iosamezna štev. 60 vin. Stev. 250. PoStnlna - * SS* - pavlaflrana. v Belelio, dne 28. duDro m »SLOVENEC« velja B« poitl u »»s strani Jugoslavija In v LJubljani: aa oelo leto naprej. b 100«— aa pol leta „ .. „ Sa«— ■a četrt leta * .. „ 30-— U ea aeaee „ .. „ 10 — Se laomnatvo oeloletao K140-sa Sobotna izdaja: =s= Za oelo leto.....K 20- la Inozemstvo. ... „ 25 — Leto XLYI£. Inserati: ■ h f 'Enostolpna patltvrata (58 mas Alroka in 3 mm visoka ali nj« proator) na enkrat ... po K t^m* uradni rasglasl, poalana itd.....po K >W Pri naročilu nad 10 objav popoat. Hajmanjll oglas j 9/9 mm K fr—, Izhaja vsak dan I z nemil p*. nedeljak In dan po prasalkh ob 5. ari zjutraj. ; BV Uredništvo je v Kopitarjevi allot itev. 8/10. Bok opisi ae ne vračajo; nelranklrana planin ae ae sprejemajo. Oredn. telet. itv. 50, aprava. itv. 33C. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. U. - Hačon poitne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino in iL 349 sa oglaae, i avstr. la čaftke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-uero. 7563. Katoliško ljudstvo I V dneh družabnih preosnov in preobratov, ki posegajo globoko v srca posameznikov in v življenje narodov, v dneh, ko se snuje usodna zgodovina in poraja nov vek pozivamo in kličemo na manifestacijo krščanskega prepričanja. Jugoslovanska katoliška telovadno ~ kulturna mladinska organizacija OREL napravila polet v Maribor in sklicuje za dneve od 29. Julija do 3. avgusta 1920 Ob tem sveC8nostnera prazniku katoliške mladine naj slavi zmago socialna rnisel krščanske vzajemnosti; zato naj se zbero vsi: delavec, kmet, obrtnik, uradnik, razumnik. Vsi stanovi naj sc zavedo, da tvorijo v krščanstvu eno družino. Prepričajo naj se, da je njih mladina nastopila pot prave svobode, da se je uvrstila med bojevnike za uveljavljenje katoliških načel, za izenačenje pravic, za spoštovanje poštenega dela, za dosego stanovskega in mednarodnega bratstva. Katoliška mladina je seme nove, zdrave družbe. Posejano je v zemljo, ki jo je razorala strašna svetovna vojska. Sistem iaži in krivic je Strt Drevo večnih resnic pa zeleni in ob tem drevesu se zbira zdrava, čila, vzorna in značajna mladina, ki hoče ob navzočnosti kulturnih narodov slaviti svoj dan. Ob idealni mladini pa naj črpajo vsi, ki se zbero k skupnemu prazniku, navdušenja za vzvišene vzore. Na ta slavnostni praznik vabimo torej vse bratske orlovske odseke iz Jugoslavije, vsa bratska orlovska društva iz Češkoslovaške republike, te Združenih in drugih ameriških držav, ter katoliška telovadno-kulturna udruženja iz Poljske republike. S srčnim veseljem bi radi pozdravili tudi vse dobromisleče brate iz Rusije in drugih slovanskih držav, kakor tudi iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španske itd. Vse vabimo in prosimo, naj se pravočasno pripravijo ter nam sporoče, v kolikem številu se nameravajo udeležiti slovanskega orlovskega slavlja Vabimo končno katoličane vseh navedenih narodov in držav iz vseh stanov in organizacij. Prihitite k nam in dajte s tem izraza katoliško-kutturni vzajemnosti! Bog živil Ljubljana, o Božiču L 1919. Predsedstvo osrednjega pripravljalnega odbora za prv! C/ , v t i. Jože Pire, predsednik. Jože Štabe j, glavni tajnik, Leopold Eiletz, L podpredsednik. Jože Gostinčar, odbornik. Dr. Anton Korošec, pokrovitelj. f, Ivan Stegovec: t Zopet je izgubilo slovensko slovstvo moža iz vrste najodličnejših sotrudnikov. Dne 19. t. m. je umrl g. Viktor Bežek, ki je bil mnogo let ravnatelj koprskega in pozneje goriškega moškega učiteljišča, kjer je deloval med svojimi gojenci v vzgojnem oziru najintenzivneje. Svoje neizčrpne sile je posvečal povečini pedagogiki, v katerj jc bil tako temeljito in vsestransko izvežban, orientiran in naobra-žen kakor virtuoz na svoj inštrument. Dušeslovje, vzgojeslovje, ukoslovje in temu vsa pripadajoča zgodovina je bilo središče njegovega duševnega delovanja. Njegova predavanja na učiteljišču, ki ao se odlikovala tudi po lepem jeziku, so segala gotovo slehernemu učiteljiščniku v dno duše. Kot umljiv in čudovito spreten vzgojitelj si je znal istotako pridobiti srca svojih gojencev. Bil je zelo resen, možat, točen, natančen in tudi splošno vsestransko izobražen. V vsakem predmetu je bil veščak. Vsakdo se je pripravljal za njegove ure izredno vestno in točno. Pri svojih pedagoških nazorih je zavzemal najmodernejše stališče in si jc pridobil kot tak za ljudsko šolstvo mnogo zaslug, zlasti ko je deloval kot član goriškega deželnega šolskega sveta, Skoro enako vnet i« bil n povzdigo slovenske književnosti. Več let je bil Urednik »Ljubljanskega Zvona«, kjer se je pokazal duhovitega kritika. Vsi njegovi spisi imajo gladek, mehak in bogat jezik. V njegovem »Občnem vzgojeslovju<; kar mrgoli vse polno krasno donečih, docela novih besed za najrazličnejše pojme. Viktor Bežek je bil prvi med Slovenci, ki je izdal pedagoško knjigo v laki obliki. Njegovo »Vzgojeslovje« se razlikuje od nemških učnih knjig iste vrste. Vsako poglavje, vsak odstavek je izpopolnjen in izražen v najkonkretnejši obliki. Vse je modernizirano in nikjer ni znaka o starokopitni šabloni. Z izdanjem omenjene pedagoške učne knjige jc dosegel duhoviti pisatelj, da se je začelo naše dijaštvo učiti vzgoje-slovja v maternem jeziku, in je spravil pedagoško vedo v slovenščini na tisto stopinjo, na kakršni je pri drugih narodih. Prej se je moralo naše učiteljstvo, ko se jc pripravljajo za svoj poklic, učiti vzgojeslovja izključno v nemščini, ker ni bilo za ta predmet primerne knjige. Poslcdica jc bila, da ni znal noben slovenski vzgojitelj za razne dušeslcvvnc in vzgojeslovne pojme pravih slovenskih izrazov. Učitelj je poučeval slovensko mladino, totLi za .svojo stroko je znal rabiti lc nemške izraze! Trden namen je imel blagi pokojnik, da bi izdal šc knjigo »Zgodovino vzgoje-slovja in ukoslovjao in tako oblagodaril s 11 m Slovence v tej stroki v najvišji meri. Toda smrt je prekrižala njegov idealen načrt. Tako bi opiial v. kratkih potezah U%» Cilka Krek, II. podpredsednici!. Ivan Brodar, odbornik. orlovski tabor v Mariboru: Ivan Mazovcc, III. podpredsednik. Ludovik Tomažič, glavni blagajnik. ljcnje in delovanje velezaslužnega pokoj- ' nega ravnatelja Viktorja Bežka, čigar go- j jenec sem bil tudi jaz. Odkrito moram pri- ! znati, da sem bil izredno globoko ganjen Ln naravnost presenečen, ko sem čital o njegovi smrti. Mislil sem si: »Kako more neki umreti, čc ni še dovršil svojo življenjski naloge!«----i---- Nai počh a v miru! ilfsodia naših uidnikev u Italiji. Dne 22. decembra sem utekel iz laških klešč in se srečno vrnil v prosto slovensko domovino. Bil sem preko štiri dolga leta vojni ujetnik na Italijanskem. Večkrat sem že hotel priobčiti podatke o pre-žalostni, skoro neverjetni usodi naših vojnih ujetnikov v Italiji: trpinčenje, palica in včasih tudi pbčka ali samokres, to jc vsakdanja tolažba našim nesrečnim nade-polnim mladeničem. Za sedaj priobčim dobesedno prevedeno poročijo italijanskega časopisa »Avanti« iz Milana mesca septembra t. 1.: »Trpinčenje avstrijskih vojnih ujetnikov, Večna kuga v Bailctti. Kar so žc pisali drugi tovariši, ni tako težko in tako hudo, kar sem videl s svojimi lastnimi očmi v dvajsetih dneh mojega bivanja v rojstnem mestu Barletti pretekli mesec avgust Tam stoji starodavni grad, sezidan od Karla V., v katerem so danes zaprti avstrijski vojni ujetniki, Tt ubogi reveži ao obsojeni na smrt in tako gledajo z lastnimi očmi vsak dan najmanj deset svojih tovarišev, mrtvih vsled laške surovosti. Niti na zadnjem potu jih ne morejo spremiti. Lakota, oslabelost, kužne bolezni in mogoče tudi kak strel, to jim jc vsakdanja tolažba. Redno \\sako jutro Barletta vidi mrtvaški sprevod, nič manj nego šest mrtvaških krst, ki pridejo iz tega prokletega gradu. Mnogi pobožni ljudje so se zavzeli zoper to grozno morjenje ljudi, odgovorilo se jim je, da je vzrok vsemu temu nevarni tifus, ki neusmiljeno razsaja med vojnimi ujetniki. Žc je preteklo osem dolgih mescev, kar so zaprti ti ubožci v tem smrtonosnem poslopju, a zdravniška znanost š« vedno ni dobila sredstva, ki bi utrlo ta grozni morilni črv in ohranilo ostale. Prepričan sem, da, ako bi se skrbelo kakor treba za čislobo in zdravila, bi se vse tel ne bilo pripetilo ali pa vsaj v manjšem številu. K vsemu temu pa pride še najhuje. Ponoči, ako greš slučajno mimo gradu, slišiš sedaj in .sedaj kak strel. Govori sc, da streljajo naši vojaki čuvaji, češ dal bi uvideli ujetniki, da belijo in da jc nemogoče pobegniti. Ali jc res? Da bi vsi ti streli nc imeli kaj skupnega z vsakdanjimi zgoraj omenjenim mrtvaškim sprevodom! Treba poizvedovati, da sc izve resnica. Jaz, ki sem videl z lastnimi očmi, kakor tudi m nji someščani, toliko gorja, na vsa moja vprašanja nisem dobil nobenega od« govora; vem le, da je bilo mnogo pritožb, ki pa oiso nič pomagale in trpinčenje Dr. I. L. Belgrajski diktatorji, — samodržci, ki se ne smatrajo vezani na nobene zakone — bodo kmalu tudi nam Slovencem oktroirali nov volilni red. Demokrate se imenujejo naši diktatorji, vendar svoje načrte skrbno skrivajo pred ljudstvom ,Ni-kdo od nas ne ve, kakšen bo oktroiran volilni red. Ako je dovoljeno soditi po tem, kar se je zgodilo na Hrvatskem, bo nov volilni red zelo reakcionaren in bo delil politične pravice drugače meščanu, drugače kmetu. Uvedena je sicer splošna volilna pravica, toda sorazmerno je dovoljena samo meščanom, ženske so izključene od volilne pravice, in v kmetskih občinah je obdržana ustna volitev, kar pomeni kruto žalitev demokratičnih načel. Na Hrvatskem so stranke že začele i razpravljati o programih občinske poli- i tike. Programi se gibljejo v skromnih mejah predvojnih razmer. Ne pozna se jim, da imamo pet let vojske za seboj in da je okoli nas nastalo vse polno ljuclovkd, v katerih so zastopane predvsem stranke izrazito socialnopolitičniim programi. A buržoazijskim strankam tega pač ni zameriti Saj še celo socialistične stranke nimajo jasnih programov. Letos se je vršil od 2. do 6. marca v Berlinu izvanreden strankarski shod neodvisne socialnode-mokratske stranke v Nemčiji. Predsednik Dittmann je izvajal: Nemogoče je, da bi se na tem strankinem shodu zgotovil komunalni program. K temu je treba priprav. Strankin shod se mora izreči, da se mora kakor najhitreje ustvariti tak program. Tudi najnovejša socialistična literatura je glede občinske politike jako skromna. V rokah imamo »Ziele des So-cialismus in der Gemeinde.« Linz a. D. 1919. Izdalo je knjižico tajništvo gornje-avstrijske socialistične stranke, ki se hvali, da sedi 1080 socialdemokratov v gornjeavstrijskih občinskih zastopih in da imajo v 22 občinah večino. Program je ne- ; pričakovano plitev. V zadevi šolskih reform se zahteva: Odločna zavrnitev vseh poiskusov, da se šola poniža za objekt klerikalne želje po nadvladi. Najbolj nas zanima kajpada vsaj teoretični napredek socialdemokratov z ozirom na socializacijo. Tu stoji: »Podjetja, ki služijo trajnim potrebam občanov, se morajo v njih interesu odtegniti privatnemu kapitalu in prevzeti v občinsko upravo (komunaliziranje), osobito prometna podjetja, potem ona podjetja, ki oskrbujejo prebivalstvu plin in elektriko, pekarne, mesarije, druga aprovizacijska podjetja, tovarne za obleko, perilo in pohištvo. Isto velja o eneržiji, izhajajoči iz prirodnih virov (produkcija premega, izraba vodnih sil). Komunaliziranje ne sme ne tehnično ne gospodarsko biti zvezano z nevarnostjo nenadomestljivih in trajnih izgub.« To je zelo skromen program socialistov glede občinske uprave! — Program VLS glede občinske politike je bil že pred vojsko obširnejši in modernejši. (Glej Poročila slov. kat. shodov in dr. A. Ušeničnikov »Socializem.«) Ker nočemo delati nikomur krivice, moramo reči, da jc bila v socialistični stranki dolgo časa velika struja proti udeležbi stranke v občinskih zastopih. Razen Lassallove struje so bili socialisti odločni nasprotniki državnega socializma, torej tudi občinskega, kajti občine so organizacije, ki sc snujejo na istih idejah kakor država, VLS je z besedo in dejanjem že pred vojsko delala na to, da se produkcija kakor pri obrtnikih tako pri kmetih proizvaja kolikor mogoče s skupnimi silami in sredstvi. Naše organizacije so skrbele za zadružno nabavo strojev, za solidarno obdelovanje, za skupne delavnice in za skupna skladišča. V Jugoslaviji se skuša rešili agrarna reforma. Reforma se bo morala ozirati tudi na socialne potrebe naših občin. Nekaj polja, ki pride v razdelitev, se mora dati občini, da jih obdeluje in pridelke hrani za uboge sloje v času pomanjkanja. Tudi gozdovi se bodo morali odstopiti občinam v oni izmeri, da bodo lahko občine z dohodki iz njih skrbele za svoje socialne naloge. Brezdvom-no bodo občine z gozdovi ravnale mnogo bolj racionelno kakor državne uprave, ki n, pr. iz vseh državnih gozdov Jugoslavije, izvzemši Srbijo, pred vojsko niso dobile več čistega dohodka kakor nekaj čez 200 milijonov kron, čeprav so se državni gozdovi neusmiljeno pokončevali. Tudi mi v Sloveniji stojimo pred občinskimi volitvami. Naši stranki je občina važna upravna celica v državi. Ako ima občina dovolj avtonomije, ako je uprava igrajena na demokratskih načelih in ako je v občini dovolj smisla za socialne naloge, potem je občina vir sreče, blagostanja in splošnega zadovoljstva prebivalstva. Svobodna, demokratska in socialno delujoča občina je najboljši korektiv za slabo centralno upravo. Občine so za bližnjo bodočnost dvojno važnega po- mena. Še vedno nadaljuje. Vedno žrtve. Ubogi narod!« Mislim, da. si čitatelj tega poročila lahko predstavlja, kako bridko je življenje naših tovaiišev vojnih ujetnikov. Pripomniti moram, da jc zgoraj omenjeni grad že več mescev taborišče jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Izmed Nemcev, Ogrov in drugih so Lahi izbrali ravno Jugoslovane, katere hočejo popolnoma uničiti. Ako se stvar hitro ne spremeni, se naši ujetniki nikdar več ne vrnejo; ko pomrjejo ti, kar jih je danes v Barletli, bo laška vlada, kakor je to do danes prakticirala, poslala tja druge ujetnike, ki so še po drugih taboriščih. Posredovanje vlade je zato nujno. — Andrej Dolinar, bivši vojni ujetnik, Frva ruska tiskarna, Dočim so se na Poljskem tiskale prve knjige že pred 1, 1465. v Krakovu, torej tri leta prej ko na Češkem, se je tiskarska stroka na Ruskem precej zapoznila. Ruske tiskarne so začele z obratovanjem šele v 1. 1563. in sicer na povelje carja Ivana IV. v Moskvi. Tiskarne so bile uvedene na Ruskem na nasvet me-tropolita Makarija, ki se je spotikal nad nepravilnim opisovanjem bogoslužbenih knjig in je kakor sredstvo proti tej zlorabi Eriporočal tiskane knjige. Prva tiskana njiga na Ruskem je izšla v 1. 1563. Gospodovem. Bila je knjiga »Apostol«, ki sta jo natisnila dijakon Ivan Fedorov in Peter Mestislavcev. Ali Fedor je bil zaradi rečene knjige obdolžen čarovništva. Moral je bežati iz Moskve. Napotil se je v Ostrog, kjer jc ustanovil drugo tiskarno s pomočjo kneza Konstantina Ostroškcga. V tem letu 1531. je izšlo prvo tiskano sv. pismo, ki se še dandanes imenuje ostroško. Iz Moskve se je razširilo tiskarstvo zmeraj boli i v c^la ruska mesta. zu ^pora^issss. Po govoru Scialoje je italijanska zbornica napeto pričakovala izjave ministrskega predsednika Nittija, ki jo govoril v nedeljo 21. t. m. Njegova izvajanja o jadranskem vprašanju so bila pod pritiskom močne opozicije zmernejša nego govori njegovega prednika. Italija, je dejal, izključuje vsako vojno, ona hoče, da s svojim delom v Evropi učvrsti politiko mira, kolikor je to mogoče. Vlada se je vedno prizadevala, da pokaže Jugoslovanom iskreno razpoloženje, da i njimi vzdrži prijateljske in prisrčne odnošaje in to v interesu miru, ki se mora naslanjati bolj na iskrenost odnošajev nego na pogodbo. Jugoslovani morajo spoznati, da so iskrene vezi prijateljstva z Italijo v njenem interesu. Jadransko vprašanje ni edini italijanski problem. Reško vprašanje ima za Italijo načelno in moralno vrednost, nima pa ekonomske. Reško vprašanje se ne nahaja v pogodbah in Reko so zahtevali po vojni, in zato smejo zavezniki v tem vprašanju imeti svoje stališče, različno od našega, ne da bi se vsled tega ohladilo prijateljstvo zaveznikov in Italije. Italija je zmagala in dobila, kar je zahtevala pred vojno. Kadar stopimo z Jugoslovani v neposredno vez, je naglasil Nitti, se bodo mnoge stvari razčistile. Kar se tiče autonomije »osvobojenih« krajev, kakor imenuje Nitti naše cd Itali-I je podjarroljeno ozemlje, obeča, da bo vla-i da ščitila gospodarske-nacionalne intere-! se slovanskih »manjšin«, ki se nahajajo v teh pokrajinah in da se bode ozirala na : njihova čustva in bo spoštovala njihove j pravice. Italija hoče torej sporazum z Jugoslovani, ko vsled odločnega zadržanja 1 Wilsonovega ni uspela v reškem vpraša-! nju. K sporazumu ga pa sili tudi močna ' opozicija socialistov in Ljudske stranke, | ki je pri volitvah dobila 102 mandata ter zahteva autonomijo za slovenske pokra-! jine, Nitti pripravlja i talijansko javnost r.a to, da Italija ne bo dobila Reke in ;o opozarja, da je tudi brez Reke in Dalmacije dobila, kar je zahtevala pred vojno in kar vsebuje londonski pakt. Da so po-j krajine, ki jih londonska pogodba izroča , Italijanom, v celoti slovenske in hrvatske I pokrajine, in da so Slovenci in Hrvatje j samo ponekod kakor v Trstu in v mestih | na zapadni obali Istre v manjšini, Nitti za-j molči, pač pa govori splošno n slovanskih | manjšinah, da tako prikrije krivico, ki jo 1 londonski pakt dela Jugoslovanom. Nitti pa v svojem govoru namigava tudi, da je sporazum med Italijo in Jugoslavijo potreben za Italijo z gospodarskega stališča. Naročajte " '.Trvjvhsfm^tnB WM M Črtica iz časa priprave za plcbiscit. Milo je tožil vodja koroških nemških socijalnih demokratov GrSger v dunajski »Arbeiter-Zeitung« z dne 9. t. m., da soci-j&listi in bržkone tudi nemški nacionalisti ne morejo hujskati v pasu A. Ni nam sicer znano, kako večina socialno demokraške stranke postopa taktično na svojih shodih, teda istina je ,da nekteri še v teh zadnjih usodepolnik tednih pred glasovanjem noče?o poznati edinosti in složnosti v boju za narod in z gorečo vnemo ubijajo tudi r.a Koroškem »klerikalnega zmaja« in se po stari maniri zaganjajo tudi v slovensko koroško duhovščino. Začeli so loviti »klerikalnega zmaja« na zapadni meji Jugoslavije, »tam kjer leče bistra Žila.« Dne 11. decembra se ja vršil socialno-desnokrašlu shod v Ločah ob baškem jezeru. Govornica: neka gospa Kristan, ki je baje — če so informacije točne — prišla pred 1 mesecem iz Gradca v Jugoslavijo, Publikum aLi poslušalci: Ljudje, ki niso socijalni demokratje in tudi nikoli ne bodo, namreč nekaj zavednih Slovencev, ki so se hoteli prepričati, kako ta stranka deluje za usodo našega naroda na Koroškem, drugi pa ljudje, kojih oči so še vedno obnvene, ne proti jugu, kjer je domovina vseh SHS, ampak proti severu; zaslepljeni, zapeljani, mogoče tudi odkupljeni ljudje, a vendar Slovenci. Potek shoda ali »delovanja« socijalno-demokraškega shoda za slovenski — jugoslovanski Korotan, Govornica vpraša, da se prikupi gotovim poslušalcem, ali naj govori slovensko ali nemško. (Opomba: občina šteje med 1400 prebivalci kakšnih 20 priseljenih Nemcev, vsi drugi so Slovenci.) Govornica da ne zna »koroškega dialekta. Nemški pa bodo gotovo vsi razumeli, Kolikor je zriano, so različni koroški govorniki preteklosti, kakar dr. Brejc, Grafenauer, Smodej, dr. Muller, dr. Eriich itd. niso govorili po »koroško«, menda se tudi v nobeni cerkvi ne pridiguje »koroško«, tudi »Mir«, »Korošec«, »Slovenski Narod«, »Slovenec« in menda tudi »Naprej« niso tiskani v »koroškem dialektu« in vendar Koroški Slovenec vse to razume. Na vprašanje seveda molk. Kajti kar je slučajno navzočih narodnih Slovencev, molčijo iz politične previdnosti. Na obrazih drugih pa sd bral začudenje: mi smo se sicer tukaj zbrali pod firmo socialne demokracije, a v upanju, da slišimo kaj, na kar še vedno tiho upamo in — Nemci smo, četudi ne znamo pravilno nemški. Torej molk. In govornica govori, govori — nemško. Snov govora: Ostudna farška gonja. Uvod se ujema z nadaljnimi izvajanji, ki se končajo s klicem na farško gonjo. Izvrsdna snov seveda v času velike drag;nje in pomanjkanja pri nas v Jugoslaviji, akoravno sedijo na odgovornih mestih socialni demokratje in ne »farji«, izvrstna diplomatična : snov v času priprave za koroško glaso-j vanje! In to proti slovenskim koroškim duhovnikom! Ki so stali na Koroškem kol branitelji slovanstva, da nemški val ni pljusknil tudi čez Karavanke in spojil Jadransko morje s severnim v eno nemško morje. Proti tistim boriteljem za slovan-stvo, kterim so bratci teh kraljevo-vludnih socialnih demokratov, nemški boljševiki, še le letes oropali skoro vse imetje in jih vlačili po ulicah in ječah, jih psovali, pretepali. pobijali, dočim so tisti kraljevo-vladni socialni demokratje lezli in lezejo k mastnim državnim jaslicam, cla ne zamudijo ministrskih plač 200 frankov t. j. 2000 K na dan, če se -potuje državno«, In govornica udriha v nemščini pred slovenskimi Korošci po slovenskih duhovnikih. Pol ure odtod pa stoji na straži srbski vojak, po 8 letni borbi za jugoslova: domovino, kateremu je pomagal ravno slcv venski koroški duhovnik postaviti severne mejnike Jugoslavije malo višje od Karavank, seveda obadva brez 200 frankov aH 2000 K na dan. Stille Nutzanvendung: za tiste poslušalce, kojih telesa so sicer v Jugoslaviji, a duše še vedno v Avstriji. Zadovoljno tiho pritrjevanje. Mirijo si: to je ravno tudi na£a srčna želja, spraviti slovenske duhovnike proč. Tako so pisali g. Lakmer v celovških »Freie Stimmen«, tako so vedno govorili tudi koroški »vervveser« dr. Le-miš. Četudi socialni demokratje tako mislijo, bo že tako prav. In kaj mislijo naši ljudje: Tako delajo pristaši naše kraljevo vladne jugoslovanske 1 deo.okraške stranke za plebiscit na Koro škem! Kam se naj obrnemo? Na vlado? . Kjer ima danes socialna demokracija kot vladna stranka prvn besedo, to hi bilo j brez uspeha. Edino, kar moremo je, da to i nečuveno, ned;,>lomatično »delovanje« po-| jasnimo slovenski javnosti brez razlike strank, naj nam pomaga, da bodo gotovi ljudje ,ki brez psovan!a in hujskana ne mo rejo živeti, vsaj še 2 mcseca držijo tc gnusno metodo političnega boja za zobmi, dnklar plebiscit ni končan. Drugače bo s farško gonjo Koroška i Jugoslavijo vred kmalu odrešena —- riv-Icnja, ■•.'• Regent. LDU Belgrad, 26. dicemtra. Regent prestolonaslednik Aleksinder bo podaljšal svoje bivanje na Francoskem za nadaljnjih 10 dni. Prestolonaslednik se mudi še vedno v Cannesu. Povračilo vojne škode. LDU Belgrad, 26. dcc. »Pravda« piše pod naslovom »Povračilo škode«: Obrnili smo se za pojasnilo na pristojno mesto, kako misli vlada izvršiti izplačevanje povračila škode iz avansa, ki ga bo dobila v Parizu. Dobili smo nastopno pojasnil; Najprej sc bo pričelo s prcccnjevanjem škode, pvzročene po vojski, in sicer na podlagi posebne odredbe, ki bo stopila po-četkom bodočega mesca v -'p.ljavo. Bone, ki se bodo izdajali, bo izplačevala posebna banka na ta način, da dobe povračilo oni, ki so najbolj potrebni oziroma oni, ki so v vojski največ trpeli. Obračalo s« bo posebno pozornost na to, da se čimprej obnovi gospodarsko življenje in obrt, Z ozirom na ta cilj se na račun odškodnine ne bo izplačevalo samo v gotovem denarju, temveč se bo razdeljevalo tudi potrebno obrtno orodje in druge stvari. Želeti je, da se pri tem obrača pozornost na čim pravičnejšo in izdatnejšo pomoč. Nova trgovska pogodba z Avstrijo. LDU Belgrad, 26. decembra. »Politi, ka« poroča: Minister za šume in rude g Anton Kristan je podpisal na Dunaju novo trgovsko konvencijo med našim kralje-stvom in avstrijsko republiko. Ta nova konvencija obsega v glavnem odredbe prejšnjega dogovora, sklenjeneoa pred 5 meseci, ter je bila izpopolnjena v Belgradu pro-šli mcsec na način, ki smo ga tedaj objavili Poštna hranilnica. LDU, Belgrad, 26. decembra. Z verodostojnega mesta se doznava, da se skoraj predloži zakon o poštnih hranilnicah in čekih in da se potem v vsej Jugoslaviji otvori poštnohranilnični in čekovni promet. Povišanje poštnih pristojbin. LDU Belgrad, 26. decembra, Skoro v vseh državah so bile povečane poštne takse za notranji promet, dočim so za zunanji promet ostale r .e takse, ki ao bile potrjene po medna- ..dni poštni zvezi; sedaj se je tudi v nr vih državah pojavila želja, da se le takse premene, in sicer da se takse za pisma v mednarodnem promet« povišajo za 40 centimov, za dopisnice pa za 15 centimov. Trgovski promet z Nemčijo. LDU Belgrad, 26. decembra. »Trgov-i ski glasnik« z dne 24. decembra brani v uvodnem članku zahtevo, da se skoraj vzpostavi redoviti trgovski promet z Nemčijo in da se obnovi trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. Drag telefon. LDU Belgrad, 26. decembra. Ministrstvo pošte in brzojava je z avstrijsko poštno in brzojavno upravo sklenilo telefonsko pogodbo: Razgovori se mOrajo voditi od sedaj samo med Gradcem in Dunajem po eni strani in med Ljubljano, Zagrebom in B rodom po drugi strani. Za razgovor treh minut je plačati 16 K, za žurnejše razgovore po 48 K. To velja od 1. januarja 1920. Nadzorovanje tujcev v Belgradu. LDU Belgrad, 26. dccembra. Mestna uprava je izdala naredbo o nadziranju tujcev. Centralni redarski oddelek mora imeti vedno točno evidenco o prihodu in odhodu potnikov, kakor tudi zasebnih stanovanj, ki prenočujejo potnike. Povpraševanje po našem tobaku. LDU Belgrad, 26. dccembra. Več nizozemskih tvornic tobaka je zahtevalo od naše uprave monopola pojasnila, ali je mogoč izvoz tobaka iz naših dežel. Izvoz na Francosko. LDU Belgrad, 26. dec. Več francoskih trgovskih tvrdk se je obrnilo na ministrstvo za trgovino s prošnjo, naj jim pošlje popis srbskih trgovcev, ki bi bili pripravljeni, izvažati na Francosko živila in zaklane prašiče. ~ I M;-/g Nitti o Reki. LDU Rim, 27. decembra. (DunKU. — Brezžično.) Ministrski predsednik Nitti je izjavil ob sprejemu tujin poročevalcev, da v inozemstvu razširjene govorice o notranjem položaju Italije niso točne in da inozemstvo Italijo mnogo premalo pozna, ako veruje, da stoji dežela pred revolu- cijo in anarhijo. Glede reškega vprašanja se je ministrski predsednik Nitti izrazil, da je v kratkem pričakovati rešitve. Reka je za Italijo le moraličnega pomena, mogla pa bi pri nepravilni rešitvi povzročiti novo vojno, čemur pa se je treba izogniti. Reka za odhod D11 Annunzia. LDU Rim, 26. dec. {Dun. KU) Pogajanja z D* Annunzijem glede zasedbe Reke po rednih italijanskih četah se bližajo svojemu zaključku. Vladnemu predlogu, naj D' Annunzio in legionarji zapuste Reko, nakar bi mesto zasedle redne italijanske čete, je v ljudskem glasovanju pritrdila večina reškega prebivalstva. Kako je na Reki? LDU Belgrad, 26. dec. »Pravda*, piše, da še ni gotovih poročil o tem, kako stanje vlada na Reki. Zdi se, da so D' Annun-zijevi arditi uspeli in da se do danes še drže. S tem je v zvezi odložitev Nittijeve-ga potovanja r Pariz. Nitti bi moral mirovni konlerenci poročati, da je italijau-ski vladi popolnoma uspelo ukiniti nasilni režim na Reki. Rmna poročila. Predsedniške volitve v Franciji LDU Pariz, 27. decembra. (DunKU. — Brezžično.) Kakor se poroča, bo Oemen-ceau izvoljen za predsednika republike z večino najmanj 75 glasov. Ministrski predsednik baje postane Millerand, Poincare pa, ako bo s tem zadovoljen, minister za finance. Pomanjkanje premoga v Pariza. LDU Pariz, 26. decembra. (DunKU) Zaradi pomanjkanja premoga se bo omejila razsvetljava in namerava se prestav-Ijenje časa za eno uro naprej, kakor je veljalo za poletni čas. Razdelitev nemških kolonij. LDU Pariz, 27. decembra. (DunKU.) Po načrtih, ki jih je mandatna komisija izročila vrhovnemu zavezniškemu svetu in Id se tičejo mandatov za nemške kolonije, pripade Nemška južnozapadna Afrika Angliji, pravtako tudi otočje Nauru v Tihem oceanu. Nemški del otočja Samoa se prideli Novi Zelandiji, Nemški del Nove Gvineje in Bismarckov arhipel Avstraliji. Maršalsko, Karolinško in Mariansko otočje pripade Japonski. Zmaga komunistov v Petrogrado. LDU Moskva, 27, decembra. (DunKu. t— Brezžično.) V petrograjski sovjet je bilo izvoljenih 641 poslancev, med temi 532 komunistov. Položaj v Sibiriji LDU Washington, 26. dec. (Dun. KU Brezžično.) Japonski poslanik v Was-hingtonu se je zadnje dni posvetoval z Lansingom o položaju v Sibiriji. Entent-ne čete, ki se nahajajo v zaledju armade Kolčaka, se morajo ali umakniti iz Sibirije, ali pa ojačiti. Ako Zedinjene držve ne bi hotele svojih čet v Sibiriji niti umakniti, niti ojačiti, tedaj bi bila japonska prisiljena odposlali znatne vojne sile v Sibirijo, ako naj se drže dosedanje postojanke. Japonski poslanik je izjavil, da hoče Japonska v tem oziru postopati v popolnem soglasju z Zedinjenimi državami. Ustavljen železniški promet. LDU Dunaj, 27. decembra. (DunKU.) Danes dopoldne se je vršilo v državnem uradu za promet večurno posvetovanje in se je tam sklenilo, kakor poročajo večerni listi, da ostane železniški promet ustavljen do 2. januarja 1920. Povodenj, LDU Berlin, 27. dccembra. (DunKU) Kakor poročajo listi, so pokrajine ob Renu, Menu in Nekarju poplavljene. Plovba je ustavljena. Mostovi za silo so porušeni. Na Warttembcrškem je morala požarna bramba na sveti večer pomagati ljudem in živini iz nevarnosti. Tudi porečje Donave je poplavljeno, vendar je škoda neznatna. LDU Pariz, 27. decembra. (DunKU.) V vzhodni Franciji so mnoge pokrajine poplavljene. V Alzaciji so vse reke narasle. Politična novice. '-f Ljubljansko vseučilišče. Belgrajska »Politika« z dne 26. t. m. se spominja v uvodniku pisma dr. Korošca ministru Ma-rinkoviču glede otvoritve ljubljanske univerze. Poročevalec »Politike« sc jc obrnil za informacijo na belgrajske univerzne kroge, ki so se izjavili, da je vprašanje otvoritve zelo delikatno, ker sc je bati, da se ne najde zadosten kader takih profesorjev, ki bi dal stalno dobro podlago slovenskemu vseučilišču, — Mi nismo tega mnenja, da ne bi imeli dovolj sposobnih profesorjev. pač pa smo prepričani, da bo ljub- j Ijanska univerza kmalu dosegla tako viši no. da jo bodo marsikatere druge univerze zavidale. Menimo, da je trditev j-Politike« ie izgovor. w zavlačevanje otvoritve ljub- ljanrkega vseučilišča. Sicer pa gospodje profesorji so poklicani, da izpovedo svojo sodbo glede belgraiskega očitanja. J- Skupaj pojdejo. Pri nas zaenkrat nič ne kaže, da bi demokrati in socialisti pri občinskih volitvah skupaj nastopili. Bo-senska opredelila socialna demokracija je pa v svojem glasilu »Zvono« žc izdala volilni oklic, za bodoče občinske volitve, v katerem pravi med drugim: »Brez razlike na vse politične razlike se morajo vse demokratske stranke združiti v koalicijo, postaviti enotno listo, enotno za njo glasovati in enotno priti v občinski zastop! Samo na ta način se bomo otresli trotov v občini. Stranke napredka! Združite ob bodočih občinskih volitvah v čvrsto falango proti reakciji!« Bosenska socialna demokracija je prišla res popolnoma na psa: pri volitvah si niti ne upa samostojno nastopiti, ampak se v naprej vsiljuje za skupen nastop buržuazije. Seveda — večina delavstva ji je ušla h komunistom, dasi »Zvonoo ne more najti dovolj črnili in odvratnih barv, s katerimi slika komuniste kot propalice najnižje vrste, kot za- Eeljivce in goljufe, kot največjo nesrečo, i preti človeštvu. To so socialisti! Za par i ministrskih sedežev so prodali temeljna i socialistična načela in pljujejo svojemu učitelju Mancu v skledo. Proti trotom v občini kriče, sami pa pomagajo vzdržavati trote v lastni stranki in centralni vladi. Proti komunistom sc bore, a buržuazni, skozi in skozi gnili in koruptni režim pa iz vseh sil podpirajo. Sodbo o takih »socialistih« si bo delavstvo pač brez težave napravilo. -f Hinavščina ali samospoznanje? »Jutarnji Liste, drugače brezpogojna opora sedanje vlade, piše v božičnem članku med drugim: »Tudi pri nas so se razcepili ljudje v dva tabora, kakor nekoč v Judeji. Boj za čast in oblast, boj za mandate in ugled v narodu, boj za lagodno življenje i in denar, ki se že pretvarja v plenitev. Bor6 se stranke, bor6 se sloji, bore se organizirani in neorganizirani. Drug hoče drugega terorizirati in pleniti. In vsa ta borba ima nizko in sebično svrho, gre za koristjo in dobičkom, zmisel za splošnost, za odpoved in požrtvovalno delo za idealne cilje je popolnoma izginil. Samo kmet, ki je v naši državi v ve liki večini, ne sodeluje v teh bojih za dobiček in korist, njega so popolnoma izločili in nanj pozabili. Interesi manjšine tvorijo velike probleme, interesi večine se ignorirajo. A ta kmet čistega 6rca je doprinesel za osnutje naše države največje žrtve, nanj tudi sedaj padajo najtežja bremena, on daje državi poljske pridelke in doprinaša davek v krvi in denarju, a ostal je prezrt in pozabljen, kakor tisti pastirji iz betlehemske štalice.« Naj bodo te besede »Jutarnjega Lista« mišljene odkritosrčno ali samo kot pesek v oči dobromislečim — na vsak način so najhujša obsodba meščanske in socialistične demokracije, ki ima vlado v rokah in vso državno oblast brezvestno izkorišča edino-le v to svrho, da se ohrani na vladi ter tako od zgoraj doli izziva boj in zanaša korupcijo v vse javno življenje. Kmeta je ta demokracija izprva hotela prezreti, kakor ga je bila prezirala in zaničevala v prejšnjih razmerah. Pa kmet danes ni več tisti, kakor je bil nekoč, danes je kmet osveščen in pozna svojo moč. To so spoznali tudi »demokrati« in začeli vabiti kmeta v svojo službo pod plaščem »samostojnosti«. No, kmet je imel priliko, spoznati to gospodo in zato žvižga nanjo in njene lepe besede. Kmet noče postati sluga demokratov, kakor so to za par milostno danih ministrskih sedežev postali socialisti, ampak on hoče dobiti besedo tam, kjer se kroji usoda države na zunaj in znotraj zakonitim potom kot polnopraven, enakovreden činitclj. To bodo pokazale bodoče volitve. -f Valutno vprašanje in demokratk »Pravda« poroča, da jc v valutni komisiji finančni minister Veljkovič neomajno zastopal stališče, cla je treba zamenjati krono z dinarjem po ključu 1 :4. Temu so nasprotovali strokovnjaki iz pokrajin, kjer se vrši ves promet v kronah. Sprejet jc pa bil Vcljkovičev predlog, da novi dinar ne bo državni, temveč bančni dinar emisijske banke. Ti bankovci bodo na eni strani označeni z dinarji, na drugi pa s kronami, ako se izmenjava ne izvrši al pari. Krone se bodo zamenjale meseca januarja. Računa se, da bo kolkovanje pokazalo kvečjemu 6—7 milijard kron. O relaciji pri izmenjavi kron bo ministrski svet sklepal šele v prvih dneh januarja. Zdi se, da je količina krone 6—7 milijard previsoka in da je kron v naši državi samo 5—6 milijard. S tem jc dana za rclacijo pri izmenjavi druga podlaga, ker se jc prej računalo, da cirkulira v naši državi 9 milijard kron. Zato ni prav nobene podlage, da bi se krona zamenjala z novim dinarjem v razmerju 1 : 4. Kaj poreče k nameri take konfiskacije narodnega premoženja brez dovoljenja naroda, oziroma njegovih zastopnikov g. dr. rue? Ali bo ostal samo pri svojih lepih besedah ali pa bo izvajal ludi dejanske poslcdico? .-{-„ Brc« moke. V svoji božični Številki je pod naslovom »Lijepa naša domovina« prinesel »Jutarnji list«: Poroča se, da bo Zagreb ostal za Božič brez moke, ker niso mogle v Banatu naročene množine dospeti za časa na mesto. Spominjamo se, da je minister za prehrano svoječasno konštatiral, da imamo 40.000 vagon, moke preko domače potrebe. Mi smo žc tedaj dvomili o pravilnosti statistike ministra za prehrano. Toda nismo mogli vedeti že vnaprej, da bodo že božični prazniki de-saonirali ministrovo statistiko, ker sc bojimo, da nc leži vsa krivda za pomanjkanje moke na slabem prometu. Gospod minister, res je, vi ste strokovnjak v prehrani — vsaj primeroma vašemu stanu — toda mislimo, da je naša dolžnost, ker se na poljedelstvo ne razumete, da vas opozorimo, da je do žetve še zelo daleč in da za časa revidirate vašo statistiko o žitnih zalogah v Jugoslaviji. — In minister Kristan je sklenil pogodbo za izvoz živil v Nemško Avstrijo! + Železniški škandal. »Samouprave* objavlja sledeče javno vprašanje na železniškega ministra g, Milorada Draškoviča: Gospod minister! Podpisani jugoslovanski dijaki vas opozarjajo na nedelavnost na železnicah. Transport čehoslovaškcga rdečega križa, ki je vozil jugoslovanske dijake iz Prage v njihovo domovino, je moral čakati na mali postajici v Rajiču 18 ur zavoljo tga, ker jc v Sisku in Novski dobil naš stroj št. 220.195 namenoma zanič premog, dočim jc dobil prazen trgovski tovorni vlak št. 42, ki sc je peljal nalagat svinje, dober premog in dober stroj od zagrebškega ravnateljstva. V Rajiču je po-stajenačclnik zahteval, da vlak št, 42 prepelje do Kapele Bahine tudi naš transport, a strojevodja je brezobzirno odgovoril, da bi mogel, a da noče voziti lopove dijake. Gospod minister, omladina, ki jo vi politiki v potrebi imenujete up naroda, a ki je pripravljena žrtvovati vse, da odkrijejo in odpravijo privilegirano korupcijo in protekcijo, ki pri nas na žalost v veliki meri vlada, zahteva od vas, da uvedetc preiskavo proti postajenačelniku v Sisku in Novski, predvsem pa proti strojevodji vlaka št. 42. Zahtevamo isto tudi za po-stajenačclnika v Brodu n. S., ki nas jc pustil tako dolgo čakati v Rajiču in na vse urgcncc iz Rajiča ni hotel poslati za nas stroja. Dospevši v Bred n. S. smo zelo dolgo tudi tam čakali, a na naše vprašanje, kdaj da se odpeljemo, se jc isti gospod tako na visoko postavil in odgovoril, da ne deli avdijence. V redu smo prepotovali Češko in Avstrijo in prišli iz Prage v Zagreb v 48 urah, a tu se dogajajo taki škandali, da smo potovali iz Zagreba do Belgrada ravno 6 (šest) dni. Na ta način se širi med mladino silno nezadovoljstvo. Pričakujemo uspeh preiskave in obečamo, da tega škandala ne bomo pustili pri miru, doltler krivci ne bodo kaznovani. To zahtevamo za našo državo pred tujci, ki so bili v tem vlaku, a med katerimi se jc nahajala tudi družina poslanika čehoslovaške republike v Belgradu, g. dr. Kaline. — Jugoslovanski dijaki v Pragi. — Sledi 130 podpisov. -- Vlada brez ministrov. Na potovanju ali na počitnicah so gg. ministri: Lu-kinič, dr. Kramer, dr. Križtnan, Korač, Bukšeg, Kristan, Draškovič, Marinkovič, Biankini. + Zagrebški komunisti so sklenili, da se udeleže bodočih občinskih volitev. -f- Inozemsko časopisje. Časnikarski kongres v Zagrebu ie soglasno sklenil, cla naj vlada dovoli, da bo prihajalo nemško in avstrijsko časopisje k nam. Ministrski svet je ugodil. Izšla je naredba v tem zmislu. Časopisja iz Nemške Avstrije in iz Nemčije pa še vedno ni, vkljub temu, da smo dobili od upravništev dunajskih listov zagotovilo, da so jih že pred časom začeli odpošiljati. Mesto njih dobivamo francoske, italijanske in če bi bilo treba, še kitajske časopise. Dobivamo »zavezniško« časopisje, v katerem najdemo med trumami vesli iz Jugoslavije, ki kažejo največjo ignoranco, semtertja kak članek enega i>:med redkih mož, kot Sco-tus Victor in Gauvaine. Podpiramo pariški »Temps<, ki jc povodom obletnice prvega decembra pisal v svoji nepojmljivi ignoranci, da sc Narodno ujedinjenje« pravi »v srbščini tako, v hrvaščini pa drugače«. Del dunajskega in graškega časopisja širi o nas neresnične vesti, ki gotovo gredo čez nemško-avstrijske meje v Nemčijo, na Ilolandsko in od tam v široki svet. Mi pa ne moremo vršiti svoje narodne in časnikarske dolžnosti, da bi svetovno javnost opozorili na cilje ter prozorne namene teh vesti potom nemških listov samih. -f- Blago v Solunu. Izvenstrankarski I gospodarski list »Trg. Glasnik« prinaša o ' naši prehranjevalni krizi sledeče strašne podatke; »Naš narod, kot smo že ponovno opozorili, trpi in strada. Med tem pa čaka cele tedne in mcsece 8000 vagnov blaga, da sc ga prevede po žcleznici in ko bi sc posrečilo, prevoziti to blago, bi bilo ljudstvo za. lo zimo približno preskrbljeno s svojimi najnujnejšimi potrebščinami. -j- Dr. Turna, ki je zastopal Slovencc v oiicijelncra aolskera svetu imenovanem pri generalnem komisarijatu v Trstu, je odložil to čast; imenovan je bil na njegovo mesto na predlog pol. društva »Edinosti« dr. Agneletto. -f Katoliška univerza v Vilni zopet otvorjeua. Leta 1578. se je jezuitska šola v Vilni povzdignila v visoko šolo. Univerza se je jako lepo razvijala in štela kmalu nad tisoč slušateljev. Ko je bil odpravljen jezuitski red, so šolo sekularizi-rali, po prvem poljskem ustanku jo je pa ruska vlada zaprla. Sedaj je poljska republika to staro univerzo zopet uposta-vila ter se je 11. oktobra t. 1. vršila slovesna otvoritev. Bližajo se mrzli zimski dnovi, dvakrat mrzli za tistega, ki ni tako srečen, da bi se mogel stisniti pod svojo lastno streho. In med te reveže moramo šteti predvsem naše brate z zapada, ki jim je delal odhod-nico tr^sk granat in jih jc sprejela pod gostoljubno streho — baraka ali vagon na zapuščenem tiru! Koliko so trpeli ti nesrečneži, ko so jim granate razriašale domove in trgale zemljo, tudi med bruti so se počutili — tujce! To je deloma razumljivo. V tistih časih je bilo življenje težko, tako težko, da nisi mogel storiti tega, kar ti je velevalo srce. Danes so se razmere vsaj toliko izpremenile, da se nam ni treba tresti za vsak grižljaj. Drag je, ali — dobi se! Nasproti bratu-beguncu pa je ostala darež-Ijivost — na karte! ln zakaj to? Povejmo odkrito: tudi med temi reveži se je našlo nekaj izmečka, ki so se hoteli obogateti z nesrečo naroda! In zavoljo teh par gobavcev je padla senca na vse, ki iim je bil delež petih let bivanja med brati — lakota in revščina! Gospod se je usmilil Nitiive in rekel, da prizanese mestu, če sc najde pet pravičnikov, tukaj pa morajo zavoljo par ljudi brez vesti in srca Lrpcii tisoči. Ali je to bratovsko, ali jc to vsaj — človeško? Leto gre h koncu in bratom-nesrečne-žem se bo lepo zdelo, čc skušamo vsaj na koncu popraviti Lo krivico. Vsi, ki vam jc bila in vam je sreča mila, cla n'stc rabili bežali z rodne grude, spomnite sc teh svojih bratov, ki žive med vami, odprite roke in odprite srca vsak po svoji moči ter jim priredite povsod »Silvestrov večer« ter jih obdarujte, da bodo vedeli, ko pridejo domov, da niso bili — na tujem! Kjsr bi se to ne dalo narediti že na Silvestrov večer, naredite pozneje — glavno je, da naredite! In ljubezen in hvaležnost brata vam je zagotovljena! P. P. B n mm m novica. — Slovenska kmetijska družba priredi za podružnice na Kranjskem občni zbor v torek, dne 30. decembra, ob deseti uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. — Za provincijalnega legata jugoslovanskih Usmiijenih bratov je bil izvoljen P. Leopold Dancu s sedežem v Kandiji; za predstojnika konventa istotam pa br. Bogomir Osojnik. — Iz Šmib.ela pri Novem mestu. Dne 20. septembra t. 1. ob 4. uri zjutraj jc za-tisnil svoje trudne oči v 69. letu starosti eden najbolj vrlih in spoštovanih mož občine Šmihel-Stopiče, g. Ivan Znane, posestnik in mlinar, podžupan, odbornik Posojilnice in hranilnice v Kandiji, predsednik kr. šol. sveta, član cesbiega odbora itd. Rajni je bil v vseh svojih težkih poslih po-polcn mož na svoiem mestu ter vesten, marljiv in delaven, pri vsem tem pa skromen in ponižen. Bolehal je žc delj časa na sirčni hibi, ki ga ie naposled kar nagloma iztrgala njegovi ljubljeni družini. Po rajnem g. Znancu žaluje z njegovo neutolažljivo rodbino vsa šmihelska župnija in vsa občina Šmihel-Stopiče. Pogreb je bil v pondeljek 22. dcc. ob 10. uri po opravljeni sv. maši vkljub slabemu vremenu prav slovesen, katerega se jc udeležilo veliko število uradnikov, prijateljev in njegovih častilcev iz cele novomeške okolicc. Za krsto so šli med drugimi okr. glavar dr. Fr. Von-čina, župan Jos. Zurc z občinskim odborom. načelnik kandijske hranilnice kanonik A. Žlogar z odbornikom U. Horvatom, učitelj i in učiteljice s šolsko mladino, samostanska šola d. N. Dame itd. Naj bo blago, pokojnemu ohranjen trajen spomin! Njegovim bridko prizadetim zaostalim naše toplo sožalje. — Mesto venca na krsto umrlemu podžupanu, g. Ivanu Znane, jc daroval občinski odbor Šmihel-Stopiče v svoji seji dne 23. dccembra t. 1. 100 K za oslepele vojake. V isti človekoljuben namen jc darovala Posojilnica in hranilnica v Kandiji ob priliki svoje seje dne 22. dccembra t. 1. 50 K v blagor duše svojega umrlega večletnega odbornika. Bog plačaj! — Umrla je na peredu Marija Skok, žena liišarja v Loki pri Mengšu št. 5. Otrok jc ostal nri življenju. — Upokojitev. Ministrski svet jc z ukazom z dne 20. dcccmbra 1919 sklenil in odredil, da sc Oton pl. Detela, vladni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani, na lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov stalno upokoji z zakonitimi prejemki — Osebne novice s pošte, Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu Brezovica pri Ljubljani se je podelilo vpoko-jeni odpravnici gospe Mariji Fabjančič, — Mesto poštne odpravnice v Šmihelu pri Pliberku je dobila bivša odpravnica Josipina Hribernik. — Za poštarja v Gušta-nju je imenovan poštni olicijant Ferdo Voh, —• Zborovanje »Slomškove zveze se vrši v Jugoslovanski tiskarni in ne v Ljudskem domu, kakor je bilo že naznanjeno. Enako občni zbor podružnice za ljubljansko okolico. — Štrukelj. — Slomškova zveza. Tovariši, tovarišice! Leto je pri kraju in odbor »Slomškove zveze« polaga v pondeljek v svojem delovanju za tekoče leto račun. Res, da je težko hoditi z doma v teh dragih časih, pa resnost časa in prevažna stvar nas kliče na krov. Mnogi bosite ta poziv čitali že post festum, zato pa vsaj vsi iz bližine na noge! Držati roke križem in zabavljati doma za pečkom, je lahka stvar-, to zna vsak analfabet. Od inteligenta-uriielja pa ■memo pričakovati že kaj večl Društvena zborovanja, zlasti pa občni zbori nam nudijo priliko, da se odpravijo zmote, ščitijo pojmi — odstranijo osebe iz odbora in društva, če bo v — njem samo za zmedo in oviro. Na delo tedaj! — Hribski. — Troje solospevov Marija Kogoja se fto te dni dobilo v knjigotržnici. Opozarjamo vse prijatelje slovenske glasbe na novo delo. — Darnjte za revne prekmurske dijake. Za revne prekmurske dijake na državni gimnaziji v Murski Soboti, se bo z novim letom otvorila dijaška kuhinja, katere namen je preskrbovati revnim in pridnim dijakom potrebno hrano in po možnosti tudi stanovanje. Vkljub silnemu priti-ttku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar redno v L gimnazijski razred 30 dijakov? njih pretežna večina je zelo revna in mnogi bodo morali opustiti študije, ako ph ne bomo vsestransko podpirali. — Slovenke in Slovenci, priskočiti dijaški kuhinji v Murski Soboti na pomoč in prispevajte kolikor je v vaših močeh! Darovi naj se pošiljajo na Dijaško kuhinjo v Murski Soboti. Murska Sobota, dne 20. decembra 1919. — Za odbor: Ivan Bračko s. r., t. č. predsednik. Vekoslav Španger s. r., t č. tajnik. — Združenje gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev, čigar cilj je, da brani interese svojih članov, da skrbi za svobodno razvijanje gledališke umetnosti da omogoči stalno zvezo med srbskimi, hrvatskimi in slovenskimi igralci za skupni sporazum o napredku gledališke umetnosti, da osnuje fond za pomaganje onemoglih in obolelih članov in njihovih družin itd. Pododbor Združenja v Ljubljani priredi v pondeljek 29. t. m. v korist svojega fonda predstavo »Lepo Heleno« v opernem gledališču s sodelovanjem poleg stare zasedbe z novo zaposlenimi ulogami: Kalhar g. P o v h e , Ahil g. Osipovič-Šuvalov, Orest gospa Juvanova, ključavničar g. Danilo itd. Pri predstavi svira popolni operni orkester pod vodstvom kapelnika g. U n -g e r j a. Cene navadne operne. Predpro-daja vstopnic v opernem gledališču od nedelje 28, t. m. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Iz Kandije nam poročajo: Županstvu se je odpovedal župan največje občine Šmiliel-Stopiče, g. Josip Zurc, v od-borovi seji dne 23, deembra t. L Utemeljeval je v daljšem nagovoru vzroke in razloge, ki 50 povsod njegovega sklepa ter se prisrčno poslavljal od svojih vedno marljivo sodelujočih odbornikov. Toda županu zares zvesti in odkritosrčno udani odborniki so enoglasno nastopili proti županovi demisiji ter sklenili, da v slučaju, ako g. župan ne prekliče svoje odpovedi, tudi oni vsi in takoj odložijo svoja odbor-niška mesta. Iz posebnega ozira na naklonjenost svojih dobrih odbornikov in na njihovo neizprosno prigovarjanje je g, župan Zurc vkljub svojemu bolehanju zopet prevzel vajeti težavnega županovanja do prihodnjih občinskih volitev. — Katol, slov. izobr, društvo Šenčur pri Kranju priredi na Novo leto in nasled-nj onedeljo 4. januarja t. 1. Finžgarjev igro-kaz »Naša kri«. Vabimo. — Ribnica. V nedeljo, dne 4, januarja 1920, se vrši točno ob 2. uri popoldne v salonu gostilne A. Podboj (pri Ce-netu) v Ribnici ustanovni občni zbor gremija trgovcev za sodnijska okraja Ribnica In Velike Lašče s sedežem v Ribnici. — Poslanca prof. Spinčič in dr. Din-fto Trinojstič sta iz Pazina dospela Zagreb. — 40letnico umetniškega delovanja praznuje 16. januarja 1920 dirigent in ravnatelj zagrebške opere g. Nikola Faller Tem potom bodo peli »Fausta«, — Laboratorij za analitično in fizikalno kemijo se ustanovi na zagrebški tehniki. — Umi! je v Osjeku notar dr. Matija Bačič, soustanovitelj demokratskega glasila »Jug«, — Za upravitelja na etnografičnem oddelku v krv. mur. muzeju v Zagrebu jc imenovan znani velcindustrijalec S, Ber-ger v Zagrebu, — Dramatična žola hrv, nar, gledališča v Zagrebu se olvcri začetkom prihodnjega meseca. Rok za sprejemne izpite še ni določen. — Dva nova dnevnika v Zagrebu. Marjanuvičeva skupina bo v Zagrebu začela izdajati dnevnik »Domovina«, ki bo izhajal dvakrat na dan, in siccr zjutraj v latinici, opoldne v cirilici. Podjetje podpirajo tudi demokrati, — Trgovski strokovni list »Jugoslovanski Lloyd« bo z novim letom postal dnevnik, — »Hrvat« poroča, da zahtevajo zagrebški stavci novo povišanje plač. — Vlom v orežniško blagajno. Poskusni orožnik Štefan Saholič iz Novega Grada je vlomil na orožniški postaji v Brodu v blagajno in odnesel 17.000 kron. — Nemškutcrjcnjc v Karlovcu. Na kolodvoru v Karlovcu imajo še zdaj po-stajenačelnika, ogrskega juda, ki ne zna hrvaško in ki zelo hujska proti Jugoslaviji in ovira promet, ker ne naroča premoga, vsled česar imajo ljubljanski železničarji neprestano konflikte z njim. Na hrvaško vprašanje odgovarja: »Sprechen Sie deutsch?« Ljubljanski železničarji so že sami večkrat v Karlovcu rekvirirali za lokomotivo premog, ker prihaja premog zasebnim strankam namenjen; če ga pa zahtevajo strojevodje, jim pa odgovarja: »Ja, wir sind eben in der Jugoslavija!« — Na občnem zboru zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov, ki se je vršil 20. t, m., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: major Alfred Lavrič pl. Zaplaz; podpredsednik: podporočnik Metlika; tajnik: inž. Hinko Rejicj tajnika namestnik: Rihard Debelak; blagajnik: Ivo Marinko; blagajnika namestnik: podporočnik Ernest Turk. Zveza ima namen ščititi skupne interese, kakor tudi interese posameznikov in zato poziva vse invalidne častnike in častniške aspirante, da pristopijo čimpreje k zvezi ter vpošljejo pristopnino 10 K in polletno članarino 12 K tajništvu zveze invalidnih častnikov in častniških aspirantov v Ljubljani. — Uradne ure Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijp v Ljubljani so vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne in od 4. do 6, ure popoldne. Da se pa more poslovanje Gospodarske komisije vršiti redno in gladko, se sprejemajo stranke samo v torkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure opoldne. Lc plačila pri blagajni Gospodarske komisije so odprta vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne in od 2. do 5, ure popoldne, Od 1, do 8. januarja 1920 ni vstopa v skladišče radi nove inventarizacije. — Uvedba selške službe pri poštnem uradu v Tinjah na Koroškem. Sredi tega meseca se je uvedlo pri poštnem uradu v Tinjah dostavljanje poštnih pošiljk po sel-skem listonoši v naslednje vasi: I. okraj: Homberk, Dračje, Gorca, Rakolje, Posluh, Ilum, Dravski dvor, Lačni breg, Lesinje, Dule, Almat, Lipje; II, okraj: Tinjsko polje, Vabna ves, Goričc, Dobrova, Žavha ves, Virna ves, Šmihel, Lepa ves, Podgorje, Brankovca, Dol. ves, Drča, Poroče in Krapirjevo. — Nova nabiralnica Šteben pod Jano. V Štebnu pod Juno se je otvorila nova poštna nabiralnica, ki ima poštno zvezo s poštnim uradom v Šmihelu pri Pliberku, v velikovškem političnem okraju. — Otvoritev poštne nabiralnice Drava, ki je bila svojčas v uradnem listu razglašena, je preklicana. — Okradena prodajalna. V Lokah pri Izlaliih je vlomil tat v prodajalno trgovke in posestnice Marije Korda in odnesel veliko štacunskega blaga. Poskušal je vlomiti tudi v železno blagajno, toda se mu nakana ni posrečila. — Iz Domžal. Posestniku Habjanu je bila ukradena konjska oprema vredna 2000 kron, — Z vlaka je padci pred postajo Rimske Toplice dne 23. t, m, zvečer ob 9. uri 25 letni Oskar Gerše, elektromocier. Spodrsnilo mu je raz stopnice ter je padel iz vagona in obležal nezavesten na progi. Čez 3 ure so ga šele našli ter z ekspresnim vlakom prepeljali v Ljubljano. Poškodoval si je desno nogo v členku, sicer ni zadobi! poškodb. Vzrok so naši vagoni, ker nimajo kloseta kakor drugi moderni vozovi. Tudi tukaj bo treba preureditve! Vagoni tudi niso nič razsvetljeni, da ljudje nc vidijo kam stopali. Bog vedi, koliko časa bode še treba čakati, da se taki nedostatki odpravijo. — Ponesreči! se je Alojzij Kulnik iz Podkorena, Kranjska Gora, ko je naprav-ljal drva. Ko so podirali drevesa, mu jc podžagano drevo Tiadlo na desno nogo ter mu jo zlomilo, Kulnik a so poslali v javno bolnico v Ljubljani. — Klobase iz poginjenih tvlnj? Te dni je stopilo v mezdni boj delavstvo zagrebških tvornic za mesne izdelke. Glasilo zagrebških komunistov »Nova Istina« je objavilo ob tej priliki težke obtožbe proti tvorničarju Rabusu. Trdi, da je Ra-busova tvornica prcdclavula meso crknje- nih svinj v klobase, s katerimi sc je prehranjevalo zagrebško prebivalstvo. — Kadar sc otroci igrajo se zgodi ponavadi kaka nepravilnost, posebno če so brez nadzorstva. Dne 27, t, m. so se na Ježki otroci vspenjali na nek vojaški voz na dveh kolesih. Voz se je preobrnil, oiroci so padli z voza. Pri padcu se je zlomi! roko 5 letni sinček ključavničarja Lu-dovika Rcbec, begunca iz Divače, — Tutvina v Begunjah, Kobila rdeč-koste barve, vredna 16.000 kron, je bila ukradena iz nezaklenjenega hleva pesest-nici Apoloniji Zupan v Smokuču pri Begunjah. lj 25!etnka Krekove prosvete. Danes oraznuie Krekova prosveta 25letno slav-ije svojega društvenega delovanja. Ob 8. uri zjutraj je sv, maša v stolnici, pri kateri poje društveni pevski zbor pod vodstvom svojega pevovdje g. tajnika Za-breta. Popoldne ob en četrt na štiri se zbero članice Krekove prosvete v Alojzi -jevišču pod svojo zastavo. Tudi druga društva, ki so obljubila udeležiti se slav-lja, se zbero z zastavami v Alojzijevišču; od tam gredo društva v stolnico, kjer bo ob pol štirih slavnostni govor, po govoru pete litauije. Društva z zastavami se ustavijo pod kupolo. Govoril bo iz posebne naklonjenosti presvetli g, škof monsi-gnor dr, Andrej Karlin, ki bo imel tudi li-tanije, kar si društvo šteje v posebno čast in bo to slavlje zelo povišalo. Po litanijah je slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Zvečer ob sedmih bo v isti dvorani v Ljudskem domu društveni večer s petjem in dramatičnimi predstavami, Prijatelje krščanske organizacije vabimo k udeležbi. lj Krekova prostveta. Odsek »Zveze uradnic in trg. nastavljenk« vabi vse svoje članice, da se polnoštevilno udeleže danes proslave 25 letnice Krekove prosvete. Natančen spored je objavljen v si-nočnjem »Večernem listu«. — Pridite vse! Odbor. lj Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta bo dne 30. t. m. ob 5, uri popoldne v mestni dvorani lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. Klubova seja v ponedeljek točno ob 7, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Občinski svetniki se vljudno vabijo, da se seje gotovo udeleže. lj Dramatičen večer na Ljudskem odru. V torek, dne 30. decembra 1919 priredi Ljudski oder v Ljubljani svoj prvi dramatični večer. Uprizorita se prvič na slovenskem odru Avgust Strindbergova žaloigra v devetih prizorih »Pred smrtjo« in Roberto Braccova komedija v enem dejanju »On, ona, on«, v kateri gostuje naša priljubljena umetnica gospa Zofija Borštnik Zvonarjeva, Opozarjamo posebno našo inteligenco na ti dve noviteti, Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove Založbe na Kongresnem trgu (nasproti Zvezdi), lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k novoletnici, ki jo priredi dne 1, januarja 1920 v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12, točno ob pol 6, uri zvečer. Spored: 1. C, Kammerlander: Božična pesem. Zbor s tenorsolo (g. Avg. Je-ločnik) in spremljanjem harmonija. 2. F. Bazin: Križaci na moru. Zbor. 3. Ant, Foerster: Povejte ve planine! Zbor. 4. F. S. Vilhar: O ti dušo! Samospev (poje g. Fr. Rus), 5. Hrabroslav Volarič: Oj rožmarin! Samospev (poje g. Fr, Rus). 6. Sv, Janez in ropar. Igra v štirih slikah. Priredil V, Steska. 7. Govor. 8. Ob gozdnem znamenju. Božična igra v dveh dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 4 K, II. vrste 3 K, III. vrste 2 K, stojišča 1 K. Vstopnice se prodajajo dne 1, januarja doooMne od 10, do 12, ure v Rokodelskem domu, Kc-menskega ulica 12 in pred pričetkom No-voletnice pri blagajni. K obilr.i udeležbi vabi odbor. lj Šentpeterski drr.žabni ldub. Sestanek članic in Članov v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Ker je zadeva zelo važno, prosim zanesljive udeležbe. Istotam dobe člani tudi vabila in vstopnice za Silvestrov večer, lj Pevska zveza Ljubljana. Pevska vaja v ponedeljek, dne 29, t. m. ob 19. uri za ženske, ob 20. uri za moške. Točno vsi! lj Sej?, odsek : za zunanje goste za slovanski orlovski tabor v Maribora se bo vršila jutri, 29. dec. 1919 v Jugoslov. tiskarni III. cb pol 8. uri zvečer. lj Anton Trost, slovenski koncertni pianist z Dunaja priredi v sobo, 3. januarja 1920 v Unionski dvorani v Ljubljani svoj koncert, na katerega žc danes občinstvo opozarjamo, lj Društvo drč, uslučbcaccv kraljestva SHS ima odborovo sejo v ponedeljek, 29. t. m. ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. Nujne zadevel Polnoštevilno! — Predsedstvo. lj Ustanovni občn! zbor društva žena javnih nastavl'2;icev :n jav;ii!» nastavljenk se vrči dne 29. decembra cb 5. uri popol- dne na magistratu. Ker gre za lastno korist, udeležite se polnoštevilno! lj Dunajski visokošolci, ki stanujejo v Ljubljani, se poživljajo, da se vsi brez izjeme udeleže sestanka, ki se vrši v torek, 30. t. m., ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodnega doma. — Turk Jože. lj Ruski kružok. Radi nenadne bolezni g. T. M. dr. Jenkove se k o n v e r -z a c i j s k i večeri v ruskem kružku do preklica prenehajo. lj Načclstvo gremija trgovcev ▼ Ljubljani pozivlje vse one svoje člane, ki so dobili popisovalne pole za svoje uslužbence, pa jih do sedaj niso vrnili, da to nemudoma store. Če bi kali član ne dobil popisovalne pole, pa ima uslužbence, naj se zglasi v Gremijalni pisarni, Gradišče 17/1. lj Gg. častniki — vojni ujetniki se vabijo v ponedeljek 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer na sestanek v gostilno »Mikuž« v Kolodvorski ulici, da se pogovorimo, kako pomagati nafim še neodrešenim vojnim ujetnikom. — Več vrnivših se častnikov t-« voji;h ujetnikov. lj Ljubljansko šolstvo. Na ljubljanskih' javnih mestnih ljudskih in meščanskih šolah, ki jih obiskuje 4660 učencev in učenk, poučuje točasno 146 učnih moči Meščanske šole (4) imajo 817 učencev in učenk, cd teh je všolanih samo na prvi dekliški meščanski šoli (šentjakobsko učilišče) vi osmih oddelkih 378 učenk. — Razpisuje se šc pet mest za ženska ročna dela. Za bodoče se namerava razširiti tudi p>omožna! šola (za slabiče) v šestrazrednico z enim zbiralnim razredom. lj Za redarje. Sklep deželne vlade zA Slovenijo z dne 10. aprila L 1., da se moštvu zbora varnostne straže v Ljubljani, kl je bilo pri ustanovitvi državnega policijskega ravnateljstva v Ljubljani dne 1. aprila 1913 neposredno prevzeto iz občinske redarstvene službe v Ljubljani v državno redarstveno službo, šteje prejšnji čas službovanja v občinski redarstveni službi tako, kakor bi bil potekel v državni službi in da to velja za napredovanje v višje plačilne stopnje, za aktivitetno doklado, za starostno doklado in za mirovnino, odobrava in potrjuje ministrstvo za notranje zadeve, izpreminjevaje ga le v toliko, da velja le za one prejemke, ki dospevajo ▼ plačilo od 1, januarja 1920 naprej. — Finančni minister je s svojim rešenjem z dne 10, decembra odobril, da se poverjeništvu za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo dovoli nabava obleke in obuvala za varnostne straže in policijske agente v iznosu 472.065 K. lj Nerednosti pri oddaji živil »Samopomoči«. Včeraj so oddajali pri »Samopomoči« živila. Naleteli smo na tak nered, da si ga ne želimo nikdar več. Naval občinstva velik, še večja počasnost poslujo-čih oseb. Upanio, da bode načelstvo »Samopomoči« v bodoče poskrbelo za toč-nejše in enostavnejšo razdelitev. Nekateri so vsled čakanja zamudili pol ure, drugi clo cel dan. Naj se nikar v tako obilem številu ne kliče ljudi v istem času. Pa tudi od občinstva samega prosimo za dostopno obnašanje in ne prerivanje in zastavljanja oddajnega prostora. Tudi občinstvo samo zavlačuje oddajo. Red mora mora biti od obeh strani! lj Umrli so v Ljubljani: Andrej Ščurek, posestnik, 70 let. — Marjeta Polak, služkinja, hiralka, 80 let. — Neža Kovač, zasebnica, 80 let. — Bogomir Češnik, sin trgovskega potnika, 10 tednov. — Ivan Pristov, posestnikov sin, 19 let, — Franc Halar, opekarski dclavec, 66 let. — Alojzija Robič, zasebnica, 60 let. — Jakobina Šircelj, rejenka, 8 mesecev. — Josip Čer-nič, dijak, 16 let. — Ljuboslava Jazbinšek, delavčeva hči, 4 mesece, — Jera Johan, mestna uboga, 60 let. — Karel Omejc, re-jenec, poldrugo lelo. — Josip Šteh, posestnik, 55 let. — Jernej Grošičar, tovarn, delavec, 31 let, — Josipina Bolte, konto-ristinja, 55 let. — Pavla Scholz, vdova železn. uslužbenca, 46 let. — Helena Nje, vdova železn, uradnika, 87 let. lj Sveti večer dvek oseb v zaporu. Hišnica pri rodbini gosp. tovarnarja Bo-nača ml. I. K. z Dolenjskega je pokradla svoji gospodinji več perila in drugega blaga, vrednega nad 3000 kron, ki ga je spravila pri svoji sestri kuharici J, K, Detektivi policijskega ravnateljstva so aretirali na sveti večer storilki in vrnili ukradeno blago, lj Zaklepajte pr?dr,obc! Gospodu dr. Kallererju je bil ukraden usnjen kratek kožuh in gospodu Lavrenčiču dolga, črna zimska suknja ob priliki, ko sta posetila neko znano rodbino. Oboje je viselo v predsobi. lj »Ena sitnost.« Nedavno je prišel h gospodu policijskemu adjunktu Modicu neki mož iz boljših krogov. »Gospod, ovadba! Ena s nost. Nekaj časa se me drži neki gospod kakor klop: povsod me zasleduje, na cesti, v kavarni, v gostilni, niti novin ne morem nemoteno brati; kakor klop vola ali pijavka bolnika se me drži. Kaj naj storim!« — »Kaj sami vidite, da ffd na policijo nc morem povabiti!« — > Oklofutal bi ga ne rad!« — »Zdi se mi, da Vas namerava »napumpali«. Veste, recite mu, da naj Vam posodi 1000 kron.« — Čez cn teden pride prizadeti gospod h gospodu adjunktu, rekoč: »Dobro je bilo. Zdaj se me ogiba na 5 kilometrov daleč. Ko sem ga naprosil za 1000 kron, mi je rekel: »Grem precej po nje!« — a od takrat še nisem imel časti biti v njegovi družbi. lj Tatvine. Glede ukradene v Belgrad namenjene kontenine na glavnem kolodvoru so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture po naročilu vodje ekspoziture g. Ljubiča aretirali v Zalogu Piera Črnelja in ga izročili sodišču. — V Šiški so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture aretirali postopača Ivana Japlja, kateri je ukradel Maksu Mihelčiču nekaj denarja. Japelj se je izročil sodišču. lj če se prepirata dva. Na praznik sv. Štefana zvečer ob pol 11. uri sta se pred Mestnim domom prepirala en fant in ena deklica. Beseda je dala besedo in klofu-tanje se je začelo. Pride mimo družba dveh fantov. Hočeta rešiti dekleta iz trdih objemov in pritiskov. A, lej ga šmenta. Ploha se vsuje na rešitelja; tudi treskati začne, iz nosa se pa pocedi rudeča kri. To je za zahvalo za poskušeno reševanje! lj Pobijanje šip. Dne 25. t. m. ob 21. uri so privedli na policijo Gregorja Fortu-no, ki nima pravice, da biva v Ljubljani, ker je pobijal na Sv. Jakoba trgu šipe. Ko mu je poslujoči pol. uradnik prisodil 3 dni zapora, se je Fortuna jezil in rekel, da ne bo zastonj sedel in da zahteva vsak dan 70 kron odškodnine. Fortuna je zapil na Sveti dan popoldne 140 K. lj »Prajstrajbarji« na policiji. »Pri zlatem rogu« je nekdo te dni tako zabavljal, da so ga prepeljali na policijo. »50 K boste plačali,« mu je rekel poslujoči uradnik. »Ali bi se ne dalo zglihati na 20 K?« — »Ne gre!« — »No, le toliko rečem; včasih so se take reči pri Vas opravile z 20 kronami, a zdaj ste tudi pri policiji postali »prajstrajbarji«. lj Preprečen vlom. Vodja kolodvorske policijske ekspoziture, nadzornik g. Ljubič, je 26. t. m. ob 2. uri ponoči izvedel z detektivi revizijo v vojaških lopah glavnega kolodvora. Notri se je grelo pet tičev, pri katerih so dobili vlomilno orodje, ki ni popolnoma moderno, toda tako, da se z njim lahko vlamlja. Ko je prišla policija, so pričeli metati vlomilno orodje na tla. Gospod Ljubič je »prenočevalce« pričel ostro izpraševati. Prvi je Ljudevit Suster, Ljubljančan, po poklicu natakar, star vlomilec, ki je prišel pravkar iz kaznilnice v Mariboru, v kateri je presedel 5 let zaradi nekega V Ljubljani izvedenega vloma, prej je pa že tudi sedel šest mesecev. Detektivu je rekel, da je Franc Schlegcl, vojak, ki se pelje domov v Nemško Avstrijo iz ujetništva v Italiji. Z njim je bil Tomaž Hofer, ki je rekel, da je Schiesdl Franc in trdil ravno to, kar je trdil Šuster. Tretji je Ljubljančan Ivan Pečnik, ki je prišel pred par dnevi iz zapora, kjer je presedel šest mesecev zaradi tatvine pri Novem Svetu. Pečnik je imel legitimacijo Leopolda Rep-karja, kateri je bil tudi v tej tovarišiji in je povedal, da mu je bila pred 14. dnevi ukradena. Zadnji prijeti tiček je Anton Matosovič, če je to pravo ime, ker nima drugih dokumentov, kakor potn;co vojaškega dopolnilnega poveljstva v Mariboru. Šuster in Hofer sta dobila napačne dokumente tako, da sta se javila pri mestnem vojaškem poveljstvu, češ, da sta vojna ujetnika iz Italije in da gresta v Nemško Avstrijo. Na komandi so jima izstavili popotna lista, katera je potrdil že nemško-avstrijski konzulat. Temeljem teh spisov so dobivali od vojaške uprave hrano in prenočišče in se pripravljali na vlom, kar dokazuje neki načrt, katerega je g. nadzornik Ljubič našel pri Susterju. Karodno sgSedssčp, Opera. Dne 28. dec., nedelja: »Coppelia — kraljica lutk«. Izven abon. Dne 29. dec., pondeljek: »Lepa Helena« Izven abon. (V prid Udruženja glumaca.) Dne. 30. decembra, torek: »Rusalka«. Abonement A. Dne 31. decembra, sreda popoldne ob 4. uri- > Dijak pros;ak«, Izven abon. Dne 1. januarja, četrtek: »Lepa Helena«, Izven abon. Dne 2. ianuarja, petek: »Rusalka« Abonement B, Dne 3. januaria. sobota; »Prodana nevesta«. Abonement C. 4. januarja, nedelja: Hoffmanove pri povedke«. Izven abon. Drama. Dne 28. decembra, nedelja popoldne: »Pepelka«. Izven abon. Dne 28. decembra zvečer: »Hlapci Izv. abonementa. Dne 29. decembra, pondeljek zaprto. Dne 30, decembra, torek: »Na Pologu«. Abonement C. Dne 31. decembra, sreda popoldne ob 3. uri: »Na Pologu«. Izven abon. Dne 1. ianuara, četrtek popoldne ob 3. uri: »Pepelka«. Izen abon. Dne 1. januarja, zvečer: »Korenček, — Žcnilev.« Izven abon. 2. januarja, petek: »Hlapci«. Abon. E. Dne 3. januarja, sobota: »Korenček. Ženitev«. Abonement D, Dne 4, januarja, nedelja popoldne: »Profekcija«. Izven abonementa*. Dne 4. januarja, zvečer »Pepelka«, delavska predstava. Izv. abonemnta. Ha]nous|Sa p«*r«s£Il». DEMOKRATSKI LIST PROTI VODITE-UEM URADNIŠTVA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 27. decembra. Današnja »Riječ SHS« prinaša uvodnik ,v katerem napada voditelje uradniškega gibanja, ki jim predbaciva protidržavne in politične tendence. Napada tudi vodji hrvatske uradniške organizacije dr. Benkoviča in sodnega svetnika Stožira. češ, da sta mobilizirala uradništvo, izrabljajoč njegovo bedo, da se moreta dr. Ivica Frank in dr. Šušteršič sklicevati v inozemstvu na nečuven przor uradniške stavke. Ta uvodnik samo dokazuje, kako napadajo sedanio vlado ob kon cu njene moči bolestne halucinacije. UČITELJ! IN POVIŠANJE DOKT AD. (Izvirno porofilo .Slovencu«.I Belgrad, 27. dec. Predstavniki učiteljskih društev so bili včeraj pri zastopniku ministra za prosveto Trinajstiču, da protestirajo proti temu, ker je vlada izločila učiteljstvo iz naredbe o povišanju draginj-skih doklad javnim nameščencem. Vlada navaja kot razlog temu dejstvu, da učitelji zato niso dobili povišanih doklad, ker so jim bile predkratkim povišane plače. Zagreb, 27. decembra. Ban dr. Tom-Ijenovič je iz lastnega nagiba odredil, da se učiteljstvu v Hrvatski in Slavoniji plača mesto zvišanih doklad 50 % predujem na one dohodke, ki so jim bile odrejene kot državnim uradnikom po zakonu z dne 23. julija 1909, VELIKA NESREČA NA ŽELEZNICI. drvimo poročilo »Slovencu«.! Belgrad, 27. decembra. Potniki, ki so došli semkaj iz Zagreba, pripovedujejo, da je na postaji Šaš pri Sunji eksplodiral velik transport municije, obstoječ iz nekoliko vagonov ki so bili na poti iz Broda v Ljubljano. Ubita sta bila vojak osješkega polka Milovan Radovanič, vlakovodja Milan Bedjek, kakor tudi mnogo drugih oseb. Vzrok nesreče še ni znan. Razbitih je mnogo vagonov, tračnice so raztrgane na 30 metrov daleč, železniški nasip je popolnoma razdrt na mestu nesreče, tako tudi telefonske in brzojavne napeljave. HOOVER NOČE KANDIDIRATI ZA PREDSEDNIKA. LDU Berlin, 27. decembra. (DunKU,) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Haaga: Kakor poročajo iz S. Frančiška, je bivši živiljski kontrolor Hoover odklonil kandidaturo za predsedstvo. BITKA MED ESTONCI IN BOLJŠEVIKI. LDU Berlin, 27. decembra. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Bazla: Iz Helsingforsa se poroča, da se je med Estonci in boljševiki razvila velika bitka. Na estonski fronti težki topniški ogenj boljševikov. Rdeča armada je baje prebila estonsko fronto, vsled česar je položaj Estoncev postal še bolj resen. To bi omogočilo padec Narve. Izgube na obeli straneh presegajo baje 20.000 mož. UFOR VOJNIH UJETNIKOV V RUSHI. LDU Berlin, 27. decembra. (DunKU.) »Achtuhr Abendblatt« javlja iz Haaga: Brezžična brzojavka iz Moskve poroča: V tahorišču Šaborovsk je izbruhnil upor nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov. Med čehoslovaškimi in ameriškimi vojaki se opaža nadvse sovražno mišljenje proti Kolčaku. AMERIKA IZGANJA RUSE. ' LDU Dunaj, 27. decembra. (DKU) Ameriški komisar dr. Halstead naznanja, da so Zedinjene države izgnale 250 ruskih državljanov, OBSOJENO NEMŠKO BARBARSTVO. LDU Pariz, 27. decembra. (DKU — Brezžično.) Vojno sodišče v Amiensu je obsodilo nemškega državljana in častnika Hermana Rocklinga na 10 let ječe in na 10 milijonov frankov odškodnine, ker je med vojno razrušil jeklarno v Brieyju. Nje gov brat je bil obsojen v odsotnosti. EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. LDU London, 27. decembra. (DKU — Brezžično.) Nameravana ekspedicija na južni tečaj, ki jo bo vodil kirurg John L. Cope in katere se bo udeležil biolog Ross bivše Shakletonove ekspedicije, bo zapustila London meseca junija 1920 na ladji »Terra Nova«. Orlovski vestnlk. Seja predsedstva Orlovske zvaze bo jutri, v ponedeljek, dne 29. t. mes., točno ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I, nadstropje. Dnevni red: te- čaj, zborovanje in občni zbor. Vsi bratje točno k sejil Vaditeljski zbor O. Z. ima sejo v ponedeljek, 29. t m„ točno ob 7. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje. Dnevni red: vadnik, tečaj. — Načelnik. Seja predsedstva Orliške zveze s« vrši v torek ob 5. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, II. nadstropje. Seja radi tečaja izredne važnosti. — Tajništvo. Vaditeljski tečaj Orlovske zveze bo v času od 2. do 6. januarja 1. 1920. Orlovsko zborovanje se bo vršilo v petek, dne 2, jan, 1. 1920. od pol 11. ure dalje v Ljudskem domu v Ljubljani. Opozarjamo na to vse brate Orle in vse druge prijatelje orlovstva, da se zborovanja gotovo ude'eže. Razpravljalo se bo o važnih zadevah. Pridite vsi in poskrbite za številno udeležbo, Občni zbor Orlovske zveze bo v nedeljo 4. januarja 1. 1920. dopoldne. Odseki. odpcM ite svo:e zastopnike! Hrušica Or?l priredi na novega leta dan popoldne ob 4. uri v Društve-em domu družabni večer pri pogrnjenih mizah. Spored: 1. Godba. 2. Deklamaciia: »V pe-nclnjčni roči«, deklamira s. C. Pogačar. 3. Tclovrdba: a) narašča proste vaje; skupina; b) članice; proste vaje; vaje s šer-pairi; c) člani: proste vaje; vaie s palicami; d) zakliučna sku-ina. 4. Kuplcti in ši-Hlvi prizori. 5. Srcčolov. 6. Šalnva pošta. 7. Prosta zabava. Vstopnina 4 K za osebo. Jezica, Orel vabi k ponovitvi Jurčič-Česnikove igre »Domen«, ki se vrši v četrtek na novoletni praznik. Začetek ob 3, uri popoldne. Cc-r&vcnž vssftniu. c Mladinski praznik. Danes, dne 28. decembra ob godovnici nedolžnih otroči-čev, ko se obhaja glavni praznik »Dejanja sv, Dctinstva Jezusovega«, se izvrši ob štirih popoldne v uršulinski cerkvi po kratkem cerkvenem nagovoru slovesno blagoslovljenje mladine. Nato bodo litanije Imena Jezusovega. Ob osmih zjutraj se opravi istotam sv. maša (s petjem) za žive delcžnice in deležnike »Dejanja sv. Dctinstva«. c V jezuitski kapeli bo danes popoldne ob 5. uri propoved. Tema: Poljubi in dotiki. c Marijina kongregacija za gospe. V torek, dne 30. t. m., ni sestanka. Na Sil-vestrovo ob pol 7. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom. — Prihodnji redni sestanek šele 13. januarja 1920. Prosveta. »Nova založba.« Leposlovna knjiga 6e je pri nas dolgo zanemarjala in še vedno ne uživa istega ugleda pri založnikih in pri kupovalcih, kot bi ga po vsi pravici zaslužila. Naše javno življenje je vzgajalo ljudi za vse drugo kot za leposlovno knjigo. Ob precej močno razvitem političnem življenju pri nas je prišla lepa knjiga pri založnikih šele v drugi vrsti v poštev. Ne vem, komu bi naprtili odgovornost za to dejstvo, ali ku-povalcem ali založnikom. Če moremo sodili, kdo je bil bolj kriv, moremo naložiti laivdo založniku, ki je iz hladnih kupčij-skih razlogov odklanjal lepo knjigo, po večini zato, ker je imel manj smisla zanjo kot pa občinstvo, in mu ni obetala velike naklade in dobička ter naglega razpeča-vanja. Kot založnik se je postavil preveč na čisto trgovsko stališče, ne vedoč, da mora založnik s pisateljem vred graditi kulturo svojemu narodu, četudi mu to delo ne obeta ogromnega dobička. Ali je resnica, da je ta pastorka na našem književnem trgu tako nehvaležna? Nekaj je pač resnice na tem. Leposlovno knjigo bero radi mladi ljudje, ki nimajo vedno denarja in si knjigo izposodijo. Kdor hoče računati na naglo razprodajo knjige, ne sme natisniti velike naklade, pri mali nakladi pa se knjiga ne izplača tako sijajno. Vendar pa ne moremo trditi, da bi pri nas leposlovna knjiga absolutno ne našla ugodnih tal. To so izpričale zadnji čas mnogotere založbe, ki izdajajo skoraj izključno leposlovne knjige in vendar za silo dobro uspevajo in ne plačujejo pisateljem nesiamno nizkih honorarjev, kot so jih pri nas izplačevali. Ena takih, nanovo v življenje poklicanih založb je tudi »Nova založba«, ki je spočetka imela širji namen in delokrog, potem pa, ko se je politično življenje pri nas preobrnilo, pa se je posvetila izključno gojitvi leposlovne knjige. Svoje izdajateljsko delovanje je pričela »Nova založba« zelo srečno. Izdala je kot prvo knjigo Ivana Cankarja »Podobe iz sanj«, to najlepšo Cankarjevih knjig, ki je žc koj prve mesece popolnoma pošla in jo namerava »Nova založba« iznova izdati enkrat po novem letu. Knjige, kakor »Vzori in boji«, »Martin Krpan« in »Jetiki boj!« so izšle v zelo visoki nakladi, zato še niso popolnoma razpečane, a jih je razprodanih ogromna množina, ki sc dobč v primeri z visoko ceno drugih knjig za zelo nizke vsote. Po tem začetku je »Nova založba« dalje časa mirovala. Razmere so bile take, da ni kazalo izdajati novih knjig. Kakor hitro pa so bili dani pogoji za to, je »Nova založba« zopet oživela in pričela s svojim delom. Kot prva knjiga je izšla Finžgarjeva »Veriga«, ta zgodba naših ljudi, ki so jo igrali na našem gledališču z velikim uspehom. Te knjige je le še nekaj izvodov v zalogi in jo lahko smatramo za popolnoma razprodano; drugo leto jo bo treba natisniti v drugi izdaji. Kot druga knjiga je izšla Izidorja Cankarja »S poti« v Jepi obliki, zelo zanimiva knjiga, ki nima podobne v slovenski literaturi. Ni ne roman, ne potopis, nekaki eseji so, študije, slike mladega človeka, združene v lepo ccloto. V nji čitamo vse izpovedi o umetnosti in vsa nasprotja teh izpovedi; v Fritzu vidimo modernega ?V/ek» z vsem svojim nemirom in notra-,o r< ZKus:r<»rtjo, ki ni zmožen več delati in se ne more umiriti; kot val buta od stene v steno. — Tudi ta knjiga je že skoro razprodana. Kdor jo hoče, naj pridno seže po nji. Tretja knjiga, o kateri je naši širši javnosti še malo znano, jc drama mladega, nadarjenega pisatelja Stanka Majcena »Kasija«, ki so jo igrali z lepim uspehom v dramskem gledališču. Drama je polna težkih psiholoških zapletljajev, zanimiva po svoji vsebini in po svoji obliki, globoka; vsak naš inteligent bi jo moral brati. Naša najboljša noviteta te sezone je. Zelo zanimive so tudi Fr. Jakličeve: »Ljudske povesti«, ki obsegajo dve lepi, v živem, realističnem duhu pisani povesth »Od hiše do hiše« in »Sin«, Knjiga je primerna posebno za preproste bralce. Več o knjigi na drugem mestu. Te štiri knjige so bile delo »Nove založbe« v zadnjem času. Tu pa založništvo ne misli ostati. Ima bogat književni načrt, ki ga misli izpolniti. Izdati namerava Fr. Levstikove pesmi in pravljice za mladino s podobami, Izidorja Cankarja »Obiske«, prevode Shakespearejevega »Beneškega trgovca« in »Julija Cezarja« itd. Ker je »Nova založba« kupila lastno tiskarno, upa, da bo lahko izdajala knjige točneje in po nižji ceni in bo posvetila vso svojo skrb za to, da razširi slovensko leposlovno knjigo in jo dvigne do one višine, ki bo v danih razmerah mogoča. V to pa rabi razumevanja in blagohotne podpore od vseh strani. pr Razstava. Akademični kipar prof. Alojzij Repič je pravkar dovršil več umetnin, ki bodo od dne 28. decembra do vštetega 1. januarja, vsakikrat od 10. do 12. uie dopoldne v kiparskem ateljeju državne obrtne šole na ogled. Med mojstrsko izvršenimi deli sta tudi portretna kipa pesnika Simona Jenka in pisatelja Ivana Cankarja. AorovšKacil®. a Aprovizacija. V ponedeljek, 29. t. m. od 9. ure dalje se bo na prosti stojnici prodajalo goveje meso po znižanih cenah. Meso jc užitno in stane 1 kg 8 K. a Krompir. Splošna gospodarska zadruga na Gosposvetski cesti 2 je zopet dobila nekaj krompirja in ga bode delila svojim članom od ponedeljka dne 29. t. m. naprej v poljubni množini. Kdor krompirja želi, naj se pravočasno zglasi, ker je to zadnji krompir, ki ga bode zadruga še razdelila. Načelstvo. >iHU društva »Dobrodelnost« v Ljubljani o komi srot, stepceu, tnoakdoo in h9raiC£U. 131? doiiH -cu u s.(u JHI cr- - nost. 30.000 K. £Ja:urcu inobčinsklm odbornikom, nafelniku hranilnice in posojilnice v Kan-cli.il, g. kanoniku A. Zlogarju ter v-em drugim, ki so na katerikoli rnčin sočustvovali z nami in iaišali našo srčno bol. Bog plačaj vsem — vsemi Blagega rajnega priporočamo v prijazen spomin. Žalujoča rodbina Znanc-Rnlovlc. žm'hel pri Novem mestn, due 23 dccembra 1919. Primnrl) dr.lvanRaišp ordinira popoldne od 1. do 3., in v nedeljah od 8. do 9. ure v Celju, Krekov irg St. 16. (nasproti kolodvora). Meil. oniv. ilr. Ivan Piniar K zdravnik, strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo, ordinira cdslei redno od 1 — 3 pop, v Ljubljani Cankarjevo nabrežje 5. Vhod Ribja ulica 5. obstoječe iz 4— 5sob kuhinje in priti-slinami, ako možno vila, se išče za neki konzulat. Honudbe na upravo lista pod šifro „Konzulatu Jfnharira 86 ** gospodinj ftUlIDIIlU stvo. Vpraša naj se v Ljub ljani, Erjavčeva cesta 18. g. Pollak. Za beogradski oficirski dom se išče za takoj kavcije zmožen restavrater za domaČo in srbsko kuhinjo. Nstonfneje podatke daje major Knsakovit, Član uprave oficirskega doma v Beogradu. Občinski tajnik sposoben slovenskega in nemškega ura-dovanja, se sprejme ti.koj. Plača po dogovoru Ako bi bil ob enem tudi orga-nist ia mežnar ima prosto stanovanje. Dopise na Občinski urad Vetrinj pri Celovcu, KoroSka S. H. S. C. Tem potom prekljcujem in obžalujem vse, vse grde besede, ki sem jih pred par leti govoril o duhovnikih v svoji pijanosti, ter očitno prosim vso častito duhovščino odpuščanja. Josip Glinšek Gilbert, Minn U. S. R. Priporočava najino vedno veliko zalogo: Sllvovko Troplnovca Cognac medlclnal Ruma Brlnjevca ter vsakovrstnega kolonija!« blaga. — Solidna in točna postrežba. Gregorc & Verllč, Ljnbljana, Cesta na Gorenjsko železn.7. Prodašaike dobe službo v I. Ljubljanskem dala* skem konsumuem društva. Prednost imsjo starejše osebe z večletno prakso Pismene ponudbe s priporočili, na] si pošlje,o na naslov »ionaiiiano drašlvo Liabitana, Kongreini trg 2. Izvežban, popolnoma samosUv jen, neoženjen modelni mizar se sprejme pri Trboveljski pre* mogokopnl dražbi. Ravnateljstvu Trbovlje. SmreM io borovi Ml 400 m* se prodajo v Vetrinju, pol ure od postaje, zloženi na kupe v gozdu. — Ponudbe do 15. januarja 1920 na upravo Lichtenstein v Rožeku, Koroško. V Ljubljano je prišel Abdul RIza beg, ki bo dal v nedeljo 28. t. m. ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega dom« predstavo iz telepatije, magije, iluzijske kemije in hipnotlke. Posebna privlačnost: zlati dež. Blagajna se odpre ob pol 7.uri. Abdul Riza beg prepotoval je vso Evropo, Ameriko, Azijo ln Afriko. Za njegov reportoar je izdal v zadnjem času nad K 15.000 ter nudi občinstvu najnovejše atrakcije. Cene: Numeriran sedež 15 K, L vrste 10 K, n. vrste 7 K, stojišče 4 K Za vojake stojišče 2 K. Cene so se morale radi velikih režijskih stroškov, povišati [ Stev. 21.710. TO-k * Razglas. Štetje živine. Vsled odredbe deželne vlade za Slovenijo, poverjenftrvo za kmetijstvo, v Ljubljani z dne 24. novembra 1919, štev. 6009, se mora dne 30. dec. 1919 izvršiti splošno štetje konj, goveje živine, prašičev, ovc, koz, bivolov, oslov, mul, perotnine in Cebelnlh panjev. Ta posel bodo opravHe v Ljubljani tri komisije, in sicer se bo v Spodnji Šiški in na Barju popisovalo od hiše do hieš, dočim bo komisija za pravo mesto poslovala 30. in 31. decembra 1.1. od a do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v mestni posvetovalnici, kamor morajo v mestu stanujoCi lastniki priti popisovat svojo živino, perotnino itd. in čebelne panje. Lastniki se opozarjajo, da pravočasno pridejo popisat svojo živino ete, in sploh store svojo dolžnost kar najnatančneje. Mestni magistrat ljubljanski, dne 15. decembra 1919. Tesače za takojšnji nastop proti dobri plači ter prostemu stanovanju in hrani sprejme „Domu, delniška družba za lesene v - stavbe v Zaarebu, Zriniski trg 17. «n bi Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke: (Za dvakratno objavo » ta dnu u rataaa 8 kron.) Brlon'ce Zaje Fran, Dunajska cesta 12. Dobaoa In pokladanje parketoo Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22. Damske krojaCfce Minka Karo, Sv. Petra cesta 58. Elelstrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn., Dunajska cesta 22. Zavod za tehn. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16. Gostilne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19 Gramofoni in sodbenl aofomati Rasberger A., Sodna ulica 5. laona skladlSCa »Balkan«, L Liublj. favno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.)_ Kavarne »•Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg. KienarJI Korn T., Poljanska cesta 8. Rcmžtfar & Smerkol, Florijanska ulica 13. Knitaarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Knjigoveznica K. T. D., Kopitar jeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrež'e 25 Konfekcijske ?r*iouinfi Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3. , KrotaEl Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1._ mannfaktnrne trgoolne Pečenko Filip, Dunajska cesta 6. Petkosig Jos., Stari trg 1 Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. iihizaria Bizjak Peler, Spod. Šiška 136. ITlodni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7. SVIlodne trgooine Magdič Pavel, Aleksandrova cesta Ooitki Jurman Karol, Šelenburgova ulica. Parfn*nerj|e in kosmetfka »Uranus«, Mestni trg 11. t*o;?ofrarii Pcn^ov Ivan. Kolodvorska ulica št. 20. _ g?opraoi!a gramoSonoo Pn godben h aoto Rasberger A., Sodna ulica 5. PotrebSCIne za Slollje, krojači in čeo1'ar!e Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7 Restavracije »Perles«, Prešernova ulica. Sobno sllkarsfoo Žaran Martin, Mestni trg 12. Staobena podjetja čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Siedtaiteka pod'etia »Belk*««, Dunajska cesta 33. (Tel. 3661 Uher F. & A., Šelenburgova ulica š» 4. (Tel. 117.) N ———————-—mm~mmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmr~— Trgovine z urami in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3. frcjootae s Globoki Čade? Gvido, Mestni trg H. Soklič J., Pod Trančo 2. Trgoolne s Sloaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7. Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11. Trooulne z dežniki In sojn&sikg Mikuš L., Mestni trg 15. Trgovine z žePeznlno In policijskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter cesta ) Zaicse polil toa Fajdiga Filip, Sv, Petra cesta 17. Zaintrkooalnice Grošel T., Poljanska cesta 7. Zobotehnikl Zobni atelje Ferd. Palovec, L}ut>- ljan*< Dalmatinova ul. 5, poleg Kmctike posojilnice. Deske, trame, hlode in bukovo oglje kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevon.5. Gradjevni pribor daske, platnice, grede, krampi, lopate, tačke, kola, mašine za pripravu betona i šodra kupuje dioničko društvo za gradnju vila u Crikvenici. Klavirje, pianlne, harmo-niie, violine, citre, harmonike, strune itn. - im, v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK ufiteli Giacu;i? NintUe ... edini zapriseženi str-jk'>vni«k. LJUBLIANii, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). Iblb vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. tiupuie o s« dobro ohranjeni Šivalni Mlsifiili Po ludne aa Jos. l»jaaliai«- mm usa s hlevom v sredini |/n'nr za vozove In kofl|e se ISfe. Hrana mes'a se zamenja zal RlMll In stanovanja v hiSi. Pla'a po do-vefjo biio v mo^tu, Naslov se izve v govoru. Zglasiti se je; Cesta na Kodelje-upravi lista pod St. 6287. Ivo Številk« 8. ..ih*,!yv .i .i I . znanilo. SI. občinstvu naznanjava, da sva otvorila na Poljanski cesti št. 12 špecijalni krojaški modni atelje za dame in gospode. Nahajala sva se pred vojno v inozemstvu, kakor v Bruselju, Berolinu, Bukareštu, na Dunaju in v drugih večjih mestih, ter eva se kot špecijalista združila in hočeva si. občinstvu točno postreči z najfinejšim delom in zadnjo modo. Na razpolago so modni žuruali vseh vrst. Diplomirana krojača Verdnik & žnldar. Barca vsakovrstno Dlago pere domače perilo (poSilia po isto na dom) ' urna ios — f?e^il5no — čisti obleae soeflolika ovramike, zapestnike in sraice Liubljana, Poljanski nasip 1 Podružnica Selenbiug. ul. 3. Podružnica Maribor, Gosposka al. 38. ====== |W)£ Slatina v Zgornlih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah, imenovana „Svetotrojaška slatina" s posestvom okoli 7 oralov njiv, travnikov in gozda, z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in siatinsko napravo je na prodal. Lastnik je tudi pripravljen sprejeti dva ali tri družabnike v podjetje. Pojasnila daje: Fran Stopica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.cah. 6299 (3) i ^stilno i" vrlum ali tud' brez gostt'Me t*ko| kupi v . redmestju a< v bližini Liub-iiannl, o lastnem domu MikjoJičeoa cesta SJeo. Q obrestuje braniloe vioge po Čistih n Ljudska posojilnica v Liubljani ie uajveffja slovenska posojilnica id )e imela koucdm marca i919 nai 4J min,ono? urou Tlog oi oail 1 milijon ensioliaoc fcron rezsrvniu zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) ua hipoteke in v tekoCem računu. Ljudska posojilnica stoji pod .epoaredmm driavnim nadzorstvom. I a bosanske slive v zabojih po 15 kilogr. Kavo Caj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Lkerje Šamj anjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave razpoSilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto Josip Fabiani Ljubljana, Prešernova nlica 54. V področju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani je po-polniti tri mesta rečnih mo stran in sicer: 1) pri Savi s sedežem na Dolskem, 2) pri Dravi s sedežem v Borovljah in 3) pri Muri 8 sedežem v Gorenji Radgoni, s prejemki določenimi po zakonih z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št 15 ln 16, z dne 25. septembra 1908, drž zak. št. 204, in z dne 26. decembra 1899, drž. zak. ŠL 255, in po ministerski naredbi z dne 24. septembra 1908, drž. zak. št. 234, po katerih znaša temeljna plača 900 K, pri podčastnikih, ki so služili pri vojakih več kot iri leta. ^80 K, oziroma 1060 K, nadalje z aktivitetno doklado, ki znaša 30"/o osnovi e plače, z letnim pavšalom za službeno obleko 160 K. in z obhodnim pavšalom v znesku 100 K za en mirijameter tn le'o. Dokler velja naredba o draginjskih prispevkih. se izj/ačuje ''ruglnjska doklada po določilih naredbe "z dne 28. junija 1919 8».. 125 Uradnega lista, ter 85% povišek obhodnega pavšeia. SvojcroČMO pisano in pravilno kolkovane prošnje za te službe naj se vlože pri „Gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani", (Turjaški trg št. 1) do dne 16, Jaa.Marja S920. Prošnji moraio biti priloženi nastopni dokumenti: 1) rojstni (krstni) in domovinski list; 2) vojaški certifikat ali drug dokument o vojaški službi prosilčev); 3) urudno zdravniško spričevalo o telesni sposobnosti za to službo: 4) spričevalo o nravnosti; 5) dokazilo, da je prosilec vešč slovenščino v besedi In pisavi, da zna risati, kolikor je to za gradbenega empirika potrebno in da je izvežban Čolnovodja. Mesto se podeli naiprej za leto dni provizorno, potem pa ob zadovoljivem službovanju in po izvršeni preizkušnji, ki jo je napraviti najkasneje tekom treh let, definitivno. Podčastniki-certifikatisti, ki so si pridobili certifikat \ smislu zakona z dne 19. nprila 1872, drž. zak. št. 60. dalje prosilci, ki prudlože dokaz da ho izvršili prakso grudbenega empirika in so izučeni v zidarski obrti, potom vojni invalidi, ako so sicer sposobni za tako službo in ako ustrezajo vsem pogojem za zaprošeno službo, imajo preduost pri podelitvi izpraznjenih mest. V ostalem si pa pridržuje gradbeno ravnateljstvo glede podelitve služo proste roke. V Ljubljani, dne 20. decembra 1919. Gradbeno ravnateljstvo. liMo^a kupuje in prodaja valute in devize najkulantne>. Krznarska moda 1920 nemoderni muli, boe itd. se moderniilralo d najkrajšem Času. U zalogi lastno izdelooane garniture ter Ipedialno damske koZuhoo.nasle čepice. Prevzamem vsakovrstne koie v stroi ter l*te popolnoma izgo-tovim v najmodernejše garniture Ludovik Rot ,n.c,.u9.rs,¥o,:r,r.p- Ljubi.ana, Or.idiSce 7 (arjfotl (Kuriti*. Gostilničarji, kavarnarjJ, vinogradniki, pozor! •.vM:* Trgovina z vinom OSET & CHMO, Slovenpgradsc. Naznanjava, da imava veliko zalogo najboližega sortl-ranega. kakor Muškatclic, Rizling, Šipon, Burgundec, Portugiper, Silhnr, pristnega Ljutomeržana, Penerčana, Haložana, Bizeljčaria ter črna dalimtiuska in banatska stara in nova vina. Knnnfeva vsotl vinorodnih krajev vsa najboljša —=——vina po najboljših ren»h, Vino v steklenicah (buteljke). Razpošiljanje vina v sodih od 501 naprej ( Se priporočava 01(53 asa* Andrej Osel in Franjo Cajnko. <35SiS5- Oznanila Unlon-Propanaido, Maribor. — Zavod oelasne odprave iri reklame. » ■ ■ f in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo dnevno ceno prva mariborska tovarna za milo, Maribor Telf.: 47. — Prosijo se ponudbe z vzorci. — Brzojavi: Milana. mm dnhi! proti srbečici, garjom, SS zopsi 8081! sr&^-s-ss lr*>ax*l priznano in zdravniško priporočeno Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO. Ne maž«, ne baiva, bioi dcha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga m Ljubljano in okolico: Ribari Sušllik »pri zlatem Jelonn« iv0 Marijin trg. Kupujem vse vrste kož divjačine, kot lisice, kune, dihurje, srne, jazbece, zajce, krte in polhe po najvišjih dnevnih cenah. Iste kože sprejemam tudi v strojenje. Krznar J. WflNEK Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. M O S H a a ¥ < > P 9. > O a « O mm a > S, "o B K Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov), tesan les (smrekov, jelkov, borov), okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen), kostanjev les, drva (trda in mehka), stoječi les v gozdu, smrekovo skorjo kupi vsako množino „DRflVH% lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Maribor«. 6093 ea sT < s M. B 8» M O < M D » > < > » K u sr o n • vi ee mudi m niiji spisala Krottmager - Dolenec. Prva moderna slovenska m knilga za knllgovoilstvo 1 Neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna :: za trgovce, tovarnarje, obrtnike i. t. d. — Cena 10 kron. :j Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v založbi Zasebnega uClliSča LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 17/1. Povečane slike do naravne velikosti, kekor tudi ol|-nate portrolo na platno izvršuje iimot- n,3?o°topg°raSf1 Davorin Rovšek prvi fotografski m povečevalni zavod u)ubl|an;i, itojodvorslia ulica št 34 a Martin Zoram sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št 12 se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča deia. — Izvršitev točna, ceno zmerno. rabljena, kupu i o ivtdka J. GOREČ, Ljubljana, (io po .vctska cesta btev. li. L METZNER-Trst (ustanovljena leta 181)0) V Špedicije, komis je, Inkaso. obdavče-— vanje, vskladiščeme- preselitve. — Hočeta obdržati aro^o leoolo ? Hočeta imeli Kakor bnr-un m«hno ko'-o? Nočeta so.ntnh jiei m070 'ev In oqrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, ko-žo obvarujoč« pomado! Občudovani bodete! Za-vidani! 1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 15 K. Hoče e imet lepe, zdrave lase? Fetlerjeva prava Flza Tannochina po-madtt ra rast las doseže buja-s la«e! Zapreči pr-^a!, prerano osivenje. ZeJbr~vi plešo! 1 lonček 'J K. No. ;X£ 9 K. K temu močno terovo uiilo za nmlvaoie glavo8 K. Sam pon 1 K. Mazilo za brko 1-60 K in 2-50 K. Mafijo Vas korja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih ;urjih očes več! Nobenih žuljev! Nobena trde kože! Mala škatljlca 8-50 K. velika šKa-tlja 5-50 K. — ŽaSSte Se toaJT Fellerjevo Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 sikatlja 5 K. - Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 Skatlja 5 K. — Fellerjev mentol ni črtnik zoper glavo- in zobcb->l 1 Skatljica 3-50 K — Fellerjev Elza fluid 0 dvoinatih ali 2 veliki steklenici špeciialni 24 K. — NajDoliši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kiugor, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 6 K in 16 K. — Omot in poštnina posebej a uajceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stnbica JDonja, Elxa trg 134. Kriatska. GARJE srbečico, hraste, liSale oničl pri človeku in Sivini mazilo zopet cbečtcr. Brez duha io ne maže perilo. I lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnin« prosta — Prodaja in razpošilja lekarna irnkdcr, » Uobljani, ua»«n rotovža. 1631 S 1. prosincem 1920 prične poslovati novo ustanovljeno obl. avtorizirano stavbeno podjetje ter prodaja stavbenega mnterijala Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. ter se toplo priporoča p. n. interesentom za vse v to stroko spadajoča dela, katera izvršujeta strokovnjaško in po zmernih cenah. Načrti in proračuni se Izdelujejo točno po naročilu. JTllSt, \li Sli. m Tit grol&ian mor« pogir*.as »io i^«rabl;st< moja naibolie preizkušena in eplošuo hvaliena sredstva, kot proti poljskim U 6. ia pod >iano id ml&l k e —; sa o&arlce U 7 —: tinktura sa Btentoe K 0 —; unioevaieo roollov K 5.— praiek proti mrčeaom i— in g—K.; mamilo proti ndem pri Uadeh K 3 —, mamilo uanil pri živini ti 3'—: prašen ga oli v oblaki in pe rila K 3.—: tinktura proti n>xi«»a na sadju m zelenjavi (unicev rastlin K 3 — Prašek proti mravljam 3-—. — tfo&ilja po poTzetiu Zavoi t,a eksport MJnkBr,2apli39., Petrlnlska uUca 3. Trffovcem pri ▼eijam oil.Jemn jior.a.t. moške in ženske, mehka in trda dobavi in pripelje ua dom V. Scagnetti, parna žaga v\ drž. Kolodvoroiru malo rabljene pa kemično očiščene, Iz angleškega in ameriškega blaga iz čiste volne, po ceni 185 dinarjev moške suknje 80 dinarjev ženske suknje Faletojl, poldolgi, žaketi, nogavice in čevlji, se morejo dobiti po zelo nizki ceni v skladiščih aItaslio-iliiiBiiiBpIzi{izii2|slr!J§tya (BalKan-ftmerican Export and Navigation Co Itd) Belgrad, Kralja Petra ulica 35. Imenovano društvo ima v prodaji neko speci-alno usnje, pomešano z gumijem, za podplate in pete. Cena je 40°/0 nižja od pravega usnja, a je enako trpežno iu prijetoeje za nožnjo. preje F. P. Vidic & Komp. Vič, Ivan Knez, Brdo nndljo: utopnicpep) in zidno opeko na litičc $ Stomp., Ljnbljana. JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. V LJubljani, Marijin Trg 8, Woifova ulica 1. PoStnl čekovni račun St. 11.323. — Brzojavni naslov: Jngoslovanakl kredit, Ljubljana. — Telefon Si 54. sprejema hranilne vloge in vloge na tekočI račun ter jih obrestuje po mr 4°|0 čistili brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom.