i k ..... ■ Izhaja v Trstu vsak petek oh 5. pop. Rokopisi so ne Trajajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. CTCdDiŠtTO ll ipunlStTI ul. del Lavitoio št. 1,1. Telefon 18-67. i |------------------■ Posanezn« itev. ee prodajaj* p* 6 stat Inserati se računajo na milimetre ▼ iiro-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. ee vsaki mm. Za toč nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnina začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev". Razdiralcem in obrekovalcem! Da je NDO trn v peti mnogim in mnogim, o tem pač ni treba govoriti. Mi bi se začeli križati z desnico in levico šele tedaj, ko bi le-ti »prijatelji** slovenskega delavstva in slovenske stvari sploh prenehali s svojo roboto, ker sploh ne moremo verjeti, da bi se ti grešniki kedaj poboljšali. Zato tudi nikakor nočemo izkazati niti „Slovenčevim“ dopisunom niti vsem onim anonimnim obrekovalcem v Trstu, ki se kažejo velikanske junake v temi in ko vedo, da ne bodo naleteli na odpor, toliko časti, da bi jim odgovarjali na dolgo in široko, temveč hočemo le tako mimogrede zabeležiti žalostno dejstvo, da se ti obrekovalci in razdiralci vsega, kar je dobro, rekrutirajo iz onih narodnih vrst, kjer se toliko pridiguje o rodoljubju. Ti ljudje imajo pred svojimi očmi edini cilj: zanesti razpor v narodne vrste v našem Primorju, ker v svoji peklenski strasti ne morejo dopustiti, da bi se našlo rodol.jubje v taboru njihovih političnih ne-somišljenikov. V to svrho uporabljajo orožje, ki se je že od nekdaj izkusilo povsod, kjer je šlo proti Slovanom, in danes napadajo svojega nesomišljenika, ki so ga včeraj-hvalili, da bi ga sprli z drugim iz njego vega tabora in nasprotno, a to vse v slavo nesloge in razdora, kajti ti teminarji žive itak le od ribarjenia v kalnem. Toda kakor vedno, so se zmotili tudi sedaj. NDO ni danes kapitulirala pred političnim društvom »Edinostjo**, ker o kapitulaciji ne more biti govora tamkaj, kjer ni bilo boja, Novi odbor NDO samo nadaljuje delo starega odbora, po svojih močeh ostvarjajoč društveni program. Ko se je ustanovila NDO, si je postavila temeljno načelo, da hoče delovati paralelno z ostalimi organiziranimi narodnimi močmi v Trstu in na našem Jugu, težeč vedno za končnim ciljem: emancipacijo od tuj st v a, nazad n j a š t v a in gospodarskega r o b s t v a celega našega naroda. In kakor kaže že samo ime našega društva — se je NDO poprijela zlasti delovanja v svrho organizacije slovenskega delavskega sveta, da bi tako ustvarila močan faktor v dnevni borbi našega naroda za kruh in luč pro svete. S tern NDO ni nameravala poseči v delokrog političnega društva »Edinosti**, ki ima namen baviti ee s čisto političnimi vprašanji, temveč je prevzela kot svojo nalogo le strokovno organizacijo delavstva. Ker je torej stvar taka, je kolizija delovanja nemogoča, ker imate obe omenjeni društvi vsak svoj delokrog, temveč se, ako politično društvo »Edinost’* in NDO vsaka zase opravljate svoje delo, more to delo le medsebojno popolnjevati in se bo po-polnjevalo, ako bomo vsi nadahnjeni z iskreno željo, da delamo za stvar. S tem torej, da se je postavila na narodno podlago, na kateri mora temeljiti vse naše narodno delo nas Siovencev in Hrvatov, je NDO priznala potrebo sloge vseh delavcev na skupnem našem, s trnjem zasajenem narodnem polju. Stem pa seveda m izključeno tupatam kako nesoglasje v posameznih vprašanjih taktike, kajti dandanes se pač ne more in ne sme nobeden zdravo misleč človek slepo pokoiiti volji poedincev in robsko verovati v avtoriteto mojstrov. Srednjeveško verovanje po oni „i p s e di-vJO4 je zametyeno 8 svobodno voljo in zdravim razumom poedincev, ki verjamejo ono, o čemer so j prepričani. A dokler bo naš splošno gospodarski in strigo politični položaj v Trstu zahteval od vseh rodoljubov, da so složni glede porazdelitve — dolžnosti in narodnih bremen med stboj, se ni bati, da bi nas eventuelno nasprotna mišljenja mogla razdvojiti in spreti med seboj. Zato pozdravljamo z veseljem vsako diskusijo javnih stvari in smo naravnost hvaležni vsem onim, ki se trudijo, da bi bili vsi sklepi našega političnega vodstva le proizvcd vsestranskega pretresa zadevnih vprašanj po oni stari: v ognju se skuša zlato. Mislimo, da smo stem jasno odgovorili onim zahrbtnikom, ki hočejo na vsak način najti v naših narod , posebno vodilnih krogih, ne morda kako razliko misli glede na dnevna vprašanja taktike, temveč naravnost načelna in kar najsovražnejša nasprotja, ki so nas dovedla do razdora in .... politike, ki je ideal kranjskim mentorjem. Ne, gospoda! Te vaše želje moremo likvidirati edino le s hrvatskim pregovorom :što se babi h t i 1 o, to se babi s n i 1 o ! Mi pa bomo nadaljevali svojo pot v delu za korist delavskega sveta, ne cepeč ga od narodne skupnosti, kamor spada, temveč z vsemi močmi in nesebično ljubeznijo iskrenih prijateljev delavskega stanu delujoč nato, da ga povzdignemo gospodarsko in kulturno, vedno pomneč, da se ne more gojiti ena veja narodnega drevesa stem, da se s sekiro nasekuje njegovo deblo. Mi hočemo torej zdravega in krepkega delavskega stanu, ker hočemo, da bodi krepak in zdrav celi naš narod. S tem smo z vami, gospodje razdiralci in obrekovalci, gotovi! Slovanskemu delavstvu v Trstu, okolici in na deželi, ki vidi to nedostojno delo, pa priporočamo samo eno : odgovorite onim, ki vpijejo „N. D. O. propada" moško in dostojno slovenskega delavca, ki je znal odbiti tudi hujše napade nevarnejših sovražnikov : N. O 0. živi in bo napredovala, ker tako hočemo mi 1! • ZVEZA • JUGOSLOVANSKE ŽELEZNIČARJEV. Uspehi pasivne resistence pri južni železnici. Kakor že večkrat poudarjamo, je uprava južne železnice poleg zboljšanj, ki jih je dovolila, prisiljena po pasivni resistenci svojemu osobju, tudi obljubila, da bo dovolila tudi še nadaljna zbol|šanja in sicer s 1. novembrom t. 1. Pred seboj imamo sedaj te nove poboljške. Generalno ravnateljstvo, podpisan je menda prvič novi generalni ravnatelj Weeber, razglaša te poboljške v zbirki cirkularjev A št. 44 z dne 29. oktobra tako-le : „Da izpolni v cirkularju 420 A 1910 podano zagotovilo, da bo v zadnji seji personalne komisije izražene zahteve osobja, ki jih dosedaj še ni rešila, blagohotno preiskala in naznanila osobju meritorično rešitev najpozneje do 1. novembra t. ]., se je uprava temeljito bavila s temi zahtevami in objavlja kot uspeli tozadevnih posvetovanj sledeče : I. Zvišanje stanarine. Z dnem 1. januaria 1911 se uvrste v višjo staoarinsko stopnjo sledeče postaje insiceriz IV. v III.: Payerbach-Reicbenau, Wolfsbergkogel, Semmering ; iz V. v IV : LaDgenwang, Kriglacli, Mitterdorf Wart-berg-Murztnal, Kindberg, Allerheiligen-Murz-liolen, Marein, Kapfenberg, Frohnleiten, Zidan most, Krivavrba, Innichen, Niederdorf. II. Likvidiranje zvišanih stanarin. Po točki XI. cirkularja 420 A 1910 zvišane stanarine se prvikrat izplačajo dne Sl, oktobra 1910 ; ob istem času se tudi izvrši na podlagi označene točke pripadajoče doplačilo stanarine. III. Cenitev čuvajnic. Cenitev čuvajnic se izvede po starinskih določbah, ki so veljavne za društvena stanovanjska poslopja, in z ozirom na krajevne razmere. Na podlagi te cenitve se določijo sta-narinske doklade čuvajev, slug pri bloko-vih signalih in vzravnjevalcev proge, katerim je nakazano naturalno stanovanje v čuvajnici, in sicer individuelno z ozirom na stanarine, ki odgovarjajo njihovi plačni stopnji, veljavno od 1. januaria 1911, pri čemer pa se dosedanje stanarinske doklade nikakor ne smejo znižati Na analogen način se ugotove tudi stanarinske doklade za one čuvaje, sluge pri blokovili signalih in vzravnjevalce proge, katerim je nakazano stanovanje izven čuvajnice. 4- Načrt plač pisarniških uradnikov. Načrt določa tri razrede pisarniških uradnikov, nameščenih z dekretom in sicer : pisarniški asistent (VI. razred) s štirimi plačilnimi stopnjami 1400, 1600, 1800 in 2000 K, z 800 K dunajske stanarine in triletnimi čakalnimi dobami ; pisarniški pristav (adjunkt — V. raz.) s tremi plačnimi stopnjami po K 2200, 2400 in 2600, dunajsko stanarino 1000 K ter s čakalnimi dobami 3 let v prvih dveh in 4 let v tretji stopnji; p i-sarniški o f i q i j a 1 (IV. razred) s tremi plačnimi stopijami po K 2800, 3000 A 3200 ter 1200 JK dunajske stanarine ter čakalnima dobama 4 let. Čakalne dobe veljajo le za brezprikorno službovanje. Izključitev iz rednega napredovanja se more izvršiti šele po zaslišanju disciplinarne (personalne) komisije, in se mora naznaniti do-tičniku obenem z naredbo vzrokov in trajanja izključitve. Morebitne večje čakalne dobe se vštejejo pri prvem napredovanju neglede nato, da se je čakalna doba skrajšala V9led kakega drugega povoda, vendar pa se ne sme skrajšati ped eno leto. Pisarniški uradniki ki so pripadali tej kategoriji že 30, septembra 1907, dobe pri napredovanju v plačno stopinjo K 2000.— naslov pisarniškega adjunkta in stanarino za V. plačilni razred. > 5. Uradnice, i Za uradnice je določenih 7 plačnih stopenj in sicer 1 stopnja s plačo K 840, dunajsko stanarino 400 in 180 K ekseku-tivne doklade, ki pa se izplačuje le samostojnim polagateljicam računov v postajni službi in čakalno dobo 2 let ; potem 2. stopnja s plačo 960, stanarino 400, doklado 280, čakalno dobo 3 let ; 3. stopnja K 1080, 400, 300, 4 leta; 4 stop. 1200, 460, 360, 4 leta; 5. stop. 1320, 560, 360; 6. stop. 1440, 560, 360; 7. stop. 1560, 560, 420. Napredovanje v 6. in 7. stopnjo se izvrši le po kvalifikaciji. Uradnice, ki ne napredujejo v 6. stopnjo, dobe po petletni čakalni dobi v 5. stopnji letno starostno doklado 80 K, ki pa se ne všteje v penzijo. 4. Uvrstitev pisarniških uradnikov oz, poduradnikov v štatut uradnikov. I Oni pisarniški uradniki in pod-uradniki, ki dobivajo manjšo plačo od 1600 K in se imenujejo za uradnike statusa II, stopilo z dnevom imenovanja v plačno stopnjo 1600 K s sistemizirano stanarino; čakalna doba, ki je v napredovalnem načrtu za uradnike določena v plačni stopnji 1600- K, se v tem slučaju računa od časa, ki je dotičnik imenovan za uradnika. II. Pisarniški uradniki in podurad-niki, ki so bili od 1. januarja 1908 dalje imenovani za uradnike statusa II s plačo K 1400 in so še danes v družbeni službi, se uvrste, veljavno nazaj od časa njihovega imenovanja za uradnike statusa II. v plačno stopnjo K 1600 in dobe doplačila za ta čas s plačo za januar 1911,, odtegnejo se le zneski, ki jih je po Statutu treba plačati v penzijski fond. Čakalna doba v plačni stopnji K 1600 se šteje v takšnem slučaju od časa imenovanja za uradnika statusa II. III. Pisarniški uradniki in pod-uradniki, ki stoja v plačni stopnji s K 1600 ali v kaki višji in so imenovani za uradnike statusa II, ostanejo ob njihovem imenovanju v isti plačni stopnji; za te uradnike velja torej za dotično plačno stopnjo v napredovalnem načrtu za uradnike določena čakalna doba, ki začne s časom imenovanja za uradnike II. statusa, vendar pa za to čakalno dobo tudi vračuna in sicer proporcionalno oni čas, , ki ga je\ prebil dotičnik kot pisarniški uradnik oz. poduradnik v tej plačni stopnji. (Tabela, ki določa te čakalne dobe, je preobširna, da bi jih priobčili v našem listu, in mislimo, da je to tudi nepotrebno, saj je dotičnikum tabela itak na razpolago v cirkularju). 7. Izprememba uvrstitvenega načrta za poduradnike in sluge. Uvrstitev poduradnikov v plačni načrt veljaven sl. januar j e m 1909. Pisarniški ekspedienti, ki so bili dne 1. januarja 1909 več kot 1/i leta v plačni stopnji K 1100, se uvrste s 1. januarjem 1909 v plačno stopnjo K 1200 in napredujejo normalno v plačno stopnjo 1300 K dne 1. julija 1911 ; oni pa, ki niso bili dne 1. januarja 1909 več kot 1/1 leta v plačni stopnji K 1100, se uvrste v plačno stopnjo 1200 K s 1. januarjem 1909 in z normalnim napredovanjem v plačno stopnjo 1300 K dne 1. januarja 1912. Kot pomožni pisarji s pravico svoječasnega imenovanja za pisarniške eks-pediente pred 1. oktobrom 1907 v družbeno službo sprejeti, ne v centrali uporabljani uslužbenci, ki so bili nameščeni dne 1. julija 1908 in pozneje, napredujejo normalno v plačno »topnjo 1300 K po plačnem načrtu. Uvrstitev slug vplačninačrt veljaven s 1. januarjem 1909. Pisarniški pomočniki, skladiščni pazniki, str oj ni pazniki in premikalni pazniki, ki so bili dne 1. januarja 1909 dalj kot lJi leta v plačni stopnji K 900, se uvrste s 1. januarjem 1909 v plačno stopnjo K 1000 in normaloo napredujejo v plačno stopnjo K 1100 dne 1. julija 1911 ; oni pa, ki dne 1. januarja 1909 še niso bili dalj kot pol leta v plačni stopnji K 900, se uvrste v plačno stopnjo K 1000 z dnem 1. januarja 1909, toda z normalnim napredovanjem v plačno stopnjo K 1100 dne 1. januarja 1912, Pisarniški pomočniki, skladiščni, strojni in premikalni p a z n i ki, nameščeni z novo začetno plačo K 1000 dne 1. julija 1012, nameščeni dne 1. julija 1910, napredujejo normalno dne 1. januarja 1913, nameščeni dne 1. julija 1911 in pozneje pa po plačnem načrtu. Sluge s sedanjo začetno plačo K 900 (razun pisarniških pomočnikov, skladiščnih, strojnih in premikaluih paznikov), katerim se je začetna plača po plačnem načrtu zvišala na K 1000 ki so bili dne 1. januarja 1909 več kot ’/» leta v plačni stopnji K 900, se uvrste z dnem 1. januarja 1909 v plačno stopnjo K 1000 in napredujejo normalno v plačno stopnjo K 1100 dne 1. julija 1911, oni pa, ki dne 1. januarja 1909 še niso bili več kot pol leta v plačni stopnji K 900, se uvrste v plačno stopnjo K 1000 z dnem 1. januarja 1909, a napredujejo normalno v plačno K 1100 dne 1. januarja 1912. Isti uslužbenci z novo začetno plačo K 1000, ki so bili nameščeni 1. julija 1909 in pozneje, napredujejo normaloo v plačno stopnjo K 1100 po plačnem načrtu. Točka 8. določa izpremembo uvrstitvenega načrta za tiskarje. 9. Začetne mezde pisarjev Začetne mezde z dovoljenjem ravnateljstva sprejetih pisarjev ne morejo biti nižje kakor pa za dotično postajo določene začetne mezde delavcev. Onim pisarjem, ki se pripuste k poduradeiškemu izpitu in ga napravijo z dobrim uspehom, se dnevna, mezda zviša za 30 vinarjev. 10. Odprava naslova »pomožni pisar". Naslov »pomožni p i s a r“ odpade, Dotični organi se odslej imenuejo »p i-sar j i”. 11. S k r a j š a n j e p r v e g a na-predovalnega roka onih slug, ki so bili nameščeni s plačo izpod K 700.—. Onim slugam, ki so bili svoj čas nameščeni z začetno plačo izpod K 700,—■, se skrajša čakalna doba za prvo napredovanje za 1 leto, ako ne pripadajo kategoriji čnvajev, in se jim ni že na podlagi veljavnih določeb, ne glede na predpis točke VIII. cirk. 420 A 1910, skrajšala čakalna doba za 1 leto, oziroma ako že imajo pravice do takega skrajšanja. Čakalna doba pa se ne sme skrajšati pod 1 leto. Ako se to.kar ima kdo na dobrem za letos, ne more več upošteti pri prvem napredovanju, se upošteje pri sledečem napredovanju. 12. Likvidacija blagajniških in kalkulacijskih doklad. Po vzorcu c. kr. državnih železnic kot izgubitnina (Schvvundgeld) določene blagajniške in tudi kalkulacijske doklade, ki se uvedejo veljavno s 1. januarjem 1909, se izplačajo, oz. doplačajo dne 30. novembra t. 1. Dosedanje izgubitnine potemtakem v splošnem prenehajo. Od dne 1. januarja 1909 izplačane izgubitnine se dotičnikom poračunajo pri eventuelnem doplačilu blagajniške doklade. Kjer bi pa bile dosedanje izgubitnine ugodnejše za dotične organe kakor pa mora blagajniška doklada, se puste dosedanje izgubitnine v dosedanji izmeri neprikrajšane kot blagajniške do-klade, dokler dotičniki opravljajo službo pri dotični blagajni. 13. Uniform s ki pavšal za uradniške aspirante. Od 1. januarja 1911 v družbeno službo vstopivši uradniški aspiranti dobe uniformski pavšal v znesku K 330.—, če so napravili brzojavni in prometni izpit in se uporabljajo na mestu, kjer so dolžni stalno nositi uniformo. Znesek se izplača v gotovini 1. onega meseca, ki sledi pridobitvi te pravice. Pod enakimi pogoji veljajo te določbe tudi za one uradnike, ki so bili od 1. januarja 1911 dalje od poduradnikov imenovani za uradnike. Cirk. 98 A 1906 in 291 A 1907 ne veljajo za tu imenovane uslužbence. 14. D i j e t e. Za uradnike se določajo sledeče dijete : V I. plačilnem razredu, nadinspektor K 17'— » D. „ ,, inšpektor „ 15'— » ID. » „ nadrevident železniški tajnik, strojni nad-komisar in stavbeni nadko-misar „ 13‘— » IV. plačilnem razredu, revident, žel. komisar, strojni komisar, stavbeni komisar n 11- — » V. plačilnem razredu, adjunkt, žel. koncipist, strojni in stavbeni adjunkt )r ;>• _ „ VI. plačilnem razredu asistent, žel. koncipient, strojni in stav-„ beni asistent n 7*— Železniški aspiranti in uradnice „ 6‘— Za čas od 1. novembra do 31. marca določena 10°/0 doklada odpade. 15. P o j e dn i n e. Dohčbe dostavka VI. in dostavka XIV., oddelek A, 2, 3 in 4 K splošnemu službenemu redu se razveljavljajo. Določba o pojedninah se v bodoče glasi : § 1. Poduradniki in sluge, ki potujejo službeno ali ki se uporabljajo v službenih poslih izven kraja, kjer so nameščeni oziroma izven odkazane jim proge, imajo, če ne pripadejo lokomotivnemu in vlako-spremljevalnemu osobju, pravico do po-j ednine. § 2, Pojednina iznaša : za poduradnike z letno plačo K 2000 in več K 6.— „ poduradnike „ » izpod K 2000 „ 4.40 „ poduradniške aspirante in pomožne poduradnike n 4’— „ sluge z letno plačo K 1100 in več „ 4'— * „ „ „ „ 1000 „ 3-30 » » * » „ 900 služabniške aspirante in pomožne sluge „ 3.— Dosedaj za čas od 1. novembra do 31. marca določena 10°/o doklada na po-jednine odpade. § 3. V zadevi pralvice poduradnikov in slug do cele in polovične pojednine veljajo določbe, ki veljajo za dijete. Za 24 urno odsotnost izven kraja na-meščenja oz. delokroga se more zaračunati cela dijeta, ravnotako tudi če iznaša službena odsotnost v enem dnevu vsaj 16 ur, ali če je dotičoik prebil noč izven kraja svojega nameščenja, t. j. vsaj 7 ur v času od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Za vožnje s snežnim plugom ali po-P možne vožnje, ki se začno pred polnočjo in se končajo po polnoči, gre ne glede na dolgost odsotnosti polna dijeta. Ako ni povoda za zaračunanje cele dijete, se more zaračunati polovična dijeta, ako je odsotnost trajala vsaj 6 ur; le za izplačilo mezde na progi, vožnje s snežnim plugom ali pomožne vožnje in ako opravlja uradnik službo vlakovodje, se mora že za odsotnost 4 ur zaračunati polovična dijeta. Nočne ure od 6 ure zvečer do 6. ure zjutraj veljajo za vse tu omenjene slučaje za poldrugo uro. Odsotnost se računa po pravilnem odhodu in resničnem dohodu za potovanje določenega vlaka.) § 4, V točki 14 navedene določbe (mi smo jih navedli v predidočem § 3 v oklepaju) veljajo tudi za prožni pavšal prožnih mojstrov in potovalni pavšal brzojavnih in osrednjeogibalniških mojstrov. § 5. Posebne določbe, ki obstoje za lokomotivno in vlakospremljevalno osobje, kakor tudi za substitucije prožnih mojstrov ob službe prostih nedeljah, ostanejo tudi nadalje neizpremenjeno v veljavi. 16. Preselitveni pavšali. Ureditev preselitvenih pavšalov, pri čemer se bo oziralo čim največ mogoče na vse merodajne stvari, se izvrši v kratkem; objavi se stvar še tekom letošnjega leta. — 17. T a n t i j e m e za delavniško in kurilniško osobje. Za prihranke v delavniški službi se z vračunanjem obstoječe delavniške doklade izplača za leto 1910 delavniška tantijema, katere bo deležno tisto osobje, ki neposredno sodeluje pri dosegi teh prihrankov. Na podlagi iznosov leta 1910 se potem definitivno uredi ta tan-tiemski sistem. Ravno tako se uvedejo za kurilnice namesto dosedanjih premij tamtijeme in sicer z ozirom na premije, ki za leto 1910-pripadejo dotičnikom po obstoječem sistemu, šele z letom 1911. Natančnejše določb? glede na ta tan-tijemski sistem, pri čerher bo uprava posnemala sistem c. kr. državnih železnic, se objavijo pravočasno. 18. Pavšal za lokomotivpe in vozne poskusne vožnje. Uradniki strojnega ravnateljstva, obratnih inšpektoratov, kurilnic in delavnic, potem delavniški in strojni mojstri,, ki naj izvrše poskusne in opazovalne vožnje z lokomotivami ali izjemoma z vozovi in nimajo vsled prekratke odsotnosti iz službenega kraja pravioe do dijet ali pojednin, dobe za tako vožnjo pavšal K 2*— - 19. Odškodnina za notranjo preiskavo parnih kotlov. Za vsako ob priliki poostrene (pre-skušnji pritiska predidoče) preiskave parnih kotlov, (lokomotivnih in stabilnih) v delavn ci ali izven nje izvedeno notranjo preiskavo parnega kotla dobi tehnični uradnik odškodnino 10 K, soudeleženi delavniški mojster pa K 8*— 20. Kilometrina strojev odi j,in kurjačev. Kilometri i a strojevodij in kurjačev se za mesečno delo nad 5000 km, preračunana na kilometre osebnih vlakov,, zaračuna poldrugokratno. 21. Doklade prožnih mojstrov za nočne r e v i z i j e. Dosedaj na 1 K izmerjena doklada prožnih mojstrov za vsako nočuo revizijo se zviša na K 2. — 22. Odškodnina prožnim brzojavnim in osrednje ogibal n i-niškim mojstrom za izredna nočna dela. Za čas od 9. ure zvečer pa do 5i ure zjutraj, ako se omenjeno osobje uporablja za službena dela, se mu določa odškodnina 1 K za uro do najvišje izmere 5 K. 23. Odprava »vožnje brez službe* Vlakospremljevalno osobje, ki se do daja na progah s padcem, se ne bo več uporabljalo „brez službe". Tozadevne odredbe se objavijo- v posebnem cirkularju. 24. O p r a v a čuvajev. Čuvaji za službeni pohod po progi dobe namesto plaščev iz komisnega sukna deževni plašč (pelerina) iz lodna in namesto dolgega zimskega kožuha kratke kožuhe, nadalje nahrbtnike. Za nošnjo orodjh (kladiva in vijaških ključev) se uvedejo za te uslužbence priprave za obešenje. 25. Doklade za pohod proge. Pohajalcem proge se dovoli namesto dosedanje doklade za hrano kot pavšalna odškodnina za težavno prehranitev letna doklada K 120.— ki se izplačuje v mesečnih obrokih po K 10.—. 26. Zvišanje doklade ženskam zazatvorniško službo. Mesečna zatvorniška doklada za žene čuvajev se zviša za 5 K. 27. Uvedba plačnih listkov za čuvaje p r og o n a d z o r o v a 1 n e s 1 u ž b e. Namesto dosedanjih čuvajskih izplačilnih knjižic se uvedejo za čuvajsko osobje progonadzorovalne službe plačni listki. 28. Olajšanje uradniškega iz- pita. Da se kandidatom omogoči zadostna orientacija o izpitni tvarini, da se morejo sistematično pripravljati za izpit, se naznani obseg izpitov v posameznih izpitnih predmetih. 29. Ureditev oz. znižanje t a-N rifov v kolodvorskih restavracijah. Uprava bo sknšala, kolikor dopuščajo obstoječe pogodbe s kolodvorskimi restav-raterji, doseči obširnejše ugodnosti za osob;e. Kontrola v zadevi kvantitete in kvalitete jedil in pijač se bo vršila strogo. Prometno ravnateljstvo bo natančno pre-iskavalo o konkretnih pritožbah osobja. 30. D o p u s t i za uradnike statuta II. Od 1. aprila 1911 naprej veljajo sledeči dopusti: V prvih treh letih . . , . . 8 dni, do končanega 10. službenega leta 14 „ n r I®* n n “ 1 n ,, „ 20. „ 24' „ * » 25 „ „ 28 » „ * 30. ». „ 32 „ nadalje............................35 „ 31. Uradne ure v centrali in pri obratnih inšpe k to r a t i h. Od 1. novembra t. 1. se poskusno uvedejo v centrali uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoludne. Z istim časom se enotno določijo uradne ure pri obratnih inšpektoratih in sicer od 8. zjutraj do 12. opoladne in od 2. popoludne do 5. zvečer; Z žurnalno službo se zadošča zahtevam eksekutivne službe. 32; Ureditev službenih turnusev. Splošne odredbe v smislu zahtev, kakor jih je stavilo osobje, sedaj z ozirom na izredno visoke stroške, ki so zvezani stern^ ni mogoče izdati. Sedanja službena ra?d lba se giblje v okvirju oblastvenih predpisov. Splošna, šablonska sprememba bi tudi ne bila pravična, ker jo službena obremenitev osobja v posameznih službenih mestih popolnoma različna. Uprava pa bo tamkaj, kjer lokalne razmere ali napornost službe povzročajo prav posebno obremenitev osobja ali bodo povzročale to» od slučaja do slučaja izvedla te razmere upoštevajoč olajšavo turnusa, kolikor se da to združiti s finanoijel-nim položajem- družbe. Podlago za te odredbe tvorijo skrbne lokalne poizvedbe, pri katerih se bode seveda tudi po mogočnosti ugodilo konkretnim željam,, prihajajočim iz krogov osobja. Kar zadene službene turnuse čuvajskega osobja v progonadzorovalni službi,, so se pa uredili z novo organizacijo progonadzorovalne službe po normali, ki obstoji pri c... kr. državni železnici, s čimer se je ustreglo obljubi cirkularja 385 A. 1.907» točka III, I 4. 33. Ugotovitev turnusev za lokomotivno in vlakospremljevalno osobje. Poskrbelo se bo, da se bodo pri ugotovitvi vsakega turnusa zaslišali zaupniki» ki jih v ta namen določi lokomotivno in vlakospremljevalno osobje, in sicer se bo po mogočnosti pozval zastopnik vsakega turnusa. 34. Razpis prostih mest. Odslej se ne bodo razpisovala cirku-larnim potom samo mesta postajnih načelnikov, temveč tudi mesta načelnikov kurilnic in predstoinikov progovzdrževalnih * sekoij, nadalje tudi mesta prometnih, trans- portnih in brzojavnih kontrolorjev ^ vozovnih dirigentov in blagajniških revl zorjev. 35. Oziri na osebne razmere pri premeščenjih. Pristojnim službenim mestom se nalaga, da se, kolikor se da to združiti z interesi službe, pri premeščenjih uslužbencev kolikor mogoče ozirajo na njihove želje, nanašajoče se na njihove osebne oziroma rodbinske razmere. 36. Napredovanje uradnic, poduradnikov in slug. Imenovanja in napredovanja uradnic, poduradnikov in slug ob veljavnih terminih se razglaša potom cirkularja. Načelo, da za uradnice, poduradnike in sluge ne obstoji izredno napredovanje ali imenovanje, ostane v veljavi. Uprava pa si vendar pridržuje pravico, da nagradi izredno službeno delo tudi v imenovanih kategorijah z izrednim napredovanjem ali imenovanjem* Samo ob sebi umevno gre tu le za posamezne izjemne slučaje, o katerih vsakem posameznem bo treba dobiti odločitve generalnega ravnateljstva. 37. Pomnožitev mest delav- ni š k i h mojstrov. Uprava bo v onih slučajih, kjer se izkaže potreba, pomnožila s spremenjeno službeno razdelbo število mest delavnikih mojstrov. 38, Zgradba čuvališč in naka- zilo kuriva. Čuva'išča (Wachterdienstliiitten) se bodo gradila tudi nadalje postopno. Za vsako čuvališče ob zatvorniškem mesto, kjer prožni pohajalci ali daleč stanujoči zatvorniški čuvaji popolnoma ali večji del opravljajo svojo službo, se dovoli poleg največje množine kuriva, ki je določeno za kurjavo v zimskem času, še nadaljno, krajevnim razmeram odgovarjajoče število starih pragov, d* se tako omogoči tem uslužbencem, ko izvršujejo svojo službo, da si pogrejejo jedi, ki jo prineso seboj, si posuše, ako je potreba, svojo obleko i. t. d. i. t. d.- 39. Vzdrževalna dela v neposredni bližini prožnih a a t v o r n i c. Zatvorniškim čuvajem progonadzorovalne službe se bodo tudi v bodoče odka-zovala taka df la samo v neposredni bližini njihovih službenih mest in tudi samo v tako omejenem obsegu, da se morejo ta dela lahko izvršiti v rednem službenem času v premorih mod vlaki. 40. Zbirka cirkularjev A za člane personalne ko mi s i j e. Vsak član personalne komisije dobi v bodoče po en izvod zbirke cirkuliarjev A. 41. Sklicanje personalne komisije, da se posvetuje o vprašanjih sploš-ne narave. Personalna komisija se skliče najmanj vsako leto enkrat, da se posvetuje © vprašanjih splošne narave, sicer pa se skliče po potrebi. Te določbe stopijo, kolikor ni v posameznih slučajih naveden poseben rok, v veljavo s 1; januvarjem 1911. Dunaj, dne 29. oktobra 1940. Generalni ravnatelj : Weeber, 1. r. Danes priobčujemo te določbe brez pripombe v prihodnji številki pa izprego-vorimo obširneje o posameznih točkah teh pridobitev. Poudarjamo pa že dkoes, da so te pridobitve uspeh pasivne rezistence, saj je prav to ono, kar ie obljubila uprava južne železnice zastopnikom koalicije, da bo izvršila do 1. novembra,, oziroma, da bo odgovorila definitivno na tozadevna zahteve koalicije. Pridobilo se je marsikaj in to za vse kat?gorije uslužbencev južne železnice, in la radovedni smo, koliko teh pridobitev si bodo zopet na zmikaven način prilastili socijalni demokrati, Gotovo- bodo trdili, da so to pridobili vse že pred 20. oziroma 15. septembrom, dasiravno je vse to pridobila le koalicija, v kateri je tudi sodelovala Z. .1. Z. So pač navajeni kititi se s tujim perjem ! Naj jim bo* saj se itak sami še preveč hitro razkrinkajo ! zjž. — Tovariš Hochmiiller, ki je ponesrečil pri trčenju vlakov v Rottenmanu, dne 20. sept. t. li, se nahaja sedaj v svrho opazovanja v Gradcu pri zdravniku,— specialistu za živčne bolezni,, ker je bolezen postala opasna. Do zdai sta ga, preiskala dva zdravnika v- Beljaku- (eden, na poziv železniškega ravnateljstva), eden. iz.Celovca in zdaj specijali&t za živčne bolezni skozi dalj časa v Gradcu. Vrhu tega specijalist za ušesne in specijalist za očesne bolezni v Gradcu. Vsi so ga našli kot t-žko obolelega. Specijalist za živčne bolezni v Gradcu bo dal svoje mnenje šele v nekoliko dneh. Tovariš Hochmiiller pravi, da mu je včasih, kakor bi se imel zmešati in posebno, ko se zbudi, ima po spanju hude bob čine v glavi in ne more jasno misliti. Spi malo in nemirno, bolečine ima v vseh živčnih tokih. Ako vstane iz postelje, i li dalj časa sedi, postane ves tog in se udi komaj gibljejo. Posebno hude bolečine ima v stopa lih. Vidi se, da so posledice pretresenja možganov in živcev težke zjž — Do kosti se je blamiral veliki rdeči prerok v ulici Boschetto. V štv. 21, „Železničarja" namreč čitamo sledečo strahovito samozavestno vest: »Radi predolgega jezdea se je dne 28. oktobra t. 1. moral Škrjanec, dika ZJŽ. zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Komnu. Imenoval je namreč na shodu v Nabrežini sodruga Kopf Ča lažnjivca, za kar mu je sodnik prisold 60 K globe, oziroma 7 dni zapora in povrnitev sodnih stroškov v znesku K 128 50. Ta tragikomični junak ZJŽ. bo morda v bodoče vendar opustil blatenje raznih zaslužnih sodrugov."— O ti ubogi „zadružni“ sodrug Jože Kopač, kako zelo si se nasolil sam sebe! Kar smiliš se nam, revček! Na Celi stvari namreč ni niti pičice resnice 1 Iz te vesti je namreč popolnoma jasen, da|misli (.Železničar" z eno »diko ZJŽ. — Škrjancem" podpredsednika ŽJŽ Ivana Škerjanca. Toda, o groza za „za3lužnega“v sodruga Kopača! Podpredsednik Z. J. Ž. Ivan Škerjanc namreč ni bil nikdar tožen zar? di tega, češ, da bi bil imenoval »zaslužnega" sodruga Kopača lažnjivca, tudi ni dobil od sodišča v Komnu nikdar kakega vabila h kaki taki obravnavi, torej tudi ni mogel biti obsojen. Sodišče v Komnu je pač menda res sodilo nekega Josipa Škrjanca, ki je baje uslužben pri južni železnici v Trstu, ali to pa nikakor ni Ivan Škerjanc, podpredsednik Z. J. Ž. Okrajno sodišče v Komnu je dotično razsodbo uradnim potom doposlalo tržaškemu inšpektoratu oziroma progovzdrževalni sekciji, ali ta urad je vrnil dopis okrajnemu sodišču s pripombo, da v njegovem področ u ni nameščenega človeka z imenom Josip Škrjanc. Iz vsega tega je pač torej razvidno, da seje krvavo blamiral »Železničar , ko je pisal o „pre dolgem jeziku" Škrjanca, dike Z. J Ž., da se je ravno tako nesmrtno blamiral, ko je namigaval, da je bil tov. Škerjanc, podpredsednik Z. J. Ž. obsojen na 00 K globe, oziroma 7 dni zapora in povrnitev sodnih stroškov v znesku K 128*50, in da se je še hujše blamiral »zaslužni" sodrug Jože Kopač, ki je menda mislil, da toži Ivana Škerjanca, podpredsednika Z. J. Ž., pa je tožil ne-kega drugega in mora revček sedaj sam plačati sodne shoške v znesku 128 50 kron. Mi ga res pomilujemo da si jo je •nam s u bi tako zasolil, kajti K 12850, to ni o mičje solze, posebno ko z ozirom nato, da blagajne v ulici Boschetto v zadnjem času baje zelo bolehajo na suš'ci, ni misliti, da bi se ta znest k pokril iz kakih stn nkinih fondov, temveč bo moral . zas užni" s drug Jože Kopač šteti te lepe kronee iz svojega lastnega žepa. Tu pač res nastaja vprašanje, kdo tu igra ulogo »tragikomičnega -unaka", ali »Škrjanec, dik-i Z. J. Ž-", ali pa „razen zaslužni sodiug" — Jože Kopač! »Železničarju" torej svetujemo, naj v bodoče sam ne ima »predolgega jezika", kajti vendar je blamaža prehuda, če mu potem nasprotnik tako tuue|jito lahko stopi nanj, kakor se mu je to zgodilo ob tej priliki. Jožetu Kopaču pa vkljub vsemu njegovemu „za-služenju'* kot sodrugu prav prijateljsko svetujemo, naj v drugič, ko bode zopet koga tt žaril, vsaj toliko premisli, da bo vedel, koga naj toži, da re bo zopet mo ral Ban plačevati tako visokih sodnih stroškov, česar mu v resnici ne privoščimo. Torej, , zaslužni" sodrug Ji že, poboljšaj se vsaj v t;m oziru! zjž - Pravovarstvo železničarjev socijal demokratov. Pod tem naslovom je priobčil »Narodni Delavec" v svoji 35 številki z dne 2. septembra naravnost vne-bopijoč slučaj o pravovarstvu socialnih demokratov, ko je namreč socialna demokracija pustila Bvojega dolgoletnega člana čuvaja na istrski progi Švaba na cedilu, da je bil obsojen na 4 tedne zapora, ker je očital prožnemu mojstru Mtihlbergerju, dajeta falzificiral Švabov podpis in tako vložil prošnjo za Švabovo upokojitev. Švab je brez pravnega zastopnika, dasiravno se je zato obrnil na Kopača, propadel in ker je pozneje zopet priš 1 h Kopaču, da naj bi ta posredoval zanj, mu je Kopač odgovoril: „Kaj mislite Vi, da se b o m j a z zaradi vas pri d i rek c i j i zameril?" Švab je nato obrnil hrbet socialnim demokratom in iskal drugod pomoči. Zmagal je nato pri sodišču in prožni mojster je bil obsojen v povrnitev stroškov. Švabovo očitanje je bilo torej upravičeno! — Kakor rečeno je »Narodni Delavec" priobčil to stvar dne 2. septembra. In glejte te nedolžne ovč ce v ulici Boschetto! Cela dva meseca so klanfali odgovor, cela dva meseca so čakali, da odgovore na odkrito besedo v „Nar. Delavcu". In kako odgovarjajo! S samimi psovkami, kakor nesramnost, perfidnost itd., očitajo, da ZJŽ sprejema notorične sleparje in tatove društvenega denarja itd., na kar sploh ne odgovarjamo, a o stvari sami se pa zvijajo, kakor kača, če stopiš nanj# Opovrgii niso niti ene naše trditve I Vpra amo le Kopača: zakaj nas pa nisi tožil, Jože, če smo pisali neresnico, ko vendar tako rad rešuješ svojo čast pred sodnijo ! ? Pisali smo pač resnico in Kopač |e lepo molčal, ker se ni upal tožili I zjž. — Dr.v Šolar, le v — šolo! Pri obravnavi Škerjanc contra Z i je zastopal Škerjanca dr. Mandič, Zei-a pa znani sodrug dr. Šolar. Cela stvar je bila tako zanimiva, da moramo objaviti vsaj par »najboljših" točk iz obravnave. Sodrug dr. Šolar kot zastopnik sodruga Zeia je nastopal proti svojemu varovancu tako, recimo, »neprijazno", da bi se bila kmalu sprla pred sodiščem, pustil mu ni govoriti, češ, ako on (Zei) hoče govoriti, bo pa on (dr. Šolar) molčal i. t. d. Videti je bilo ubogemu Zeiu, kako silno ga je veselila ta ijubeznivvst njegovega lastnega zagovornika. A prišlo je za sodruga dr.a Š dar ja še lepše. Dokazovati je namreč hotel Škerjancu »Gesinnungslumperei" s tem, češ, ker je prestopil iz socijalno-demokratične strokovne organizacije k Z. J. Ž No, iz-podletelo mu je temeljit >, kajti pr sstop iz ene strokovne organizacije v drugo strokovno organizacijo pač nima prav ničesar opraviti s kako lumparsko spremembo političnega prepričanja, in to še tem manj, ker je strokovna organizacija socijalistov po svojih pravilih strogo strokovna, nepolitična, a Z. J. Ž, ravno tako nepolitična, strogo strokovna, k večjemu da temelji na slovenski narodni podlagi. Slovenca pa se je tov. Škerjanc vedno kazal, zato pa, je bil nadaljni »dokaz", češ, da je bil Škerjanc svoj čas nemški nacijonalec, tako bedasto, da se mu je vse smejalo. Končno je sodnik moral povedati sodrugu dr. Šolar,u, da ta velekunštrii gospod sodrug niti ne ve, kaj znači beseda „Gesinnungslump“, ako hoče stvar tako nesmiselno dokazovati Hudo je speklo to gospoda sodruga odvetnika, ša bolj pa ga je prijelo, ko ga je tožitelj hitro prijel za besedo in si pridržal prav co, postopati sodnijskim potom proti njemu, ker ga je gospod odvetnik v svoji nepremišljenosti besedno razžalil. Nazadnje si dr. Šolar ni mogel dvugače pomagati, kakor da je izjavil, da ni imel dovolj časa, da bi se bil pripravil za razpravo! No, hvala lepa za takega odvetnika ! Toženec Zei ga je bil pač res lahko vesel, tožitelj Škerjanec pa menda tudi, ker mu je znatno ( lajšal pridobitev pravice. Po vsem tem pač ponavljamo začetne naše besede : sodrug dr. Š lar, le v — šolo! zjž. — Zahvala. Podpisani se zahvaljujem najprisrčnejše centrali Z. J. Ž. za podporo v zn-sku K 7‘20, podeljeno mi ob priliki moje bjlezni. Jakob Kuret, delavec v kurilnici drž. železnice v Trstu zjž. — Z državnega kolodvora V Trstu nam pišejo : Nekateri zagrizenci na našem kolodvoru pa že res dosegajo tak višek nemškonacijoualne ali socijalno-demokratične zagrizenosti, da je pač zadnji čas, da se tem petel nom pošteno poreže greben. Tako je prišel dne 8. t. m neki slovenski delavec vprašat za delo. Vratar Englisch ga tu nahruli, ali zna nemški in italijanski. Ko mu delavec odgovori, da ne zna, mu oblastni vratar kratkomalo pokaže vrata. Tu se pač vse neha. Pa menda vendar še nismo tako daleč, da bi razni Englischi na tak nesramen način kratili našim ljudem možnost zaslužka. No, s tem tičkom se še ob priliki pošteno ogledamo. zjž. — Na državnem kolodvoru v Gorici se je pred kratkim zgodil slučaj, ki kaže, kako daleč vede strankarska zagrizenost. Tu bi bil namreč moral oddati sprevodnik Wischounig, mož, doma nekje iz Koroškega, ki ne zna niti pošteno nemški niti slovenski, pa seveda kar cvili nemške zagrizenosti, službo nekemu Slovencu. Toda tega ni st ril, temveč je stvar sporočil dutičniku po nekem drugem, češ, da on, njeg >va nemškonacijonalna visokost, ne govori s Slovencem! Kaka zagrizenost ga je, kaže tu v tem, da ni hotel niti odgovoriti potniku, ki ga je nagovoril slovenski, češ, da je »Dienstsproch — daitsch". Ni čudno potem, da se potniki vedno pritožujejo zoper železniško osobje v škodo temu osobju sploh, pri čemer zopet trpe le domačini, dasiravno govore jezik domačega ljudstva, kajti Nemcem se ne zgodi nič, naj napravi še tako nesramnost. — Dosti boljši od tega Wi-schouniga pa tudi ni vlakovodja Nadrach, tudi Korošec in seveda tudi hud Nemec. Toda o njem pa prihodnjič kaj. zjž. — Podružnica ZJŽ — »Kanal". V nedeljo, dne 12.v t. m. se je vršil v Kanalu shod Z. J. Z., ki je bil vzlic temu, da se je izbrala za shod primeroma zelo pozna ura, prav dobro obiskan. Na shodu se je razpravljalo pred vsem o žalostnih gospodarskih razmerah železničarjev zlasti glede na vedno neznosnejšo draginjo. Tovariš, ki ga je poslala centrala na shod, nam je pojasnil resolucijo, ki je bila sprejeta na javnem shodu v Trstu dne 5, t. m. Po njegovih pojasnilih se je sprejela ta resolucija z majhnimi dostavki soglasno. Želeti je ed no le, da bi ta akcija tudi dosegla svoj vspeh v korist tlačenega železničarstva ! zjž— Taki so! Socialni demokrati se pač radi pobahajo, kako velikansko zanimanje kažejo »njihovi" železničarji za s voj o socijalnodemokratično strokovno or ganizacijo. Da bodo tudi naši člani vedeli, kaki navdušeni organiziranji so ti rdeči železničarji, naj navedemo tu sodbo, ki se je izrekla o njih z gotovo najkompetent-m-jše strani, izrekel jo je namreč sodrug Kopač sam na občnem zboru socialnode-mokratične železničarske krajevne skupine I. in jo priobčuje tudi zadnji »Železničar*. Ta imenitna »pohvala" se glasi takole: »Nastala je nekaka mlačnost med železničarji in vse kaže, da so železničarji zaspali in da so brigajo za orgaiizacijo le takrat, kadar gre za »fliko'. Ali železničtrji ne čutijo vedno naraščajoče draginje ? Kaj nam pa pomagajo nalepši uspehi, če ni nikogar, ki bi jih tudi branil, da se jih zopet ne odvzame.,.. Treba je močne vojske in vojske ni brez vojakov. Nekdaj so od drugod gledali na Trst, sedaj se pa moramo mi na druge ozirati, ker nas je premajhno število" — To naj zadostuje, saj je povedano dovolj jasno, kaki lepi orga-nizirunci so ti toliko hvalisani socialisti. Da, da, Kopač, je pač stara stvar — Je, kadar se gre za fliko I" In še tistih je strahovito malo. Saj je cela skupina imela le K 3879*24 dohodkov, in dasiravno »Železničar" previdno molči o številu članov skupine, zna pač esakdo izračunati, dati dohodki, če se vsi vzamejo kot vplačana članarina brez vstopnine, knjižic in drugih dohodkov, da ja skupina šteta največ 250 rednih članov ! Prekleto malo! No, potemtakem res lahko javka Kopač o mlač osti in zaspanosti svojih sodrugov, kateiim je le za flike. Stroškov je imela skupina K 3668.00, prebitka torej v blagajni le K 211*23. Kam je pa šel vendar ves ta denar, ko so izplačali samo 127 K podpor? Da, da, centrala! Je pač treba „fhk“, da se zatlikajo vedno prazne blagajne ! — U občnem zboru skupine II. (državna železnica) prinaša »Železničar" tudi poročilo, toda to je še skromnejše in previdnejše. Ne pove namreč niti svote denarn ga premeta, no, prav nič drugega ne pove, kakor da je skupina skoraj popolnoma propadla in da so napravili le toliko reda, da je bilo mo- goče sklicati občni zbor. Je pač res re ščina ob takih razmerah! zjž. — Socijalno - demokratičr omika. Neki tovariš iz Ljubljane na je poslal te dni njemu namenjeno števili »Narodnega Delavca", ki je raztrgana vs skozi, Ob enem nam piše ta tovariš: »F nas v kurilnici imamo poseben proste kjer se sprejemajo pisma in časopisa Vs kemu je vhod prost. Neki razredno »z veden' železničar, član internacijonale i je, zagledavši na me naslovljeno števili »Narodnega Delavca", tako razjezil, da , je — kratk- malo raztrgal. Brez kome tarja ! — zjž— In zopet blamaža. S smo je pač taka, da se drži človeka, ki se { prime in ga ne spusti. Velikansko smo je imel Kopač s svojo tožbo proti Šk jancu, in smolo imajo tudi njegovi sodrug Na sestanku v Nabrežini je namreč zna socialist Južnoželezniški strojevodja Z e očital tovarišu Ivanu Škerjanc da je »Geslnnungslump". Tov. Škerjanc , vložil proti Zeiu tožbo radi žaljenja čas in v torek, dne 15. t. m. se je vršila ol ravnava pred okrajnim sodiščem, pri k; teri je bil Zel obsojen z a r a d žaljenja časti tov. Škrjanc na 30 K globe, oziroma 30 dni zapora I povrnitev sodnih stroškov, ki bodo znaša gotovo najmanj 200 K Zei se baje nam« rava pritožiti, toda stvar je pač tako jasni da je pričakovati z vso gotovostjo, da b prizivno sod šče potrdilo razsodbo prveg sodišča. In take so socialni demokrat zopet bogatejši za eno blamažo. zjž— v Zahvala. Podpisani se zahvi ijujem ZJŽ. za podporo K 10.—, ki sei jo dobil v slučaju svoje bolezni. Valentin Bajc prožni čuvaj južne železnice na Opčinah. Domače vesti. d. — Zanimiva obravnava se j vršila danes dopoludne ob 11. uri pri ( kr. okrajnem sodišču v Vipavi. Obtožen so namreč po ovadbi šturskega župniki Kromarja tov. dr. Mandič in Btrokovn tajnik tov. Ekar iz Trsta ter tovariši Bra tuša, Novak in Vadnjal, češ, da so svo, čas razbili javni shod, ki ga je sklicale »Kmečka Zveza" v Šturijah pri Ajdovščini da poročata na njem državni poslanec dr Žitnik in deželni poslanec Perhavec. Izit obravnave nam sedaj, ko pišemo to še n znan, a upamo, da bo dobil denuncijanl za svojo ovadbo pošten dolg nos. Župnik Kromar namreč nikakor ni hotel dovoliti kot sklicatelj shoda, da bi se volilo predsedstvo, dasiravno je svoj čas kot sklicatelj shoda sam oznanil s prižnice ta shod kot javen shod in ni omenil, da bi vsaj bil to kak društveni shod, na katerem bi bil potem on imel pravico predsedovati, ne da bi bili zborovalci mogli zahtevati volitev predsednika. Ravno tako ni označil župnik Kromar onega shoda kot društvenega v vabilih, ki jih je razposlal po šturski okolica In vzlic temu gre potem državnemu pravdništvu doposlati ovadbo, češ, da so omenjeni hoteli preprečiti zborovanje in ne vemo, kaj še vse, ko se je edino le zahtevala volitev predsednika in nič druzega. Zakon v varstvo zborovalne svobode iz leta 1907, na katerega se sklicuje župnik, prav jasno pravi, da na javnih shodih, ki ne spadajo pod določbe društvenega zakona, vodi predsedstvo le toliko časa sklicatelj shoda, dokler zborovalci sami ne izvolijo vodstva shoda, fn zborovalci v Šturijah so v ogromni večini (najmanj 400 proti 50) zahtevali za predsednika tov. Ekarja, česar pa župnik ni hotel pripustiti. Kdo je potemtakem kršil zborovalno svobodo, ali zgoraj omejeni obtoženci, ali župnik Kromar. Kakor rečeno, danes se je vršila obravnava, o kateri poročamo prihodnjič, a rečemo že danes, da ima ta stvar dve strani in da se zna prav čudno zasukati proti ovaditelju samemu. No, bomo videli, kako izteče! Ob zaključku lista smo dobili naslednjo brzojavko : VIPAVA Vsi oproščeni. Župnik Kromar doživel velikansko blamažo. d— Patentirani socialist, ki ni proletarec. Eden glavnih vodij italjanske socialne demokracije v Trstu in »mejni" govornik v vsaki seji mestnega sveta in SLOVENSKE ŽENE! Zahtevajte v vseh trgovinah samo pristno - - - KOLINSKO CIKORIJO prodaja se v korist mr. društvom iz EDINE slov. tovarne v Ljubljani. »NARODNI DELAVEIC" mmmmmmmmmr-mmmmmmmm deželnega zbora dr. Puecher, je svečano iriavil, da ni proletarec, temveč — advokat, e niente di pivi che avocato. Bilo je to pri diskusiji o stavbeni noveli, ko se je s slovenske strani očitalo montagnarjem okoli Puecherja, da zelo greše, ko mono* polizirajo vse delo za skupnost za svojo stranko, ker tudi slovenski poslanci zastopajo skupnost, ko branijo interese malih okoličanskih posestnikov, ki so ravno tako proletarci, kakor delavci kake tovarne. Dr. Puecher pravi »duhovito* nato : »Ubogi proletarci?l Ali šoto proletarci?" Dr. B j b a *: Gotovo bol) proletarci, kakor pa vi, |oepod Pueoher!" —Dr. Puecher: »Ne pravim, da sem proletarec, ali branim proletarske interese!" v- Tableau. Kakor da je padla bomba v dvorano, ks^jti toliko odkritosrčnosti ni mogel pričakovati od dr. Puecherja nihče. Mi radi beležimo to izjavo „del compagno difensore", da ostane v naših analih, a pri tem n%j nam bo dovoljeno, da izrečemo sledeči dve vprašanji. I. Ali ni temeljno načelo historičnega materjalizma, kakor ga je zamislil Marx, da samo ma-tetjalni interesi posameznih razredov ljudskih irivljajo politični boj ? Ako je temu tako, bi morali biti v delavskem razredu »airti čisti proletarci, oziroma proletarske interese bi mogel braniti samo tisti, ki je sam proletarec! — II. Ali pa je treba dopustiti, da dnevni politični boj izživljajo tudi drugi vzroki, ki niso izključno mater-jalne narave, a potem je treba pripustiti, da se za delavske interese morejo iskreno zavzeti tudi ljudje, ki ne pripadajo delavskem stanu? — Ako velja prvo, je dr. Puecher zanikal temeljno načelo historičnega materjalizma, ker ni priznal, da ni proletarec, temveč da samo brani interese proletarjata. Iz tega njegovega pri znaiga pa bi potem logično sledilo, tudi to, da bi dr. Puecher, oziroma njegova stranka morala pripustiti tudi drugim, recimo slovenskim »nesocialističnim" rodoljubom, da morejo tudi oni braniti interese delavstva in skupnosti: Ako pa velja drugo, potem bi moral iti dr. Puecher še korak naprej in primati, da brani proletarske interese samo zato, ker je to njemu — v korist. Aut — aut! Kajti ako slovenski „kapoti“ branijo »navidezno" delavske interese zaradi lastnih koristi, a delavca more nesebično zastopati samo proletarec, ako nadalje dr. Puecher ni proletarec, pa vendar hrani delavske interese, potem bi pač po onem zgoraj moralo slediti, da naj bi bil dr. Puecher »ditenaore" in »proletarec', kar mu to nese! d. — Zrn uslužbenstvo c. kr. javnih skladišč se je vršil v nedejjo dopolnilne javen shod v dvorani gostilne »pri breskvi" na Belvedeiju. Na shodu, katerega se je udeležilo delavstvo in uslužbenstvo C. kr. javnih skladišč vseh strok, se jo razpravljalo o vseh to delavstvo in uslužbenstvo zadevajočih perečih dnevnih vprašanjih. Natančnejše ne bomo danes razpravljali o teh stvareh, pač pa moremo izraziti tu naše zadovoljstvo na dejstvu, da sodeluje v tem gibanju delavstvo in uslužbenstvo c. kr. javnih skladišč brez razlike strank. Sestavil se je akcijski odbor, Id vodi celo stvar. Z zadovoljstvom, pravimo, pozdravljamo to dejstvo, in no, saj prav to dejstvo kaže, kako se polagoma morajo uresničiti želje NDO, ki jih je vedno gojila v korist tržaškega delavstva. NDO je organizirajoč slovensko narodno delavstvo imela pred svojimi očmi v vsem svojem delovanju vedno le skupne koristi delavstva, pa naj bo to potem delavstvo katerekoli narodnosti, kakoršnegakoli prepričanja, paziti je hotela pri tem le na to, da pri celi stvari ne sms trpeti slovanski delavec. Zato pa je bila NDO tudi vedno pripravljena sodelovati povsod, kjer je šlo za koristi delavstva, in je le t daj, ako so drogi odklonili sodelovanje, nastopala samostojno za koristi svojega članstva, a stem pa tudi za koristi ostalega sovdeleženega delavstva. Tako je bilo tudi v prosti luki, v c. kr. javnih skladiščih. Seveda se je z gotove strani to delovanje NDO gledalo silno nevšečno. Socijalno demokratično vod stvo se je začelo bati za svoj vpliv med delavstvom proste luke in je dosledno odklanjalo vsak stik z NDO, hoteč tako vse eventuvelne tspehe pobasati v žep na svoj račun in se na to bahati napram delavstvu, da je ono storilo vse. Teda dočim se je vodstvo tako slepilo samo sebe, pa ni moglo preslepiti delavstva samega, ki je izprevidelo, da je dosega kakih večjih vspehov mogoča edino le s složnim nastopom vsega delavstva. In tako so bili sedaj prav socijalao-demokratični delavci tisti, ki so ponudili NDO roko k skupnemu d«lu. NDO se tu ni pomišljala prav nič, saj ji je le zato, da se pri lobi kaj za delavstvo, in sestavil se je skupen akcijski odbor, ki vodi celo stvar. Tako se je NDO pokazala i kot res nesebična zastopnica delavstva, | kateri ni na morebitnih uspehih le zato, da bi se potem tolkla po prsih in kričala: »to je moja in edino moja zasluga*, kakor to delajo drugi, temveč se v korist delavstva rada odreka eventualnim uspehom, ki bi jih dosegla sama za-se, samo da ima delavstvo splošno svoj dobiček. Taka in edino le taka pa mora biti tudi vsaka delavska organizacija, ki ima čiste, poštene namene z delavstvom. Kakor torej rečeno, nas veseli, da je gibanje delavstva v prosti luki zavzela tako smer in zagotavljamo delavstvo, da bomo, kolikor je le v naši moči, povspeševali to gibanje, da se skupnimi močmi čim prej dovede do zadovoljivih vspehov. Zato pa le krepko, odločno in složno naprej za skupni blagor! d— Socialnodetnokratlčna zveza pekovskih pomočnikov je sklicala v nedeljo, dne 6. t. m. javen shod v Malejevi dvorani v ulici Carducci. Zakaj je »zveza" sklicala shod v tej dvorani, ne pa morda kje v ulici Boschetto je pač umljivo, kajti sicer bi ne bilo na shodu niti toliko poslušalcev, da bi se bilo sploh izplačalo zborovati. Na shodu se bili namreč navzoči skoraj izključno samo slovenski pomočniki, tako da bi lahko Italijane, kolikor jih je bilo, naštel na prstih ene roke. In prav tu se je potem pokazala v vsej svoji žalosti ona tako proslavljena internacionalna pravičnost. Na shodu se je namreč govorilo skoraj izključno italijansko, dasiravno je bila večina zborovalcev, ki ni razumela njihovega govorjenja, Celo poldrugo uro so govorili iu govorili italijanski in nas tolažili, češ počakajte še, potem se bo že tudi povedalo vse v slovenskem jeziku. No in res, ko se je po poldrugi uri nažlobudral sodrug Alojzij Kermolj svoje kraške italijanščine, je potem vendar tudi začel nekaj pripovedovati po slovensko. Toda dočim je bilo treba za onih par Italijanov, ki so bili na shodu poldrugournega govorjenja, je opravičil z nami Slovenci, ki smo bili v velikanski večini, pa v desetih minutah in potem zopet hitro začel italijanski najbrž da ne bi se mu zlomil jezik, ko je moral govoriti jezik, ki ga jo naučila njegova slovenska mati Toda pustimo sodruga Kermolj a z njegovim kra-škoitalijanskim internacionalizmom in po bavimo se nekoliko s stvarjo samo. V Trstu nas je med pekovskimi pomočniki velikanska večina Slovencev. Veliko izmed naših tovarišev ni organiziranih nikjer in je v resnici škoda, da se tako izgubljajo, nekaj naših tovarišev pa je organiziranih pri socialnih demokratih. Pred vrati imamo mezdno gibanje, ki ga pa je mogoče izvesti edino le tedaj, ako nastopimo vsi složno in edino kakor en mož. Zato se pa nam zdi tudi naravnost neuml ivo, ali pa recimo zlobno neumno pisarjenje glasila socialističnih pekovskih pomočnikov, ko piše : »mi ne bomo nikdar paktirali s takimi ljudmi, kakoršni se nahajajo v via Lavatoio št. 1., ker jim ne priznamo najmanjše avtoritete zastopati kterosibodi stroko". Tako torej! Na eni strani nas vabite k skupnemu delu, nas vabite na svoje shode itd. v svojem listu pa odkla njate vsako sporazumljenje z nami! Kje torej farbate, kje hočete imeti svoje sodelavce za norca! Ali na svojih shodih ali pav svojem glasilu. Nam se pač zdi, da i tu i tam. Kratkomalo vam ni za koristi dela Delniška glavnica K 15,000.000 Telefon 19-95. Podružnica v Trstu —Piazza del Ponterosso 3. : OSREDNJA BANKA W ČEŠKIH HRANILNIC vloge na knjižice. ALNICA. zavodov avstro-ogrskik. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. A] / O/ *loBe *«a knjižice. Premijene vloge T" /4 /O MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih Vlog okoli: K 115,000.000 N«'lov ^rz,; JFO OH m auunu zidni« tL D 6. Prodajalne, ulica Bosco 17. ||S y|^ Miramaro dobiček tega vadega prvega :: Telefon: it.,. 23-21. :• v škednjl, —HT. 1“ZT * tur. Stavk je bilo v vsem 580, medtem ko jih je bilo v preteklem letu 721. Stavkalo je v vsem 108.641 delavcev, medtem ko jih je stavkalo prejšnjega leta 135.871. Delavstvo se je pač podredilo železni potrebi in si nalagalo rezervo v stavkah spoznavajoč, da je ob neugodni gospodarski konjunkturi verjetnost uspeha zelo znižana. In to je tem laglje umljivo, ko je prav draginja silila delavstvo, da bi si zboljšalo s voj gmotni položaj. Delavstvo je stavkalo večinoma iz mezdnih vzrokov. V zadevi mezdnih zahtev je bilo 415 stavek, torej 72 odstotkov vseh. Strajkovno gibanje je torej z majhnimi izjemami šlo za tem, da se zviša delavstvu plača, da bi tako postale njegove razmere z ozirom na vsesplošno draginjo vsaj nekoliko znosnejše. Povsod se to ni posrečilo. Popolen uspeh, kolikor tiče mezdno vprašanje, je doseglo delavstvo v 82 slučajih (prejšnje leto v 127 slučajih). Tudi tu se je zopet kazal vpliv neugodnih gospodarskih konjunktur. Delni uspeh ste imeli 202 stavki. Z neuspehom za delavstvo je končalo 131 mezdnih stavek. S stavkami se je doseglo zvišanje mezde za 2 do 55 odstotkov, medtem ko se je doseglo lanskega leta od 1 do 100 odstotkov. V zadevi delavnega časa se je vršilo 120 stavek. Za skrajšanje delavnega časa je kazalo delavstvo veliko manjši interes, kakor pa za zvišanje mezde. Posrečilo pa se je delavstvu skrajšati dnevni delavni čas za 5 minut do dveh ur. K nadaljnim podrobnostim štrajkovnega gibanja se povrnemo v eni prihodnjih številk. ds.— Letošnje štrtjkovno gibanje je v industrijskih državah mnogo močnejše in intenzivnejše kakor je bilo lanjskega leta. V prvih 7 do 8 mesecih je porastlo skoraj povsod število stavek in stavkujo-čega delavstva. Na Nemškem je bilo letos od januarja pa do septepbra 949 stavek z nad 77.000 stavkujočimi delavci, medtem ko je bilo lanskega leta v tem času le 768 stavek z 48.900 stavkujočimi delavci. V Belgiji je sicer padlo število stavek, ali zato je narastlo število stavkujo-čega delavstva od 9168 na 23.633. Na Angleškem je padlo splošno število stav-kujočega delavstva, a zato pa narastlo število stavek od 275 na 290. V Avstriji je narastlo.število stavek od 296 na 336 in na Francoskem od 578 na 889. Močnejše štajkovno gibanje je očividno znak tudi ugodnejše gospodarske konjunkture, ki je povod, da je za stavke pričakovati boljšega uspeha, obenem pa tudi znak, da delavstvo od dne do dne težje prenaša vsesplošno draginjo. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. Mina članov N. P. 0. (Hinko Kosič) Trst, ulica Carradori in Ghega obližu južnega kolodvora) se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja. 31: EIE žganjarno ulioa Petronlo številka 1. A. B =11 --------- • ■ • * pekarno in slaščičarno ul. Molln Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Josip Taučar. Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : Ittitnl pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406) ? kateri prodaja na malo in veliko, — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost i e „A1I’ Adria“ ul. Nuova Stv. 11 in „Ai fratelll dalmatl“ ulici Zudecehe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab Jakob Perhavc TRST — Via delle Aoque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N D. 0, so znižane cene. Slovensko podjetje! Slovenska trgovina! ^Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici'1 vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Bariera vechia —— št. 38. = dobijo se vsakovstne obuvala od najpripros^ega pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. Novo pogrebno podjetje se je preselilo v Corso Št. 49. (Vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon St. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. J ! Slovenke! KUPUJTE VSE Kolinsko kavino primes! Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K CVENKEL TRST - Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel. Književne novosti: GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. K 3 20 2-20 2-80 —-60 1-50 4— vezano GOVEKAR: „D>bra go.podirja«, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......... .Štiri ru.ke slike" povesti .... BENEŠ: Brod.kov»kl odvetniku . Kip Gregorčiča.............. Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST! HaKltl zn dvorane In vrste pri — zabavah — v hblo-modro-rudečtb barvali, komad po 4 metre dolg stanc po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Josip Gorenjec Trst, Via della Caserma t6. Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Giosuc CarduccI 11. - TRST :■ Hi Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga. Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih sukeB (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, joj l pičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepre-' močljive pelerine i. dr. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, Čepice, dežnike, i. t. d. Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kovače, strojevodje in mehaniste. Zgotovljajo se moške obleke po meri v lastni krojačnici- Postrežba točna in solidna in cene jako nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. ndani V. DOBAUSCHEK. AVSTRO - AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 5. novembra parnik , Alice“ Nowi-York via Patrasso-Palermo. 10 novembra parnik „Atlanta“ v Buenos-Aires via Almena-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulioa Kolin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. g Cene nizke ATTT^l Uro Konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5- • • V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike* ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtiče? ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakili zadržkov, poskusili in se prepričati* I- JAOKANSK\ BANKA v TRSTU—I Via della KUPUJE IN PRODAJA VREDfiOSTJiE PRPlHOE (REJ4TE, OBLIGACIJE ZASTAVKA PISJVTR, PR id URIT ETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) ----VALUTE Ifi DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SELADIŠčfH. ---- Uradne ure : 9 — Cassa di Risparmio št. 5. (lastno poslopje). VLOGE NA KNJIŽICE Moit inic in Maso, borzi naročila SAFE-DEPOSITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menjalnica 12., 2 30 — 5 30. — Brzojavi: . JADRANSKA« — Tr.t. — 4 II 0 4 - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI-KREDITI PROT* DOKUMENTOM VKRCANJA.----------- Te e fon : 1463 in 973. --