Leto XV 7 november 1989 glasilo szdl občine logatec Vsak čas se vije iz preteklosti v prihodnost Nekoč, še ne tako davno tega, se je pisalo triinštirideseto. Vihrali so viharji vojne, za katere se je zdelo, da jim ni konca. Ljudje pa so upali in zaupali in 29. novembra v Jajcu skovali temelje naši domovini. Že takrat, ko še ni bil znan vojni krvni davek, so se naši narodi zavedali, da na tako majhnem in raznolikem prostoru lahko zmagujemo le z ramo ob rami, združeni z vso množico raznolikosti, ki so nas kdajkoli vezale in ločevale. Koliko odločnosti in smelosti je bilo v ljudeh tistega časa! Veliko papirnatega znanja smo si v šolah nabrali o njih, pa vendar veliko, veliko premalo, da bi dovolj cenili vsak grob neznanemu junaku. Nam in našim otrokom so ti časi skoraj kot iz bajke ____ članstvo v socialistični zvezi Način včlanjevanja v Socialistično zvezo ureja 9. člen Statuta SZDL Slovenije, ki med drugim pravi, da se delovni ljudje in občani, ki željo uresničuje svoje ustavne pravice in dolžnosti delovati v SZDL kot njeni člani, včla-ni*° v SZDL v svoji krajevni organizaciji. V krajevni organizaciji se člani lahko 0 očijo tudi za uvedbo članarine. Sklep o višini članarine sprejmejo krajevne konference SZDL na podlagi dogovora v občinski konferenci SZDL. Sredstva, zbrana s članarino, ostanejo krajevni organizaciji SZDL. Le-ta vodi tudi seznam članov SZDL. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je pripravila nove članske izkaznice, ki smo jih že posredovali krajevnim konferencam. Želite postati aktivni člani v Socialistični zvezi, ki hoče postati tudi v vaši rajevni skupnosti gibanje vseh krajanov: za prijaznejše življenje v krajevni skupnosti, za dobrososedske odnose in pomoč ljudem v stiski, za kakovostnejšo ponudbo blaga in storitev, za zdravo, varno in urejeno okolje, proti neustrezni pozidavi krajevne skupnosti, za demokratično in učinkovito odločanje o naših skupnih razvojnih vprašanjih v kraju, občini, republiki in SFRJ? OK SZDL Logatec ČLANSKA IZKAZNICA Občinska konferenca SOCIALISTIČNA ZVEZA + SLOVENIJE % Krajevna konferenca Ime in priimek člana Od triinštiridesetega leta dalje smo združeni v Jugoslaviji znali poiskati prave poti za naš škripajoči koleselj; poti, ki dostikrat niso bile najkrajše, so pa bile vsaj prevozne. Na razpotjih so nas družili jasni in svetli skupni cilji, ki so si jih predstavniki narodov in narodnosti zastavili tistega resnega 29. novembra 1943. Pošteno, jedrnato in modro so bili postavljeni; pod skupno zastavo, grbom in himno, kot se spodobi. Po več kot štiridesetih letih skupne graditve bratstva, enotnosti, samoupravljanja in boljše prihodnosti pa se je zazdelo, kot da so se naši skupni temelji pošteno zamajali. Ljudi vznemirjajo sence spačenih oblik, dogodki in besede, ki tkejo zlo, ki podtikajo, potvarjajo, preklinjajo in skušajo pre-vpiti vse tisto, kar je v ljudeh od Triglava do Vardarja zdravega ostalo. Podpihovanje neštetih tlečih iskric v žerjavici že lep čas grozi s požarom in neresnice legajo na naš vse manj sončen vsakdan, na ramena, ki so vedno bolj sključena, na obraze in duše delavcev, ki so prehitro postali podobni svojim zgaranim očetom in materam. V kakšnem duhu bomo vzgajali svoje otroke, če ne bomo verjeli in zaupali v prihodnost? Tudi tisti pred nami so preživljali težke čase, a so verjeli v svoje delo in svoj jutri in velikokrat bogato želi, čeprav žuljavih rok. Življenje včasih pahne na kolena posameznika ali narod, toda ne za vedno. Tistih, ki zaupajo v delo svojih rok, ki so nemirno ustvarjali tudi včeraj, ne spotaknejo pri vsakem koraku, pretkane politične farse in oddaljeno zamolklo grmenje neviht. Mnogo dežela tega sveta je preživljalo krizna obdobja. Ozrimo se po tistih, katerih narodi niso potegnili »ta kratke«. Ločimo v svojih odločitvah zrna od plev in posejmo ZRNJE, ki bo rodilo nov SAD. Vanda Lavrič I 08 DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN SREČE! SO Logatec, DPO Logatec in Uredništvo Logaških novic jcoccccocccccoocoecosoocoo5KX»Mooo«»oo«x»sxcc Podjetniške novice Na seji občinskega sveta ZSS Logatec je bil za novega sekretarja izvoljen Jože Boben, dosedanji predsednik konference OO ZSS KLI Logatec. Tovariš Jože Boben stanuje v Logatcu, Pehačkova 9, rojem pa je bil 25. 4. 1950 v Ljubljani. V Litostroju je končal poklicno kovinarsko šolo, s študijem ob delu pa še strojno tehnično šolo - smer tehnolog. Član Zveze sindikatov je postal s prvo zaposlitvijo. Aktivneje pa v sindikalni organizaciji deluje že več kot deset let. V tem obdobju je opravljal vrsto pomembnih funkcij v osnovni organizaciji - od predsednika OO ZS do člana predsedstva občinskega sveta ZS. Tov. Boben nam je v pogovoru predstavil svoje zamisli o delu občinskega sveta. Ob poznanju tez za prenovo sindikata in spoznavanju, da je taka prenova dolgotrajen proces meni, da si bo moral sindikat v obdobju prilagajanja tržnemu načinu gospodarjenja, izboriti pomembnejši položaj v dogovarjanju z vlado in gospodarsko zbornico. Težišče aktivnosti občinskega sindikata pa mora biti temu primerno naravnano, zato posebej poudarja stališča o prenovi sindikatov, kot so: - sindikat mora postati organizacija delavcev, h kateri pristopijo delavci prostovoljno na osnovi svojih interesov, - sindikati morajo zagotoviti efektivno zaščito delovnih in življenjskih pogojev delavcev, ter sindikalnih aktivistov, Jože Boben novi sekretar občinskega sveta ZSS Logatec - sindikat naj bi deloval v skladu s podpisanimi mednarodnimi konvencijami, - sindikati naj bi aktivno delovali na področju nagrajevanja, znanja, inovativnosti in kreativnosti, - sindikat mora aktivno in tekoče spremljati in delovati na področju socialne politike, - na področju temeljnih pravic iz delovnega razmerja, so pomembna novost kolektivne pogodbe. S kolektivnimi pogodbami sindikati prevzemajo vso odgovornost za položaj delavca v naši družbi, zato meni, da bo na tem področju treba opraviti še veliko dela, - potrebno bo še naprej voditi akcije za uveljavitev sindikalne liste in skozi to čim višji najnižji osebni dohodek, v katerem bi tudi imeli osnovo za določila in podpis kolektivnih pogodb, - važno je tudi sindikalno izobraževanje, saj bomo v prihajajočem obdobju še kako potrebovali izobražene sindikalne aktiviste. Posebno še, če razmišljamo še korak naprej, ko se bo zaradi novega načina delovanja sindikata pokazala potreba po sindikalnih zaupniških podjetjih, - v skladu s pluralizmom in demokratizacijo družbe mora sindikalna organizacija dopustiti možnost uveljavljanja pluralizma interesov. S temi stališči seveda program aktivnosti še ni dokončan in Jože Boben misli, da bodo zastavljene nadaljnje smernice za delo v sindikatih po kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Janez Turk V začetku oktobra je bilo v Sloveniji okrog štiristo novih zasebnih in mešanih podjetij, njihovo število pa se še naprej smelo dviguje. Samo v ljubljanski regiji jih deluje 215. Po dejavnosti so zelo različna, največ med njimi se jih ukvarja s trgovino, inženiringom, proizvodnjo, konsul-tingom, marketingom in računalništvom. Ustanovitev podjetja doslej pravzaprav niti ni terjala kakšnih posebnih postopkov, pa tudi začetni kapital, 20 milijonov dinarjev, ni bil resnejša ovira. Zatrdimo lahko, da takšen način oziroma postopek pomeni kar precejšnjo spodbudo za hitrejše ustanavljanje podjetij. Večje so zadrege, kadar želi podjetje registrirati tudi zunanjetrgovinsko dejavnost, ker o tem odločajo v zvezni administraciji. Z vprašanjem, kako podjetje živi in posluje, pa se morajo ubadati ustanovitelji in v podjetjih zaposleni delavci. Po ustanovitvi je podjetje samostojen gospodarski subjekt, zavezan vsej množici predpisov in zahtevam vse bolj uveljavljajočega se trga. Podjetje ni več »duh, ki straši«, temveč postaja po svoji naravi vse bolj »duh, ki nenehno išče nekaj drugega«. Smoter vseh teh podjetniških prizadevanj je seveda dobiček. Kako ga ustvariti, pa morajo vedeti tisti, ki se s podjetništvom ukvarjajo. Če ne vedo, če ne znajo, je na vrsti izguba. Podjetništvo torej niso prijetne igrice, ki nič ne stanejo in kjer v vsaki igri vsi dobe. Podjetništvo je predvsem nenehen izziv smelim, ki jim je tudi tveganje spodbuda. V Logatcu obstajata dve mešani podjetji, ustanovljeni kot družbi z omejeno odgovornostjo. Ustanovili so ju zasebniki in družbene firme. Prvo je bilo registrirano podjetje »Noting«, za njim pa »Parizar«. NOTING Z uveljavitvijo novega zakona o podjetjih so bile dane nove možnosti podjetniškega obnašanja in uveljavljanja iniciativ posameznikov in skupin. Sprva zgolj na domačem tržišču, z novim zakonom o zunanje-trgo-vinskem poslovanju, pa tudi na tujem. Na pobudo nekaterih posameznikov je skupina potencialnih podjet- nikov prišla do zaključka, da bi bilo koristno ustanoviti firmo. Ta naj bi imela funkcijo dopolnjevanja ali tudi prevzema nekaterih področij poslovanja ustanoviteljev. Tako naj bi dobili tudi možnost trženja in poslovnega obnašanja na trgu. S podporo nekaterih podjetij in ob zagrizenem delu posameznikov je bila firma v mesecu juniju registrirana, urejene pa so bile tudi vse formalnosti za začetek poslovanja. Brez težav seveda ni šlo, vendar je družba zaživela in začela zaposlovati delavce. Najprej le peščico, a z upanjem in željo, da bo obseg poslovanja ob novih težnjah v naši družbi vsem omogočil normalen razvoj. Družba se bo ukvarjala s trgovino na debelo, pomembno usmeritev pa vidi v povezovanju drobnega gospodarstva z družbenimi partnerji in s tujimi partnerji. Slednje pomeni za »Noting« velik izziv, saj gleda na povezovanje kot na nenadomestljiv element bodočega razvoja. Na tujih trgih se osvajajo nove kakovostne izkušnje, ki so dobrodošle tudi domačemu potrošniku. Poleg tega je uveljavljanje na tujih trgih nuja, ki bo zagotavljala preživetje in nadomeš-lala manjše možnosti zaslužka na domačem tržišču. Pridružujemo se upanju in prepričanju »Notinga«, da bodo njegove zamisli uspešne oživljene in dobičkanosne. PARIZAR »Parizar« je nastal kot transcendenca delovnega telesa občinskega Izvršnega sveta za gospodarsko svetovanje in načrtovanje. Ustanovljen je bil ob koncu avgusta, s podpisom osemnajstih zasebnikov in družbene skupnosti. Poglavitne dejavnosti, s katerimi se ukvarja, so storitve na ekonomskem, organizacijskem in tehnološkem področju. Razširitev na zunanjetrgovinsko poslovanje in konsignacija so v teku. Prvi posli so stekli že v oktobru. Logatec je v minulih letih zamudil precej priložnosti za postavitev tega ali onega gospodarskega ali z gospodarstvom povezanega projekta. Tudi zaradi preskromnih interesnih impulzov v krogih, ki so za te možnosti vedeli. Seveda ni nujno, da je vsaka možnost tudi sprejemljiva. Včasih se celo izkaže, da bi bilo bolje, če bi kdko zamudili. Na splošno pa velja, da možnost ne kaže zanemarjati, še posebno ne v majhnih občinah. Ustanovitelji »Parizarja« so prepričani, da bi podjetniški pristop k reševanju tudi nepodjetniških posegov lahko rodil dobre sadove. Takšen je torej eden izmed vidikov ustanovitve podjetja. Drugi vidiki, o katerih tukaj nisem razglabljal, zajemajo običajno tržno ravnanje in nastopanje. Na koncu naj še dodam, da bi želeli v doglednem času naslov članka kot je tale zapisati z velikimi črkami. Z velikimi zato, da bi lahko govorili o uspešnem razmahu te gospodarske dejavnosti tudi v okvirih manjših podjetij, ki jim svet pravzaprav namenja največjo pozornost ODPRTO OD 9. DO 12. URE IN OD 13. DO 16. URE, Ob SREDAH OD 9. DO 12. URE in od 15.30 DO 18.00 URE. OB SOBOTAH ZAPRTO! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OKULISTIČNI PREGLEDI PONEDELJEK OD 14. DO 16. URE Naročila za pregled sprejemam vsak dan! SE PRIPOROČAM! n \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 J - za Klub podjetnikov in poslovodnih delavcev tudi v Logatcu? V SR Sloveniji je že ustanovljenih nekaj klubov, katerih cilj je povezovanje najsposobnejših in najuspešnejših občanov. Pobudo za ustanovitev je dala tudi Gospodarska zbornica ljubljanskih občin. Menimo, da je ustanovitev kluba odlična zamisel, ki jo kaže uresničiti tudi v naši občini. Na tak način bi lahko povezali podjetnike in vodilne delavce, ki so v naši občini zaposleni in tudi živijo pri nas in pa tiste, ki imajo v občini prebivališče, zaposleni pa so v podjetjih izven občine. Kot že rečeno, je cilj kluba podjetnikov in poslovodnih delavcev, povezovanje sposobnih in podjetnih, z možnostjo uresničitve njihovih zamisli. Formalne oblike, parole in »floskule« je potrebno zamenjati z neformalnimi oblikami povezovanja in druženja, kjer se lahko izmenjujejo ideje, izkušnje in znanje posameznikov, brez zapisnikov in brez formalizmov. Za tak način dela pa je v prvi fazi potreben tudi ustrezen prostor za shajanje z ustrezno gostinsko ponudbo, ki je že zagotovljen. V prihodnosti pa bi bilo potrebno vključiti vanj tudi šport in rekreacijo. KI kub naj bi bil torej zaprtega tipa, vanj pa naj e vključijo tako podjetniki kot vodilni in vodstveni delavci. Člani kluba naj bi se sestajali enkrat tedensko. V klubu vidimo predvsem možnost uveljavitve podjetništva oziroma managerstva kot poklica, obenem pa želimo pridobiti v vseh sferah vpliv na ekonomsko politiko. V družbo je potrebno vpeljati podjetniško miselnost, ki smo jo zatirali dobrih štirideset let in v skladu z novimi frenoli na politični sceni doseči sodelovanje podjetnikov v političnem sistemu. Praksa namreč kaže, da posamezna podjetja niso po godu nekaterim veljakom iz politične, tehnokratske, pa tudi sedanje »ozdovske« aligarlije, zato je otreb-no to raven prerasti. Predsodki glede članstva so lahko zgolj ideološke narave, moramo pa jih preseči in priznati podjetnikom in vodilnim delavcem tisto mesto, ki bi ga morali imeti v družbi, zato vabimo vse k sodelovanju. Več informacij lahko dobite na telefon številka 741-761 (tov. Gregorič ali tov. Gostiša), na isti številki pa se lahko tudi prijavite oziroma včlanite v klub. Obnovljen del cestišča na Podstranah Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so v začetku meseca novembra renovirali del cestišča na cesti Kalce - Hotedršica, na katerem se je v zadnjih letih marsikatero vozilo znašlo za robom cestišča. Jakobova dolina odslej brez razbitih vetrobranskih stekel? Kalc do Hotedršice po blažjih in varnejših zavojih Vi & <5? LOGATEC V DO Konfekcija sprejeli novo direktorico Anita Albreht je že vrsto let članica kolektiva Konfekcije, tako da ne bi mogli reči, da ji problemi delovne organizacije niso znani. Kot pravnica gleda na probleme, ki jih v delovni organizaciji ni malo, z veliko mero optimizma, kar je izrazila tudi v svojem delovnem programu. V njem je predstavila smernice strategije poslovne politike, delovnega programa in razvojnih načrtov te pretežno ženske delovne organizacije. Spričo slabih pogojev gospodarjenja in v pogojih izredno visoke inflacije se proizvodnja tekstilne konfekcije nahaja v zelo težkih razmerah, na kar kažejo tudi poslabšani finančni rezultati celotne podskupine dejavnosti v republiki. Anita Albreht v svojem delovnem programu vztraja na vrsti sprememb, ki jih glede organiziranosti terjajo tudi nove zakonodajne usmeritve. Tudi v proizvodnem programu naj bi prišlo do nekaterih novih prijemov. Postavlja si vprašanja, ali vztrajati na proizvodnji tekstilne konfekcije in ali ne bi kazalo razmišljati tudi v smeri uvajanja proizvodnje usnjene konfekcije. Vsekakor pa meni, da je potrebno vztrajati tako na domačem kot na tujem trgu, predvsem s pomočjo osvežitve lastnega programa, z lastno blagovno znamko, z lastnim kadrom in intenzivnejšo dejavnostjo na področju marketnga. Zavzema se tudi za niz sprememb na področju kadrovske in socialne ter finančne politike, ki naj bi prispevale k: 1. ustvarjanju akumulacije in s tem k obnovi tehnične opremljenosti, 2. dvigu produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, 3. boljšemu izkoristku proizvodnih zmogljivosti, 4. znižanju vseh vrst stroškov, 5. racionalni izrabi delovnega časa, 6. pravilno vodeni kadrovski in socialni politiki, 7. vključevanju v marketing in na osnovi tega na domače in tuje tržišče - z lastnim znanjem. Anita Albreht se zaveda, da je nadaljnji obstoj vseh gospodarskih subjektov odvisen od njih samih. Pri tem pa se zaveda kako velikega pomena je zaupanje v kolektiv, v delavke, v samoupravne organe, v družbenopolitične organizacije, pa tudi zaupanje v strokovne sodelavce. Tega mladi direktorici, po njenih besedah, ne manjka. Vanda Lavrič Kulturna skupnost Logatec in Krajevna skupnost »Naklo« odpirata v Narodnem domu Logatec obnovljeni oder, na katerem se bo v petek, 24. novembra 1989, ob 19.00 uri odvil KULTURNI VEČER Program večera bo prepleten z dejavnostmi kulturnih društev iz Dolenjega Logatca. Tako bodo nastopili: - Mešani pevski zbor in Mažoretna skupina DMG, - Moški pevski zbor Dolenji Logatec, - Logaški oktet, - gledališka skupina iz Logatca, - Pihalni orkester Logatec, - ter instrumentalna skupina Glasbene šole iz Logatca. Po končanem kulturnem sporedu bodo vsi prisotni povabljeni na ogled obnovljenega odra, odrskega skladišča in garderobe. Tudi ob tej priložnosti se Kulturna skupnost in Krajevna skupnost zahvaljujeta vsem delovnim organizacijam in posameznikom, ki so pripomogli, da smo lahko opravili prepotrebna obnovitvena dela. FRIZERKO, LAHKO ZAČETNICO, SPREJMEM (POPOLDAN) »KANA«, Brod 1. Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje Predsedstvo Republiške konference SZDL Slovenije je na 33. seji, kije bila 30. oktobra 1989, oblikovalo osnutek programa z naslovom »Z DEMOKRACIJO IN USTVARJALNOSTJO V BOGATEJŠE ŽIVLJENJE«. Poudarilo je, da predstavlja ta program le del celovitih snovanj in iskanj Socialistične zveze na poti njene enakopravne vključitve v spremembe slovenskega pluralnega političnega prostora. Tokrat objavljamo izvleček osnutka programa. I. STORIMO VSE ZA MATERIALNO IN DUHOVNO BOGATEJŠE ŽIVLJENJE Takoj sprejeti in dosledno izvajati protiinflacijske ukrepe. Nov, toda trden dinar. Cilj - višji realni standard. Odločilna vloga integralnega trga. Vsakdo naj živi predvsem od svojega dela. Človek človeku ni volk. Pomagajmo tistim, ki bodo pomoči najbolj potrebni Ne zapustimo človeka, ko je v stiski ali ga doleti nesreča. Za varno starost. Otrokom posebno skrb. Pomagajmo družinam z otroki. Dostopnost stanovanj. Reševanje problemov invalidskega varstva - pomemben preizkusni kamen naše humanosti. Skrbimo za čisto okolje! Kmetijstvu vrnimo njegovo vsestransko veljavo. Raziskovalna dejavnost - Ključni dejavnik razvoja. S sodobnim dodiplomskim in podiplomskim študijem dvigniti raven znanja. Smo za urejen in sodoben sistem vzgoje in izobraževanja. Kultura kot družbena moč. Zbor slovenskih kulturnih delavcev. Varovanje naravne in kulturne dediščine. Skrb za razvoj turizma ne le kot ekonomske kategorije. Postanimo športni narod. Skrbimo za svoje zdravje. II. NAŠ CILJ JE VISOKA RAVEN ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN Pravna norma naj v prvi vrsti varuje človeka, svobodo misli, govora, veroizpovedi in prepričanja. Smo za svobodo javnega obveščanja. Za popolno svobodo veroizpovedi. Odpravimo krivice preteklosti. Družina in družbena aktivnost žensk. Za večjo varnost in samozaščitno zavest in kulturo. III. POSTANIMO PRAVNA DRŽAVA Uveljavimo skupščino. Volilni sistem - pogoj demokracije. Zagotoviti ločitev zakonodaje, izvršne in sodne oblasti. Krajevna skupnost - temelj sistema. Občino vrniti občanom. Zagotoviti moramo vpliv potrošnikov. Družbene organizacije in društva naj bodo še naprej del Socialistične zveze. 27. april - dan OF - osrednji slovenski praznik. IV. JUGOSLAVIJA MORA POSTATI DRŽAVA MIRU IN NAPREDKA Kakšno Jugoslavijo in socializem hočemo? Nova Ustava SR Slovenije. Izboljšajmo mednacionalne odnose. S pripadniki drugih naših narodov in narodnosti želimo živeti v sožitju. V. VSTOPIMO V ZDRUŽENO EVROPO! Smo za polnopravno članstvo v Svetu Evrope in Evropski skupnosti. Alpe - Jadran - slovensko okno v svet. * Dobrososedski odnosi - naša trajna skrb. Vsestranski razvoj italijanske in madžarske narodnosti je naš skupni interes. Mednarodno kulturno sodelovanje in skupni slovenski kulturni prostor. Utrjevanje vezi z zdomci. Pri Julki BAJC - CIGLIČ sta ugodno na prodaj dva štedilnika (plinski in električni). Ogled Je možen v popoldanskih urah na naslovu JULKA CIGLIČ, Jačka 81, Logatec. VI. KAKO ŽELI SOCIALISTIČNA ZVEZA URESNIČITI NALOGE IN DOSEČI CILJE TEGA PROGRAMA? Ne sama, ampak z vsemi, ki se strinjajo s tako opredeljenimi cilji, ki zaupajo Socialistični zvezi in ji želijo pomagati, da se bo tudi sama spremenila, da bo postala organizacija demokratične socialistične vizije. Socialistična zveza Slovenije je samostojna družbenopolitična organizacija, ki na osnovi lastnega programa, v katerem je opredeljena demokratična socialistična vizija razvoja družbe in ob upoštevanju različnih interesov, združuje na prostovoljni osnovi individualno in kolektivno članstvo. Posamezniki, organizacije in združenja, ki sprejemajo programske in statutarne osnove Socialistične zveze, se lahko vključujejo vanjo kot njeni stalni člani. Občasno povezovanje je možno z namenom projektnega organiziranja in akcijskega povezovanja na podlagi medsebojnega dogovora. Organiziranost Socialistične zveze bomo razvijali v smeri preseganja forumskega in okostenelega modela. Organi, predvsem pa oblike in metode dela, naj bodo odraz teritorialno interesnega načela izražanja in uveljavljanja pobud, predlogov, njihovega medsebojnega sodelovanja in tekmovanja, koordiniranja, usklajevanja, sinteze in tudi odločanja o določenih vprašanjih na osnovi soglasja. Socialistična zveza se bo še naprej ukvarjala z vsemi tistimi problemi človeka, ki ne bodo zapisani v programih nobenih zvez, organizacij in skupščin, tudi v tem programu ne, bomo pa kot člani Socialistične zveze te probleme zaznali in začutili, da jih moramo reševati - ne samo v dobro organizacije, pač pa v dobro soseda, prijatelja ali pa neznanca. Na podlagi tega programa bo Socialistična zveza uresničevala tudi naloge, ki izhajajo iz opredelitev Ustave SR Slovenije in njenih amandmajev. OK SZDL Logatec Iščem telefonskega naročnika, ki bi mi bil pripravljen odstopiti telefonsko številko v souporabo. Plačam tudi vaše impulze ali nudim odškodnino. Ponudbe na naslov: Frizerski salon »KANA«, Brod 1, Logatec. / iyf/odm forjfovine »,Aady /f« -v cenfou A oknica, trnavno- ve/i/co ix/tino: o/deA, Jiu/oveiJev, ireiur/, modnega na/d/a, Soni/niA oocd, /«)Xnte/t//itdtir nas, vese/i vas /orno, vi Ja /'ode xadovo/jni. 4 LJUBLJANA d TRŽAŠKA CESTA < POSTOJNAk Novembersko povišanje socialnoskrbstvenih pomoči Ker so rejnine bolj kot nekatere druge socialnovarstvene pomoči v zadnjih mesecih zaostale za rastjo osebnih dohodkov, se rejnine za 2.166 otrok, kolikor jih je zdaj v reji v Sloveniji, z novembrom povečajo za 70 odstotkov. Materialni stroški za november znašajo za rejence do prvega leta 5.961.700 dinarjev, za predšolske otroke 4.585.900 dinarjev, za šolarje do 13. leta 5.503.000 dinarjev in za otroke nad 14. let 6.878.800 dinarjev. Za svoje delo dobi rejnica v novembru za otroka-rejenca 2.666.200 dinarjev, za tri otroke (rejnica s statusom) 7.998.600 dinarjev. Rejnica je upravičena tudi do odstotka, ki lahko znaša do 15 odstotkov nad plačilom za njeno delo, če je njeno delo bolj zahtevno. DRUŽBENA DENARNA POMOČ DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETIM Na podlagi republiškega zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb znaša nadomestilo za invalidnost v novembru 3.732.700 dinarjev, dodatek za celotno tujo nego znaša 2.133.000 dinarjev, dodatek za delno tujo nego 1.066.500 dinarjev in dodatek socialno ogroženim upravičencem za tujo nego 1.066.500 dinarjev. ŽEPNINA Upravičeni oskrbovanci v domovih starejših občanov in v socialnih zavodih dobijo za november 458.600 dinarjev žepnine. PREŽIVNINE Preživnine se zvišujejo na dva meseca. Nazadnje so bile povišane v oktobru. Z decemberskim povišanjem bodo dosegle septembersko raven življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Vsakomesečno zviševanje zneskov preživnin v veljavni ureditvi onemogočajo visoki poštni stroški in preobsežno delo, ki bi ga v tem primeru vsak mesec ne mogli opraviti v centrih za socialno delo. O novih zneskih preživnin so namreč dolžni pismeno obvestiti 76 tisoč naslovov, to je 38 tisoč zavezancev in prav toliko upravičencev do preživnine, kolikor jih je v Sloveniji. PARTICIPACIJA Z novembrom so zneski participacije za zdravstvene storitve višji za 35,8 odstotka, kolikor so se avgusta v Sloveniji povečali osebni dohodki: Vrsta storitve Participacija v din od 1. novembra - za prvi kurativni pregled v enotah osnovne zdravstvene dejavnosti (brez zobozdravstva) .......................................... 37.900- - za ponovni pregled pri zdravniku v osnovni zdravstveni dejavnosti, vendar za največ 3 preglede, ki sledijo prvemu ................. 19.000,- - za vsak prvi pregled v specialistično-ambulantni dejavnosti (ki vključuje tudi specialistično zdraviliško dejavnost) z napotnico zdravnika ali brez nje, če le ta ni predpisana ............................. 73.900,- - za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne in zdraviliške dejavnosti, vendar največ za tri obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu ............................... 27.000- - za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravil in sanitetnega materiala (tudi galenskih preparatov) ............................. 25.300,- - za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči (primeri) 63.700- - za neurgentni prevoz z reševalnimi avtomobili 80 % polne cene, vendar največ 274.700 dinarjev po prevozu ............................... - Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni .................................................. 55.100 - - za zobozdravstvene storitve zavarovanec plača znesek, ki ustreza okoli 20 % vrednosti cene storitve pri zdravljenju zob oz. 40 % vrednosti cene pri protetičnih storitvah. Na obisku pri poklicnih gasilcih V soboto, 4. novembra 1989, smo mladi člani gasilskega društva iz Rovt odšli na ogled poklicne gasilske brigade v Ljubljani. Za nas je bilo polno novosti. Videli smo moderno telefonsko centralo. Tja sporočajo ljudje, če je kje nesreča ali požar. Sedaj čakajo računalnik, ki jim bo omogočil, da bodo takoj vedeli, v kateri ulici potrebujejo pomoč. Zelo zanimivo je bilo v garaži. Polna je različnih vozil. Posebej smo si ogledali vozilo, ki opozarja vse voznike na cesti, naj ustavijo. Imajo tudi dve hitri vozili za posredovanje pri prometnih nezgodah. Všeč so nam bila vozila za reševanje in gašenje stolpnic. Gasilci so nam omogočili, da smo se dvignili čez 20 m visoko. Z višine smo imeli lep razgled. Vse je bilo čudovito. Zahvaljujemo se vam, posebej gasilski zvezi Logatec, ki je nam omogočila ta ogled. Mladi gasilci GD Rovte Pritožba stanovalke na Pavšičevi ulici V avgustovskih Logaških novicah sem zasledila prispevek »Dokončana je Soseska S - 1 v Logatcu«. Ob enem izmed stavkov pa sem se zelo razjezila, zato sem se odločila, da objavim v Logaških novicah svoje mnenje glede te soseske. V novicah je zapisano, da je soseska narejena kvalitetno. Morda je za nekoga, ki nikoli ni sam kupoval stanovanja to zelo preprosto in je zanj vse »kvalitetno«. Jaz pa se s tem ne strinjam. Navedla bom le nekaj dokazov, da temu ni tako, naprej pa naj vsak presodi sam. Pred dvemi leti in pol sem z možem v tej soseski kupila mansardno garsonjero, katere sem se zelo veselila, saj je bilo potrebno za nakup vložiti veliko denarja in živcev. Po vselitvi sem s časom odkrila mnogo napak, na katere sem nenehno opozarjala predstavnike Gradnika. Pa ni kaj dosti pomagalo, saj sedaj teče že tretje leto od vselitve (stanovanja niso več v garancijskem roku) in napake še niso odpravljene. Še vedno mi ob vsakem deževju kaplja (od kod, ne vem) skozi zaprto okno. Ob vsakem deževju je stena v kuhinji mokra. Mož jo vsakokrat pobeli, pa vseeno na steni ostajajo rumeni madeži. Naj ob tem še dodam, da so okna narejena tako, da ob deževju ali sneženju ostanem v stanovanju zaprta kot v kletki. Sneg se zlepa ne stopi, niti ne pade z okna. Zaradi lege okna je le-tega tudi kaj težko očistiti. Nemogoče pa ga je očistiti v sredini, ker se ne da odpreti. Pa kaj bi še naštevala? Menim, da pri tolikih pomanjkljivostih ne moremo govoriti o kvalitetni gradnji teh stanovanj. Ko smo kupovali stanovanje, smo se morali marsičemu odreči, po vselitvi pa so se sanje o lepem stanovanju podrle, kajti garsonjera je v stanju, kot da bi bila stara 20, 30 let. Najbolj žalostno pri vsem pa je, da se nihče ne zmeni za pripombe in po dveh letih prošenj in moledovanj nihče ničesar ne napravi oziroma popravi. Ostale so samo neizpolnjene obljube, v mojem prepričanju pa je obveljalo reklo: »Kako se boš znašel sam, tako boš živel!« in »Popravi si sam, da se ne boš utopil!« Vesna Magdalenič I PRAVIJO, DA SMO BOLJŠI IN CENEJŠI! ALI STE SE VI O TEM ŽE PREPRIČALI? Odprto imamo vsak dan od 16. do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure ! Naredimo Logatec privlačnejši Logaška občina je glede letnega turističnega obiska med zadnjimi v Sloveniji. Bila pa so že leta, ko je Logatec po številu prenočitev in obiskov tujcev ter domačinov tekmoval z alpskimi občinami Slovenije. O vzrokih za zamiranje turizma ne gre na tem mestu podrobneje razpravljati, nesporno pa je, da je zamiranje te gospodarske dejavnosti treba pripisati tudi okrnjeni dejavnosti Turističnega društva. Izvršni svet občine, ki je bil pred kratkim potrjen (in, žal ne izvoljen na osnovi načrtov za delo v prihodnje), želi vzpodbuditi in oživiti nekdaj bogato dejavnost Turističnega društva Logatec. Avtor tega članka, ki je v tem organu zadolžen za trgovino, gostinstvo in turizem, je še posebej zainteresiran za (ponovno) aktivno vlogo tega društva, saj bi le na ta način lahko uresničili dolgoročnejše načrte, ki si jih je občina zastavila. Turistično društvo naj bi delovalo na celotnem območju občine, kjer naj bi prosvetljevalo, svetovalo in animiralo ljudi v skladu z že ponarodelim vseslovenskim programom turističnega oživljanja: »Slovenija, moja dežela«. Namreč, če nam je vsem do tega, da pomnožimo obisk izletnikov, športnikov in rekreativcev, pa tudi turistov, bomo morali domačini sami znati ceniti urejenost, čistost in privlačnost lastnega okolja: Slovenije, Notranjske, Logatca. Stremeti bi morali k urejenosti svojega kraja in podeželja na enak način, kot se trudimo, da bo urejeno, čisto naše domače dvorišče, naša hiša, naš dom. V kolikor nam bo uspelo urediti domače kraje do takšne mere, da bodo nam, domačinom všeč, potem se ni bati za turistični obisk. Vendar potem zagotovo ne bi smelo več biti nepokošenih trav in neurejenega grmičevja pred občino, zanemarjenih parkovnih nasadov in fontan ter spomenikov, neometanih, razpadajočih fasad, hiš in gospodarskih poslopij, cigaretnih ogorkov in smeti na vsakem koraku ... Privlačne točke in območja bi bilo potrebno še posebej lepo urediti, jih opremiti z napisi in s tem spomniti obiskovalca na njihovo enkratnost in posebnost. Posebna skrb bi morala veljati podedovani naravni in kulturni dediščini. Nič ne bi škodilo, če bi obnovili akcije kot so »najlepši dom, najlepša domačija, najboljša gostilna«, oziroma, če bi priredili zgoraj omenjeno geslo in se zavedali, da je »Logatec moj kraj«. V kolikor bomo želeli razvijati turizem kot gospodarsko panogo, bomo morali vsi zastaviti vse sile, da bo omenjeni temeljni moto Turističnega društva zaživel. Z pozitivnim odnosom do podedovanega in z estetsko ter urbano prijetno urejenim življenjskim okoljem, bomo šele uspeli ponovno zvabiti izletnike v naše kraje, obenem pa zadržati goste v hotelih, gostiščih in na kmetijah za dalj časa in ne le za dan ali dva, kot sedaj. Morda ne bi bilo napak, če bi z »bodečo nežo« zbodli tiste, ki jim za to ni, mar in z »turističnim nageljnom« ali »lipovim listom« nagradili vse tiste, ki se še posebej trudijo, oziroma se bodo trudili za urejenost krajev in podeželja v naši občini. Seveda pa od Turističnega društva pričakujemo še vse kaj drugega. Predvsem bi moralo sprožiti akcije ter usmerjati in vzpodbujati gostin-sko-turistična podjetja in obrate pri izvedbi lastnih idej, nenazadnje pa bi moralo skrbeti za organizacijo ali vsaj koordinacijo športno-rekreacij-skih prireditev oziroma skrbeti za ustrezen zabavni in kulturno-umet-niški utrip kraja in občine. Z za Logatec značilnimi turistično-prosto-časnimi programi, ki bi jih lahko naslovili kar z geslom »Logatec v Krpanovi deželi«, bi lahko mnoge spomnili, tudi Ljubljančane, da je kraško obrobje kotline blizu, da je lepo in privlačno, in da nudi možnosti za pestro (rekreacijsko) dejavnost poleti in pozimi. Poleg tega bi lahko društvo odprlo »poštni predal idej«, v katerem bi se zbirale pobude krajanov in občanov, obenem pa tudi kritike vsega tistega kar kazi naselja, podeželje in urejenost ter organiziranost turistično-gostinske de- javnosti v občini. V samostojnih akcijah bi društvo lahko sprožilo, denimo, natečaj za najlepše in najbolj značilne fotografije krajanov, ljudi in pokrajine, vzpodbudilo izdajo večjezične brošure z kratkimi opisi znamenitosti logaške občine (s karto in fotografijami), postavilo javni pano z načrtom Logatca in logaškimi turističnimi znamenitostmi, pripravilo redna, vsakomesečna predavanja, komuniciralo z občani preko »Logaških novic«... Vse našteto so lahko smernice za kratkoročni program delovanja Turističnega društva. Ideje, ki so bile omenjene v tem članku, ne zahtevajo pretiranih finančnih sredstev, »udarniških del«, ali časovnega angažiranja posameznikov. Ob ustreznem organiziranju je potrebna le do- je številnejše članstvo, predvsem poznavalce, delavce in strokovnjake različnih strok: »lesarje«, »papirni-čarje« in »tekstilce«, »gostince« in »obrtnike«, »kulturnike« in »kmete« ... Pa tudi lovce, ribiče, športnike, planince, jamarje, radioamaterje ... Vključiti mora avtohtone domačine in priseljene občane, delavce logaških obratov in ustanov ter tiste, ki se dnevno vozijo v Ljubljano, pa tudi dijake, študente in upokojence ... Odprto mora biti za vse. Vsi tisti, ki bodo v njem sodelovali, se vanj včlanili, bodo lahko postorili mnogo za urejenost kraja in organiziranost na področju turizma, rekreacije, gostinstva ter drugih sorodnih področij dejavnosti. Ali nam je vseeno, če je naš kraj zanemarjen, če je po gozdovih več bra volja številnejših sodelavcev! Vendar se zdi, da je ravno v tem največji problem. Logatčani kot da smo postali vase zaprti egoisti, samozadovoljni, nezainteresirani za razvoj in delovanje širše skupnosti. To velja v manjši meri za starejše kot za mlajše, posebno mladino. Večina nas je apatičnih, zaverovanih v lasten dom, lastne štiri stene. Morda sta temu kriva vsesplošna družbena klima in enozvočnost resnic, delovanja in organiziranja na občinski ravni v preteklosti. Zdi se, da se nas je večina potegnila vase. Turistično društvo, pa kljub željam po spremembah zdajšnjega stanja, potrebu- vikendov kot gob, če erozija uničuje najlepša pobočja suburbanega podeželja, če se ob koncu tedna nimaš kam dati, če so športne in kulturne prireditve le občasne »muhe enodnevnice«, če je moč število izletnikov in turistov vsak dan prešteti na prstih ene roke? ... Ali nam je res le do vožnje v mesto, do dela (zaradi zaslužka), do vrtičkarjenja in televizije, do spanja____? Ne, ne sme nam biti! Naredimo naš kraj privlačen -za nas in za občasne obiskovalce. Da bo nam v veselje, da ga bodo drugi radi obiskovali, da se bodo vanj vedno radi vračali in ostajali -tudi turisti. Anton Gosar O slepi Pegi in laži fotografije V prostoru, zamejenim z znanimi naselji, kot so Cankarjeva Vrhnika, čarovniško-jezerska Cerknica, ži-vosrebrna Idrija in Postojna skrivnostnega podzemnega sveta, zeva nekakšna slepa pega. Slepa pega nepoznavanja. Klijeva okna, skakalnice in lipov drevored so njeni nenapisani simboli. Pa čeprav to še zdaleč ne pomeni, da ta prostor nima ničesar drugega ponuditi. Kakorkoli že, lepo ilustrirane monografije o Sloveniji se ga navadno - kot po pravilu - ognejo. Verjetno zato, ker ga doslej še nihče ni podrobneje raziskal, kak v zgodovino posebej dobro zapisan članek pa se tu tudi še ni rodil. In tako nam ne preostane drugega, kot da ga poskušamo odkriti sami: da poiščemo harmonije in disharmonije zapisane vanj in ga predstavimo zunanjemu svetu. Droben poskus v tej smeri je poskušal biti tudi letošnji koledar. O vsebini skriti za fotografijami, na tem mestu ne bi govoril, več vam bo o njej povedala skrbno napisana Ekologija po logaško Zadnje čase imamo vsi polna usta govorjenja o ekologiji, jezimo se na industrijo in druge nesramne onesnaževalce, naša dejanja pa so daleč od naših besed. Skoraj v samem centru Logatca (na koncu Potoške ulice) smo naredili javno smetišče, kjer stanovalci mirne duše, meni nič, tebi nič, sredi belega dne odlagajo smeti, ki sicer sodijo v črne vreče za odvoz na za to določeno mesto in tudi tiste odpadke, ki bi jih lahko sežgali na svojih vrtovih. Pri tem nam je kaj malo mar, da smo ustvarili prostor za leglo golazni, ki lahko tudi v naše lepo počiščene in ograjene hišice zanese bolezen. O smradu, ki se siri s tega našega dokaza skrbi za okolje, pa tako ni potrebno govoriti. Po zaslugi KS Naklo in njenega tajnika tov. Vladiča je že pred časom kazalo, da se bodo stvari obrnile na bolje. Poskrbel je zato, da je že dokaj ob-ezno smetišče poravnal bager. Pristojni organi so opravili deratizacijo, na-ar naj bi navozili zemljo in na tem mestu uredili zelenico. Žal pa smo se spet izkazali v svoji »skrbi za okolje« in še preden je bila zemlja navožena, so na smetišče romale nove samokolnice in zrastli so novi kupi smeti. Na srečo so nekateri v KS Naklo vztrajni in teren je ponovno poravnan z novo navo-zeno zemljo. Bomo sedaj odnehali? Dragi sosedje, kaj res ne vidite čez svoje plotove? Ne veste, da bodo miši in podgane potrebovale vedno večji življenjski prostor in da bodo začele oblegati tudi naše sicer tako varovane hišice? Kje je vaša ekološka zavest? Tole pišem v upanju, da bo marsikoga zapekla vest, in bomo prešli od besed k dejanjem ter prispevali k urejenosti ne le svoje ožje ampak tudi širše okolice. Če je moje upanje zaman, pa nam tistim, ki bi le radi živeli v čistem ln zdravem okolju, žal ne bo preostalo drugega, kot da bomo ubrali pot na zato pristojne institucije, ki bodo z ustreznimi sankcijami vendarle počistile to logaško sramoto, na katero pritekajo »prispevki« iz Potoške, Krpanove, Gregorčičeve, Levstikove ulice, iz Nove vasi, in še od kje. M. Peterka MBS® K IBMlIiKiiii spremna beseda Marcela Štefančiča in Petra Skoberneta. Nekaj pa je očitno. Pred leti gotovo nihče ni pričakoval, da bodo nekega dne stvari, ki so se tedaj zdele povsem nepomembne, enkrat dobile svojo pravo vrednost. Z napovedjo postindustrijske družbe in njenim odsevom v duhovnem svetu, ki se je uprl internacionalizmu in univerzalnim principom moderne, so spet stopili v ospredje pojmi kot ideStite-ga, nacionalne kulture, posebnosti, genius laci (duh kraja). To seveda pomeni, da postajajo pravno zanimivi manjši kraji ter »manjše« znamenitosti in »manjše« zgodovine. Težko je vselej videti v prihodnost in očitno je v tem prostoru tudi nam nekajkrat spodletelo. Kako naj si človek sicer razlaga dejstvo, da se meliorizirajo področja, ki naj bi bila zaščitena, da se neskladno, nesmiselno in nesvetsko prezidujejo hiše, ki naj bi jih oranili zanamcem, da se zaradi nabiranja cvetja lomasti po krošnjah varovanih lip, ki predstavljajo poleg vsega še simbol človeštva in da izginja identiteta celih naselij (očiten primer je Jakovica). Zato tudi drugi del naslova: laž fotografije. Eden od privilegijev tega medija namreč je, da iz večine motivov lahko ustvarimo zadovoljivo sliko resničnosti navkljub. Z malo sreče in spretnosti, seveda. Nekajkrat sem si privoščil to potegavščino in določene ambiente predstavil v boljši podobi, kot jo kažejo sicer. Upam, da mi bo za ta greh odpuščeno in si želim, da bomo našo »slepo pego« odkrili preden nam bodo od nje ostale samo še fotografske laži. Igor Resnik Ne za prepir, ampak za mir. 1L I vobodo J J islečega n) veta Portorož, 3.-5. novembre 1989 Bila sem na XII. kongresu ZSMS Pa ne sama. Bilo nas je pet. Kar mala delegacija Predsedstva OK ZSMS Logatec. Prav nič drugačna kot skupine delegatov iz vseh koncev Slovenije. Po podatkih: 99 žensk in 328 moških, skupaj torej 427 delegatov, ki smo prišli krojit usodo mladinske organizacije. In kako smo to počeli? Začelo se je v petek s plenarnim zasedanjem. Seveda smo se ga vsi udeležili in tako »v živo« doživeli, s ploskanjem in hahljanjem, v prvi vrsti pred zgodovinskim stavkom Jožeta Školča: »Obstaja realna možnost, da prihodnje leto na volitvah zmagamo.« Sicer pa človek lahko misli kar hoče, mar ne? Tudi politiki kot so Jože Smole, Milan Kučan, Branko Azeski, Alojz Križman, so razpredali svoje misli v pozdravnih govorih. Poslušali smo jih debelo uro. Nato smo poizvedeli še nekaj o koristnih napotkih za naslednji dan in zapustili avditorij. Kam pa zdaj? Portorož, sanjsko mesto, turistični kraj s tisoč in eno možnostjo norosti, zabave, navdušenja ... pokaži svoje čare, da jih bomo uživali tudi mi, Logatčani! Mesto, cvet naše obale pa molči, ničesar ne pokaže. Naslednji dan smo zvedeli, da je bila v avditoriju predstava plesnega teatra iz Ljubljane. Vendar se je začela z zamudo in končala brez zadnjega, tretjega dela. Sobota, drugi in tudi najbolj pester dan kongresa. Naštela sem sedem spremljevalnih prireditev, kot je postavitev stojnic Odbora za družbeno zaščito norosti, IKEOS, MARŠ itd., nogometna tekma med RK ZSMS in Fotogrupa M proti CK ZKS, rock žur skupin Lačni Franc in Karamela. Potem pa so se na ta dan odvijale razne tiskovne konference, predstavitve novo izdanih knjig, razstave kolovodij Teformizen na vzhodu in združevanje Evrope in še in še. Mi smo se odločili za obisk razprav, ki sojih imele tri komisije. Tako smo se ločili in odšli vsak na svoj konec razpravljat. Nekdo h komisiji za politični sistem, zunanjo in notranjo potoliko, drugi k komisiji za organizacijo statuta in javne družbe, ostali pa h komisiji za ekonomski sistem, ekonomsko politiko in ekologijo. Sama sem se udeležila slednje in bilo je prav zanimivo. Ne dvomim o tem, da je bilo razpravljanje pri drugih treh prav takšno. In tako je minil osrednji dan kongresa. Zopet je bil večer, toda tokrat drugačen. Ponudba je bila res pestra: rock žur, disco, ples s skupino Peter Pan in plesalkami, skratka zabave kolikor hočeš, toda po celodnevnem razpravljanju si človek najraje privošči počitek in nabiranje moči za »finale«. To smo storili tudi mi in mislim, da nismo bili edini. Nedelja, 5. novembra 1989, ura: 10, kraj: avditorij v Portorožu. Plenarno zasedanje, »finale« XIII. kon- RADIO GLAS LJUBLJANE MED LJUDMI TUDI O DOGAJANJIH V NAŠI OBČINI radio GLVIS ljubljane Ljubljana, Kopitarjeva 2 tel 061/325-496, 325-494, studio 328-944, 328-954 Na trinajsti rojstni dan, 8. novembra, bistveno povečujemo območje, kjer nam lahko prisluhnete. Še nikoli nismo bili višje. Na Krimu smo postavili nov, močnejši oddajnik, ki pošilja naš program mnogo dlje kot doslej. Že znanima frekvencama 102,4 in ko 5,1 MHz smo dodali tretjo: valovi našega radia se slišijo na 100,2 MHz. Poslej smo mnogo glasnejši. Zanimivi in aktualni pa smo že tako ves čas. Trinajst let. Slišala nas bo celotna ljubljanska regija, Gorenjska, Zasavje, večina Dolenjske, Notranjske. Oddajamo vsak delovnik od 6,00 do 20,00, v soboto od 8,00 do 19,00, v nedeljo in ob praznikih pa od 12,00 do 19,00 ure. Radio »Glas Ljubljane« gresa ZSMS. Dvorana je bila polna ljudi, kamere so brnele na vseh koncih. Sprejemali smo statut in program. Po številnih zapletih nam je to do 15. ure tudi uspelo. In tako je odslej ZSMS samostojna odprta politična in družbena organizacija, katere član je lahko vsak, ki je starejši od 15 let, sprejema njen program in statut ter podpiše pristopno izjavo. Tako je bilo na kratko dogajanje v Portorožu. Na dolgo in široko ste ga lahko prebirali v dnevnem časopisju in spremljali preko drugih sredstev javnega obveščanja. In sedaj? Logatec se po XIII. kongresu ZSMS verjetno ne bo bistveno spremenil. Ali pa? Kdo ve? V mladinskih organizacijah kot so Vrh, Rovte, Hotedršica, bo življenje verjetno teklo tako kot je do sedaj: uspešno, delovno, skratka aktivno. Tam pa, kjer so spali doslej, bodo verjetno tudi v prihodnje. Ali pa ne? S pomočjo novih določil in sprememb, se da marsikaj storiti. Tudi prebuditi nekatere, ki naj bi začeli posnemati svoje sosede, ki so aktivnejši, polni poleta in zagona. Potrebno je narediti program, pa ne le s plesi in manjšimi akcijami, pač pa s predlogi in pobudami, ki bi lahko koristile predlogom in zamislim drugih političnih organizacij in strank. Zakaj pa ne bi ZSMS tudi pri nas v občini imela realne možnosti za zmago na volitvah? Prvi korak k temu je: pridobiti člane. Te pa se dobi z dobrim programom, delavnostjo in uspehom. Torej - boste ali pa ste že podpisali pristopno izjavo? Nevenka Pajser Republiški prvaki Na gimnastičnih treningih in nastopih so tekmovalci vedno izvajali niz akrobatskih skokov, ki so jih vpletli v vajo v parterju. Iz te prakse je izšla nova zvrst gimnastike, pri nas imenovana akrobatika, v tujini pa je znana pod imenom tumbling. Akrobatiko pri nas izvajajo na posebnem gimnastičnem tepihu, dolgem 12 m in širokem 2 m. 4. novembra letos je bilo v Mariboru republiško prvenstvo v tej disciplini. Udeležili so se ga tudi učenci osnovne šole »8 talcev« Logatec. V ekipi je bilo šest tekmovalcev, ker tako zahtevajo pravila. Za uvrstitev pa je štelo prvih pet rezultatov iz ekipe. Vsak tekmovalec je moral izvesti dve obvezni in dve poljubni prvini, ki so se ocenjevale od 1 do 10. Ocene so se množile s faktorjem težavnosti, tako, da je ocena lahko presegla 10 točk. O uspehih in delu telovadcev smo že poročali. Sedaj pa lahko bralcem Logaških novic sporočimo veselo novico: učenci oziroma ekipa OŠ »8 talcev« je postala republiški prvak v akrobatiki. O tem uspehu je poročalo tudi Delo. Gašper PODJED je bil prvi in postal republiški prvak v akrobatiki. Uroš KRIVEC pa je tretji v republiki. Oba sta učenca 8. razreda, oba Gašper PODJED - Republiški prvak Uroš KRIVEC - 3. v republiki tudi pri pouku odlična, kljub napornim in pogostim treningom. Ekipi, Gašperju, Urošu in tov. Šmucu iskreno čestitamo. Kaj sta o uspehu povedala Uroš in Gašper? Gašper: »Uspeha sem tako vesel, da se ga sploh še ne zavedam. Vanj sem vložil veliko truda in prostega časa« Uroš: »Vesel sem, saj sem bil ponavadi na treningih uspešen, na tekmovanjih pa mi je spodletelo. Tokrat je bilo drugače - uspel sem. V imenu vseh se zahvaljujem našemu trenerju tovarišu Kostji Šmucu, saj brez njega uspeha ne bi bilo.« Konkurenca, trema ...? Gašper: »Konkurenca je bila močna. V Maribor smo odšli z malce treme. Toda zaupali smo v naše sposobnosti, saj smo vedeli, da nekaj znamo. In uspeli smo « Uroš: »Vsi smo dobro tekmovali, čeprav smo morali premagati tudi drugačne pogoje, kot jih imamo v domači telovadnici « Oba se bosta z gimnastiko še ukvarjala. Čaka jih še precej tekmovanj. Vsi pa želijo doseči še več. Čestitamo. Jakob Kokalj LogaSke NOVICE Nova šola - pred petdesetimi leti Letos je minilo 50 let od otvoritve podružnične osnovne šole v Rovtarskih Žibršah. Zrasla je s pomočjo krajanov o vseh tistih, ki so imeli dovolj moči in volje, da so uresničili rek: »Zrno na zrno - pogača, kamen na kamen - palača « Pred petdesetimi leti pa je bila v javnosti slavnostna otvoritev šole predstavljena v časopisnem prispevku, skupaj s fotografijo. Nov Tabor prosvete na meji Planinci so ponosno odprli svojo novo šolo Po številu dobrih šolskih zgradb je logaški srez pravi pastorek med os talimi srezi. Po daljšem presledku pa mu le moramo vpisati v dobro lično šolsko poslopje v majhni hribovski vasici ob italijanski meji. Prav med skrivnostno Žejno dolino, med prekomejnim Medvedjim brdom in klasičnimi Rovtami se dviga položen hrbet Planina - Rovtar ske Zibrše. Po grapah in grebenih so raztresena bivališča. Strnjenega vaškega sistema ti kraji ne poznajo Pred vojno so obiskovali planinski otroci šolo na Medvedjem brdu. Po vojni je ta kraj pripadal Italiji, Planinci pa so si odprli začasno prosvetno žarišče v gostoljubni Turkovi hiši. Dolga leta so zbirali dinar za dinarjem. Med logaškimi Žibršami, Planinci m Rovtarji je nastala tekma, kdo bo Prej postavil novo šolo. Prvi so si jo Priborili Žibršani, toda Planinci so jih v nedeljo 11. t.m. posekali z elegantno, prostorno, vsem sodobnim arhitektonskim, pedagoškim in higienskim zahtevam ustrezajočo enoraz-rednico. Med Rovtarji pa še ni zrasla Peščica mož, ki bi novo poslopje dvignili za zelo številni rovtarski mladi rod. Planinska šola je zgrajena iz najdragocenejših opek ljudske požrtvovalnosti, skupnosti in smisla za otroke ter za prosveto. Stotine ur Prostovoljne tlake so v njej. Moledovanje okoli oblastev, prošnje in bodrila med domačini, za šolske namene posekane smreke in hrasti, prostovoljne vožnje, številne otroške igrice in prireditve odraslih za kljuke, vrata, okna, neštete prebdene noči Šolske upraviteljice ge. Zinke Turkove, pri vodstvu vseh priprav, izredno Požrtvovalna moralna pomoč bivše-ga logaškega nadzornika g. Karla Štravsa, vse to je slednjič dozorelo v rezultanto vseh naporov in sil - v novo šolo. Nedeljske blagoslovitve se je ude-ežilo nad 1500 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Po pozdravni besedi rov-arskega župnika g. Zalokarja, ki je Pred tremi leti neprostovoljno spro-Zl b'az planinske ljudske energije za zidanje nove šole in tako pripomogel k sedanjemu uspehu, je pozdravil zbrano množico s prisrčnimi besedami, zastopnik bana, insp. prof. Silvo Kranjec. Nato je spregovoril sreski šol. nadzornik g. Mikuž namesto odsotnega sreskega načelnika. Predsednik sreske učiteljske organizacije JUU g. Doljak je izrazil Planincem priznanje vsega učiteljstva logaškega okraja. Govore je zaključil domači predsednik krajevnega šolskega sveta Tiho se Je poslovila na6a JOŽEFA GLAVNIK z Notranjske 19 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje in nam pomagali. Zahvaljujemo se dr. Skvarči In dr. Turkovi za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku za opravljeno pogrebno svečanost. Štefka In Mateja LESKOVEC ter sestre ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka JOŽETA LUKANČIČA iz Logatca, Tovarniška 16 Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej pa gospodu župniku za lepo opravljen obred, predstavniku KS Naklo za poslovilne besede in vsem, ki so mu darovali cvetje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA ob smrti moje mame MARIJE HROVAT Se Iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, družinam Matičič In Ukar, znancem in DO Valkarton, za izraženo sožalje, darovano cvetje In denarno pomoč. Hvala za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujem dr. Skvarči za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za poslovilni obred. Zahvaljujem se tudi Društvu upokojencev, organizaciji Zveze borcev, KS Naklo ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. Sin Dušan z družino ZAHVALA v 88 letu starosti nas je nenadno zapustil naš dragi oče, ded in praded MARTIN TOMAZIN Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih bili v pomoč, nam Izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred In pevcem »Pomladni odmev« za lepo petje. Vsi njegovi KULTURNA KRONIKA KONCERT V OBNOVLJENI CERKVI SV. KRIŽA. - Nedelja, 15 X. 1989, je bila pravšnja za koncert in obisk v gornjelogaški ali taborski cerkvi Sv. križa, saj so poslušalci od blizu in daleč dodobra napolnili obnovljeni sakralni objekt na griču nad cesto. Logaška kulturna skupnost je skupaj s sredstvi gornjelogaške župnije storila veliko dejanje, saj je preprečila propadanje zanimivega kulturno zgodovinskega objekta, obenem pa je Logatec dobil nov koncertni prostor, v katerem se bodo lahko zvrstili stilni koncerti, ki zahtevajo morda bolj zbrano občinstvo in kajpak tudi bolj izbran spored. Tisto nedeljo sta nastopili sestri Hren s flavto in kitaro, ki sta pripravili izbor iz tehtnejšega repertoarja resne glasbe in navdušili z mladostnim zanosom in gotovo igro. Pred in po njunem nastopu pa se je z deloma sakralnim, deloma pa narodno buditeljskim sporedom predstavil Logaški oktet. Pesem in instrument sta v tako primerno akustičnem prostoru zvenela nekako novo, okolje je prispevalo k temu, da se je zlitost glasov ali dveh instrumentov prepletala s prepričljivostjo, ki nastane le takrat, kadar je čutiti med izvajalci in poslušalci enotnost dojemanja. Za pravšnje predrazpoloženje je poskrbel Marcel Štefančič, katerega izbrana beseda je dopolnjevala umetniški užitek popoldneva. Upamo in želimo, da bi novi koncertni prostor zaživel v dvojnem namenu in da bi v Logatcu našli razumevanja in denar za obnovo še kakega podobnega svetišča umetnosti in kulture. KRAS Na Taborskem koncertu sta nastopila Logaški oktet... (Foto: M. Tršar) ... in instrumentalni duet sester Hren (Foto: M. Tršar) »PREPLETANJA« LJUBEZNI, SMRTI IN ODREŠENJA. - Kadar se poezija preliva od srca do srca, je človeku blagovestno lepo. Kakor tistega nedeljskega popoldneva konec oktobra, ko so mladi hotenjski recitatorji (Mateja Pivk, Nives Kovač, Boža Rudolf, Bogdan Markič, Dare Brus in Tone Menart) izpovedovali iz prekipevajočih src srečanja z ljubeznijo in smrtjo ob poeziji Murna, Ketteja, Cankarja in Jenka. Smrt in ljubezen - okvirjajoča tudi prepletajoče se poetično razmišljanje Andreja Žigona: sla po odrešitvi in odrešenju. Odrešenja ni brez žrtve, žrtve ni brez Kalvarije, kot ni vesoljnega potopa brez oljčne vejice. Potlej je tu še sprava: sprava s samim seboj, sprava z najbližjimi in z daljnimi, sprava s stvarstvom. Izbrana besedila je z mladimi recitatorji govorno umetniško oblikoval in ujel v domiselno mizanscensko dinamiko na razgibani scenski zasnovi Mirko Župančič, umetnik in mislec, prijatelj in - človek. Kadar se poezija prepleta od srca do srca ... Maš Knjiga o Logatcu že pred 100 leti Logaško okrajno glavarstvo (1889 - 1989) Stota obletnica izida prvega in edinega zgodovinskega in zemljepisnega opisa Logatca v samostojni knjižni izdaji je morda najboljši povod za začetek organiziranega z hiranja, shranjevanja in predstavljanja gradiva za zgodovino Logatca in okolice. Vljudno prosimo vse, ki so pripravljeni v logaško domoznansko zbirko odstopiti originale ali omogočiti preslikanje pisanega gradiva (diplomske naloge, članki v strokovnih revijah in časopisih, zborniki društev ...), fotografije, razglednice, vstopnice in drugo, da se oglasijo v Matični knjižnici v Logatcu ali na telefon 741-722. Matična knjižnica Logatec Vrtčev kotiček V prejšnji številki Logaških novic smo vabili predšolske otroke v naš vrtec. V torek, 5.11.1989, so prišli Jure, Primož, Andrej, Robi, Almira, Aljoša, Katja, Aljaž, Miha in drugi. 12 jih je bilo, kar je za začetek vspodbudno. Z zanimanjem so se zazrli v živopisani igralni kotiček. Deklice so posegle po vozičkih in punčkah, dečki po različnih konstruktorjih. Tako so premagali prvo zadrego in tesnoben občutek. Ko pa sta tovarišici Saša in Irena pokazali še repo, korenje in krompir, je bilo zanimanje še večje. »Mar bomo kuhali?« so se spraševali. »Ne, danes bomo iz drobnejših pridelkov nekaj naredili. Poglejte, takole!«, sta odgovorili tovarišici in povabili otroke k delu. Pridelke so sproti kombinirali, rezali, obrezovali, sestavljali in povezovali z zobotrebci. Z domišljijo in spretnostjo so nastajale nove oblike, nove figure: miške, polži, zajčki, pajaci, avtomobili in podobno. Nad svojimi izdelki so bili navdušeni. Med prepletanjem pogovora, igre in izdelovanjem, je čas hitro minil in z obljubo, da bodo naslednji mesec spet prišli in prepeljali še svoje prijatelje, so se razšli. Staršem predlagamo, da z otroki popestrijo turobne poznojesenske deževne dni in se preizkusijo v spretnosti in ustvarjalnosti. In kaj se bo dogajalo v torek, 5. 12. 1989? Ker je december mesec obdarovanj za vas, otroci, predlagamo namesto glasbe, igranja na instrumente in petja pesmic, da vi naredite domiselno darilo za starše, bratca ali sestrico. Ne skrbite, da tega ne bi zmogli! Pomagale vam bodo tovarišice Jelka in Zofija. Pripravile bodo usnje, tulce, karton, lesene krogce in ploščice, palčke, furnir, škatlice, lepilo, škarje in še kaj. Če bo čas, bomo darilca tudi zavili in okrasili s pentljo. Saj pridete, kajne? VVZ Kurirček Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica Vanda Lavrič, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-54042. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata ! za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. ! "i i m—r~i i m' < f—i i i' t~t i i m' ¥~i rn > » i » ■ i n ■ r r~i i r~i