcija rada Kraljevine Jugoslavije u 1935 god.« Poročilo obsega poleg poročila odseka za inšpekcije dela v ministrstvu. poročila vseli krajevnih inšpekcij. V poročilu so natisnjeni tudi pruviluik za lesno industrijo, predpisi za obdelovanje kovin, predpisi za dvigala, zaščitni predpisi za pivovarne in industrije mineralnih vod.
Borza
Dne 12. julija 1937.
Denar
V privatnem kliringu je angleški funt na naših borzah ostal neizpremenjen in je notiral na ljubljanski borzi 238 den., v Zagrebu 237.20—238.80 (238) in v Belgradu 237.20-238.80.
Avstrijski Šiling se je tia ljubljanski borzi učvrstil in je notiral 8.52—8.62, prav tako se je učvrstil tudi v Zagrebu, kjer je notiral 8.515—8.615 (8.565), v Belgradu pa 8.5061—8.6061.
Nemška marka je v Ljubljani notirala 12.57 do 12.77, v Zagrebu 12.58—12.78 (12.68), za ultimo julij, 15. avgusta in ultiino avgust 12.58—12.78 (12.68), za ultimo september 12.51—12.71 (12.61), za 15. oktober in ultimo oktober pa 12.50—12.70 (12.60).
Grške bone so nudili v Zagrebu po 32, v Belgradu po 32.25.
Lire so nudili v Belgradu po 220.
Promet je znašal na zagrebški borzi 1,270.708 dinarjev, na belgrajaki pa 2,820.000 dinarjev.
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III 1937
Ljubljana — Te
Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov . . . London 1 funt .... Nevvyork 100 dolarjev . Pariz 100 frankov . . . Praga 100 kron .... Trst 100 lir......
c a j i
s p r i m
2306.16 1748.03 733.20 996.45 215.55-4321.00-168.56 151.83 228.44
o m.
—2409.76 —1761.91 >— 738.27 —1003.52 217.61 —4357.31 170.00 152.91 231.53
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 16.9275, London 21.6675, Newyorl< 436.625, Bruselj 73.525, Milan 23, Amsterdam 240.05, Berlin 175.50, Dunaj 82.50 (81.10), Stoekholm 111.70, Oslo 108.875, Kopenha-gen 96.725, Praga 15.24, Varšava 82.90, Budimpešta 86.25. Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Helsingfons 9.57, Buenos-Aires 131.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. posojilo 88- R9, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begluško obveznice 72—73, 8% Blerovo posojilo 97—99, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, sev. agrarji 51—53. Trboveljska 230 do 240.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87.50 lil., agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 407.50—408.50, begluške obveznice 72 (drobni komadi), dalm. agrarji 75 - 76 (75.50), 8% Blerovo posojilo 96—96.50, 7% Blerovo posojilo 8(5 bl„ 7% štab. posojilo 87 bi. — Delnice: Narodna banka 715<> den., Priv. agrarna banka 194—196, Osj. liv. 200 bl„ Raguzea 365 den., Osj. sladk. tov. 175—190, Oceanija 280 den.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 52.50—52.75, vojna škoda promptna 409— 410 (409), uit. avgust 408—408.50, uit. september 108—408.50 (108), sev. agrarji 52.75 den., begluške obveznice 76.75—77. dalm. agrarji 74.75 den., Blerovo posojilo 95.50 do 96. 7% Blerovo posojilo 85.50—86, 7% )K»ojilo Drž, hip. banke 100 den., 7% stab. posojilo S7 den. Delnice: Narodna banka 7150—7200 (7150), Priv. agrarna banka 197—198 (197.50).
Žitni trg
Novi .Sad. Pšenica nova: bč. 155—160, srem., slav. 152.5—157.5, ban. 152.5—160. bč., ladja Tisa, bč., ladja Dunav 160—165. — Ostala pšenira ne notira. — Vse po 78 kg, — Pšenica stara ne-izpremenjena. — Ječmen : bč., srem. novi, 65kg. 115—120. — Koruza: bč., srcin. 93—94, ban. 90 do 92. — Vse ostalo neizpreinenjeno. — Tendenca ustaljena. — Promet srednji.
99
Zlaforog" na trnovskem odru
Malo je na svetu župnij, kjer bi bila zavest skupnosti tako močno zasidrana v srcih ljudi, kot jc v trnovski fari. Sama fantovska odločnost in dekliški ponos jih je. Ta zavest prehaja včasih že kar v »lokalni patriotizem«, katerega pa nikarte zamenjati z nekritičnim strankarskim fanatizmom. Ta »lokalni patriotizem« trnovskih faranov ima v sebi nekaj klenega in zdravega, pristno slovenskega, ter jim daje neki posebni prizvok v besedi in dejanju. Kadar gre za čast fare, si trnovski fantje in dekleta, možje in žene složno podajo roke ter gredo samozavestno na tlelo, da pokažejo svetu, kar zmore njihova iznajdljivost in podjetnost. 2e večkrat smo imeli priliko občudovati Trnovčane v njihovem raz mahu in vnemi; to, kar so nam pokazali ob priliki 30-letnice Trnovskega prosvetnega društva, pa presega po 6vojem sijaju vse, kar smo doslej v trnovski fari videli in elišali. S takšno pripričevalno6tjo in notranjo nujo 60 tokrat manifestirali svojo voljo in moč, svojo neomahljivo zvestobo skupnim idealom, da so presenetili tudi tiste, ki so stali ob strani in z omalovaževanjem gledali velikopotezne priprave za redko slavje. Narodna igra »Zlatorog«, ki so jo po uspeli podoknici botru in botrici novega društvenega propora, priredili v soboto zvečer pod milim nebom, zahteva po svojem pisanem folklori-stičnem obiležju ogromnega truda in žrtev. Trnov-čani pa so bili težki nalogi ko6 in eo nam pričarali pred oči prelepo pravljico o zlalorogu v vsej njeni lepoti in milini.
Kulturni obzornik
Georgi Stamaiov
Med bolgarskimi pisatelji zavzema Georgi Stamatov prav posebno mesto. Najmočnejši bolgarski pisatelji so namreč v prav tesni ali pa vsaj delni zvezi s kmečkim stanom, dobro poznajo kmeta in njegove težave, način življenja, njegovo dušo. Najvplivnejši pisatelji te smeri so pred vsem Jovkov, Pelin, Karalijčev. Petkanov. mladi Volen. Georgi Stamanov na spada po snovi, ki jo obdeluje, čisto drugam. Njega po pravici imenujejo pisatelja bolgarskih inteligenčnih krogov. V kolikor kdaj le vzporedno opisuje kmečki ambient, ga opisuje samo skoz očala inteligenta. ln prav v njegovem književnem delu, ki ni posebno plodovito, saj spada po letih Stamatov med nestorje bolgarske književnosti, pa je torej že dal, kar je mislil dati, zasledimo nekaj svojevrstnega: da je namreč na bolgarsko življenje gledal iz svojega poklicnega kroga, da ga je videl samo kot advokat oziroma sodnik, torej večji tlel v njegovi negativni strani. Odtod delno tudi čudna črnogledost njegovih videnj. Vendar s tem nimam namena reči, da Stamatov ni gledal točno. Gledal je saj je dal nekaj daljših novel, ki nedvomno spadajo v vsako bolgarsko prozno antologijo.
Prva mladost je Slamatovu potekla izven Bolgarije. Rodil se jc 25. maja 1860. |<ta v Tiraspolu v llersonski guberniji, v Južni Rusiji, živel do trinajstega leta. ko so6e njegovi starši preselili v Bolgarijo, v Odesi. Akermanu in Nikolajeva Bil je iz višje uradniške družine — ko se je oče vrnil v Bolgarijo je postal predsednik vrhovnega kasacijskega sodišča. šele takrat se je začel učiti bolgarščine. Jn sicer v vojni akademiji, v katero je vatopil. Vendar ni dolgo oslal v voiaški službi. Kot mlad častnik je r*>	"lekel uniformo, začel študirati r>ravo, bil šolnik in pozneje advokat. Dolgo ie živel' v ČuAtendilu. sedaj pa prebiva v Sofiji.
Pisati je začel zgodaj, toda v ruščini, kakor še več drugih bolgarskih pisateljev. Pozneje je sprejel bolgarščino, ki je bila sicer njegov materni jezik. V začetku je pisal izključno pesmi, zlasti po Puškinovih vzorcih. Eno samo pesem, prvo, ki jo je poslal listu -Danica* leta 1800. (poslal jo je Va-zovu), je natisnil vse svoje življenje. Kmalu po dvajsetem letu so ga začeli namreč zanimati pred vsem predstavniki ruske proze, tako Gogolj. ščedrin, Dostojevski, Tolstoj, Gončarov, Turgenjev in še nekateri. Odtod očiten vpliv imenovanih pisateljev, torej ruski vpliv, v starejših njegov ih tekstih. Razen Rusov pa je mnogo prebiral tudi Francoze. Pri njih se je po mojem navzel tiste mojstrske krat-kosti konciznosti izraza, zgoščenosti, živosti razgo vora, ki tvorijo prav za prav osnovo vse njegove proze. Prvo novelo »Od kdaj so Zagorovi srečni« je tiskal leta 1803. Potem je počasi objavljal svojo prozo v vseh pomembnejših bolgarskih revijah. Samostojno pa je izdal knjige »Črtice in novele« (1004), Skice« (1915 in »Novele I« (1029) in »Novele II« (1030). Najbolj so znane njegove daljše novele »Pa-ladini«, »Lida Druganova«, »Mala Sodoma«, v kateri karakteristično riše Sofijo in njene prebivalce, v-Narzanovi« in »Virjanov«.
Kot sem že zgoraj dejal, je Stamatov po po klicu sodnik oziroma advokat in se je učil spoznavati ljudi izključno in samo v sodni dvorani. Tjakaj pa povprečno prihajajo ljudje s tovorom krivičnih dejanj na hrbtu, torej obteženi, ter se navadno kažejo v svoji najbolj temni luči. Na takšnem mestu 6e jc Stamatov učil in naučil spoznavati bolgarskega človeka. Zato pisatelju ni zameriti, če je izgubil vsako vero v človeka, v njegovo dobroto, usmiljenje. Zato Stamatov tudi ne čuti s svojimi junaki, zato tako obsoja in obtežuje bolgarskega mestnega človeka, inteligenta sploh. Kdo nastopa v njegovih novelah? Uradniki, častniki, trgovci, dijaki, akademiki, umetniki. Vsi po vrsti 6e nahajajo ko pred kritičnim, pa strogim sodnikom, že red Stamatovim ie Aleko Konstantinov začel s
C
ritiko bolgarske družbe, pred vsem bolgarske boljše družbe. Vendar njegova kritika ni bila tako
ostra, vsaj zdela se ni, morda zato. ker je bila vedno zavita v tenčico humorja. Stamatov je hladnejši, pa ostrejši in strožji, o humorju pa pri njem skoraj ni mogoče govoriti. V zaključkih gre do konca, do razgaljenosti, pa če je podoba še tako črna.
Trije problemi ga pred vsem zanimajo: problem žene, problem družine in problem Bolgara v etičnih odnošajih. Nič svetlega, veselega skoraj ni v njegovih novelah. Vse po vrsti so obtožbe družbe, so razkritja, ki bolijo. Zato ni čudno, če jc pisatelj sploh izgubil vsako vero v človeka in njegovo po-boljšanje, dobroto. Tak jc Stamatov od začetka do konca. Ko da se v štiridesetih in več letih svojega pisateljskega delovanja ni sploh nič spremenil. Satirik je, realist, ki od časa do časa prehaja skoraj v naturalizem. V izrazu je grob, kratek, skoraj bi dejal skop. Zato so njegove novele vsebinsko marsikje romani, toda do skrajnosti zgoščeni, lilmski. Stavek njegov je kratek, opisovanj iščete zaman. Osnovni način njegovega književnega izražanja jc dvogovor, ki je vedno napet, električen, odsekan. Skoraj vse njegove novele so naslovljene p° glavnih junakih. Obenem je v njegovi naravi nekaj skeptičnega, pesimističnega. Zdi se mi. da jc idejno tudi v tem pogledu vplival nanj ruski nihilizem. Toda kljub vsemu temu je Stamatov pisatelj, ki resnega človeka očiščuje Pisatelj je, ki posebej pred čita-telja. ki ne pozna dobro bolgarskega naroda, postavi ko v zrcalu vse sloje bolgarske inteligence v tako temni, slabi luči. da bi človek, če ne bi poznal pisatelja in vedel za ozki odsek, v katerem se njegovo ustvarjenje suče, dobil silo slab vtis o bolgarskem narodu kot celoti. Razum in misel pri Stamatovu prevladuje. V njegovem delu se nahaja polno duhovitih in resničnih sentenc o človeku, ki pa niso vsiljive iskane, ampak v popolni logični zvezi z dejanjem Ob koncu naj podčrtam, da je Stamatov skozi in sko/i sodoben, pogosto socijalno poantiran. pa je s svojo neizprosno družabno kritiko brez dvoma mnogo koristil in v mnogih smereh vplival na moralno očiščevanje bolgarskega naroda.
T. P.
Že itak obsežni prostor pred društvenim domom so trnovski fantje podaljšali za nekaj metrov tako, da ie zdaj to nedvomno največje letno gledališče v Sloveniji. V ozadju so zgradili velik oder, nad katerim se blesti v stoterih lučkah ponosna številka 30, ki — združena s slovenskim emblemom — simbolično izraža 30 let vztrajnega in nesebičnega dela za prosveto slovenskega naroda. Okoli in okoli obsežnega prostora vihrajo na lesenih stebrih zastave v državnih barvah, oder sam pa je jc okrašen z zelenimi girlandami.
Sedeži za to redko in zanimivo uprizoritev so bili razprodani že zdavnaj pred začetkom predstave; okoli 9, ko se je dvignil zastor, pa je tudi stojišče napolnila gosta množica ljudi. S strehe prosvetnega doma so pol ure pred začetkom predstave in ves čas med odmori švigale pisane rakete, ki so dale celotnemu 6lavju poseben slavnostni pečat.
Pri igri je sodelovalo okoli 200 fantov, deklet fn otrok, ki so večini iz Trnovega. Njim se je pridružilo nekaj igralcev od Frančiškanske prosvete in Rokodelskega odra. Glavne vloge so bile v rokah najspretnejših igralcev. Le-ti so mestoma naravnost presenetili s svojo dovršeno igro, ki se jc povzpela visoko nad običajni diletantizem. Najboljši igralec na odru, dvoršen v maski, mimiki in kretnjah, je bil nedvomno Zeleni lovec v kreaciji SI. Plevela iz Trnovega, ki ima skalo čustvenega izražanja čudo vito v oblasti. Tesno ob strani mu je s svojo do-življeno igro stal glavni junak te dramatizirane planinske pravljice — divji lovec Ione Špik v kreaciji SI. Zupana, ki 6e je zlasti proti koncu razmahnil v širino in globino. Njegovo dekle Anico je igrala že znana rutinirana igralka Mila Kačičeva z vso dekliško prisrčnostjo in prepričevalnostjo. Dalje se nam zdi potrebno omeniti šc nekaj drugih igralcev ki so po 6vojih najboljših močeh prispevali, da je celotna uprizoritev tako uspela: tako predvsem starega spravnika na planini ki ga jc v maski in mimiki izredno |x>srečeiio izklesal Acceto in zbujal salve smeha, potem ošabnega trentskeg.i grofa v kreaciji Gajete, njegovega tajnika Rikard.i v kreaciji I. Križnarja in še mnogo drugih. Svoj delež k skupni igri so uspešno doprinesle pisane skupine Benečanov, lovcev, pastirjev, biričev, godcev. rudarjev, trentskih fantov, deklet in triglavskih škratov. Se posebej je treba pohvaliti ples belih /ena, katega ic naštudiral g. Frelih in z njim duhovito in efektno izpolnil romantični okvir igre Pozabiti tudi nc smemo moškega zbora društva Krakovo-Trnovo*, ki jc s svojim ubranim petjem podprlo igralce, Icr železničarske godbe »Sloge*, ki jc med odmorom |>od vodstvom svojega kapelnika g. Svetela neutrudljivo igrala primerne skladbe.
Koliko truda jc bilo vloženo v celotno uprizoritev. pač najbolje vc režiser, ki je bil zraven s srcem in dtišo in jc poskrbel, da so bili tudi svetlobni efekti in scenerije na dostojni višini.
Moralni uspeh igre je bil popoln in ga tudi nc more zmanjšati dejstvo, da sc je na koncu vlila ploha, združena z raznimi drugimi nevšečnostmi, med katerimi inoramo zlasti omeniti dvakratni kratki stik. ki je Trnovo v hipu potopil v temo. Policija domneva, da je kratek stik |x>vzročila zastava v bližini Voglne ulice, ki sc jc v vetru dotaknila električne žice.
Med častnimi gosti smo pri predstavi med drugimi opa/ili ministra dr. Kreka, župana dr. Adlc-šiča. dr. Osnika. zastopnike raznih drugih oblasti in prosvetnih organizacij, kumico novega praporja go. Curkovo, župnika Finžgarja. dr. I abijana. trnovskega župnika g. Cegnarja. ter lepo število starih društvenih veteranov.
Igra vsekakor zasluži, da jo ponovijo.
Knjigovodstvo z nožem
V bosanskih vaseh sta trgovina in obrt Se popolnoma v rokah oseb, ki navzlic velikim kupčij-skim zvezam in trgovskim poslovanjem, nočejo nič slišati o kakih pismenih knjigovodjih ali tipkari-cah. Saj sta tram na podstrešju in nož bolj zanesljiva ko še tako izvežbano knjigovodstvo in knjige. Skozi roke teh lesnih trgovcev, mlinarjev, kavar-narjev in prekupcev gre na leto po več milijonov. Posojila dajejo, obresti zaračunavajo, dolžnike opominjajo — vse to pa brez vsakršne pisane vrstice, brez kake številke, vse s črticami s kredo, večina pa s palico, s kako desko in ostrim nožem, ki zaznamujejo knjigovodske trgovske posle preprosto,
a
;q
o o o
»1111
V--C3
pa jako nazorno. Namesto dolžnikovega imena, kar z nožem vrežejo njegovo podobo; blago se zariše zraven, vsota dolga je narisana z obročki, omaricami in črticami in vse natančno do poslednjega dinarja in pare. Na prvi pogled so vsote in zapiski« slični podobam, ki jih čečkajo šolarji na pivnike in odvetniki na telefonski imenik. Preproste podobe so pa z majhnimi črticami prav iz-borno označene.
Tu je, na primer, brkati Suljo Turkalov, ki je kupil od Ibrahima Agiča pet stotov rži. Teh pet stotov je ponazorjenih s petimi zrni rži, pet majhnih črtic zadaj pa pokaže, da je dolg 500 dinarjev
in debeli brki na risbi ti sploh ne morejo vzbujati dvoma v osebi dolžnika. — Drugi dolžnik (od zgoraj dol) je bil v Meki, kar spoznaš iz čopka na levi zgoraj poleg glave. Tretji pa sploh ni moha-medanec, saj ima na glavi ošiljeno čepico in ne fesa. Torej ne more biti nihče drugi ko Vlah Mitko. Četrti (od zgoraj dol) je drvar (na levi zraven njega je žaga). Peti pa šepa, kar pove palica zraven njega; to je pač .Mustafa, ki ima eno nogo krajšo. In poslednji — šesti — v vrsti sploh ni imel nobenega posebnega znamenja, sicer bi ne bil Ibrahitn Agič prisiljen, da se je spomnil, da je ta človek pred leti nekoga ubil. Zatorej se šopiri podoba noža zraven glave in tedaj že veš, da je to morilec Ali.
Kaj pa je potlej, če trgovec umrje in se njegovi dediči spričkajo z dolžniki? Ali sodišče pri-pozna takšno Knjigovodstvo z nožem? Pripozna ga I — Sodišče naroči celd tolmača za leseno knjigovodstvo. Blago in vsote dol »ov ne nudijo nobenih sitnosti in osebe dolžnikov je moči radi njih postb-nih znakov kmalu spoznati in istovetiti. Ugovor, češ, dolg je že plačan, ne drži, če ni vsota z debelo črto prečrtana. Praksa je pokazala, da se na ta način »vknjiženi« dolžniki niti ne skušajo otresti pačila, kakor to storijo naši dolžniki na menice. Kar lahko je v Bosni, na dežpli, še dandanes dobiti knjigovodje, ki tako poslujejo, da dodajo majhnemu krogu dve zaviti črti, kar pomeni, da je Džamal pravkar dobil koštruna. — Prav take podobe knjigovodstva pa vidiš v sarajevskem muzeju. Ondi dobiš iste »zapiske«, ki so stari 2500 let in izhajajo še iz pradavne bronaste dobe.
Trgovsko pismo, vrezano v les.
Spoštovani gospod Mustafa! Kakor blagovolite razvideti iz tega računa, ste mi za zadnjo pošiljatev 3 metrov hrastovega lesa in 2 metra bukovega še dolžni 110 dinarjev. Od predzadnje pošiljatve vrbovega lesa je tudi še račun za 70 dinarjev odprt. Prosim Vas, da mi ta mali znesek poravnate v...
Vaš vdani Ibrahim Agič.
rt
u +»
Junak v svetu — doma slabič
Odlični življenjepisec, Dale Carnegie, je izdal knjigo o življenju najplemenitejšega in najbolj drznega predsednika Združenih ameriških držav, Abrahama Lincoln a. Ta mož, ki se je upal zanetiti v Ameriki državljansko vojno, piše Carnegie, da bi rešil zamorce iz pekla, suženjstva. ta mož je bil Sam skoraj vse življenje — suženj neumne, priskutne in neljubljene žene. Najhujša žaloigra v življenju predsednika Lincolna ni bila ta. da je bil umorjen, ampak ta, da je bil oženjen. Medtem pa, ko živijo drugi moški v nesrečnem zakonu zato, ker so slepi od ljubezni in zaradi te slepote ne spoznajo pravega značaja svoje žene, pa Lincolna niti to ne more opravičiti, zakaj Lincoln je že prej vedel, da bo nesrečen v zakonu in vendar ni imel korajže, da bi razdrl zaroko. On, ki je imel korajžo, da je vodil vojno zoper južne države Severne Amerike, ni bil toliko hraber, da bi mogel prenesti solze ženske, ki je ni ljubil.
Njegova nesreča se je začela tako, da ga dekle, ki je bila potem njegova žena, ni mogla videti. Mary Todd, tako ji je bilo ime, je bila zaljubljena v nekoga drugega, ki si je pa izbral drugo dekle za ženo. Zaradi tega je bila tako jezna, da je sklenila poročiti se z ubogim Lin-colnom, ki je bil tedaj še mlad odvetnik.
Lincoln je kmalu spoznal pravo podobo svoje neveste. Čim sta bila zaročena, ga je na naj-okrutnejši način mučila. Ce kje ni imel gumba, ali če je bila ena hlačnica daljša od druge, mu je take zagodla, da se je mučeni ženin odločil, da prekine zaroko. Šel je k njej in ji povedal, da je nič več ne ljubi. Tedaj Be je začela gospodična Todd jokati, naslonila se mu je na prsi, poljubil jo je, ona njega — in — storija je šla lepo naprej.
Gospa Lincoln, rojena Todd, je sklenila, da se bo na svojem možu maščevala za vse, karkoli ji je moški si>ol hudega prizadejal. Kmalu po poroki je bil mladi zakonski par v gosteh pri kosilu neke penzije. Gospod Lincoln je storil nekaj, kar njegovi nežni soprogi ni bilo všeč — in — mu je vrgla skodelico vroče kave v obraz. Drugi gostje so se začudili, gospod Lincoln je ponižno sedel za mizo in gospodinja mu je snažila obleko.
Odtlej je bil Lincoln uničen. Najbolj značilno na njeni je bilo to, da je bil zmeraj tako silno žalosten, tako žalosten, da tega sploh ni moči povedati. Lincolnov tovariš Herndon je nekoč dejal: »Ce si gledal Lincolna, kako je hodil, si imel občutek, da mu iz hlač kaplja melanholija.« Ni imel 46ma in nobene domovine. Ce je le kako mogel,
ni šel domov. Večere je presedel s tovariši v knjižnici njih kluba ali je sam taval po praznih ulicah, kar tako, sem in tja, brez cilja. Nekaj pa je 1« dosegla njegova žena: pognala ga je v politiko. Hotela je, da postane predsednik in iz samega strahu pred svojo ženo — je postal predsednik.
Toda — joj! — tudi potem, ko je bil Lincoln predsednik Združenih ameriških držav, ni bila njegova žena zadovoljna, kakor v pravljici ni bila zadovoljna ribičeva žena, čeprav je postal njen mož kralj, cesar in še papež, ampak je zahtevala več in več. Vsa višja družba v Washingtonu jo je zavračala in se je izogibala. Lincoln je bil revež; plača predsednika Združenih ameriških držav tedaj ni bila obilna, le 25.000 dolarjev na leto, v tedanji precej slabi valuti — in njegova žena je trpela zaradi tega.
Sledile so nove in vedno nove razprtije. Žena generala Griffina je bila edina ženska, ki je smela biti v glavnem stanu Severnih držav, ker ji je dal Lincoln posebno dovoljenje za to. Gospa Lincoln je besnela od srda in je nahrulila generala: »Kaj se pa to pravi? Gospa Griffinova je dobila dovoljenje, da sme ondi bivati? Ali ne veste, da sem jaz predsedniku prepovedala govoriti aa samem s kako žensko?«
In ko je istega večera priredil poveljnik ameriških armad, general Grant, slavnostno večerjo v čast predsedniku Lincolnu in njegovi ženi, tedaj je predsednikova gospa pri banketu tako dolgo in tako izdatno psovala gospoda predsednika, dokler ni predsednik žalostno vstal in sklonjene glave odšel. Strah ga je bilo svoje žene.
Vprav tu vidimo uganko v njeni najznačilnejši obliki: mož, ki je hladno in drzno odločal v najtežavnejših zadevah, ki ni trenil niti spričo meča in ne spričo žvižgajočih krogel, — se je bal... nastopov, razprtij z ženo. Normalni, zdravi moški bi spričo ženskih solz in nastopov odgovoril na dva načina: ali bi zdivjal in bi bil bolj divji, čim bolj bi se žena jokala, ali pa bi bil nervozen in bi vse storil, da bi solze nehale teči. Lincoln je storil to drugo — in zato je bil nesrečen.
Pri neki predstavi v gledališču, kmalu po njegovi zmagi nad južnimi državami in tik pred zvezo s Severno Ameriko — je bil Lincoln umorjen. — Umrl je —, a niti njegova smrt ni napravila nobenega vtisa na njegovo ženo, ta smrt, ki je pretresla pet delov sveta. Komaj teden dni po pogrebu svojega moža, je njegova žena prinesla srajce umorjenega predsednika-mučenika v neko trgovino naprodaj. Vse je prodala, karkoli je bilo moči prodati, nato se je vrnila v svojo domovino in je tu — zblaznela. Hudobnico so preganjale fu-rije: bala se je, da bo morala v revščini umreti. Dasi je imela veliko premoženje, je živela v eni sami sobi. kjer so bila okna dan in noč zaprta in zastrta, da je zmeraj gorela sveča. Bala se je ljudi in jih v dno duše sovražila. Slednjič jo je zadela kap in je umrla. Na prstu je imela še vedno zakonski prstan, ki ji ga je bil dal Abraham Lincoln pred 40 leti in kjer so bile vrezane besede: Ljubezen je večna.
Ta jc zares optimist
Triko vprašanje. »Gospod kandidat,« vpraša profesor medicinca, »recimo, da so k vam prinesli človeka, ki je zmrznil. Kaj bi .Morili?« »S snegom bi ga drgnil.« — »Dobro! Zdaj pa recimo, da bi bilo to poleti in bi nikjer ne dobili snega...?«
Pomen vzdiha Sodnik ženski priči: »Ali ste poročeni?« — Priča zavzdihne. — Sodnik zapisnikarju: »Napišite: samska!« — Sodnik tnoški priči: »Ali ste poročeni?«: Priča zavzdihne. — Sodnik zapisnikarju: »Napišite: poročen.«
Domača upraTa: »Vaš mož mi je dejal, da je njegova beseda v hiši ko državni zakon — >Tak zakon, ki ga nihče ne izvaia.'
Beg pred policijo. V Združenih amer. državah so štrajkalj kovinarji in je med njimi in policijo prišlo do pravcate bitke. Slednjič je policija s plinom prepodila delavce.
Bresti izumirajo
Veliko, tiho umiranje se širi po gozdovih evropskega ozemlja. Brest, eno najlepših okrasnih dreves, a tudi radi lesa na prvem mestu, je dobil prav čudovito, še do nedavnega neznano bolezen, ki vprav strašno učinkuje. Bolezen se je iznenada jiokazala 1. 1919 na Nizozemskem in se je naglo raširila po Belgiji, Franciji, Nemčiji in naših krajih je zdaj niso ogroženi le bresti v Evropi, marveč tudi v vzhodni Severni Ameriki.
Povzročiteljica te strašne bolezni je majcena glivica (graphium ulmi), ki živi v deblu celic za
V luki mesta Rige se je potopila nemška motorna ladja »Olga«.
vsrkavanje vode v drevesu in se hrani in širi s sokom drevesa in tako zaide povsod, prav v krošnjo. Glivica se pa predvsem razširja z brestovim hroščem, ki prenaša klice iz starih, že okuženih brestovih debel. Hrošč napade breste vsakršne starosti, kjer obgrize vršičke in tako rani vejice. Skozi ranice pa se prikrade glivica v drevo. Kmalu začne listje rumeneti in drevo umirati.
Edino, kar je moči storiti zoper to kugo, je, da bolna drevesa takoj posekamo in jih spravimo iz gozda; tudi štrcelj s koreninami je treba odstraniti ali ga vsaj požgati ali namazati s katranom. Na tisoče in tisoče brestov ni to pomlad nič vefi vzelenelo. Človek, ki je tudi sokriv te velikanske žaloigre, se brestov sploh ne spomni. Človek opeva v narodni pesmi vsa druga drevesa, lipe, smreke, jelke, bukve, macesne, vrbe in palme in hraste, brestov pa mu ni mar. A vprav zato tem bolj zadene vsakega ljubitelja prirode to množinsko umiranje. Moderno gozdarstvo, ki misli samo na dobiček iz gozda, je uvedlo izsekavanje grmičja in brsti, tako da nimajo kje gnezditi ptiči, ki zatirajo škodljivi mrčes. Tako je imel brestov hrošč kar prosto pot preko gorž in meja vse Evrope. Samovoljno poseganje človeka v skladnost stvarstva, v vseobsežno zakonodajo prirode o bivanju in ne-hanju se bridko maščuje tudi tu, kot se je že toli-krat, in dozdeva se, da bo breste zadela ista usoda ko živali, ki so nekoč bivale po naših gozdovih, a jih zdaj ni več.
Brest je zlasti za nasade po mestrti' ftl industrijskih krajih dragoceno drevo, ker mit dim in saje skoraj nič ne škodujejo. Brest hitro raste in njegovo deblo je orjaško. Lepo, močno vejevje in mogočna krošnja so najlepši okras naiilr ffreibrfe-dov in parkov. Viharji mu ne pridejo do živega, kakor hrastu ne. Brestov les je dragocen, trpežen tudi v moči in uporabljiv za predmete, ki morajo vzdržati sunke, na primer za železniške vozove.
Kadar se začno spomladi naši gozdovi ogrinjati s prelepo zeleno tančico, tedaj so bresti tisti, ki nam mimo macesnov in brez kot prvi oznanjajo vesno. Ob tem času še zdavnaj ne zelenijo toliko hvaljeni hrasti in lipe in javori in jeseni. Malokje vidiš pri nas še breste in brez dvoma ni skoraj nikjer več kakega brestovja, to je gozda samih brestov.
Najstarejša univerza sveta
V prednjeindijski pokrajini Bihar so v bližini siromašne hindske vasice Burgaon, vrste čudno oblikovanih gričev, ki so le za spoznanje obrasli s travo: pod temi griči so pokopani ostanki najstarejšega vseučilišča sveta. Pred 700 leti so mohame-danci porušili univerzo Nalanda, ki je bila žarišče budističnega duhovnega življenja in od koder je izžarevala njegova slava prav na daljnji Vzhod. V Indiji so pojx>lnorna pozabili, da je bila nekoč kje univerza Nalanda. Samo prebivalci bližnje vasice
»Janez, kje pa si? Ali bom sam nesel klavir gor?«
so časih kopali na robu gričkov in izkopali stavbenih snovi za svoje koče.
Prav na čudovit način je Evropa dobila jako jasen opis življenja te univerze in sicer ii Kitajske. Kitajski dijaki, med njimi fiosebno eden z imenom Yuang Tsiang, so odrinili v 7. stoletju, ker jih je privabila slava te univerze, tjakaj in so po po-vratku v domovino navdušeno popisovali to, kar so videli v Nalandi. Ti opisi so ohranjeni in nudijo živo poročilo o najprvotnejšem sedežu budistične učenosti. Dnleč je moči zasledovali sledi menihov,, ki so od tod poromali po slarih karavanskih potih' v Tibet in na Kitajsko. Še dandanes dobiš stare listine iz Nalande jx> samostanih ob teh kulturnih cestah in v neki tibetski dolini, v Lhobraku, je dobiti celo tempelj, ki jc natančen posnetek templja iz Nalande. Iz kitajskih opisov jc spoznati, da
je univerzo ustanovil indijski kralj Kumaragupta krog L 415 po Kr. Njegovi nasledniki so jo sijajno razširili. Mohamedanci so 1. 1205 tako popolnoma porušili univerzo, da so ostale samo razvaline, ki so se čez stoletja pokrile s peskom in rastlinjem, tako da je nastala vrsta nizkih gričev.
V drugi polovici prešnjega stoletja so začeli griče razkopavati. A šele od leta 1915 je to delo po načrtu in z državno podporo. Del, ki so ga od-kopali in ki spominja na razvaline mesta Pompejev, razodeva velikost teh samostanskih stavb. Po-edine skupine stavb so imele obsežne notranje dvore z dvoranami za razprave, krog in krog pa so bila stanovanja dijakov in profesorjev. Ta stanovanja so stala v štirih nadstropjih drug vrh drugega in je imelo v njih — 10.000 dijakov prostora! Se dandanes vidiš ondi sobe, ki imajo po eno ali dve kamniti postelji. Veliko je bilo število gojencev, ki so prihajali iz daljnih krajev in ki so morali napraviti prej strog sprejemni izpit. Poročilo pove, da so izmed 10 dijakov zavrnili 7—8 dijakov. Razumljivo je, da so tako mnogoštevilno prihajali na to univerzo, saj so vladarji dajali univerzi na razpolago pridelke^ in izdelke iz 100 vasi. Natančno so naznačene množine riža, mleka in presnega masla, ki so jih morale vasi vsak dan oddajati univerzi. Kitajski dijaki so v svoji domovini pripovedovali, da se ondi ni treba nobenemu dijaku brigati za hrano, obleko, stanovanje in zdravila, da vsega dobivajo zastonj.
Belgijec Demuyter, ki je v balonski tekmi preletel skoro toliko daljavo, kakor Poljak Janusz.
Strašna nevihta * toča na Pahorja
Spott=—=
Sijajen uspeh v Parizu
Kakor poročamo na drupi strani, so naši telovadci v Parizu dosegli krasen uspeli In je sodniška komisija priznala Iranu K o r m a v n e r j u četrto mesto, F r i c u N a 11 a • 6 e n u sedmo in Iranu V a r S k u deveto mesto izmed dvesto tekmovalcev!
Dne 6. julija t. 1. je divjala po Sv. Primožu na Pohorju v občini Vuzenica ob Dravi okoli 13. strai-na nevihta s kakor orehi debelo točo. V pičli pol uri je toča uničila nekaterim posestnikom, kakor p. d. Pečirniku, Kepniku, Reberniku in drugim vse posevke, sadeže in vse sadje, katero ne bo najbrž niti za mošt. Občinska komisija, sestoječa iz predsednika, dveh članov uprave jn zapisnikarja, je dne 8. t. m. obhodila in pregledala v«» prizadeta polja, travnike in sadonosnike in ugotovila, da znata vsa poškodovana površina c*. 20 ha, poškodovan odstotek pa je pri enem posestniku 90%, pri drugih ps od 70—90%. Skupna škoda uničenih sadežev in posevkov ter sadja se je ocenila na 80.000 din in to samo pri petih posestnikih. Toča je uničila vae pridelke tudi nekaterim posestnikom pri Sv, Antonu na Pohorju, občina Vuhred. — Žalosten je pogled na te njive in sadonosnike, kateri so videti
Ne«reča otrok pod Storilcem
T rtič, 12. julija.
Včeraj je odšla večina Tržifanov v Kranj na prosvetni dan, Šele »večer, ko so prihajale množice od vseh vlakov in avtobusov, smo mogli videti veliko navdušenje in disciplino Tržiča nov ta dekanijsko prireditev. Isti dan hi sc bila pa kmalu pod Storžičem ponovila strašna tragedija velikonočnega ponedeljka, ki bi terjala mlada otroška življenja.
Trzičani obiskujejo letos jako radi kočo pod Storžičem in tam okoli ogledujejo kraj, kjer so našli deveteri v plazu svoj snežni grob. Tako je šlo tudi v nedeljo več šolarjev že popoldne od doma, da bi nabrali pod Storžičem rododen-dron. ki je tam posebno lep. Od koče so mahnili otroci kar sami po poti, ki vodi skozi »Zrelo« na Storžič. Kmalu so prišli na plazu do snega, prijeli so se za roke in t. vsem veseljem » stopili nanj. Tedaj je pa otrokom spodrsnilo in kmalu so se znašli precej niije v ostrem kamenju. Štirje so bili precej pobili ln okrvavljeni, enajstletna Nika Habjan, ki po smrti matere biva pri svoji teti Leopoldini Šmld v Cerkveni uliei. je pa obležala z zlomljeno denno nogo v stegnu in precej poškodovano levo nogo. Na klic so prihiteli svojci it koče, ki ao otroke za silo izprali in obvezali, Niko so pa nesli v Lom, kamor je takoj pohitel g. dr. ranče Pavel iz Tržiča in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico.
Ce bomo Tržičani doživljali pod Storžičem kar ponovitve velikonočne katastrofe, čeprav v manjši obliki, bomo v resnici prisiljeni pustiti lepoto tega vršaca kar Lomljanom, ki znajo menda vsled domovinske pravice vse bolj brez nesreč hoditi po severnem kraljestvu Storiiča ...
6. Kongres Slaviae cafholieae v Ljubljani
V dneh lfl. do 22. julija se 1» vršil v Ljubljani kongres zveze slovenskih katoliških akademikov in starešin Slavia Calholica. Protektorat nad kongresom je blagovolil prevzeti prezv. gospod nadškof zagrebški dr. Ante Bauer, častno predsedstvo pa tvorijo prevzv. g. škof ljubljanski dr.' Orpgortj Rozman. ministra dr. A. Korošec in dr. M. Krek, ban dr. M. Natlačen, preds, apel. sodišča dr. V. Golia, župan ljubljanski dr. J. Adle-šti,jfl,jpo4)>an dr. Majeen.
Po številu je letošnji kongres šesti, odkar obstoja mlada slovanska katoliška organizacija. Po vseh prijavah sodeč bo kongres od vseh dosedanjih najštevilneje obiskan, kajti udeležile se ga bodo močne delegacije i« Prage, Olomuca in Bratislave, dalje so svojo udeležbo na kongresu prijavili ludi Hrvati, Ukrajinci in zlasti Poljaki. Sicer pa bo to kongres samo po imenu, v resnici bo delovna konferenca, na kateri bodo številni delegati in člani slovanskih katoliških akademskih in starešinskih organizacij proučili svoje dosedanje delo, ga v svojih Izkušnjah, ki so si jih v teku let pridobili, utrdili ln »i začrtali tudi 7.a bodočnost pot zlasti v vprašanjih, ki zadevajo slovanske narode.
Kot predavatelji so zastopani po sporedu naslednji:
1.	Slovanska ideja kneza Koclja in škofa Slomška (predava univ. prof. prelat dr. Fr. Uri-vec — Ljubljana).
2.	Izkušnje dosedanjih slovanskih stikov (predava konservator dr. Fr. Stole — Ljubljana).
3.	Važnost, načini in možnosti slovanskega zbliževanja (predava dr. Janda — Praga).
4.	Slovani v izseljenstvu (predava Drago Oberžan — Maribor).
5.	Papeževa enciklika Divini Redeniptoris mi Slovani (predava dr. J. ftajec — Bratislava).
6.	Nevarnost komunizma In hrezboštva za Slovane (predava J. Stolarskl — Krakow). Korefe-vane (predava J. Ambruž — Bratislava).
7.	Poslanstvo katoliških Slovanov vzhodnega obreda proti nevarnosti komunizma in hrezboštva (predava dr. Orinjoh — Lvqv. Koroferal: V. Mi-leskl — Varšava in msgr. K. Dočkal — Zagreb).
8.	Socialne naloge slovansko inteligence predava dr. M. IvšiE — Zagreb).
Program je vseskozi aktualen in zanimiv, zato vabimo vse katoliške starešine in akademike, da se odzovejo v častnem številu našemu vabilu in tako pokažejo številnim slovanskim gostom, kako močno je v katoliških Slovencih vkorenlnje-na ideja medsebojnega zbliževanja in sodelovanja.
Prijave pošiljajte na: Kongres Slaviae Catho-lirae, Ljubljana, Miklošičeva e. •">. Istotam dobite tudi vse informacije dnevno od 11 do 12 v prostorih S. K. A. starešinstva. Za kongres je dovoljena polovična vožnja.
Fala v umetni megli
Maribor. 12. julija.
Pretekli petek eo naredili na Fali zanimiv poskus. ki je spravil tamkajšnje prebivalstvo v nemalo začudenje. Ljudje so namreč strmeli, ka so se začeli objekti elektrarne nenadno sredi vročega sončnega popoldneva zavijati v goslo belo meglo, ki se je naglo širila ter zajela lalsko dolino v površini kakih 2 kvadratnih kilometrov. Ciosta bela in ne prodirna megla je ležala nad Falo 20 minut, ko jo je veter zopet razgnal ter jo razpršil po pohorskih vrhovih. Kmalu je bil ta nenavadni pojav pojasnjen. Na Fali so delali poskuse z umetno zameglitvijo. Poskuse so izvršili člani mariborske gasilske čete z novimi zameglitvenimi aparati tovarne Kovina« v Mariboru. Prisostvovali so jim vojaški strokovnjaki. zastopniki banovinskih odborov za obrambo proti napadom iz zraka inšpektor Klobučar iz Zagreba ter Maister in ing. Dolenc iz Ljubljane, iz Maribora pa so bili navzoči starešina gasilske župc ravnatelj Pogačnik, poveljnik gasilske čete Franjo Kramberger. ing. Večerjevič in drugI. Zanimivi poskus so naredili s štirimi ročnimi aparati za umetno zameglitev. Za časa poskusa so bile vetrovne razmere prscej neugodne, tako d» bi bila zameglitev
kakoT bi se čez in čez valil ogromen val ter pod »eboj vsa pokončal. Voda, ki je drla z vseh strani, je napravila na občinski cesti I. reda (Plavški cesti) v dolžini 300 m nad 5.0U0 din ikode. Promet na tej cesti |e začasno sploh nemogoč, sai so na nekaterih mestih take luknjg, da bi se lahko skril človek v njih Z vseh strani pa je na cesto naneslo cele kupe raznega lesovja, trtic In vej tako, da je cesta na enem delu (pri Pečirniku) popolnoma zadelana. Posestniki, katerim ie toča uničila vse, so popolnoma obupani, saj reveži ne bodo imeli nobenega živeža, niti krme z» živino in bodo morali vse kupovati.
Oblasti nujno naprošamo, da priskočijo tem revežem na pomoč v izdatni podpori in brezplačnem semenu, ker zrno, ki je tu in tam kje še ostalo, ne bo piti za seme, ie manj za kruh.
v nasprotnem slučaju še boljša in temeljitejša. Pa tudj ta poskus je pokazal popolno praktično uporabnost novodobnega obrambnega sredstva, s katerim se delajo v inozemstvu velikopotezni poskusi, dočim smo jih pri nas pričeli praktično preizkušati šele sedaj na večjih m važnejših objektih.
Lesen most čez Kokro v Kranju
Kranjska občina se že delj časa bavi z načrtom, da bi zgradila med škofijo in iupniščem most čez Kokro, ki bi vezal središče kranjskega mesta z nasproti ležečimi In nezazidanimi Huja-mi, na katerih bo zgrajeno tudi novo jKikopališče. Na prošnjo občine je tehnični oddelek banske uprave tudi že izdelal načrte za visečo brv, ki naj bi vodila na Huje. Stroški za to brv so bili preračunani na okrog pol milijona dinarjev.
Ker pa občina Kranj razpolaga trenutno le z majhnimi gradbenimi krediti, ki bi komaj zadoščali za zgraditev najbolj skromnega mostu, se občina tudi izvedbe brvi ni upala lotiti. Iskala je še kako cenejšo rešitev in to dni predložila v odobritev banski upravi načrt lesenega mostu čez Kokro, ki ga je napravil pooblaščeni inženjer Stanko Dimnik. Po tem načrtu naj bi bil ves most zgrajen iz lesa in pokrit. Most je priporočljiv tako v lepotnem oziru glede na jiokrajino in panoramo mesta, hkrati pa tudi v gospodarskem oziru, ker bi bil ves zgrajen iz domačegu gradiva. Vsega lesa, ki bi ga pri tem mostu porabili z odranjem vred, bi šlo okrog 400 m*. Proti gnitju bi bil leseni most zavarovan s streho, slično kakor so zavarovani Že nad 100 let stari mostovi v Selški ln Poljanski dolini. Proti ognju pa naj bi se zavaroval s primernim oplcskom ali pa na pojavijo.
Most čez Kokro v Kranju naj bi imel kot nosilno konstrukcijo lesene loke iz zdrave snireko-vine, ki se opirajo na petah z železobeton.skimi členki ob laborasto skalo. Mestoma bodo loki oja-čeni S hrastovino povsod lam, kjer to zahteva večja nastopajoča napetost. Veliki nosilni lok mostu bo imel razpotino 85 ni ter izbočino 12 in. Celotni leseni lok bo sestavljen iz 4 lesenih lokov, ki !*>• do visoki 123 cin, široki pa 28 em. Vsak od teh 4 lokov bo sestavljen iz petero tramov, položenih drug na drugega. Ti tramovi bodo povetani z močnimi svornjaki. ki imajo na stičnih regah nameščene železne vložke in deloma tudi hrastove močnike'.
Vsi ti Stjrje veliki leseni loki bodo nosili lp. seno brano iz smrekoviiie, na kateri bo slonelo mostišče s streho. Streha bo molela na obeli straneh po 1 ni čez most taljo, da bo les pred dežjem temeljilo zavarovan. Spodnji deli nosilnih lesenih lokov pa bodo pred vlago zavarovani še z oblego iz pocinkane železne pločevine, Most sani je preračunan za prometno obtežbo z ljudmi in vozovi, težkimi največ 3000 kg. Ciraditl l>o treba most s fiomočjo mostnega odra, ki bo zgrajon slično kakor odri pri obokanih mostovih. Za promet sam bo na mostu ostala čista širina 4 m 70 cm. Ograja kakor tudi vsi drugi sestavni deli mostu bodo iz lesa in so gradbeni stroški preračunani na okrog 400.000 din. Banska uprava Je načrt potrdila In upajmo, da bo Kranj še leios prišel do tako potrebne zveze s lilijami.
Jahalnico podirajo
Ljubljana. 12. julija.
Vidni oatanrk nekdaj vladajočega aristokrHt-sko-nemškega režima, slara jahalnim ob l-fleivvri-sovi cesti, izginja. Pred dnevi so jo začeli podirati. Delo gre počasi od rok. Do včeraj ©|>oldne so razdrli polovico strehe, ki je hila krita s škriljem. Kakor spio že svoj čas javili, je Poštna hranilnica v Belgradu kupila od ljubljanskega Jahalnega kluba parcelo, na kateri stoji jahalnira za 1,200,000 Din. Prodajalci pa so se v kupni pogodbi obvezali, da podro na svoje stroške poslopje do 1. avgusta, drugače se ta objekt (»dre na klul>ove stroške. Materijal l>o klub prodal.
Centrala Poštne hranjlnirc v Belgradu je odobriln gradbeni program in ga predložila banski upravi v svrho izdelave gradbenih načrtov. Izdelava naerlov je poverjena tehničnemu oddelku banske uprave, in sicer inž. Cernivcu, ki se je že lotil dela. Kakor hitro bodo načrti izdelani, bo Poštna hranilnica zaprosila pri mestnem gradbenem uradu za predpisano gradbeno dovoljenje. Nato bo razpisana licitacija. Po licitaciji prično takoj s prvimi deli in računnjo, da bo stavba do trde zime ie pod streho, tako da bo lahko v surovem stanju prezimila in se osušila.
Zgrajena bo želelo betonska stanovanjska hiša modernega tipa. Projektiranih je 28 stanovanj z vsemi pritiklinami. Hiša je v prvi vrsti določena uredništvu in nameščencem lNJštnf hranilnice. Stroški zgradbe so proračunani na 8.000.000 Din.
— XIX. lcleznir.ilrski kongres v Splitu. V
dneh 16., 17. In 18. julija bo v Splitu XIX. kongres Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Lansko lelo smo imeli priliko pozdraviti naš" vrle železničarje v beli Ljuh-ljani, letos py pobito na naš Jadran. Gospod nii-iilster za promet |e dovolil vsem železničarjem, članom Združenja, ki se udeleže kongresa, osemdnevno odsotnost, ki se no šle jo v lotili odmor, poleg lega imajo brezplačno vožnjo vsi člani /.druženja in njih rodbine, S leni je gospod minister pokazal, da ceni tudi strokovno delovanje svojih Železničarjev. Program kongresa v Splitu je zelo pester. 1.1. julija Ui na splitskem kolodvoru velik sprejem kongresistov. Dno 10. julija pridejo naši vrli Bosanci ? ladjo iz Metkoviča. Istega dne se prično ob 7, prvo konference. Popoldne ob Hi, no gomelnu lekiii.i železnlčarekih športnih klubov na igrišču Hajduka. 17. julija zaključna nogometna lekniu želerniflarsklh klubov za |>okal gospoda ministra dr. Spalni. 18. julija krene ob 8. zjutral izpred kolodvoru »prevod ilo ajmminakioH »velil-nika pokojnega kralja Aleksandra, kjer položi' železničarji venec. .Sprevod l>o šel od tam do pleds-
Nanga Parbat
Ekspedicija na NangaParbat.
Edini, ki je preživel ekspedieijo na Nanga
Parbat. pripoveduje o katastrofi in o reševalnih
delih.
Kakor je z*iano, se je pretekli mesec poneere čila nemška ekspedecija na Nanga Parbatu v gorovju Himalaja. Tragični dogodek je pretresel ves svet in po vsem svetovnem časopisju se pretresajo podrobnosti strašne nesreče v višavah Himalaje, ki •e ardito otresajo slehernega poizkusa drzniti pla nincev in znanstvenikov, da bi spoznali lepote in tajne najvišjih gora na »vetu in jih pokorili človeškemu pogumu in volji za spoznavanjem. Nemec dr. Luft, ki je edini preživel katastrofo ekspedicije, pripoveduje o reševalni akciji takole:
Tri dni po katastrofi, ki se je po splošnem mnenju pripetila v noči 14. junija, sem se odpravil iz glavnega taborišča, da bi ee sestal, s skupino na taborišču št. 4 in da bi ji s petimi kuliji prinesel potrebščine in pošto. Noe na 18. junij smo prebili
V	taborišču št. Z odkoder smo krenili zgodaj v taborišče, da bi dosegli zamrznjena tla ledenika še preden bi sonce stopilo sneg. Okrog desete ure smo dosegli taborišče št. 3 in pohitel seni sam naprej po Magih strminah ledenika Ragiot v želji, da hi 6e čimprej seslal s tovariši. Oj>oldne sem prispel do vznožja ledenega hrbta, ki se spušča z ledenika Ragiot navzdol. Vedel sem. da je bilo 10. junija tukaj postavljeno taborišče st. 4,
Ker nisem o »ljem našel nobenega sledu, sem počakal ob robu neizmerne ledene lavine. Kakšnih 100 višje se je razpočila velikanska ledena stena in posula vso strmino z velikimi ledenimi ploščami in drobci.
Noeači. ki so počasi prihajali za mano, so moje najhujše slutnje potrdili. Natančno tukaj je bilo postavljeno 4. taborišče. Takoj smo začeli iskati, sledove. Plaz je bil star kvečjemu dober dan in primrznjeni ledeni kosi so tvorili trdno gmoto. Po večurnem iskanju smo našli samo nahrbtnike treh udeležencev. Čeprav ni mogoče določiti točno in nezmotljivo, kdaj se je nesreča zgodila, vendar domnevam, da je do katastrofe prišlo v noči 14. junija.
Vedeli smo, da so šatori zakopani globoko pod snegom tako, da so naši poizkusi, da pi brez pravega orodja prišli do žrtev, bili brez izgledov na uspeli. Zato eem pohitel navzdol do glavnega taborišča. kamor sem prispel še isto noč. Poročnik Smart, ki je bil tam vodja, je takoj poslal tekače v Cliilas in Gilgit po pripravno orodje in ljudi. V Obeh krajih so se pozivu v velikem številu odzvali. Z izkušenimi hribolazci smo se odpravili s potrebami kopačami in lopatami proti taborišču št. 4. da bi našli trupla ponesrečencev in jih spravili v dolino. Ce bo vreme ugodno, upamo, da bomo v doglednepi času v tem uspeli, ne da bi nas zalotila kakšna nova nesreča.
To ur de Frnnce
Deveta etapa je bila. ki smo o nji v nedeljo po pomoti kratko poročali kot o deseti. Samo še <>6 tekmovalcev se je potilo po strmih klancih in se borilo za dragocene minute. Dva odlična dirkača sta v tej etapi odpovedala in podlegla ostremu tempu Belgijcev, Italijan Bartali in Nemec Bautz. Oba sta do tega dne bila najnevarnejša tekmeca za končno prvo mesto, oba sla si v začetku delila zdai prvo zdaj drugo mesto. Na poti iz Briancona v Uigne, kjer so se vozači morali trikrat povzpeli več kot 2000 m visoko, je bilo silo veliko padcev. Bartali jc ob hudem pritisku Belgijcev izgubljal minuto za minuta in samo Camusso. njegov zvesti tovariš na kolesu, ga je še mogel vzpodbuditi, da ni ostal čisto pri zadnjih. S. Mae« in Vervaeche, oba Belgijca, sta vodila skupino svojih rojakov v peklenskem tempu, Samo Francoza Lapebia in Oal-licna in Italijana Vicinia sta pustila blizu, nevarnejšim, ki so imeli že od prej kakšno minulo v dobrem, pa nista dovolila, da bi se jim priključili. Tako je šlo navzgor, navzdol, k 20 km do bližine cilja, še trideset kilometrov je bilo do cilja, tedaj pa jc Francoz Lapebie izkoristil priliko, ko je Maes moral popraviti defekt, in pobegnil. Za njim pa še Oaltien, drugi Francoz v vodilni skupini. Vervaeche je hotel počakati Maesa, da bi ju skupaj zasledovala, pa še ni bil gotov. Zato jo ie ucvrl sam za Gallie-nom, Lapebie pa je bil /e daleč spredaj in jc prišel na cilj prvi, Vervaeche je v spurtu prehitel Galli-ena in bil drugi. Za njim sta bila Belgijev Love in Italijan Vicini.
Po končani etapi je razsodišče ugotovilo ge-neralno klasifikacijo in določilo, da rumeni jopič, ki ga vsako etano obleče trenutno najboljši dirkač, pripade v sledeči etapi Belgijcu L. Maesu. ki ima najboljši čas, seštet v devetih etapah. Pa se je Italijan Vicini, ki ga je komisija kaznovala z 1 minuto. ker je vzel od nekega motociklista čašo vode, pritožil, češ, da ra to kazen ni vedel In da bi to minuto z lahkoto doprinesel, če hi ga o kazni obvestili. pa jc na nekem hribu ubežal le za toliko, kolikor se mu je zdelo potrebno: da mora torej rumeni jopič dohiti on in ne Maes. Sodniška komisija ni vedela kam in jc izrekla salamonsko razsodiio: da bosta v prihodnji (deseti) etapi, ki bo sledila po enem dnevu počitka v Digne;ii, zmagoslavni jopič iKMila oba. Italijan in Bclgijec
Spori v nedeljo
Pri nas to nedeljo ni bilo nobene v»/nriše športne prireditve. V Belgradu in v Mariboru sta bili polfinalni nogometni lekmi za vstop v ligo, kjer je belgraisko F.dinstvo dokončno odpravilo Vojvodino iz Novega Sada. sarajevski Sask pa mariborskega Železničarja. Prihodnjo nedeljo bosta obe moštvi odigrali v Belgradu prvo odločilno tekmo.
V	Bolgariji so tekmovali slovenski in hrvaški vo-zaci na zadnjem delu vožnje Sofija Varnava in so v skupnem uspehu podlegli Bolgarom, Ud posa
li*8a, kjer se prične ob 0. kongres. Popoldne ob 15. bo izlet s parobrodom l'la\nik do Troglrja. Ob 17.80 b<> nogometna tekma med Hajdukom ter reprezentanco železnlčarsklh klbliov na Hujdukn-vem Igrišču. Oh 21. skupna večerja na Bačvlcah ■ Lourrrimu Ml*aniri«r»k* i/odbe. IU. iiiliia ImuIo izleti na Vis in llvat Želimo na-ini železničarjem veliko uspeha na njihovem kongresu.
meznikov je bil Grgac drugi, Prosenik četrti. Garl-nar pa deseti.
Zvezdna kolesarska dirka se je končala manj ugodno, ker joje oviralo 6labo vreme, ki je zadr-žavalo večino Zagrebčanov. Cas. ki ga je dosegel zmagovalec ljubljanske skupine, je prav dober (povprečna hitrost 35 km na uro) in pomeni na tej progi nov rekord.
Na igrišču Ljubljane sta se srečali v trening-tekmi prvo in drugo moštvo Ljubljane, ki jc hotela preizkusiti nekatere nove moči. Tekma je pokazala, da se utegnejo novi igralci prav kmalu znajti in da bodo slovenskemu zastopniku prejkone v prid.
Kolesarstvo v Ljutomeru
Društvo »Zveza kmetskih kolesarjev v Ljutomeru* oblastveno dovoljena.
Prva kolesarska organizacija na podeielju.
Naša vas napreduje.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Belgradu je potrdilo pravila in dovolilo ustanovitev zaželjenega društva Zveza kmetskih kolesarjev s sedežem v Ljutomeru, katerega delokrog se razteza na vse |iolitične okraje bivše mariborske oblasti, kakor: Ljutomer, Lendava, Murska SoIhi-ta, Ptuj, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Dravograd, Oornjl grad, Slovenjgradec, Konjice, Šmarje, Brežice in Laško.
Namen tega društva jo združiti vse podeželske kmetske kolesarje v eno samostojno in neodvisno kolesarsko organizacijo, med kmetskim ljudstvom širiti smisel za praktično uporabo kolesa, uvajati kolesarstvo kot važno gospodarsko-prometno sredstvo, zbujati zanimanje za sodobni tehnični razvoj in potrebo kolesa na vasi, prirejati po vaseh poučne tečaje, kolesarske tekme, izlete In tako seznanjati svoje člane z raznimi kraji in prirodniuii lepotami svoje domovine ter na ta način nuditi mladini priliko do nedolžnega veselja in zabave, kar jo vsakemu Človeku |>otrobiio 7.a njegov duševni in telesni razvoj.
liavno tako važna je gospodarska stran društva, katerega člani bodo imeli veliko denarne ugodnosti. Vsak član, ki se bo izkazal z društveno legitimacijo, bo lahko dobil novo kolo in vse kolesarske potrebščine neposredno iz tovarne po najnižji tovarniški ceni. Take ponudbe je dobilo društvo od naših in inozemskih tovarn ter veletrgovcev s kolesi. Tudi mehaniki, ki |>oprav-ljajo kolesa so se izjavili, da bodo članom društva izvrševali vsa popravila niogo ceneje kot nečlanom.
Društvo jo moderno in sodobno zamišljeno in bodo člani ob priliki nastopov, izletov in tekem nosili svoj kroj (uniformo) iz domačega platna v propagando za nošenje domače obleke in pa. da se utrdila zavest in |>onos kmetskega stanu. Društvo je strogo nepolitično. Člani so lahko moški in ženske.
Vsak kolesar plača pri vstopu v društvo 2 din pristopnine enkrat za vselej in 25 par mesečne članarine, katera se lahko poravna tudi vnaprej za vse leto. Pristopnino, članarino in drugo ev. društvene prispevke pobirajo pooblaščeni poverjeniki. ki Imajo za to izstavljeno legitimacijo.
Zaradi hitrejše izvedbe organizacije, lažjega j>oslovanja in nadzorstva ima društvo za vsako vas posebej krajevnega, za vsako upravno občino občinskega in za vsak pol. okraj po enega okrajnega poverjenika. Sedež društva je zaenkrat v Ljutomeru, po potrebi se pa lahko prenese na kakšno drugo mesto.
V nedeljo, dne 23. maja 1037, sn jo vršil občni zbor Zveze kmetskih kolesarjev v Ljutomeru, na katerem se je ugotovilo, da društvo deluje že v vseh okrajih svojega področja in se ju v kratkem Času zelo lepo razvilo. Podeželski kolesarji so začeli v velikem številu pristopali v organizacijo, možje In fantje, žene in dekleta. Sklenjeno je bilo, da se društvo razširi in razvije svoje delovanje na vso Slovenijo, po potrebi pa ludi na ostale dele države.
Na obstoj lega prepotrobnega društva posebej opozarjamo vsa naša podeželska društva na vasi, na( sporazumno med seboj in za vsako vas posebej izvolijo po enega krajevnega poverjenika in njegov natančni naslov pošljejo Zvezi, ki mu izslavi legitimacijo ter pošlje potrebne tiskovine in navodila za izvedbo organizacije na vasi. Za pismene odgovore priložile znamko za 2 din. Naslov društva je Zveza kmetskih kolesarjev v Ljutomeru.
Tako društvo za naše podeželje v Sloveniji je bilo že zdavnaj potrebno. S svoje strani ustanovitev legn društva prav Iskreno pozdravljamo in pri|>oročamo vsem podeželskim kolesarjem in kolesariram, da brez pomislekov pristopijo v organizacijo, ki lina vse pogoje za uspešen razvoj in napredek nase vasi. To društvo zasluži moralno podjioro vse naše javnosti in oblasti.
Crkostavec stavi pomladansko pesem.

Triperesna deteljica
Spisal M. Kunčič. — Ilustriral M. Sedel.
»No, de si bo pa ta še kdaj prikazal 6em, si pustim glavo odrezati,« se ie široko zarežal konje-derec in krenil proti kraju. Kjer je stal voz s kletko. Jožku so se od 6tranu stresle hlače. »Aha, zdaj
bo pa opazil, da psička ni več,« je na tihem pomislil. »Ce ugane, da 6em ga izpustil jaz, me bo nabunkal, da bom črn.« Na glas je pa rekel: »Zdaj
moram fva hitro domov. Teta pride na obisk.« In jo je že urnih krač ubral po poti.
»Počakaj še malo, počakaj, kam se ti tako mudi?« je Nande zaklical za njim.
»Res nimam časa,« je Jožek zaklical nazaj in še bolj fiospešil korake.
»Zvečer se dobimo na Bregu za Ljubljanico!« je Peter zakričal za njim skozi nastavljene dlani. »Pridi gotovo!«
»Bom!« je bilo še slišati iz daljave, potem pa je Jsžkova drobna po6tavica zatonila med drevjem in £~mičevjem.
4. »VEČERNI LIST«, POŽAR IN SE KAJ
Ko je bila ura z bližnjega zvonika naznanila sedmo uro, so bili naši junaki že na dogovorjenem mestu.
Peter je Jožka ostro pogledal in ga grozeče
vprašal:
»Jožek, ali 6i ti izpustil psa?«
Jožek pa je bil nato vprašanje že pripravljen. Nedolžno je pogledal Petra in se začudil:
»Psa? Kakšnega r»a pa?«
»Kaj se boš delal nevednega!« se je razjezil Peter. »Saj veš, katerega mislim. Povej, ali si ga ali ne?«
»Ali te luna trka?« se je prisiljeno zasmejal Jožek. »Se na misel mi ne pride kaj takšnega!«
»Bomo že še videli,« je rekel Peter in ga grozeče pogledal.
»Pusti ga, pusti!« je miroljubno prigovarjal Nande. »Prava reč, če uide takle pes.«
»Škode res ni f>06ebne,« je priznal Peter, »ampak saj veš, kakšen je naš 6tari. Zaradi tega psa bo zdaj sitnaril noč in dan.«
»Pa naj sitnari!« |e Nande malomarno zamahnil z roko. »Res ni vredno, da bi se zaradi tega prič-kali.«
»Pojdimo pogledat, če je že izšel »Večerni list«, je predlagal Jožek, da bi speljal pogovor v drugo smer.
»Pa re6!« je pritrdil Nande, se previdno ozrl naokoli in s pridušenim glasom pristavil: »Gotovo že kaj piše o ropu.«
Peter je soglašal in dečki so zavili v bližnjo ulico, kjer je bil na široki deski nalepljen »Večerni list«. Oči so jim lakoj obvisele na naslovu z velikimi, debelimi črkami:
PREDRZEN ROP MLADIH IZPRIJENCEV. ^mmm^^mmmmmm^mmmm^mmmmm^mmmmmm^
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Sriporoča sledeče knjige: Boue, Entdeckung grosser ffenbarungen des Herzens Jesu in Spanien. 181 str., nevez. 22 Din. — Dossler, Schlagworte junger Manner. Zwolf VortrSge. 50 str., nevez. 15 Din. — Drinck, \Vegp der Liebe und des Lebens. Standes-vortriige Ilir die Jugend im Lichte der Eueharistie. 194 str., nevez. 39 Din. — Fiedler, Hausgenossen (iottes. Ansprachen an Jungmanner. 70 str., nevez. 22 Din. — Drinck, Weltbojsehewisnius oder Welt-katholizismus? Predigt-Vortrage. 99 str., nevez. 24 Din. — Jose de Laburu, Christus und die Gesell-srhaft von Heute. 83 str., nevez. 28 Din. — Koli, Standeslehrcn fiir Jungmanner. 134 str., nevez. 40 Din. — Ponz, Standeslchren aus der Praxis. 180 str., nevez. 45 Din. II. Band. Jungfrauen und Frauen. — PIliegler, Vnr der Entscheidung. Ober-lpgungen zur seelisehen Bedrohtheit des heutigen Menschen. 146 str., nevez. 49 Din. — Schulte, Vnr Dei. Mannerpredigten. 78 str., nevez. 20 Din. — Siebera, Unsere Licbe Frau vom Heiligsten Her-zen Jesu. Sechs Marienpredigten. 86 str., nevez. 20 Din.
MALI OGLASI
▼ nalili oglasih velja vsaka beseda Din 1*—-j ienltovanjskl oglasi Din J'—. Najmanj U znesek ta malt oglas Dla l©"—. MeU oglasi sa plačujejo takoj pri aaroMa. — Pri oglasih reklamnega tnaCaJa se račnna enokolontka 5 mm tfaoka petitna vrstica po Dla 2 50. Za pismene odgovora glede molili oglasov treba prtloll* znamko.
UNION
Trandl Stark, čudovito dunajsko dete v «»o)l filmski veseloigri
Nletfova hčerkica |e Peter
Fini Utirblger_C ari Lndvlg Dlehl
Predat«*« moti od 19-16 in 21-16 nri
Službe iičejo
Dekle
vajeno kuhinjskih ln gostilniških del. ISče takoj službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1116.
iluzbodobe
Dva mizarska pomočnika
za stavbna dela dobro kvalificirana — se takoj sprejmeta, ftkrblne * Co., Vlžmarje, St. Vid n. LJubljano.	(b)
Pridnega hlapca
vajenega konj ln poljskih del. takoj sprejmem. Plača 250 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11113.	(b)
S 15. julijem sprejmem
služkinjo, ki naj bo vešča kuhanja ln nemščine. — Predstaviti so dnevno od 14.30 do 15. četi na. Prisojna ulica 3.	(b)
Absolventi
srednje tehnične strojne Sole se sprejmejo kot ša-blonerjl tn risarji. Ponudbe na: Tvorntca vagona, Slav. Brod. (b)
Razpis
Občina Sv. Vid nad Cerknico, srez Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Pogoji po uredbi o občinskih uslužbencih. Prošnje je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa.
Uprava občine Sv. Vid nad Cerknico,
dne 1. julija 1937.
Radio
Programi Radio LJubljana i
Torek, 13. julija: 12 Rcproduciran koncert raznih iborov — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert ltadijskega orkestra
—	14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Dravsko ali Ptujsko polje (Rudolf Dostal) — 19.50 Deset minut zabave — 20 Koračnice (plošče) — 20.10 Delavska ura: t redba o odpiranja in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic (g. 1'erniiek Frane) — 20.30 Operni spevi: g. Stjepan Marfec in gdč. Štefka Korenčanova s »premljovanjem klavirja (g. prof. Lipovšek) — i! (as. vreme, porodila, spored — 22.15 Slovenska glasba (Rad. orkester).
Sreda, II. julija: 12 Pcsmlee za ples (ploi&eV' — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.14 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 19 Cas. vreme poročila, spored, obvestila — 19..10 Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (it Belgrada)
—	19.SO Sah — 20 Slovenske narodne (plošče) - 2(1.10 Kostel in Kostelcl (g. Marjan Tratar) — 20.30 Prenos koneirta iz Rog. Slatine — 22 Čas. vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski orkester — pevske vložke poje g. Mirko 1'remelč.
DrugI programi $
Torek, IS. julija: Belgrad: 20 Piicelnijeva opera • Mndame Butterfly« — Zagreb: 20.00 Igra — 20.30 Orkestralni koncert — 21.30 Havajski sektet — Dunaj: 20.15 (lomjeavBtriJuka pesem — 22.10 Cimbolo — 23.10 Plesna glasba — Trlt-Milan: 21 Opera .Manon Lescaut« — Rim-Bari: 21 Orkestralni koncert - Praga: 20.45 Češka filharmonija — Variava: 20.10 Vojaška godba — 22 Solistični koncert - Liptko-Hamburg: 20.10 Plesna glasba — Strassbnurg: 21.30 Orkestralni In solistični koncert — 22.30 Opera.
Kandidata
sprejme
odvetnik dr. Juvan v Mariboru
Sprejmejo se vezilje
perfektne, z večletno prakso. — Nikola Ivkovlč, Novi Sad.	(b)
Brivskega vajenca
takoj sprejmem. A. Kdchl, Florjanska ulica 31, Ljubljana.	(v)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
[2221123
Buret,
llster In vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Vino silvanec
odlične kakovosti, prodaja Iz lastnih goric 10 litrov ln več po 4 Din tn troSarlna. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9568. (1)
»Singer« šivalni stroj
skoraj nov, prodam za polovično ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11112.	(t)
K
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Sohsrlteva 5 Telefon 20-3S
LETOUlŠČn
Letoviščarji,
športniki ln turisti dobe udobno stanovanje ln prenočišče dnevno že od 5 do 12 din pri: Stare Kari, Kamnik-mesto.	(L)
23 letna gospodična
Išče oskrbo za nekaj tednov, bodisi v zavodu ali pri boljši družini. Pogoj: višinski zrak. - Ponudbe v upravo »Slov.« z navedbo cene pod »Točno plačilo« St. P 11161. (L)
!	1	7FTS	321
			antesal
Razpis
Razpisuje so delo pro-kritja stolpa s Skodlami prt cerkvi sv. Urbana. Podrobnosti sporoči žup-nl urad Trata, p. Gorenja vas proti odškodnini 10 .dinarjev. Rok vlaganja I ponudb 20. julij 1937. (r)
JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937
OD 29. AVGUSTA
60"/« popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog aajma Beograd, Knez Mihajlova 33/1.
DO 2. SEPTEMBRA
in častni zastopniki:
Ing. G. TČNNIES, Ljubljana, Tyrševa 33. - TeL 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97.
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krekov trg 10, tel. 17-62.
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovfiuje H R A N I LN BI VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnevni cent.
Hranil, vloge
prodaste najbolje potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina.
Rudolf Zore, Ljubljana
Gledališka 12. Telef. 38-10
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih tn stanovanjskih htS In vil. Pooblaščen graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Prazno sobico
Išče priletna samica v mestu. Naslov: Rimska cesta 23, pritličje. C. Stare, od 2—6.	(s)
VELIKA PRODAJA!
Moške spodnje hlače od 10—20 Din. Moške srajce od 18—28 Din. Moške nogavice od 3—10 Din in drugo
Wag0 cPe°natpn Trplnil
Maribor, Vetrlnjslca ulica IS
Uprava »Slovenca« liartDor
Koroška cesta 1
Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Perzijske_
in turške preproge
in še druge starinske vrednosti, nudim po nizki solidni ceni. — Ogled vsak dan od 10. do 12. ure dop. in od 4. do 7. ure zveier, Beethovnova ul. 14. II. nadstropje, vrata it 22
ORIENT - KARPET
Jjbira ni iejka,
kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno* močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC*ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal
Neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljuba babica, mati in teta
gospa
Marija Frangeš roj. Pungartnik
g o 8 t i I ničark a in posestnica
v 85. letu starosti, v nedeljo, dne 11. julija 1937, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojmee bo v torek, dne 13. julija 1937 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Hočah. — Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo ob pol 6 zjutraj v farni cerkvi v Iločah. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Hoče, dne 12. julija 1937.
Žalujoča družina R c č n i k in ostalo sorodstvo.
Agnes Giinther:	36
Dušica - Rožamarija
Ko bi llarro »njo« videl, bi napravil najlepšo sliko na svetu. Pa llarro ,je' ne vidi niti ne smem ž njim o ,njej' govoriti in tudi o .najlepšem' ne. To je prepovedano. Zato pišem v tajno knjigo vse, kar vem o prijateljih. Ko sem bila še tako majhna, da sem spala v rumeni postelji pod rožnato odejo, tedaj sem ,njo' prvič videla. Ležala sem v 6voii posteljici. Malce sc je danilo in barve so že začele plesati, kakor to zjutraj delajo, kadar se zbudimo. Ob moji posteljici je stala prvotno španska 6tena iz zelene 6vile. To so pa odstranili, ker je gospodična Braun vžgala v ii|0 luknjo. Zjutraj sem redno zrla v to steno, ker so na njej barve najlepše plesale. Nakrat je španske stene zmanjkalo. —
Tu je bila temna dvorana s čvrstimi, okornimi stebri. Stene so bile zelenočrne 6 kamni, ki so viseli iz stene. Brlela je majhna rumena lučka in ena zla rdeča. Ob prvem stebru je 6tala .ona' Bila je čisto bela, njeni lasje 60 bili prosti in so padali čez njena pleča do kolen. .Ona" ima neizrečeno lepo lice. Ah. ne najdem nikogar, ki bi ji bil malo podoben, da bi mogla poreči Harru: .Takšna ie ona!' Njeni lasje so temnejši od mojih in llarro jih no6i v svojem prstanu po božji volji. Menil je bil sicer, da »o moji in da sem mu jih jaz vložila. — .Ona' je kraljica! Pogledala sem jo in začela sem kričati. Roke je imela povešene in hudo. zelo hudo je trpela, ker mora tu doli biti. — Kar je prišla Babeta po mene in mi je rekla, da sem sanjala. In zelena stena je bila zopet tu. —
Enkrat 6em jo videla na lipovem deblu z najlepšim. Bilo je opoldne in zelo vroče. Lipa je cvetela. Nekajkrat je bila tudi ponoči pri meni. Moram mnogo na njo misliti. Prvič se je zelo hudo-vala nad menoj, ko sem ležala na kamnitih |iloščah. — Drugič je stala ob podnožju moje postelje in tedaj sem videla široke rdeče lise na njenih rokah.
Rdeče lise, toda ne, kakor jih mi imamo. Niso takšne kot pri meni in pri papanu. To 60 bili globoki kolobarji kakor brazgotine. —
Zdaj pa moram prif>ovedovati o gradu molka. Tja sem šla 6 papanom in z mamo. Prav za prav bi morala iti tja s Harrom, ker mi je bil to obljubil. Sicer drži vedno svojo obljubo, toda tokrat je ni držal — Pred gradom molka je 6tudenec. Iz tega moramo piti, ker je studenec vil. In ker je ,ona' iz njega pila. .Gizela, Oizela.' šumlja studenec. Ah, sem se čudila, ko sem slišala njeno ime! Njeno bližino sem 6lutiia. In zdaj jo pozna 6tu-denček in ve celo za njeno ime. Papa in jaz sva zajela in pila iz enega kozarca. In medtem je žu-burel studenec: ,Gizela, Gizela, Gizela.' — Nato sem stopila s papanom skoz visoka vrata: Tu je sedel .najlepši* pod okencem v stopnišču, odkoder 6e gre navzgor. Držal je pred 6eboj gosli in bingljal z nogami. Pogledala sem ga, toda on me ni poznal. In šla sem po stopnicah navzgor. Te so škripale, kot bi hotele nekaj povedati, pa niso mogle. Ko sem 6topila v sobe, sem takoj vedela, da sem bila že ftogosto tu. O. že pogosto! Ko so še modri tno-žički sedeli po tramin, nad vratmi in ob vrvicah viseli izpod stropa. Prav tiho sem morala 6topati in bilo mi je strašno, ko je mama postala tako glasna in je vzkliknila: ,diši po duhovih!'. V sobah so mnoge reči za .njo' vedele. Ne V6e! Toda ogledalo v temnem okviru ie videlo njen obraz in ga je zopet jx>kazalo. Morebiti pači zdaj ogledalo zato vse obraze, ker mu ni nobeden več všeč. — Morala bi piti čaj, pa nisem mogla, ker mi je bilo hudo pri srcu. — Nato sem šla po sobah. — Neka vrata so bila odprta in videla sem .njo'. Vztrepetala, sem. da sem se morala držati za duri. Izpod 6tropa je visel modri možiček in je položil pret na ustnici, kot hi hotel reči: Molči! Odtod ima grad svoje ime. Tu je stala velika postelja z nebom in s krasnimi zavesami iz nežnomodre svile, v katero so bile vezene pestre cvetlice. V postelji je ležala ,ona', pokrita z rumeno svileno odejo. Njeni dolgi, zlati lasje so ležali na blazini in so sc usuli čez rob
postelje. Njene roke 60 bile čisto bele ko cvetje gozdne deteljice in so imele modre črte. Ob ročnih sklepih se je videlo, da so to strašne brazgotine. Ležala je popolnoma mirno. Bila je čisto bela in oči so ji bile zaprte. Bila je kot grobni spomenik iz marmorja in zlata. Zdelo se mi je. da je mrtva. .Ona' ni bila sama. Tu je bila tudi majhna, prijazna 6tara gosjia. Nosila je avbico na glavi, ki je segala v čelo. Navzoč je bil še star gospod z belimi lasmi in rdečo brazgotino čez čelo. Ta stari gospod je bil podoben samostanskim pridigarjem. No6il je tudi bel ovratnik, črne nogavice in čevlje s sponami. Kar je Gizela zopet odprla oči in videla 6em. da ni mrtva. Dvignila je malo glavo ter zrla v modrega možička in se smehljala, kot bi ta dva imela kakšno skupno zadevo. Kdor je videl, kako se je smehljala in zrla v lesenega možička, tega vse življenje ne pozabi. Pogledala je tudi mene, pa me ni 6poznala, kakor me tudi najlepši ni poznal. V hipu je veter zaloputnil vrata. Papa jih je sicer zopet odprl, toda že je bilo vse izpremenjeno. Nikjer več možička pod stropom! Le postelja je še bila tu in ogledalo, v katerem se je bil zrcalil stari pridigar. Zavese 60 bile postale sive in lepe cvetlice so pobledele. Rumeno 6vilena odeja je bila ob robovih razcefrana in stene niso bile več bele in rjave. —
Cestokrat moram razmišljati, kako je prišla .ona", ki je bila vendar kraljica, v dvorano stebrov in kdo ji ie zadal ta znamenja na njenih nežnih rokah? Zakaj je sedel najlepši v stopnišču in je bingljal z nogami? Cemu ni bil pri nji? Kako Je prišla na grad molka? Cemu sem jo tolikokrat videla v Braunecku? V .srebrni obleki, ki šumi In se lesketa in ee v mesečini vliva po nji, kot voda z majhnimi valčki? —
Knez odrine rdeči zvezek in pogleda kvišku. Nad njim je visel prijazni poletni mladenič in je kazal s svojim srpom na poslednji lunin žarek, ki se je umikal po tleh. — Na knezovi roki zazveni zapestnica, katero mu je bila poklonila mlada kneginja.
»Smešna, otročja šara,« zamrmra predse. — »Mar naj še nadalje gledam to suženjsko verigo?« Brz pritisne na zaporo. Toda ta drži tako dobro da je moral čvrsto vleči s svojimi jeklenimi rokami. I opustil je en člen Zdaj že more potegniti zapestnico raz roko. Vrže jo brezbrižno v majhno kaseto. In na njegovem čvrstem in vendar finem sklepu se je pojavilo staro znamenje, ki pa je zaradi zapestnice bilo temnopordelo.
Je li to res spomin na kakšno staro krivico ali morebiti celo na kakšno staro sramoto? Dozdeval se mu je to vedno kot neki zvesto očuvan, naraven znak, kakor pri Habsburžanih viseča spodnja ustnica. Nikakšnega izročila ni o tem imel, ki bi mu moglo raztolmačiti to staro znamenje...
»Moram vendarle govoriti z grolom Thorstei-nom. Modrega možička mi je že izsledil. Treba ga bo vprašati, kakšno mnenje ima on o tem. So podedovani spomini vobče možni? Malčico in njenega prijatelja pač lahko mirno pustim še to zimo skupaj. Prav za prav je za Rožomarijo tu bolje nego v Berlinu, kjer se šarlota sploh za njo ne briga ...«
»O ti čudno dete! Se tesneje bi te želel k sebi pritegniti! Hvala ti za tvojo skrivnost!«
In knez zre v sliko tajinstveno se smehljajoče dušice Okoli njenih rok se vije. kot rahel nadih, rdeča proga, kot okoli njegovih lastnih ...
XIII. Cerkvena soba.
V Braunecku vlada lepa. mirna zima. Rožamarija 6e drsa po reki na nenevarnih mestih in obiskuje z veliko vnemo birmski pouk. Njeni lasje niso več prosti, ampak so spleteni v dve kiti, ki sta med seboi povezani s trakom. Nosi temno-modro šolsko obleko in plašč. Na glavi ji sedi čepica. Gospa Mardenstein jo spremlja dnevno do vhoda v visoko, temno opaženo cerkveno sobo. V nji vise podolgovate črne tablice z imeni že davno umrlih dvornih in samostanskih pridigarjev. Vsa imena so opremljena 6 križci.
Za juaoslovarišro tiskarno v Ljubljani: Kare! Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Ceniii