■ /O ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE leto xxv. — Številka 72 Ustanovitelji: obč. konference SZDL 'e«enlce, Kranj, Radovljica, šk. Loka 1» Trflč — Izdaja CP Gorenjski tisk Manj. Glavni urednik Anton Miklavčič ** Odgovorni urednik Albin Učakar '' *** "*"*" "' Glasilo soci alistkne zveze delovnega ljudstva za gore njsko kranj, sobota, 16. 9. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 195« kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah ln sobotah. Demonstracija kozmetične Binella kolekcije v veleblagovnici globus KRANJ na oddelku kozmetike 18. in 19. septembra od 14. do 19. ure. Strokovni nasveti za praktično uporabo! 8., 20. in 21. stran: Naši novinarji so obiskali Topolje, Lajše in Prtovč Skupina zastav, ln sicer Avstrije, Avstralije, Belgije, Bolgarije, ZR Nemčije, Japonske, Mad-žarske, Poljske, ZSSR, ZDA, CSSR, Malezije, Romunije, NDR, Francije, Velike Britanije, Liba* nona, Kanade, Švice, Irana lu Jugoslavije na poslopju kina Center v Kranju. — Foto: F. Perdan 5. stran: Radovljiške diagonale 9. stran: O hišnih svetih in še kaj ©80© (15) Knock out je poljski animirani barvni film, edini te vrste na letošnjem festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju, ki se športne teme loteva tudi s šaljive strani. Ob tem pa seveda odkriva tudi resnice kot je ta, da pest nI vse. 7. stran: IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju GLAS # 2. STRAN IMa Gorenjskem poslalo pomoč Pomurju nad polovico delovnih organizacij 600 otrok na letovanju v Novigradu Do srede, 13. septembra, se je v solidarnostnem skladu za pomoč prizadetim v poplavah in neurjih v severovzhodni Sloveniji nabralo dobrih 607 milijonov otarih dinarjev. 1324 posameznikov, delovnih in družbenopolitičnih organizacijah je tako zbralo približno 30 odstotkov zneska, ki je bil predviden, če bo solidarnostna akcija med slovenskimi delavci in občani uspela. V zadnjih dneh je za prizadeto Pouiur. Je največ prispevala Zavarovalnica Sava iz Ljubljane, in sicer kar 500.000 dinarjev. V Kranju se je za pomoč Pomurju odločilo že 65 delovnih organizacij od 98, kolikor jih je v občini. Večina Jih je pomoč tudi že nakazala. V teh dneh smo dobili sporočilo iz ObSS sveta, da so o pomoči sklepali tudi v Elektru Kranj ln se odločili prispevati 2 odstotka od enomesečnega zaslužka, v Gorenjskih oblačilih pa so se odločili poslati v Pomurje poleg 2 odstotkov od zaslužka tudi za 20.000 dinarjev ob. lačil, K2K Kranj pa bo poslalo prizadetim v poplavah 20 ton krompirja. Po 2 od-stoka od enomesečnih osebnih dohodkov so ali pa še bodo poslali v solidarnostni sklad Kranjske opekarne, Projektivno podjetje, Podjet. je za PTT promet, Cestno podjetje, Konfekcija Krim, Konfekcija Triglav, Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Vodovod, Veletrgovina Kokra, Vino, 1 .'it.i, Central^«Veletrgovina Živila, osno vrte šole Franceta Prešerna, Simona Jenka, Luci Jana Seljaka, Cerklje, Predoslje, Preddvor, gim?azi-ja, Tekstilni center, Višja šola za organizacijo dela, Osrednja knjižnica, Občinska skupščina, Služba družbenega knjigovodstva, Zavod za tehniško in reševalno službo, Živinorejski veterinarski zavod in družbenopolitične organizacije. Splošna vodna skupnost je namenila za pomoč poplavljencem 3 odstotke od osebnih dohodkov in 7500 dinarjev, Kovinsko podjetje Kranj pa enodnevni zaslužek. Na Jesenicah so po 2 odstotka od osebnih dohodkov Posebna skupina, ki sta ji občinski sindikalni svet in konferenca ZKS naložila izdelavo analize o uresničevanju ustavnih dopolnil ter ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela je končalo z delom. 13 gospodarskih organizacij tržiške občine je izpolnilo posebne ankete, delovna skupina pa jih je analizirala ter izdelala zaključke. Osnovna ugotovitev je, da v tržiški občini veliko temeljnih organizacij združenega dela ne bo in da gospodarske organizacije izredno počasi prilagajajo samoupravno zakonodajo ustavnim dopolnilom. -Jk RADOVLJICA f Radovljica, 15. septembra — Dopoldne je bila v veliki sejni dvorani občinske skupščine javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Razpravo je pripravil občinski sindikalni svet, udeležili pa so se je sekretarji podjetij, predsedniki "delavskih svetov in sindikalnih organizacij iz večjih delovnih organizacij v občini. — Popoldne pa se je sestal medobčinski odbor sindikata delavcev prometa in zvez. Obravnavali so delovni program medobčinskega odbora za jesensko in zimsko obdobje, družbeni plan razvoja Slovenije in pomoč prizadetim v Pomurju. Govorili so tudi o organizaciji razprav o novem pokojninskem sistemu v sindikalnih organizacijah. A. 2. 0 V sredo popoldne se je sestal sekretariat občinske konference zveze mladine in razpravljal o poročilu o delu v minulih dveh letih. Obravnavali pa so tudi osnutek delovnega programa za prihodnji dve leti in delovne programe komisij za letos in prihodnje leto. 0 V torek popoldne se je sestal politični aktiv zveze združenj borcev in razpravljal o novem pokojninskem sistemu. 0 V začetku tedna je bila pri občinskem odboru zveze borcev seja pripravljalnega odbora za spominsko svečanost ob 30-letnici borbe II. bataljona kokrškega odreda v Udin borštu. A. ž. prispevali Se delavci Sekcije za vleko, Vodovoda in Elektrarne Moste. V Radovljici pa so v teh dneh obvestile občinski sindikalni svet, da so nakazale pomoč Pomurju delovne organizacije: Emona-Market Bled, žito Gorenjska Lesce, Upravni organ] skupščine občine Radovljica, Kovinska de. lavnica Bled, Hotel Jelovica, Gradbeno podjetje Bohinj, Hotel Krim Bled, Hoteli Bohinj, Kreda Bled in Vezenine Bled. Vs{ so se odločili prispevati po 2 odstotka od eno-mesečnega zaslužka. Obrtno gradbeno podjetje Bled pa se je odločilo poslati poplavljencem v pomurskih občinah 2 odstotka od zaslužka in 1000 dinarjev iz sklada skupne porabe. Stanovanjsko po. djetje Radovljica pa se je odločilo prispevati v solidarnostni sklad 4 odstotke od osebnih dohodkov. V škofji Loki 60 v teh dneh sklepali o pomoči Pomurju v Inštalacijah, šešir-ju in Nami. Vsi trije kolektivi so se odločili prispevati za odpravo škode v Pomurju po 2 odstoka od enomesečnega zaslužka. V Tržiču so na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta ugotovili, da akcija dobro poteka, saj se je že večina delovnih ln družbenopolitičnih organizacij odločilo prispevati pomoč. V zadnjih dneh pa so sklepali o prispevku za Pomurje v Oblačilih Novost ln so se odločili prispevati 5000 dinarjev iz sklada skupne porabe, BPT, Postaja mejne milice ln Peko pa so prispevali po 2 odstotka od enomesečnih dohodkov. L. Bogataj Simpozij o varstvu Na Bledu bo od 4. do 6. oktobra simpozij o onesnaženju okolja v Sloveniji. Priredila ga bo skupnost za varstvo okolja. Za ta simpozij je že zdaj precejšnje zanimanje. Opravičilo V sredini številki, 13. septembra, se nam je na 2. strani v prispevku B. Blenkuša »3000 udeležencev proslave v Završnici« vrinila neljuba napaka. Tiskali smo namreč, da je dr. Boris ZiherI predsednik planinske zveze Jugoslavije. Predsednik Je seveda dr. Marjan Brecelj. Napaka je nastala v uredništvu. — A. U. Občinska zveza DPM Jesenice je tudi letos organizirala letovanje otrok v Novigradu. Letos je v organizaciji DPM letovalo v Novigradu 600 otrok v šestih izmenah. Otroci, ki so letovali, so se v otroškem letovfšču občinske zveze DPM dobro počutili. Pred odhodom z avtobusi so vsako skupino otrok najprej pregledali v zdravstvenem domu na Jesenicah. V Novigradu so jih razdelili v skupine po deset in jim dodelili vzgojitelja. Bivali so v počitniških hišicah. Starši otrok so plačali za dnevno oskrbo do 18 dinarjev. Za socialno ali zdravstveno ogrožene otroke je del oskrbnine prispevala občin- ska skupščina. Največ otrok je bilo letos iz Žirovnice, tudi iz kmečkih družin, kar kaže na to, da starši vedno bolj spoznavajo, da otrokom morje koristi. Prav zdaj pa se odpravlja v Novigrad zadnja skupin8 družin z otroki. Med njimi je precej družin iz slovensko Koroške, ki obiščejo Novi* grad vsako loto. V otroškem letovišču občinske zveze DPM Jesenice sicer dovolijo letovanja tudi družinam z otroki, vendar le v primeru, ča imajo prostor. V letošnji poletni sezoni so morali precej prošenj družin odkloniti, ker vztrajajo na tem, da je letovišče namenjeno najprej otrokom jeseniške občine. D. SedeJ Za praznik številne prireditve Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti v Cerkljah so se dogovorili, da bodo letošnji krajevni praznik praznovali od 1. do 8. oktobra. V tem tednu bodo v Cerkljah in okoliških vaseh število* prireditve, tekmovanja proslave. 0 -aH Krvodajalska akcija na Jesenicah Tudi letos bo Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane organiziral odvzem krvi na Jesenicah. Z akcijo bodo začeli 18. septembra, končali pa jo bodo 23. septembra. Na to humano akcijo se pripravljajo v vseh jeseni- ških delovnih organizacijah na občinskem odboru RK in terenskih organizacijah RK. V Železarni je strokovna služba že začela zbirati P1* javc za krvodajalsko akcij«* B. Blenkui Komunalni servis Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. gradbenega tehnika (za delo v komunalnem sektorju) 2. tekstilnega tehnika (za delo v obratu tapetništvo) 3. ekonomskega tehnika (za delo v finančnem knjigovodstvu) 4. administrativnega tehnika (za delo v obratu steklarstvo) Pogoji: pod L: gradbena tehniška šola — odsek za nizke gradnje, moški, brez prakse; pod 2.: tehniška tekstilna šola, tkalski ali konfekcijski oddelek, ženska, lahko tudi brez prakse; pod 3.: ekonomska srednja šola; pod 4.: srednja upravno administrativna Šola. Prijave z dokumentacijo sprejema kadrovski oddelek podjetja, Mladinska 1, do zasedbe delovnih me«1. Razprava o srednjeročnem razvoju tržiške občine Poudarek na industriji in gradbeništvu V razprave o srednjeročnem razvoju tržiške občine do leta 1975 se vključujejo tudi družbenopolitične organizacije. Ena prvih takšnih razprav je bila pretekli teden na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. Obsežno gradivo so članom iz- PSIHIATRIĆNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem razpisuje javno dražbo za prodajo avtomobilov VW kombi letnik 1966, 9 sedežev, 44 KS, karamboliran, izklicna cena 14.900 din, in sanitetnega avtomobila zastava fiat letnik 1957, 47 KS, izklicna cena 3.000 din. Dražba bo v soboto, 23. septembra, ob 9. uri. Ogled vozil je 22. septembra dopoldne. interesenti morajo pred začetkom dražbe položiti za vsako vozilo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene, zasebniki v gotovini, družbeno pravne osebe pa °ariran ček. Predstavniki družbeno pravnih oseb morajo poleg tega predlogi pismeno pooblastilo svoje delovne organizacije. Po prodaji mora kupec P'aČati kupnino v celoti. v ceni vozil ni vračunan Prometni davek. vršnega odbora pojasnjevali predstavniki oddelka za gospodarstvo in predstavnik od-delka za družbene službe. Razvoj tržiške občine bo odvisen predvsem od industrije in gradbeništva, ki igrata že sedaj pomembno vlogo v tr-žiškem gospodarstvu. Republiški razvojni program do leta 1975 pa daje prav tem panogam pomembno mesto. Zaradi pomanjkanja delavcev v Tržiču bo nujno potrebna hitrejša modernizacija in intenzifikacija gospodarstva. Osnovna sredstva v tržiški občini so med najbolj zastarelimi na Gorenjskem, »uvažanje« delavcev pa prinaša druge probleme, predvsem socialne. Prav zaradi tega odločitev za hitrejšo modernizacijo. Da bi ta cilj lahko kmalu dosegli, so* potrebna precejšnja investicijska sredstva. Letno bi potrebovali v tržiški občini za te namene 5 milijard starih dinarjev, od tega 2 milijardi kredita. Težava, s katero se bodo srečavali v Tržiču pri moder, nizaciji gospodarstva, je tu-di ta, da večina delovnih or. ganizacij nima svojih razvoj, nih programov. Pristojni občinski organi in organizacije so na to že večkrat opozarjali, vendar bistvenih premikov na bolje po podjetjih ni bilo. Na področju družbenih služb, vzgoje in izobraževanja pa se bodo skušali v Tržiču čim bolj približati republiškim normativom. Vsekakor se tudi temu področju obetajo lepši časi, posebno še, ker bo do leta 1975 že uresničen program razvoja osnovnega šolstva ter otro. škega varstva. \ J. Košnjek V Tržiču bodo izboljšali vodovodno omrežje^ Preskrba severnega dela Tržiča s pitno vodo je zelo slaba. Zato želi Komunalno podjetje pomanjkljivosti odpraviti. Tako so začeli poskusno filtrirati pritoke Mu-ščenika. Ce bodo poskusi uspeli, bodo zgradili potreb, ne vodovodne objekte v vred. nosti 45.000 dinarjev in pomanjkanje vode v severnem delu mesta ne bo več. Sedaj je na tem področju pretok vode le 5 litrov na sekundo. Podobni problemi se pojavljajo tudi v Preski, v Pristavi in v Križah, vendar bodo do konca leta rešeni. Na Jo-žefovem griču gradijo rezervoar in črpalko, ki bo z bližnjega rezervoarja prečrpavala vodo na Hofnarco, od tam pa v Pristavo in v Križe. Opravljena dela bodo vredna 100 milijonov dinarjev. JP /9 ljubljanska banka vključite se v veliko družbo praktičnih ljudi odprite devizni račun pevizni račun, Devizni račun Devizna Je praktičen je zanesljiv hranilna knjižica Konec avgusta so se vselili prvi stanovalci v novo stolpnico ob Partizanski cesti v Skofji Loki. Zgradilo jo je podjetje za stanovanjsko gradnjo Lokaiuvcst. V stolpnici je 48 stanovanjskih enot, in sicer trosobna, dvosobna, enosobna stanovanja in garsonjere. 15 stanovanj so prodali etažnim lastnikom, druga pa so pokupila škofjeloška podjetja in občinska skupščina. (Ib) — Foto: F. Perdan Bogata ležišča dolomitnega peska Komunalno pod;'etje Tržič ima nad Bistrico velik pe-skokop dolomitnega peska. Vendar bodo morali ta pe-skokop kmalu opustiti, ker se njegove zaloge manjšajo, v nevarnosti pa so tudi neka. tere bližnje stavbe, med njimi tudi zgodovinska cerkvica Sv. Jurija z dragocenim gotskim stropom iz 16. stoletja. Komunalno podjetje je do. bilo pred kratkim od Geodetskega zavoda Ljubljana posebne karte s prerezom ze-meljskih plasti na področju Bistrice in Planince. Karte odkrivajo bogate zaloge dolomitskega peska. Zato !e zače- lo Komunalno podjetje razU skovati teren. Prve sonde so pokazale, da je v globini 4 metre že ilovi, ca. V višjih legah pa je po prvih ocenah okrog 5 mih;o» nov kubičnih metrov peska. To bo nedvomno eden največjih peskokopov v Sloveniji in bo odprt predvidoma Čez dve leti. Komunalno patL jetje bo za ureditev peskoko-pa najelo kredit. Stari peško, kop bodo ozelenili, tako da ne bo kazil slikovitosti Bistrice in okolice. Prav tako bodo stare peskokope prekrili z zemljo, ki jo bodo dobili z odkrivanjem novih peskokopov. -Jp Program stanovanjske gradnje Pretekli teden je tržiško Stanovanjsko podjetje poslalo vsem delovnim organizacijam v občini poseben vprašalnik o stanovanjskih potrebah v prihodnjih letih. Zbrani podatki bodo osnova za izdelavo srednjeročnega programa stanovanjske gradnje v občini. Da bi bila sta. novanjska gradnja ckonomič-nejša in hitrejša, so v Tržiču podpisali posebno pogodbo o sodelovanju na področju sta. novanjske gradnje. Podpisali so jo predstavniki občine, tržiške enote Ljubljanske banke, stanovanjskega pod. jetja in domačega gradbenega podjetja. V Tržiču bodo gradili stanovanja predvsem na Bistrici, kjer že nastaja mestno središče z vsemi potrebnimi objekti. -Jp ta teden Legendarna Kozara Predsednik republike Josip Broz Tito je odkril spomenik na legendarni Kozari. Tako so proslavili 30-letnico velike kozarske epopeje. Sklepna svečanost pa je bila v Prijedoru, kjer je Tito govoril več kot sto tisoč prebivalcem Bosanske Krajine. 30 let mornarice Osrednja proslava ob 30-letnici jugoslovanske vojne mornarice je bila v Podgori. Poslanec predsednika republike Miloš Sumonja je predal admiralu bokeljske mornarice Vladislavu Brajkoviču red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Ocena Predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič je za uredništvo Tanjuga ocenil dosedanje delovanje institucij za mt drepubliško dogovarjanje. Rekel je, da smo s sedanjimi institucijam i dobili politično in ustavno obliko za izražanje posebnih republiških interesov na ustaven način. Dan solidarnosti Sekretariat predsedstva zvezne konference socialistične zveze je razpravljal o pomoči krajem, ki so utrpeli veliko škodo zaradi nedavnih katastrofalnih poplav. Podprli so tudi predh ig, da bi 26. julij, dan potresa v Skopju, razglasili za dan solidarnosti in da bi se zeslriki tega dne stekali v solidar-nostne sklade. Omejeno število specializacij Sekretariat za zdravstvo in socialno politiko Srbije bo s J. oktobrom omejil število specializacij za nekutere klinične veje medicine. Na enega zdravnika splošne prakse namreč v tej republiki pridejo trije specialisti. Stalna konferenca mesl V Novem Sadu je zasedala stalna konferenca mest. Razpravljali se o občini iti ustavnih spremembah. Pomoč Po podatkih službe družbenega knjigovodstva se je na žiro računu sklada za pomoč krajem severovzhodne Slovenije, ki so jih prizadele poplave, do 8. septembra zbralo 4J20-000 dinarjev. Tito pokrovitelj Predsednik Tito bo pokrovitelj 17. mednarodnega sejma knjig, ki bo v Beogradu od 24. do 29. oktobra. / Razprava o novem pokojninskem in invalidskem zavarovanki V sredo je bila v Tržiču prva razprava o novem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta jo pripravila občinski sindikalni svet ter kranjska podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Razprave o osnutku novega zakona so se udeležili predstavniki gospodarskih organizacij ter družbenih služb. Osnutek novega zakona je razložil upravnik kranjske podružnice Jože Kacin. Na tržiškem razgovoru so se najprej dotaknili dobe, ki naj bi se štela za pokojninsko osnovo. Sedaj je osnova za pokojnino povprečni zaslužek zadnjih petih let, osnutek pa predlaga 10 let. Tržičani so nov predlog podprli in ob fem menili, da je zaradi pogostih gospodarskih nihanj, od katerih so odvisni osebni dohodki zaposlenih, daljša doba (10 let) pravičnejša. Podprli so tudi predlagano depresijo, ki jo zagovarjajo tudi slovenski sindikati. Predlog pravi, naj bi znašala pokojnina delavcev z nižjimi osebnimi dohodki 90 odstotkov povprečnih mesečnih prejemkov v zadnjih desetih letih, pokojnina z višjimi dohodki pa 83 odstotkov. S tem bi prispevali tudi k ublažitvi socialne diferenciacije. Za vsako leto prekoračene delovne dobe, potrebne za pokojnino, naj bi se le-ta povečala za 2 odstotka. Ta nova postavka te družbeno koristna, saj so nekateri strokovnjaki, čeprav odhajajo v pokoj, družbi zaradi pomembnosti dela še vedno potrebni. To naj bi veljalo predvsem za tako imenovane »deficitarne« poklice. Na sredinem posvetu v Tržiču so prav tako predlagali, da bi se vojaški rok, daljšj od enega leta, štel v delovno in obenem tudi v pokojninsko dobo. K.D7. pravi.! ; Bal /.;,>: sestre, 2 vzgoji--^ in snaž.lko, tako da je v otroškem vrtcu Ange Oeepkove 17 zaposlenih. Oskrbnina /a ;x-:urno v stvo znaša in dinar-e v, g osemurno pa 30 dmanev , •ijkov 32U za varstvo c'. mesečno. Vendar pa že *D jo podatke za diferenciraj plačevanje o* :''•'1 nt\ * a|i-dobivajo v vrtcu zajtrk, " . co in kosilo. V vrtcu pravljajo kosila Še » prvošolčke, ki so bili *cterjb varovanci vrtca in ka . ^ starši so zaprosili, da -jjj njihovi otroci letos še nrJTi v vrtcu D. Sc od Radovljiške diagonale Pogovor s predsednikom skupščine Stankom Kaj dižem -*Tec vprašanj zadnje čase f&nima prebivalce radovljiške Občane. Gre za uresničitev nekaterih zastavljenih nalog, dogovorov, programov, pa tudi za stvari, ki bi jih bilo treba začrtati za naprej. O pekaterih najbolj ,aktualnih Vprašanjih smo se pogovarja-■ s predsednikom občinske Skupščine Stankom Kajdižcm. •»Kakšne so zdaj možnosti *a ureditev srednjega šolstva V občini?« »Ves čas smo si prizadevali, da bi ustanovili nekatere oddelke, vendar so se zaradi nerazumevanja na Gorenjskem doloma v republiki stvari •^asmile. Naše zahteve in zahteve staršev so utemeljene in upravičene, zato ne bo-JUo odnehali. Do prihodnjega Šolskega leta bomo to vprašaje vsekakor rešili. Prostore za uresničitev zastavljenega programa imamo. Program izgradnje osnovnih šol je tako rekoč pred izvedbo. V kratkem se bomo s predstavniki delovnih organizacij dogovorili za zagotovitev denarja za dokončanje telovadnic in za začetek gradnje šole v Begunjah. Ob tem pa bi še enkrat rad spomnil na obljubo, ki smo jo dali občanom ob sprejetju programa izgradnje šol pred leti. Takrat smo zapisali, da bomo po uresničitvi tega programa začeli razvijati srednje šolstvo in otroško varstvo.« »Bliža se nova zimska sezona in vse pogostejša so vprašanja o asfaltiranju ceste do Za t rni ka. Bo cesta asfaltirana letos'.'« »V kratkem bomo podpisali pogodbo. Uspeli srno zagotoviti 1,5 milijona novih dinarjev kot premostitev za nada- ljevanje del in tako bo Cestno podjetje, ko bo končailo z de'li na odseku Bohinjska Bistrica—Vresje, začelo polagati grobi asfalt do Zatrnika. Razen tega pa smo se pred nedavnim pogovarjali s predstavniki JLA o ureditvi preostalega dela ceste do vrha Pokljuke. Čeprav ima JLA trenutno precej težav zaradi številnih poplav, so obljubili, da bodo sodelovali pri ureditvi ceste. Razon tega pa se bomo o tem pogovarjali z delovnimi organizacijami.« »Kako pa je zdaj s hotelom na Pokljuki?« •Transturist je že začel delati. Mislim, da je njihova varianta, da zgradijo kvaliteten hotel, pravilna. Upam, da bodo letos objekt dali pod streho in da bo prihodnje leto gotov. Potem pa nas čaka še ureditev ceste s Pokljuke v Bohinj.« 0,ranjost nove trgovine Jugotchnike v Tržiču. Foto: F. Perdan Nova trgovina '' vlugotehntke v Trzicu V DrST*. d°P°ldne so odprli T Prostorih neVH™;„ TrS*01"1*1 nekdanje pošte v k ju "°vo trgovino podjet-°dprti ika iz LJubljane. *iču> £ nove trgovine v Tr-le nedvomno velika za mesto in okotl- pl,idob > ift rt ""-aiu in OK.OU- *a kfti2W Uspeh 500-članske-^0daT^ktlVa' ki ima že 26 VatJ?1 V hit? je bil Sloveniji in na. Tržiški trgovski mejen izredno ,-tfo, saj je izdelave pro- ža £*ta do otvoritve trgovine Pjetekio le 4 mesece. Prodaj-5; Prostor meri 130 kvadrat-V* metrov, skladiščni pa 70. tu8otehnika je za odkup lo-rja in za njegovo ureditev TOtroSiia 100 milijonov starih dinarjev. Vendar se bo naložba bogato obrestovala, saj Tržič tako trgovino potrebuje, razen tega pa ilepo urejena trgovina daje mestu lepši videz. Predsednik poslovnega odbora Jugotchnike Sašo Stančič je v svojem govoru poudaril, da je tr/iška občinska skupščina dokazalo, da odpira vrata vsakomur, kdor žoli, da bi bila trgovska mrc-v občini kvalitetnejša in učinkovitejša. O pomenu nove trgovine je govoril tudi general^ direktor Jugotchnike Janez Gorjanc, podjetju pa se je v imenu skupščine občine Tržič zahvald njen tajnik Alojz Bostič. Ob tem mo-\ ramo še povedati, da ima Jugotchnika na Gorenjskem že dve trgovini, in sicer v Kranju in na Bledu in da je tržiška trgovina tretja na Gorenjskem. V tržiški prodajalni Jugotchnike prevladuje material za električne in vodne instalacije, gospodinjski stroji, motorne žage stihi in hu-sqvarna, keramika, lestenci, akustični aparati in plošče, črno-beli in barvni televizorji, peči in oprema za centralno ogrevanje, elektromotorji itd. Da je bila takšna trgovina Tržiču potrebna, dokazuje velik promot v prvih dneh poslovanja. j. Košnj ek »Kamnolom v Kamni gorici je bil dolgo časa predmet razprav tudi na sejah skupščine. Zdaj ste se sporazumeli glede rešitve?« »Res je. S Cestnim podjetjem v Kranju smo podpisali ustrezno pogodbo., po kateri bo postopoma urejena cesta do Podnarta, razen tega pa so se začela tudi zemeljska dela za izgradnjo obvoznice v Kamni gorici. Ce bo vse potekalo po programu, bo obvoznica prihodnje leto gotova. Ob tem bi rad povedal, da je bilo ve!;ko pripomb in kritik o zanemarjenosti Kamne gorice. To moram zanikati. Kamne gorice se namreč zaradi ozke ceste doslej tudi ni dalo drugače urediti. Ko bo zgrajena obvoznica, bo njen gospodarski in turistični pomen šele prišel do izraza.« »Katerih vprašanj pa se nameravate v bbčinl lotiti v prihodnje?« »Trenutno je prav gotovo najbolj aktualna stanovanjska problematika. Treba bo združiti sredstva in se lotiti družbene gradnje. Prepričan sem, da ta problem v občini ni nerešljiv in da ga lahko rešimo hitreje kot kaže trenutno. Nič manj pomembna ni ureditev starega dela Radovljice. Le-ta je zdaj precej zanemarjena. Načrti bodo kmalu končani. Predvideno je, da bi v starem delu Radovljice obnovili tlak, uredili novo razsvetljavo, prenovili fasade in trgovske lokale. Največ sprememb pa čaka graščino. Graščina je bila včasih neke vrste srednjeveški hotel. Podobno vlogo naj bi imola tudi v prihodnje. Skratka, stari del bomo obnovili tako, da bomo restav-ri ral i kulturnozgodovinske spomenike in naredili privlačnega za turjste. S prvimi < I. I i pa bomo najbrž začeli že letos. Na Bledu srta dve težavi: čimprej bi morali zgraditi 1500 hotelskih postelj in obvoznico. Turistični podatki zadnjih let kažejo, da bi bila investicija v hotelske postelje hitro rentabilna. Pray tako nujna pa je obvoznica, če je ne bomo kmalu uredili, si bo blejski turizem začel zapravljati ugled. Sicer pa je promet že nekaj časa šibka točka gorenjskega turizma. Podobno kot na Bledu je tudi v Bohinju. Pogovori za dokončanje ceste in ureditve Koble že potekajo. Jeseni pa pa se bodo začeli tudi pogovori o uresničevanju projekta Gornji Jadran. Pri slednjih-bomo od podjet,;i ki že imajo objekte v Bob;niu, zahtevali, da takoj pripravijo nadaljnje programe.« a. žalar ta teden Beograjsko letališče večje? Predsednik srbskega izvršnega sveta je podprl prizadevanja kolektiva beograjskega letališča za razširitev in modernizacijo. Predvidevajo, da bi do 1976. leta končali dela. Potem bi letališče lahko sprejelo 3,2 milijona potnikov na leto. Za razširitev in modernizacijo potrebujejo 209 milijonov dinarjev. Vroč avgust Cene blaga na drobno so bile avgusta letos v Sloveniji 14 odstotkov višje, kot avgusta lani, v primerjavi z letošnjimi julijskimi pa za odstotka. Sicer pa so bile v letošnjih prvih osmih mesecih cene za 15,8 odstotka večje kot lani v enakem obdobju. Velike izgube Generalni direktor služ-be družbenega knjigovodstva Anton Polajnar je povedal, da so se tekoče izgube v gospodarstvu povečale na 2 milijardi dinarjev (za 71 odstotkov), skupne izgube pa na 7 milijard dinarjev (za 17 odstotkov več kot lani v prvem polletju). Najbolj so se izgube povečale v elektroindustriji (8-krat), v kovinski industriji pa 3-krat. Tudi hiše Gorenje Gorenje iz Velenja bo kmalu začelo delati tudi pritlične in nadstropne hiše iz različnih materialov, površine 120 do 130 kvadratnih metrov. O tem so se dogovorili z ameriškim partnerjem. Ameriški partner bo prevzel 60 odstotkov prodaje za Evropo. Še več vozil vartburg Zagrebško podjetje Auto Hrvatska in skopski Inte-rimpeks bosta do 1980. leta uvozila 56 tisoč avtomobilov vartburg. Proizvajalec je uvoznikoma zagotovil dobavo nadomestnih delov tudi v primeru, če bi prenehat izdelovati ta vozila. Akcijski program Zvezni izvršni svet je sprejel akcijski program za izvajanje sklepov o gospodarskih gibanjih. Manj pšenice in krompirja Letos smo pridelali 4,84 milijona ton pšenice, kar je za 14 odstotkov manj kot v lanskem rekordnem letu. Pridelovalci krompirja pa so zahtevali, naj pristojni organi prepovedo izvoz krompirja, ker je letošnji pridelek dosti manjši kot so pričakovali. Prvič na morje V našem avtobusu ni bilo šotorov, pušk za podvodni ribolov in podobne počitniške šare. Med prtljago žena pa so bili klopčiči volne s kvačkami in pletilkarrii. Misli večine žena, ki so se to pot peljale na prve počitnice v svojem življenju, so bile še vedno doma pri vnukih, pri rožah na vrtu. Tako smo se oni dan peljali s 60 starejšimi osamelimi in slabot-nejšimi občani kranjske občine na devetdnevne počitnice v Novigrad. Stara mama iz Šenčurja je pripovedovala vsem, kako so se njeni vnuki smejali, ko so ji razen prvih kopalk v življenju, pri 76 letih svetovali tudi zobno ščetko, čeprav že zdavnaj več nima nit] enega zoba. Invalid brez noge iz Dupelj je samo enkrat v življenju videl morje, pa če to od daleč. Zdaj bosta z ženo prvič preživela nekaj dni ob njem. Prvi pogled na morje ni bil posebno prijazen. Ob obali je bilo hladno, pihal Je veter, na dež je kazalo, tudi morje Je bilo razburkano. Pa je bilo vendarle toliko novega in marsikdo Je prvič v življenju videl, kje raste oljka, lovor. Med skupino, ki se je pripeljala na devetdnevne počitnice v Novigrad, Je tudi živahna žena srednjih let, ki po starosti nikakor ne sodi med ostale. To je znana kranjska negovalka otrok Marija KodriČ s Stare ceste 9. Ko Jo je vojna pustila kot vdovo samo s tremi otroki, se Je posvetila zgolj vzgoji In vzreji otrok. Kadar socialna služba na občini nI vedela komu zaupati otrok, ki so ostali brez staršev, so jih prinesli Kodričevi. Večina teh »njenih« otrok je majhnih, največkrat dojenčki, celo nekaj tednov stari. Pri njej žive do vstopa v šolo, potem pa jih navadno kdo posvoji, lahko gredo v kak dom ali pa se celo najdejo starši. Tokrat Je prvič zapustila na skrbi možu iu hčerki kar osem dojenčkov in majhnih otrok. Prav sedaj skrbi že za petdesetega otroka. Slovo od doma seveda ni bilo lahko. Počitnice za starejše kranjske občane Je prva taka akcija socialne službe v kranjski občini, njen namen pa je večja skrb za starejše občane kot sicer predvideva že sprejeti socialni program. Akcijo so pripravljali, kot Je povedal Štefan Ovsenar s socialne službe, več mesecev ob pomoči patronažne službe in krajevnih skupnosti. Po večkratnih obiskih na domu se je prvotno število sto skrčilo na 60. Nekaterim je odsvetoval zdravnik, drugi se spet niso dali pregovoriti, češ, morje je za mlade. Drugo leto bodo po Izkušnjah letošnje akcije pripravili Verjetno tudi letovanje Invalidnih in negibnih oseb, čeprav bo tako letovanje, tega se na centru za socialno delo dobro tavedajo, zahtevalo več skrbi, več nege in odgovornosti kot pa prvo letošnje. S pridom bodo uporabili tudi izkušnje zdravstvenega varstva, ki so ga posebej za to organizirali v Novigradu. K. Makuc Odgovorni se ne zmenijo Kdaj bodo prebivalci Loga v Poljanski dolini dobili novo avtobusno postajo Brode, Gabrk, Log, Na Logu, Visoko, Kovski vrh, Bukov vrh, Valterski vrh, Gabrška gora in Smoldno so imena vasi na območju krajevne skupnosti Log v Poljanski dolini. »Na področju naše krajevne skupnosti živi v 126 gospodinjstvih — nekaj nad 70 je večjih ali manjšin kmetij — 540 prebivalcev, od katerih se jih 240 ukvarja s kmetijstvom, 170 pa je zaposlenih v industriji,« mi je pred dnevi pripovedoval njen predsednik Zdravko Mrak. »Težave? Kar precej jih imamo. Na zadnjih sestankih sveta krajevne skupnosti smo se največ pogovarjali o mostovih in avtobusni postaji. Na našem področju imamo namreč kar pet mostov prek Sore, od katerih pa je le eden kolikor toliko v redu. Najbolj kritično je trenutno stanje v Gabrku in na Visokem. Treba je namreč vedeti, da čez vse mostove, od prvega do zadnjega so leseni, vozijo izredno težka vozila — predvsem kamioni GG Kranj naloženi z lesom — prek enega od njih pa se .pretika' tudi precej vozil, ki so si za pot v Ljubljano izbrali cesto prek Črnega vrha. Postalo nam je jasno, da vseh mostov ne bo mogoče vzdrževati. Treba se bo odločiti za tiste, ki so najbolj potrebni.« Drug problem, ki tare predvsem prebivalce Loga in vasi v okolici, je avtobusna postaja na Logu. »To je igrač-kanje z življenje otrok,« meni predsednik Zdravko Mrak. »Nič kolikokrat smo že posredovali, da bi se uredilo postajališče v vasi, a brez uspeha. Na postajališču, ki je precej skrito Za ovinkom, so se doslej zgodile že tri težje nesreče in kaže, da še ni dovolj. Obljubljeno smo imeli že komisijo, ki naj bi si ogledala mesto, kjer naj bi zgradili čakalnico, pa nas je kot ka£e spet nekdo potegnil za nos. Dovoljenja torej ni in ni. Na našo srečo imajo precej boljši posluh vsaj škofjeloška podjetja, ki so nam že obljubila pomoč v dcnai*ju. Veliko smo pripravljeni narediti tudi sami, vendar kaže, da smo trenutno v slepi ulici. Na večkratna naša povabila za udeležbo na sestankih — hoteli smo čimprej rešiti sporna vprašanja — se odgovorni niso odzvali in tudi na vprašanja, ki so bila že večkrat zastavljena na zborih volivcev, nismo nikdar dobili odgovora. Odločili smo se, da na prvi seji skupščine postavimo odborniško vprašanje.« Kako pa je s cestnim omrežjem na vašem področju? »Cestna mreža je v redu, sa; imamo kar nekaj več kot 30 kilometrov cestišč. Menim, da so ceste tudi dobro vzdrževane. Kakih 40 odstotkov sredstev za njihovo vzdrževanje morajo prispevati prebivalci sami: v obliki prostovoljnega dela ali denarja.« In še nekaj so mi zaupali predstavniki krajevne skupnosti Log! »Nič nimamo proti turistom, ki obiskujejo naše kraje, in tistim, ki so si na našem področju postavili vi- kende, vendar ne razumemo, kako lahko pustijo ob cestah prav ti toliko nesnage. Zgodi se celo, da pripeljejo smeti od doma in jih nato tu pu* stijo. Tako je naša akcija za čistočo obsojena na propad« Menimo, da bomo red in disciplino lahko vzpostavili šele s primernimi kaznimi.« J. Govekar Štipendije TIS Jesenice V letošnjem šolskem letu je Temeljno izobraževalna skupnost Jesenice podelila 10 štipendij: 4 na srednji šoli, eno na višji in 5 na viso. ki šoli. Tako zdaj prejema štipendijo Temeljne izobraževalne skupnosti Jesenice skupaj 13 dijakov srednjih šol, 6 študentov na višji šoli in 12 študentov na fakultetah. Razen štipendij so podelili tudi študijsko pomoč v vi. šine štipendije za eno leto, ki jo prejemata dva študenta višje šole in trije dijaki srednjih šol. Ugodili so tudi prošnjam dijakov jeseniške gimnazije, saj so petnajstim dodelili študijsko pomoč od 150 do 200 dinarjev mesečno. Večja študijska pomoč je na. menjena tistim dijakom gimnazije, ki so doma iz oddaljenih krajev. Višina štipendije je odvis-na od družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov. Najmanjša znaša 260 dinarjev, največja pa 550 dinarjev. V letošnjem letu so tudi prvič uvedlj nagrajevanje P° uspehu. Tako bodo za odličen uspeh na višjih in visokih šolah podelili tri štipendija za prav dober uspeh pa dv* štipendiji. Za odličen uspeh na srednjih šolah bodo po* delili dve štipendiji in *J prav dober uspeh na srednji" šolah eno štipendijo. Na razpis Temeljne izobraževalne skupnosti za P°* delitev štipendij so dobil' eno samo prošnjo, *' -16 ustrezala razpisu. Vse ostale štipendije so podelili fP* de na socialno stanje prosil cev. D. S. Letovanja na Debelem rtiču Občinski odbor rdečega križa v Kranju je letos pripravil letovanje za 94 šoloobveznih otrok iz socialno ogroženih družin v Kranju. Otroci so preživeli 14 dni v zdravilišču RK Slovenije na Debelem rtiču. Občinski odbor RK v Kranju pejilja otroke iz socialno ogroženih družin na letovanja že vrsto let, tokrat Je bilo organizirano že osmič. Vsega skupaj je doslej leto- valo Iz kranjske občine «* Debelem rtiču v organizacij1 RK okoli 800 kranjskih otro*' Eno tretjino vsote za le«**' nje so prispevali starši, ostal* dve tretjini denarja pa je občinski odbor RK. Letos Pa Je bilo drugače, saj starše«*1 ni bilo treba ničesar plakat«-Del denarja za letovanj* otrok Je namreč prispeva'9 temeljna izobraževalna skUP" nost Kranj. L. M' Skupščina občine Škofja Loka razpisuje javno dražbo za po-nedeljek, 2. oktobra ob 8. uri v upravni stavbi občinske skupščine na Poljanski cesti št. 2 v Škof j i Loki, soba št. 26/11 za prodajo hiše št. 16 v Kopališki ulici v Škofji Loki- Izklicna cena Je 159.000 din. Pred začetkom dražbe morajo udeleženci položit' varščino v znesku 10000 din. V hiši so stanovalci. Na njej Je vknjižena pravica dosmrtnega užitka. GRIGOR1J NAUMOVIC CU-H RAJ, član uradne žirije in sovjetski filmski režiser {filmi Enainštiridcseti, Balada o vojaku, Čisto nebo in drugi): »Takle festival športnih in turističnih lilmov se mi zdi vsekakor potreben, saj prav šport in turizem združujeta narode. Samo, da bi šport moral ostati daleč od politike.« Polovica festivalskih dni je že mimo Med 12. In 17. septembrom uporablja kranjska pošta pri odpremljanju vseh poštnih Pošiljk poseben žig festivala. ANTON MIKLAVČIČ, predsednik upravnega odbora festivala: »Šport in turizem sta dve nadvse pomembni sestavini človekovega udejstvovanja v okviru rekreativnih dejavnosti. Njun pomen raste z vsakim dnem, raste s hitrim tempom sprememb v celotam načinu življenja člove-*™h množic. Tega pomena se Zaveda čedalje več ljudi, vse Več ljudi čuti potrebo po hortni dejavnosti in po }*dejstvovanju, ki ga označu-temo z zelo širokim pojmom turizem. Ti dva dejavnosti Pa sta potrebni popularizaci-I*« spodbude in propagande. Temu namenu vsekakor uspelo služi prav film — šport-ni m turistični. Temu služI tl*di kranjski mednarodni festival športnih in turističnih filmov.* Kranjski festival športnih in turističnih filmov se je od-vrtel že krepko čez polovico. Jutri, v nedeljo, bodo po zadnjem večernem filmskem sporedu znani tudi nagrajenci. Medtem ko si je festivalski program med tednom ogledalo razmeroma malo gledalcev, pa je zelo veliko zanimanja za nedeljski program, ko je dopoldne na sporedu sovjetski film Sport, sport, sport zvečer pa Vikend šampiona in razglasitev najboljših. Če na kratko pregledamo filme prvih treh festivalskih dni, vsekakor ne moremo mimo obeh filmov z otvoritvenega večera, posebno Pogač-nikovega Sledim soncu, ki ponavlja Ikarovo idejo. Sle. dim soncu je film, ki na festivalih pobira priznanja, ver. jetno mu tudi na kranjskem eno od priznanj ne uide. Nemški film OIympla-OIym-pia, celovečerni barvni dokumentarni film o zgodovini olimpijskih iger je zgoščeno in zanimivo vpletel med dokumentarno gradivo misel o antičnem sporočilu, ki pa ga v sedanjem času vseskozi ogroža politika, resni predsodki in kot na zadnji olimpiadi tudi nasilje. V drugem festivalskem večeru je bila med najbolj za. nhnlviml filmi poljska risanka K m »c k-oni, eden redkih animiranih filmov na tem festivalu. Risanka na šaljiv način govori o boksarskem dvoboju, v katerem pa zmaga tisti, ki ima več v glavi in ne v mišicah. Madžarska filmska proizvodnja kratkih filmov nam je prikazala, kot že na prejšnjih festivalih, spet film o konjih, dinamičen film o teh elegantnih ln plemenitih živalih. V četrtkovem festivalskem programu Je med športnimi filmi izstopal predvsem vzho-dnonemškl film Start, morda ne toliko po tehnični plati kot s tem, da nam odkriva enostavno resnico, kako vzgajati športni naraščaj. Film je odgovor na vprašanje, kako je postala Nemška demo. kratična republika prva športna velesila. Podobno temo ima tudi romunski film Od tri do pet. Med turističnimi filmi tega večera sta bila najbolj zanimiva avstralski Veliki otok in pa Japonska pozimi. L. Mencinger Direktor kranjskega festivala in generalni sekretar mednarodnega sveta za koordinacijo filmskih festivalov Dragan Jankovlč je odprl IV. filmski festival. — Foto F. Perdan Slika z otvoritvene slovesnosti: predsednik upravnega odbora festivala in glavni urednik Glasa* Anton Miklavčič v imenu upravnega odbora in v imenu pokrovitelja ZP Iskra pozdravlja festivalsko občinstvo. — Foto: F Perdan Festivalski dogodki Organizatorji festivala v Kranju so za mednarodno žirijo in druge goste in udeležence festivala pripravili bogat program, v katerega so vključeni tako sprejemi kot ogledi pomembnejših kranjskih podjetij in podobno. V sredo je festivalske goste sprejel v vili Bistra v Bistrici pri Tržiču član izvršnega sveta Slovenije in predsednik komiteja sveta za telesno kulturo Janez Kocijančič. Ob tej priložnosti so tuji gostje seznanili člana izvr. Snega sveta z dejavnostjo športne in turistične kinematografije v svetu, beseda pa je tekla tudi o pomenu in razvoju domače proizvodnje tega žanra. V čast festivala sta v programu tudi dva sprejema, pr. vega je organiziral pokrovitelj festivala ZP Iskra Kranj v hotelu C'ena ob otvoritvi festivala, drugi sprejem r« prireja predsednik skupščino občine Slavko Zalokar po sva. čani razglasitvi nagrajen-h filmov. Včeraj, v petek, so si festivalski gostje ogledali tovarno Iskra E ektromehan** ka v Kranju. Bivanje festivalskih gostov v Kranju je organizator popestril tudi z izleti. Avtobusi ZP Transturist iz Škofje Loke so goste popeljali na izlet v Avstrijo, kjer jih je spre-Jel tudi župan Celovca. Drugi gostje pa so raje izbrali Primorsko, kjer so dan pre. živeli ob ogledovanju Lipice, Kopra, Pirana in Porlo-oža. V programu izletov pa je tudi ogled Gorenjske, ki sta ga pripravila Gorenjska turistična zveza in pa turistični delavci Bleda Ln Bohinja. V je. 8 ""^^^^nimmmmmmtmmmim^- ismmewmmBmmmmmmmmmtmmmmmmmimiii m..... -*■»«—— fcvrnni uradm žiriji sta poleg televizijskega sodelavca Sandija Čolnika še dva ugledna in v "Pl Znana «~i___.i., . . 0 - J .. ___,____ _i__.._iu__i_ ..~ai„ nA. VrODi ~*"u«i zinji sta poleg televizijskega soaeiavca aamuja t«tiiiw »c uv« ugu.uu« m * daj 2nj»na teievijska sodelavca: Jacqueline Monsigny, pisateljica in vodja televizijskih od-boij giArancoski televiziji, ln njen mož Eduard Meeks, igralec, ki Je bil letos izbran za naj-eoano osebnost malega ekrana v Evropi. — Foto: F. Perdan Spored festivalskih filmov Sobota, 16. septembra, ob 15.30 češki film Trening golmana, angleški barvni film Kajak za zmago, libanonski barvni Sport v Libanonu, jugoslovanski barvni Cavalcada, ruski barvni Šest od petih možnih, ameriški barvni Veščina plavanja Sobota, 16, septembra, ob 20. uri italijanski barvni film Mostovi, bolgarski barvni Ne-prekosljivi kipar, madžarski barvni Moderne metode treniranja, romunski Mini Vollev, kanadski barvni Kanada — pusta zemlja, sovjetski barvni Cilj, švicarski barvni Clay Ragazzoni, jugoslovanski barvni Plitvička jezera in ameriški barvni Dvoboj. Nedelja, 17. septembra, ob IG. uri sovjetski barvni Leto na ledu in celovečerni sovjetski film Sport, sport, sport. Nedelja, 17. septembra, ob 20. uri francoski barvni film Iran in angleški celovečerni barvni film Vikend šampiona. Ljudje na razpotju časa Elektrika, vodovod in cesta so Topoljam nad Selsko dolino prinesli blaginjo, ki pa žal ni čisto brez kvarnih stranskih učinkov Topolje, zaselek, usidran pod košatim Kozel vrhom, v strmini nad Selcaml, sodijo med tiste stare slovenske vasice, ki jim J« napredek povojnega obdobja prinesel blaginjo, a jih hkrati romantike, oropal starega, pristnega, z zemljo pove-in od muhave narave odvisnega življenja. Deset hišnih poslopij z vsega 62 »dušami«. Dobra slednjih sodi še v prejšnje generacije, v rod, o katerem so dolinci govorili, da biva »bogu za hrbtom«. In vendar jj« do ceste proti Železnikom samo piči« četrt ure vožnje. Že res ampak ... Ampak danes vodi v dolino čvrst, širok makadam. Danes ljudem namesto sveč ln leščerbe svetijo žarnice. Danes so vodnjaki odveč, saj »adošča preprost gib dlan j in te iz pip bruhne voda. Sko-dajda ni družine, ki ne bi premogla avtomobila ali vsa; motorja, zato je, recimo, izlet v Skofjo Loko prava šala. Včasih so može in žene, star. še sedanjih gospodarjev, ločili od civilizacije kilometre ln kilometre ozke, blatne, spomladi in jeseni razmehča-ne, pozimi zametene steze, ki «o terjale krepke noge in trpežno obutev; zdaj lahko mladi in stari skočijo dol kadarkoli hočejo. • Leta revščine, leta blagostanja Navzlic zgodnji uri je bilo pri Trdinovih prijetno toplo. Ob vroči, dehteči kavi in krofih, kulinarični mojstrovini gospodinje, je pogovor kaj hitro stekel. Trdinov ata, uradno Janez Tomazin, bivši predsednik vaške skupnosti, in njegov sin Lojze sta pač najbolj poklicana, da povesta kaj o Topoljah, o Topolja-nih, o preteklosti in sedanjosti kraja. »Primerjati preteklost in sedanjost je podobno kot primerjati noč z dnevom,« meni Janez, ki ima tamkajšnje razmere v malem prstu. »Včasih smo Živeli skromno, malone beraško. Samo najtrši, najupornejši so lahko shajali. Zdaj je laže, znatno laže. Elektrika In vodovod sta sprožila revolucionarne »premembe. Tok smo dobili devetinštiridesetega, cevi P3 devetlnpetdesetega. In potem Janez Tomazin: »Cesta je vse spremenila, obrnila na bolje.« se cesto. Čakajte — triinšest-desetega, ja, triinšes t desetega so jo odprli. To je postavilo pike na i. S samoprispevkom je nastala. In s prostovoljnim delom. Tudi pomagali so nam, Jasno, toda levji delež je vendarle nosila vas.« Cesta zares ni slaba. Nobenih lukenj ni videti, nobenih jarkov in kotai.j, zaradi katerih bi Šoferje bolela glava. Domačini sproti urejajo površine ter krpajo nastale zajede. Sleherna družina skrbi za približno 300 metrov dolg odsek. Tomazin pravi, da so omenjeni odsek; najboljše zrcalo njihovega značaja, pridnosti. Seveda, zgolj volja in lopata nista dovolj. Gozdno gospodarstvo in občina prispevata letno po 250 starih tisočakov, kar za zdaj zadošča. Toda Če cene ne bodo prenehale rasti, bo vsota kmalu mnogo preskromna. • Standard z dveh ti plati Topolje ležijo ravno dovolj blizu lokalnih industrijskih središč Škofje Loke in Železnikov, da se mladim splača zaposliti in iz jutra v jutro romati »na šiht«, ter ravno dovolj daleč, da ne kaže opuščati kmetovanja. Sest od desetih posestev je »polkmeč-kih«, šestdeset odstotkov gospodarjev torej stroj v tovarni popoldan zamenja s plugom, motiko ali drvarsko sekiro. Gozdovj so namreč bili in bodo poglavitni vir zaslužka gorjanov. »Ne, klasičnega bega v mesto, klasičnega razslojevanja, kj drugod prerašča v zelo pereč problem, tod k sreči ne poznamo,« je pribil naš sobe-sednik. »Ni bojazni, da bi njive in polja prerasel plevel, da bi hlevi opusteli.« Spet so ponudili bobe in kramljali smo naprej. Trdinova mama, prej tiha in molčeča, je končno zbrala pogum ter pristavila: »Če pomislim, kako vneto so možje hi fantje nekoč vihteli krampe, tesali drogove, polagali cevi in vlačili kabel, mi je kar žal, da se je vse tako zaobrnilo. Razvajeni smo postali, presiti ln prele-ni. Najbrž ga ni, ki bi še hotel v nahrbtniku nositi žico v breg. Splošne koristi so vedno manj važne, vedno redkeje sedemo skupaj in pomo-drujemo. Le lastne želodce vidimo, zaverovani smo vase, v gonjo za zaslužkom, za standardom, za televizorji in za flčki. Pametne rešitve bržkone ni. Edino kakšna katastrofa bi utegnila znova združiti vaščane.« Bistra Topoljanka je lepo zadela srž procesa, ki ga kot stranski učinek blaginje opažajo širom po razvitem Zahodu. Zaprtost, egoizem, ne- Cenjene kupce obveščamo, da se je Predilnica Begunje priključila tekstilni tovarni Sukno v Zapužah Volno boste lahko zamenjali v industrijski prodajalni Sukno Zapuže. Vljudno prosimo, da prinesete samo čisto in oprano volno. (Krp in trikotažnih ostankov ne bomo menjali.) Za vse ostale informacije se obrnite na: Industrijska proda jalna Sukno Zapuže; telefon 75550. družabnost in pridobitniška mentaliteta ne prizanašata nikomur, niti odročnim hribovskim predelom, kjer smo sicer vajeni gostoljubja, prijaznosti, darežljivosti. # Franckino poslanstvo Ln otroci? Otroci, topoljski »drobiž«, je na slabšem. Napredek njih ni dosegel, ni jih izenačil z mestnimi kratko-hiačniki. Peš hodijo v šolo, peš rinejo skozi plundro in mraz, v Selca in pozneje v 2eleznike. Vrtci in igrišča in lutkovna gledališča in ostale prednosti malčkov v urbaniziranih naseljih so zanje neznanka. Pristojne občinske službe vztrajno obljubljajo pomoč v obliki kombija, ki bi učencem iz Topolj in sosednjih Zabrekev prihranil zamudno pešačenje, toda prazni obeti ne zadoščajo. Starše jezi, ker nihče ničesar ne^krene. A kaj, ko so stroški previsoki! Kombi bi zahteval redno čiščenje ceste, redno odstranjevanje snega, kar pa niso mačje solze. Kaže, da bo mladež do nadalj-nega prepuščena skrbi roditeljev, lastni vztrajnosti — in Francki. Francka Rov ta r, prijatelj otrok, režiser in kulturni delavec v eni osebi. Francki? No, kmetico Francko Rov t ar mislim. Nanjo me je opozoril Tomažinov Lojze. 44-letna žena večino svojega pičlega prostega časa posveti tortoljškemu naraščaju. Otroci o spoštujejo in občudujejo. Čudovito zna pripovedovati, nešteto zanimivih zgodb, resničnih in fantastičnih ve Posebno med počitnicami, ko v vrstah osem let -kar je v vlada dolgčas, so dekletca in pobiči redni obiskovalci Rovtarjeve kmetije. Tiho poče;viejo okrog Francke in odprtih ust čakajo, kaj bo novega povedala. »Ne.'ioč, pred tremi leti Je bilo, sem jim zaupala, kako nekdaj prirejali dramske večere in s kakšnim nsv. dušenjem so se moji vrstniki udeleževali vaj,« je razlagala živahr.a Francka. »Daj* mo, poskusimo še mi, so vzkliknili očamni poslušalci. Nisem si puhtita dvakiat reči; plju..ii srao v roke in na-študirali cnodcjajiko Materin god ter par recitacij in skečev. Kozolec tamle čez je prek noči prevzel vlogo gledališča.« Improvizirano dvorano sQ prebivalci napolnili do zad* njega kotička. Prizadevni ari, sambcl je požel viharen, aplavz. »Naslednje poletje smo pri« pravili igrico Modri cvet/ nadaljuje Rovtarjeva. »KozO« lec Je zamenjala notranjost znatno prostornejšega skednja, a spričo ogromnega od« živa — gledat so nas prišli celo številni ZabrekevČani -" tudi ta ni zadoščal. Lani, ko smo predelavo ponovili, Je doživeta podoben uspeh.« »Aii ni prezahtevno, Pren* porno?« sera stresal radovednost. »Ne, ni. Otroci so bili pri* ni, vestni in dojemljivi. Nobene skušnje ne zamudijo. Zbiramo se pri meni doma» * kmečki sobi. Iskreno uparti» da bomo prihodnje leto »P*' spravili skupaj kaj novega-Letos, veste, nisem utegnil«« Smo zidali.« • Strela — sovražnik številka ena Kolesa službenega fiata SO zlahka premagovala hrapavo pot, ki v loku oklepa pobočje ItOfiastefa Mohorja. Drevje in grmičevje tod brž ski> jeta ošiljene topoljske strehe. Strmel sem skozi okno* v deževno dopoldne, in iska sledove strele, k j baje pog°/ sto stresajo jezo nad lasJ°f no selških gorjanov. Pod*, ki pričajo, da bi v Slovenijj težko našli pokrajino, ki J po škodi, povzročeni zara udarcev ognjenega biča, J*J gia konkurirat; vznožju *g zel vrha. Mešteto dreves je spremenil v treske, ne ste kozolcev je upepeiU. Leta i sta zaradi njega umrla d brata, ki ju je neurje zatcKdj zunaj varnih zidov, &r ^ travnika. Davna legenda v> da so nesreč kriva tla, v terih je precej bakrovih P*' mesi. Slednje naj bi kot ogr^ men strelovod privlačile p*£ rilske bliske. Strokovnjaki PJ sodijo, da vzroki nepnjcl nadloge tičijo v samosvoje položaju okoliških vzpet"1'^ •razdraženim« zračnim S10-tam preprečuje o prosto r banje. . tte. No, pretekla soboto 0»» skalo. Gosta koprena ° ^ kov >e miroljubno p'ua ^ lje. Edino redke, debele pije so pričale, da W]0st* me jemlje slovo in oa . ^ parno v jesen Pusta si ^ je zabrisala druge, žiy*n^ barve in nas prikraji*j*js. nepozaben ra.-t'.lcd. s ^ Kdaj pozncie bi gotovo Ji ve*, sreče. f.^; Besedic, i« fol°igJ[J5j O hišnih svetih in še kaj Bo že držalo, kar pravijo ljudje, da je bog najprej sebi Ustvaril brado. No, boste rekli, kakšno zvezo pa ima to s hišnimi sveti. O, ima zvezo, ima. Prepričal sem se na lastne oči in ušesa. Pojdimo lepo po vrsti. Po zakonu imajo lahko hiše z več kot petimi stanovanji hišne svete, ki skrbijo za tekoče vzdrževanje hiše in skupnih prostorov ter za to, da stanovalci uporabljajo stanovanje v skladu s predpisi, hišnim redom in določbami hišnega sveta, ki ima najmanj tri člane in se voli za dobo dveh let. Predsednik sklicuje seje, vodi delo na njih in Predstavlja hišni svet... Na začetku vsakega koledarskega leta poda hišni svet zboru Stanovalcev poročilo o svojem delu v preteklem letu "d. itd____Kako je s tem v Praksi? NIHČE NOĆE DELATI NAMESTO DRUGIH Znašel sem se v stopnišču velike hiše v starem delu mesta. Tipal sem levo in desno, nekajkrat brcnil v prazne zaboje, a stikala za luč nisem našel. Potem sem zaslišal prihajati počasne korake iz Zgornjega nadstropja. Stara zenica je odhajala v mesto. »Tukaj pri vas je pa temno k°t v rogu.« »A temno?... Ja, luči nimamo. Mi, ki tu že dolgo stanujemo, smo teme že navajeni. Imamo mačje oči.« »Kdo pa je pri vas predsed-mk hišnega sveta?« N »Veste, tega pa mi nimamo. -.imamo niti hišnega sveta mtj predsednika.« »Pa bi ga morali imeti!« »2e, že. Toda kaj, ko nihče noče delati namesto drugih. Vsak skrbi za svoje stanovanje, ostalo ga ne zanima. Vsi želijo čimprej iz te hiše, ki se že podira.« »Ste kdaj imeli hišni svet?« »Seveda smo ga imeli. V njem so bili vedno isti. Največ starejši in upokojenci. Teh ni več in tudi hišnega sveta ne. Nikogar ni, ki bi prevzel njihovo delo.« »Morali bi se menjati. Enkrat eden, drugič d miri.« »Le kako naj to naredimo? Nikoli ne pridemo skupaj. 2e nekajkrat smo sklicali sestanek, na katerem bi izvolili hišni svet. Pa veste, kdo pride na sestanek? Stranke pošljejo svoje otroke. Tako jim nihče ne more očitati, da na sestanku niso bili zastopani. Naj volimo otroke?« »Kako pa potem vzdržujete hišo?« »Kdo pa pravi, da jo vzdržujemo. Ni kaj vzdrževati. Samo pročelje je urejeno*, da ne kvari videza mesta. Znotraj je vse dotrajano. Stopnišče nam razpada pred nosom. Nič bolje ni1 s streho.« »Mislite, da bo kaj bolje?« »Bolje? Dajte no! Danes so čudni časi. Cas postaja vse bolj dragocen. Človek ima preveč svojih problemov, da bi se ukvarjal s tujimi. Tudi mladina je danes drugačna. Vse preveč se zanimajo za politiko. Demonstrirajo in fi-lozofirajo, hišni prag jim pa razpada. Če bi bili bolj skrbni, bi tudi mi imeli hišni svet in ne bi nam omet padal na glavo .. . Sicer pa, kaj bi. Teh nekaj let bom že še potrpela.« NA ZLATEM POLJU V nekoliko starejšem bloku sem pozvonil kar pri prvih vratih. Predstavil sem se in vprašal po predsedniku hišnega sveta. Napotili so me nadstropje višje. Predsednik se je ravno vrnil iz službe. »Kako dolgo ste že predsednik hišnega sveta?« »Na srečo bo kmalu dve leti.« »Zakaj na sreča?« »Ja, zakaj. Zato, ker imamo vsaki dve leti volitve. Še dober mesec in odložil bom to breme. Tako sem že nervozen, da komaj čakam. Joj, če se samo spomnim teh dveh let. Dan za dnem je brnel zvonec. Stranke so hodile k meni z najrazličnejšimi prošnjami in zahtevami, češ, ti si predsednik in ti moraš vse urediti.« »Kaj ni naloga hišnega sveta, da skrbi za tekoče vzdrževanje hiše?« »Seveda je. Toda ljudje so hodili k meni s takimi prošnjami, da bi se človek razjokal. Na sestanke, ko volimo, ni pa nobenega. Raje se zaklenejo v stanovanje ali jo pobrišejo na izlet. Toda mene ne bodo. Ko bodo na vrsti volitve, bom vsakega posebej pripeljal v moje stanovanje na sestanek. Nič ne bom povedal, kdaj bo sestanek. Lepega dne bom enostavno šel od enega do drugega stanovanja. Tako se ne bo nihče izmuznil. »V hišnem svetu ste trije, ali ne?« »Da, a le na papirju. Vse delo opravljam sam. Podpredsednika in člana, sem videl samo na sestanku, še kadar bi se morali srečati povsem kar jbn gre. članica zveze s0 „ev,5' morajo ti dati stanovanje. Če t{tdi t Ugi dobin>ki so vri koritu, ga boš va Tn t, rJahi *£ ^ar*ia 11 dneva v dan prigo- '•',ufa materi in potem nekega dne res • «^a na občino. Zmerjala je, grozila, vpila n nazadnje zadovoljna odšla. Zal hoš Prosil za posojilo v podjetju. vo5 Lbi si nakl)Pali tolikšen dolg nad gla-■ BUa sem na občini. Mati bo dobila doPVan'e- Ra'e kl'llimo avt0- Mati lahko °l Posojilo na pokojnino. Včasih jo bo-™ vzeti s seboj, sicer pa je tako bolehna. a,„nefca> lel in bomo imeli stano M vanje in 1 >nin »Z °P°rckal, potem pa zara-hann !-V !l!*;'> zaradi Mojce, Milene in u> ki so s stisnili v kot, raje umolk- "ovo u / "!CSi'cev i« mati dobila veliko ^erko ' ° 0 s'anovanie v bloku in se s Zve?a u'1 n,CU(} družino preselila vanj. »ŽamrCeV "a * * dala. s°niem le meve"ko. Dovolj bi bila gar- »lam We}"!a-ti rtič ]° "as': misliš. Moja družina ti pa da si se Nikdar H ne hom odpustila, Lahko bi £!.riniala s tem stanovanjem. bih v mestu, ne pa v tem kraju bogu za hrbtom,« se je jezila hčerka. Na nenehno prigovarjanje je moi popustil. V podjetju je izprosil premestitev. Sicer je manj zaslužil, toda vsaj žena je bila zadovoljna. Popoldne so se z avtom lahko vozili na izlete. Pa ni bil dolgo mir pri hiši. »Mati ne bo več dolgo. Skrajni čas je, da ji zveza borcev da drugo stanovanje v mestu. Letošnja zima jo bo gotovo vzela, mi pa se bomo obrisali pod nosom, da bi se kdaj rešili tega pozabljenega kraja,« je prepričevala Marija moža. Spet je šla zmerjat na občino in z.ahte-vala stanovanje v mestu. Tistim 73 borcem bi že zdavnaj morali zagotoviti stanovanja, saj je že 27 let po osvoboditvi. Sicer pa, če so toliko časa čakali, naj pa še malo. Tako je očitala in grozila, da bo Z materjo in družino vred prišla pred občino in naredila škandal. In res ga je. Pod milim nebom sredi mesta so zložili pohištvo. Na občini so bili nemočni. Tri mesece je trajalo, da so končno le našli ustrezno stanovanje. Zdaj pa si belijo glavo, kaj bo reklo 73 borcev, ki že toliko let čakajo na stanovanje. Mati, ki vsak mesec od skromne pokojnine po padlem možu vrača posojilo za avto, pa pravi: »Zame bi bila dovolj garsonjera. Saj tako ne bom več dolgo...« naključno, se izogneta. Povem vam, biti predsednik hišnega sveta niso mačje solze. Ljudje so preveč sebični, pa tudi časa nimajo, da bi si nalagali dodatno dolinosti.« »Bi še kdaj, v drugačnih pogojih, sprejeli to funkcijo?« »Nikoli, pa čc se ves svet podre. Zase bom že sam poskrbel. Vsi hočejo imeti vse v najlepšem redu, mnogi pa pri tem niti s prstom ne mignejo.« V NASELIL' VODOVODNI STOLP Kar nisem se mogel odločiti, v kateri blok naj stopim. Izbiral sem med velikimi in majhnimi, starimi in novimi. Potem pa sem nn klopi pred blokom nagovoril moškega srednjih let. Povedal sem mu, čemu tavam tam okoli. »Prisedi! Ti bom ja/ povedal kaj zanimivega.« »Ampak jaz bi rad govoril s predsednikom hišnega sveta.« »No, krasno. Jaz sem bivši predsednik. V tistem bloku pa stanujem.« S prstom je pokazal na najbliži;jo zgradbo. »Torej zrnate hišni svet.« »Imamo, a je zanič. Vsaki dve leti izvolimo novega. Zberemo se na sestanku, delamo velike načrte, kritično obravnavamo preteklost. Po volitvah se raziđemo in vse je pozabljeno. Novi hišni svet pa potrpežljivo čaka na nove volitve.« »Zakaj ste na sestanku tako razvneli, potem pa nič?« »Zakaj? Kaj jaz vem, zakaj. Na sestanku se hoče vsak uveljaviti. Obljube dežujejo z vseh strani. To pa je tudi vse.« »Kako je z vzdrževanjem hiše?« »Kadar gre za stopnišče ali streho, vedno čakamo drug na drugega. Nihče ne naredi prvega koraka vse do tedaj, ko začne voda teči v stanovanja ali ko se nekdo zvrne po stopnicah. »Zakaj pa za to ne poskrbi hišni svet?« »Saj gremo najprej k predsedniku. Ta nas hitro odslovi. Ali nima časa ali... vedno najde izgovor. To je razumljivo. Nihče noče delati za druge. Tudi denarja ni. Ce bi bil denar, bi bilo vse drugače.« »Mislite na denar za popravila?« »Da. Hišni sveti bi morali imeti več denarja. Danes je že tako. Za vsako malenkost je treba hoditi od urada do urada, iz pisarne v pisarno. Za vsak dinar je treba prositi. Tega se vsak hitro naveliča.« »Boste še kdai sprejeli funkcijo predsednika?« »Seveda, zakaj pa nc. Samo mnoge stvari se morajo obrniti na bolje. Zal sem glede tega pesimist. Ljudje so vse preveč sebični. Dosti bolj jih zanimajo avtomobili, kot pa usoda zgradbe v kateri stanujejo.« M. Gabrijelčič Nemirna duša son, zato se rad potepam neohrog po slikoviti Gorenjski, ki ljubitelju narave povsod ponuja kaj posebnega, nenavadnega. Pa so me ne.. davno tega prijatelji iz Loga v Poljanski dolini opozorili, naj nikar preveč pogosto ne lazim mimo njihovih hiš, saj bom sicer zagotovo dobil svinec pod bodice. Začuđeno sem pripomnil, da vendar nismo v Vietnamu in da poštenemu bitju ne bi sme. la groziti nobena nevarnost. Toda prijazen znanec mi je brž razložil, kako tudi mačke iz bližnjih vasi niso nikakršne zverine, a jim vseeno grozi iztrebljenje. Potem so, ogor. čeni do dna duše, jeli pripovedovati prečudne storije. Log že nekaj let nazaj obiskujejo divji prašiči. Najhuje je prav letos. V minulih mesecih so preorali četrtino travnikov in uničili precej nasadov krompirja, koruze in ovsa. Pritožbe kmetov na lovsko družino Poljane nič nc zaležejo. čeprav območje Loga sodi v njen okoliš, in čeprav bi morala povrniti nastalo škodo, je bilo negodovanje prizadetih doslej bob ob steno. Niti enega samega dinarja še niso izplačali, niti ene poštene hajke za predrznitni ščetinarji niso uprizorili. Posamič resda hodijo jagat, ampak plen je vse prej kot obilen. Namesto divjadi namreč zmeraj pogosteje zalezujejo domače muce. Le-te, vajene ljudi, se jagru prav nič ne izmikajo in ni lažjega kakor zadeti živalco, ki mirno stopica čez . jaso. Vrli poljanski »ostrostrelci« so menda pošteno razredčili mačje vrste ter nedvomno zaslužijo iskreno zahvalo mišje skupnosti. Najnovejši šport je zmeraj bolj priljubljen. Le listi frdamani če-kanarji mešajo štrene gospodom lovcem. Da bi jih vrag! Mačka in divja svinja pač nista čisto popotno isto, kajne? Ampak recite kar hočete, nihče ne more zahtevati, naj vrli Poljanci nosijo kožo naprodaj, na domet smrtnemu rilcu, čez previdnost ga ni! Torej sem tudi jaz pobral šUa in kopita ter jadrno zapustil Log. Vaš Jež Popotnik Tisto, kar smo zaradi časovne stiske uspeli zabeležiti v zadnji številki zgolj kot fo. to novico, se je spremenilo v dogodek brez primere, nekaj, kar bo zanesljivo našlo svoj prostor v vseh kronikah tega leta. Teroristični napad palestinske organizacije »Crni september« na člane izraelskega olimpijskega moštva v Miinchnu ni povzročil samo šok svetovne jp"t" • več tudi vrsto dogodkov, ki utegnejo Ul,.......... . _u dejanja še nekaj časa preire. sati svet. Potem ko zahodno-nemškim varnostnim organom ni uspelo osvoboditi iz rok teroristov ujete izraelske športnike (ki naj bi jih po želji Palestincev zamenjali za 200 njihovih, v Izraelu zaprtih kolegov), so se stvari v trenutku zelo zapletle. Najprej je sledila ogerčena reakcija Izraela in malone skoraj celotne svetovne javnosti na ugrabitev samo, nato pa še razprave o tem, če je policija ravnala prav ln naposled izraelski povračilni ukrepi. O tem, koliko so imeli tisti, ki so načrtovali in uresničevali neuspelo osvoboditev izraelskih športnikov na letališču blizu M'inchna srečno roko Nasilje proti nasilju ali ne, je seveda nekaj, na kar lahko odgovori samo skr. bno pripravljena in nepristransko izpeljana preiskava. To preiskavo je zahodnonem-ki kancler VVillv Brandt tudi že zahteval. Po tistem, kar smo imeli priložnost slišati in videti, obstajajo utemeljene domneve, da Je bila zaseda, ki so jo zahodnonemški varnostni organi z os t ros tre I. ci pripravili teroristom na letališču, skorajda delo amaterjev in ne profesionalnih varuhov reda, čeprav Je seveda prav tako globoko res, da je po končani bitki vsak general pameten ... Toda naj bo tako ali tako, igre v .Miinchnu so se nadaljevale in končale — čeprav ne v povsem takem ozračju kot so se za-čela, medtem pa se je na Bližnjem vzhodu začela nova runda napetih dogodkov. Izraelci so namreč kot odgovor na teroristično dejanje v Miinchnu uprizorili enega najhujših napadov na baze ko-mandosov in naselja palestinskih beguncev po koncu junijske vojne leta 1967. Nekaj deset izraelskih letal je po nepopolnih podatkih povzročilo hudo razdejanje in smrt okoli 200 ljudi. To je bil odgovor na teror v Miinchnu, toda vprašanje, ki se zastavlja, se glasi: kaj je prinesel? Komu je koristil? Ves svet je skoraj enotno (namreč z izjemo nekaterih arabskih držav, ki so skušale to tako ali drugače opravičiti ali pojasniti) obsodil teroristični napad v Miinchnu in obsodbi sta se kajpak pridružili tako jugoslovanska javnost kot njena vlada. Ta obsodba temelji na prepričanju, da teror v svoji najbolj brutalni obliki aii in ne more biti sredstvo za obračunavanje med nasprotujočimi si stranmi in da ničesar ne prispeva k reševanju družbenih in političnih problemov sodobnega sveta. Tako tudi v konkretnem primeru — napadu palestinskih teroristov na izraelske športnike v Miinchnu — ne more in ne bo ničesar prispeval k rešitvi sicer zelo bolečega vprašanja palestinskih beguncev in bližnjevz- vzhodne krize nasploh. Kot je doživel svojo obsodbo napad v Miinchnu, jo je nekaj dni kasneje tudi izraelska povračilna akcija v južnem Libanonu in Siriji. Tudi v tem primeru veljajo ista načela: nasilje ne rodi ničesar drugega kot nasilje in proti nasilju se, po isti logiki, ni mogoče boriti z nasiljem. Izraelci si ne morejo obetati, da bodo z napadi na taborišča palestinskih beguncev kakorkoli vplivali na teroristične akcije, še manj pa na kakršnokoli rešitev bližnje-vzhodne krize. To je, če kaj takega verjamejo, gotovo velika iluzija Tel Aviva. Eden izmed vidikov tragedije v Miinchnu in prelivanja krvi v Libanonu ter Siriji je prav gotovo tudi dejstvo, da so v obeh primerih plačevali visok davek nepremišljenim dejanjem in akcijam povsem nedolžni in neprizadeti! Tako kot je tekla v olimpijski vasi in kasneje na letališču v Zvezni republiki Nemčiji kri nedolžnih športnikov, niso tudi Izraelska letala odvrgla svojih bomb na prave krilce napada v Munchnu, marveč so pobijali povsem nedolžne ljudi, še več, večinoma ženske in otroke. Potemtakem imamo opraviti z dvojno tragedijo — obračunavanjem med sovražnikoma, ki s tem ničesar ne moreta doseči in izgubljena ' življenja nedolžnih, ki niso za stanje, kal riN no pač je, ničesar krivi. Napadi izraelskih letal so dobili svoj odmev tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer pa zaradi nasprotu* Jočih si interesov velikih sil ni bilo mogoče sprejeti nobene resolucije! Vsa tri predložena besedila so vsebovala namreč postavke, ki niso bile sprejemljive za vse. Tako se je, za zdaj, razpletla drama, ki se je začela v Miinchnu in nadaljeva!v. na Bližnjem vzhodu. LJUDJE IN DOGODKI Lov po italijansko Prvi dan lovske sezone v Italiji ni bil posebno bogat po trofejah, več je bilo kot te vsako leto doslej nesreč, ki so se pripetile zaradi prevelike gorečnosti lovcev v premajhnem lovišču s premajhnim številom divjadi, te prvi dan lovske, sezone je bil en lovec mrtev, nad sto ljudi pa je bilo ranjenih. Ranjena je bila tudi neka 80-lctna gospodinja, ki je v svoji hišici pripravljala kosilo, pa so jo našle šibre. Svet je majhen Po podatkih mednarodne zveze turističnih organizacij bo letos število turistov po svetu preseglo 190 milijonov. Število turistov kot pravimo popotnikom, ki si za zabavo ogledujejo druge kraje, vsako leto narašča. Se leta 1950 je bilo po svetu 25 milijonov turistov, deset let kasneje 71 milijonov in leta 1970 169 milijonov. Vsako leto se dohodki od turizma povečajo za poprečno 11 odstotkov. Mednarodna turistična statistika zbira te vrste podatke že 25 let. Bombe v baru V nekem lokalu v Montrealu polnem, ljudi je nenadoma eksplodirala bomba. Med razbitinami je umrlo 42 ljudi, več pa je bilo ranjenih. Padalo se ni odprlo Komisija letalske zveze Jugoslavije in okrožno sodišče v Sarajevu raziskujeta vzroke smrtne nesreče mlade padalke Slavice Grujič. Med treningom padalske reprezentance BiH je mlada pa-dalka skočila iz letala na višini 2000 metrov. Glavno padalo se ni odprlo, prav tako so bili vsi poskusi padalke, da bi odprla rezervno padalo, zaman. Padla je na zemljo in se ubila. Bik je bil spretne j si Na bikoborbi v francoskem mestu Bayonn je bil hudo ranjen znani španski bikoborec Miguel Dominguin. Toreadorja je razjarjeni bik štirikrat nabodel na roge in vrgel v zrak. Huje ranjenega Dominguina so prepeljali v bolnišnico in ga operirali. Delovni čas po želji Največji italijanski zasebni proizvajalec avtomobilov FIAT SPA je uvedel svobodni delovni čas v svojih obratih Mirafiori. Poskusno bo delalo 4800 delavcev ali tretjina delovne sile v teh obratih. Na delo bodo prihajali med 8. in 9. uro zjutraj, za kosilo bodo imeli časa eno do dve uri. V tovarni pa bodo morali prebiti osem delovnih ur. Poskus bo trajal štiri mesece. Zgrmeli v prepad V eni od najhujših prometnih nesreč, kar se jih je pripetilo v Grčiji, je naenkrat umrlo 20 ljudi, 29 pa jih je bilo ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko je avtobus z romarji v bližini He-rakliona na Kreti strmoglavil v 50 metrov globok prepad. Vzroke nesreče še raziskujejo, domnevajo pa, da je bil avtobus prepoln. Zastrupljena Donava Uprava za vodno gospodarstvo za severno Madžarsko je zahtevala omejitev uporabe nevarno zastrupljene donavske vode. Prva znamenja hude onesnaženosti Donave so zapazili 6. septembra v Avstriji. Menda gre za onesnaženost industrijskega izvora, kolikšna stopnja umazanije pa je v reki, še ni znano. Ribe v Donavi množično poginjajo. Letalo padlo v reko Zaradi okvare motorja na letalu aero se je 10. septembra v Mariboru pripetila huda nesreča. Pilot Traube Mihael je peljal na izlet nad Ptuj svojo 23-lctno hčerko, ko se je motor letala nenadoma pokvaril. Letalo je izgubilo na višini, zadelo v daljnovodno žico in padlo v Dravo. Pilotu se je uspelo odvezali in splavati iz potopljenega letala, hčerke pa ni mogel več rešiti, ker so se zapletli trakovi. Letalo se je potopilo 7 metrov globoko. Kačja nadloga Letos so se kače v Italiji zelo razmnožile. Med vzroki za tolikšno kačjo nadlego je predvsem preseljevanje kmetov, ki so prej kosili travnike, odstranjevali podrast in vzdrževali pola. Tudi naravnih sovražnikov kač je vse manj. Občine so razpisovale za ulovljene kače celo nagrade, potem pa so odkrili, da so jih nekateri zaslužkarji zaradi tega kar gojili v kleteh. Kasneje so se nad kače spravili mungi, ki so jih pripeljali z dalmatinskih otokov, vendar posebnega uspeha ni bilo. Letos poleti so na kače naščuvali purane. Tako je 300 puranov v Cervii preiskalo 600 hektarov pinijevega gozda in pobilo vso kačjo zalego. Ubil 25 delavcev V kratkem bodo v Fairfieldu v Kaliforniji začeli soditi 39 letnemu lastniku plantaže pomaranč Juanu Coronu. Obtožen je uboja 25 najemniških delavcev. Takšnega zločina v kriminalistični z&°' dovini ZDA ne pomnijo. Zločin je odkril sosed, ki je obvestil policijo. Ta je z infra rdečimi žar' ki odkrila na posestvu še 24 trupel. Vsi so bih priložnostni delavci, ki jih je lastnik plantaže najel za delo. Lastnik plantaže se je pred časotn zdravil v neki bolnišnici za živčno bolne. Uboj na sodišču V poslopju občinskega sodišča v Zagrebu j* Josip Krajačič z'revolverjem ubil svojo bivšo ženo, mater dveh otrok. Krajačič je bil obsojen na pogojno kazen dveh mesecev, ker svoji bivši ženi ni dovolil prihajati v njuno skupno stanovanje-Po izreku sodbe je Krajačič izvlekel pištolo l*j ženo ustrelil pred očmi sodnika. Orožje je nato nameril še v odvetnika in ga s štirimi streli ubil- Potres v Pakistanu Več kot sto ljudi je izgubilo življenje v potresu v pakistanski pokrajini Gilkit. Moč potresnega sunka je bila tolikšna, da se je porušilo 1000 hi - Tudi v Bosni potres Na področju Bugojna, Donjega Vakufa in preša se je zatresla zemlja. Potres je bil v> 1 ' kostne stopnje. Popokalo je nekaj zidov, *usi. pa so se tudi dimniki. Prekinili so pouk v šola < nekaj podjetij pa je ustavilo delo. Za sedaj vesti o človeških žrtvah. Znameniti stolp zanihal Ko je zahodno Toskano potresel potres lail^ stopnje, se je znameniti poševni stolp v PwJ nekoliko bolj nagnil. Vrh tega sredjeveskeg stolpa odstopa od vertikale že štiri metre, str kovnjaki pa mu prerokujejo zaradi tega le ** krajšo »življenjsko« dobo. Na stolpu je vdela poseben merilni aparat, ki je natanko zaznal, koliko se je stolp ob potresu zanihal. Drag( jt ocena stare Za 90 tisoč dolarjev so na dražbi prodali atf° znamke dusenberg iz leta 1933, katerega P lastnica je bila Greta Garbo. Skoraj pet dese ^ tij star avtobil je menda še vedno v dO0 ^ stanju. »Božanska« Greta Garbo ga je PrC.i:.,ft1ii go svetovno vojno prodala nekemu atnerisk ^ vojaku, kasneje pa je avtomobil premem0 nekaj lastnikov. Ivan Jan: Od usodnih dogodkov v Udin borštu je poteklo že 30 let Po sledeh dokumentov in spominov (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kako je bilo tedaj v počivališču kokrškega bataljona, opisuje eden izmed udeležencev tega dogajanja Stane Vrhovec-Robin: »... Odložili smo polne nahrbtnike in pole-8li ■.. Dolga in naporna pot je slehernega borca utrudila tako, da je zaspal brž, ko se je ulegel. Brez skrbi, kot da se okrog nas ne dogaja niče-Sar ■.. V bližnjem zvoniku je odbila pol dveh Popoldne, ko se je bataljon prebudil... V več »meri so bile poslane patrulje, da raziščejo teren. Sonce je neusmiljeno žgalo, le tam proti Stolu 80 se grmadijl težki oblaki in obetali dež. Visoka Praprot in valoviti teren sta nam omogočala opazovanje patrulj. Dve sta izginili v goščavi. Od-5a!Jili sta se komaj sto korakov, ko je zaropo-ta'o... Prva patrulja se je naglo vrnila, kmalu za nJo pa še druga. »Nemci, obkoljeni smo!' Je rekel eden iz patrulje. Napeto ozračje so presekala kratka povelja, J} ^e smo v strelski vrsti krenili v smeri proti f ržičit (t. j. proti severu). Previdno, s puškami Pripravljenimi na strel, smo se pomikali naprej. «d roba gozda nas je ločilo le še nekaj sto me-trov, ko smo naleteli na sovražnika, v .'Prcl,ilmo se v smeri proti Kranju!' je zapo-Vedal zdaj komandir Janez in spremenili smo smer... _ Legal je že prvi mrak, ko smo dosegli progo ranj—Tržič. A tudi tu nismo uspeli — povsod *e bil sovražnik ...« Poizkušali so se prebiti tudf v druge smeri, , s° bili povsod vrženi nazaj v gozd in med n°Jem so na obeh straneh padale žrtve. Polkov- * Franz s svojimi zapisi potrjuje, da so tudi SP.T P°licisti — že v prvih bojih imeli padle in ranjene. ge *iapac,aJoči policijski oddelki so nezadržno 0?a ^tun boršt in okoli partizanov stiskali vse gozd°brOČ* 0bčutne slIc s° PuStiIi na robovih nah V.Zase^e Pa so puščal^ na doseženih vzpeli-nev' S° v ravninskem gozdu Še posebno si t^uT' ^Ucu ob posekah so puščali zasede in • 2 ° Ugotavljali dober pregled. Partb • po neuspelih poskusih preboja, so se lZarV sredi Udin, boršta stisnili, številčno že bodoJCni' na maihncm prostoru in čakali, da se g Prebili v varstvu noči. nitjj ma]u pa se je razdivjala še nevihta z moč-VremV bliskanjem in grmenjem. V takem in sJi^u ie Partizanom upanje na preboj poraslo šuev S° se poSnau v preboj, da bi izsilili re- kokciai ' »UCli V tc^ no^' kar se ^e zgod;il0 red" kaj 0(jj. ^ °-el Nemcev ni umaknil iz gozda. Ne- in le-t; • OV ^° °slalo na dominantnih položajih nim ^' ^lso d°voljevali preboja. Kljub večkrat-poskv----- bili iz i, ,USOm sc Partizani tudi ponoči niso pre-b0 t* Ut»n boršta. Omagali so in upali, da jim tnorda U*Pc,° navsezgodaj, da se bodo Nemci dilo. medtern umaknili. Toda — to se ni zgo- kratke!^m°'. *ako Je ° spopadih prvega dne v mann p v°iaskcm stilu, zapisal polkovnik Her- ct.t^euvidcna črta ki je bila zapovedana z na- °b Petih napad' Je M*> dosežena in sklenjena ^'jsko popo,c,lle (n- 9- m2). O tem sem dobi> ^sta *por°čilo s polkovnega komandnega *a,°- Je hii bM° v Zg°rnJih Dupljah. Kot je ka-H1* okni! fi"di sovražnlk pripravljen na spopad, 'Janje . 40 Je b,1° žc slišati močnejše stre- *^eU nohni S° 86 up!raU trdovratno, čeprav niso !n ^njenih"683 upanJa na izhod- 0 prvlh Padlih vlI» Do «a naši in na nasprotni strani so ml Ujet«ike ra, jskI zv'ezl. Privedli so tudi že prve t0aročla larmirali smo tudi četo z alpskega V ♦ '' *°Če ločiu "°Č1 -n--V gostem *ozdu ^ bUo mo" sovražnika od soborca, zato je bila naša enota zaustavljena na doseženih položajih. Hrup boja pa je nato povečala še huda nevihta z bliski in grmenjem. Šele opolnoči sc je malo umirilo.« Z jutrom je nehalo deževati, partizani pa so, neprespani, utrujeni, mokri in negotovi dočakali svit v gostem grmičevju blizu nemških položajev. Stane Vrhovec-Robin to opisuje takole: »Jutro smo dočakali tik poleg sovražnega obroča, trdno odločeni, da še tu poizkusimo prebiti sovražne klešče. Enakomerno padanje dežja je motilo le zamolklo kašljanje, tu in lam pa oster žvižg sovražnikov, ki so se klicali niid seboj. Z bližan jem jutra je dež ponehaval. Med rahlimi obrisi smrek smo opazili pod naprej pomaknjeno čelado grd, kozav obraz sovražnika. Nizko sklonjen naprej, z brzostrelko, pripravljen na strel, se je pomikal naravnost proti nam se nekaj korakov in stopil bo na prvega našega borca. Tovariš Stanko Mla-kar-Cveto sc je narahlo okrenil in dogovorili smo se samo s pogledi. Kratek šum, Cveto se je dvignil, v jutranjo meglo je odjeknil strel, sovražnikovo mrtvo telo pa je padlo v travo. Temu strelu pa je sledilo divje streljanje iz vseh vrst orožja, rafali so orali zemljo, detonacije bomb so lomile drevje, vmes pa je bilo slišati divje vpitje sovražnika. Naše krogle so zadevale v živo. Mokre čelade policistov so se svetile v jutranjem soncu, ki jih ni hotelo biti konec. Počasi smo sc umikali proti sredini gozda. Ranjeni borci so sc le s težavo premikali z nami, na položajih pa je ostalo precej naših. Padli so. ' Vpitje sovražnikov je odmevalo od vseh strani, vmes pa so neprestano žvižgale in udarjale nemške mine hi se razletavalc med nami. Smrtno zadet se je tedaj zrušil Bclček, in le še kakih 35 borcev, med njimi več ranjenih, se je trdovratno upiralo od vseh strani prodirajočemu sovražniku. V srditem boju s sovražnim mitraljeskim gnezdom smo spel izgubili nekaj tovarišev. Razbili sme se na več skupin, a zmanjkovalo nam je že municije. Umikali smo se po položnem pobočju prek lepo cvetoče ajdove njive v sosednji breg. Dolgi rafali šarcev so uničevali življenja mladih borcev ... Tedaj mi je pod kolenom klecnila noga .... Poleg mene je smrtno zadet obležal Konrad, malo niže pa Ančka (Kokalj) in še čiba. Vsepovsod so orale mine, ki so oglušujoče trgale zemljo. Naš organiziran odpor je ponehal. Municije nismo imeli več ...« Polkovnik Hcrmann Franz pa to opisuje takole: »Ob prvem svitu se je napad nadaljeval. Odjeknile so detonacije ročnih granat in gosti streli strojnic. Izgube so na obeh straneh naraščale občutno. Na komandno mesto polka v Zgornjih Dupljah so pripeljali nove ujetnike, med njimi tudi brata partizanskega poveljnika Janeza Perka. Sovražnik se je zagrizeno boril... Zadnji odpor so nudili partizani v gostem nizkem grmičevju, kjer je bilo od eksplozij veliko lukenj. Naše desno krilo je ta krog, to mesto zavzelo in uničilo zadnje partizane, ki so se še vedno borili. Janez Perko, ki je tudi prilezel iz ene takih kraterjev, se je bori! do zadnjega in na koncu je podlegel (ko ni imel več nabojev in možnosti za preboj, se je sam ustrelil). V naše roke je padel mrtev.« Tako je končal tudi hrabri četni politkomisar Stanko Mlakar-Cvctko, junaško je, potem ko je pokončal več napadalcev, k mčala tudi Ančka Kokaljeva, in še celo vrsto partizanov. Celo vrsto borcev, ki so se praktično razoro-ženi — brez slehernega naboja — skrivali pod vejevje, na drevje, v grmičje ali kamor je komu uspelo, so policisti sestrelili ali ujeli žive. Okoli dveh popoldne je bil neenak boj končan. Tisti, ki niso padli — a teh je bilo 38 — so bili ujeti (33) le malo pa se jih je rešilo: vsega pet tovarišev: Jože Stružnik-Mejač, Lojze Zupan« Peter, Stane Konc-Kos, Izidor Kuljat-Jožek (ki ja tedaj dobil strel v glavo) ter Stane Cotman-CoU nar. Ujete partizane, med katerimi so bili Marija Košir-Peraičeva, Zdenko Lavička — nedavno umrli lekarnar iz Tržiča, Matevž Benedieič z Je-' senic, Karel Kravcar, Janez Vogrič, Stane Vrho-vec in še vrsta drugih, so že v gozdu hudo pretepali in jih potem, ko so jih gnali v Zgornja Duplje, vseskozi mučili. Tam so jih takoj in nasilno začeli zasliševati in slikati, toda ustrelili, kot je bilo po vsem pričakovali, jih na vse začudenje niso! Odpeljali so jih v begunjske zapore, kjer jih je spet čakalo mučenje, potem pa taborišče smrti. Ustrelili pa jih še vedno niso, kajti v. tem času so nemški okupatorji zganjali svojevrstno propagando: uničevali so uporniške vasi, zapirali aktiviste in izvajali vseh vrst nasilje, hkrati pa sc kazali, da partizanov, če se bodo vdajali njihovim četam, ne bodo več streljali, temveč jim bodo v Hitlerjevem rajhu zagotovili delo, življenje in bodočnost! To je bila za nekatere omahljive elemente nevarna igra, ki pa zavednih borcev ni preslepila. Tako je velik del teb. ujetnikov vojno preživel v uničevalnih taboriščih. To je bila tista »bodočnost«. Polkovnik Hcrmann Franz pa svoje zapise a spopadu v Udin borštu končuje takole: Ko so truplo Janeza Perka pokazali ljudem na kraju v Zgornjih Dupljah, kjer so zbirali ujetnike, so ga ljudje ogledovali z grozo in z očitnim olajšanjem, češ: končno je padel mož, ki je deželi povzročil toliko nemira, nemškim četam pa prizadel veliko žrtev in škode. Med ljudmi pa je potem krožila govorica, da jc partizanski vodja Janez Perko še živ, da se še bori. To verjetno zaradi tega, da prebivalstvo no bi izgubilo upanja. Zvečer 14. septembra sta v Zgornje Duplje prišla z Bleda tudi general Rosener in Brenner ter ogledovala padle ter ujete partizane, ki so jih potem odvedli v taborišče.« j Ob tem je zelo zanimivo, kako so nemški po veljniki gledali na partizansko gibanje in na vlogo posameznih partizanskih poveljnikov. Tudi ja zelo očitno, do kakšnih podrobnosti je bilo iz«» dano prav gibanje in zadržanje Janeza Perka, ki ga je poprej hotel pregovoriti že nekakšen vojaški vodja prvih organizatorjev gorenjskega belo gardizma dr. Vinko Bedenk. Ob tej priložnosti ja poleg hrabrega Janeza padel tudi njegov brat Andrej, ujet pa je bil še brat Anton, medtem ko se je že poprej Nemcem predal brat Miha, ki ja kmalu postal zloglasni raztrganec. i Padle partizane so Nemci pokopali v skuperi grob blizu Strahinja, kjer je zdaj spomenik z njihovimi imeni. ' Kar se premočnim okupatorjevim policijskimi enotam ni posrečilo v hajkah po hribovju, so dosegli v Udin borštu. V tem ravninskem gozdu sredi Gorenjske, ki je bil za partizanski boj već kot neugoden, so policisti razbili in uničili kokr-i, ški bataljon v dveh dneh zagrizenega boja. (Nadaljevanje prihodnjič) \ Družbenopolitične organizacije Naklega in odbor kokrškega odreda vabijo borce kokrškega odreda, gorenjskega odreda in ostalih enot Gorenjske, aktiviste ter ostale občane na spominsko svečanost ob 30. obletnici borbe 2. bataljona kokrškega odreda v Udin borštu, ki je bila v dneh 14. in 15. septembra! 1942 Obenem praznuje Naklo krajevni praznik. Svečanost bo v nedeljo, 17. septembra, ob 14. uri v Strahinju pri spomeniku padlih borcev v navedeni borbi. Na svečanosti bo govoril eden od pfcživelih borcev takratne borbe Vrhovec Stane-Robin. V kulturnem programu proslave sodelujejo: godba na pihala iz Kranja, moški pevski zbor iz Naklega, recitatorji in vojaki JLA. Predvsem je na svečanosti zaželena udeležba mladine v *im večjem številu. Svečanost bo ob vsakem vremenu. Turistično društvo Naklo pa bo poskrbelo za okrepčilo. Štirje bratje špilajo... Deset uspešnih let ansambla bratov Arnol iz Železnikov — Nepozabni nastopi med smetano italijanske zabavne glasbe v Majanu pri Vidmu v Italiji Pošteno je lilo iz gostih temnih oblakov oni dan, ko sem v Železnikih iskal člane ansambla bratov Arnold. Ni jih bilo težko najti, saj popularne muzikante pozna skorajda vsak čistokrven Selčan. Četrtino Arnolovega instrumentalnega sestava, vodjo — Tone mu je ime, sem našel že po nekaj minutah. In predstavljajte si: v njihovi kemični čistilnici, ki so jo bratje odprli pred kratkim. »Ja, kaj ne .špilate' več,« sem izustil v zadregi. »Kdo pravi, da ne? še prav tako kot lani, predlanskim ali pred devetimi leti! Samo vedeti je treba, da nam je glasba le konjiček!« me je potolažil Tone. »Nastopamo v dveh zasedbah: narodni in zabavni,« so mi le nekaj trenutkov kasneje v kuhinji na toplem pripovedovali popularni Arnoli. »Glasbi smo se zapisali pred devetimi leti. Takole je bilo! Jože je prijel za bas kitaro, Janez za ritem kitaro in bobne, Franc za saksofon, klarinet in flavto, vodji Tonetu pa sta bila najbolj pri srcu harmonika in orgle! In prav taka je bila zasedba vse do Francetovega odhoda k vojakom. Po tistem pa smo k sodelovanju pritegnili še kitarista Branka Kosca, pevca Marto Stare in Slavka Krko-ča ter za vse večje nastope še znanega slovenskega humorista Ivana Andrejca-Brež-nikovega Vanča. V tako razširjenem sestavu nameravamo nastopati tudi v prihodnje.« »Kdo je ,kriv', da smo zajadrali v svet glasbe? Oče! Pravzaprav družinska tradicija, saj so oče in njegovi bratje že tudi imeli svoj ansambel,« priznava Tone. »Naši prvi nastopi so povezani z Železniki in okolico, šele kasneje ?:tio se podali tudi po drugih slovenskih krajih. Lahko trdim, da so odločilno prelomnico pomenila sodelovanja na javnih radijskih oddajah .Slovenski ansambli tekmujejo' ter ,Novi ansambli — nove melodije', ljubljanski kmečki ohceti in na izseljenskem pikniku v škoiji Loki.« Zamejstvo je beseda, ob katera sc Arnoli še posebno razvnamejo. Toliko lepih spominov jih veže na sosednjo Italijo. »2e nekaj let stalno nastopamo na glasbenem festivalu J>i Majano' v Majanu pri Vidmu v Italiji med smetano italijansike zabavne glasbe. Naj samo naštejemo nekaj sodelujočih: Al Bano, Sergio Endrigo, Rita Pavonc, Giglio la Cincjueti, Gianni Morandi! Zveneča imena, mar ne? Na festivalskih večerih se navadno zbere več tisoč ljudi. Poleg tega pa nas Slovenska prosvetna zveza iz italijanske Gorice stalno vabi, da sodelujemo na vseh večjih prirc-ditvah za zamejske Slovence. Pripravljamo se tudi na nastope med Slovenci na Koroškem in med našimi rojaki po Zahodni Nemčiji. Še kaj? Ja, leto dni smo stalno na-stonali v preddvorskem hotelu Bor, že tretje lefo zapored pa smo sc v poletnih mesecih preselili k morju. Letos smo igrali v hotelu Alpe Adria v Poreču, zadnja dva večera pa v največjem poreškem hotelu Riviera, kjer smo zadnja dva dni zamenjali znano zagreb- šiko pop skupino Meteori. In prav v tem hotelu so nam že ponudiJi aranžma za prihodnje poletje!« Največje želje? »Ze pred časom smo prejeli ponudbi tovarn gramofonskih plošč Jugoton in RTB za snemanje plošče, vendar mam zaradi pomanjkanja časa do" slej kaj takega še ni uspelo. Sicer pa se pripravljamo na številne nastope in koncerte* kjer bomo v naslednjih me* secih izvajailii več novih naših skladb!« J.Govekar Matjaž Ž l gon ■ DRUGO ROJSTVI Druga za drugo so plameneče steklenice frčale Izza vogalov, a preostali Nemci so se hitro spet znašli in užgali po metalcih. Komaj je Aleš zagnal in se v hipu umaknil za steno, že je švistnila krogla skozi njegovo okno — in to nekajkrat zapovrstjo! Prav mene lovi! je tesnobno spoznanje kakor mravljinci spreletelo Aleša. Do sedaj vedno za tren prepočasen — toda ...! A bojna strast ga je že tako prevzela, da je to zoprno misel hitro odpodil; in ni odnehal, dokler ni zmetal vseh pripravljenih steklenic. Postojanka se je vnela. Iz pritličnih odprtin •o pošastno sikali v mrak krvavo rdeči plameni. Skozi zgornje line se je gosto kadilo, iz sivega dima je planil tu in tam za zdaj še majhen zu-belj. Poki orožniških pušk in treski bomb so se redčili. Tedaj je Aleš zaslišal spet tisti značilni, zveneči bariton, nekje za oglom je zavpil nekakšno povelje — a razumel ga fant. še vedno naglušen, ni. Sam komandant brigade poveljuje, poveljuje četi v prvi vrsti! je spoznal po glasu. Gre torej prekleto zares — mogoče kje v okolici pritiskajo na naše?! ... še bolj je občudoval odločnega moža. Zagrmeli so streli izza hiš, ne posebno gosti, rafali so sekali v notranjost utrdbe, a slišati je bilo, kot da samo od dveh strani. — Naših mi-traljezov, puškomitraljezov in brzostrelk je bilo v začetku mnogo več!? Kaj malo nas je še ostalo na položaju! —- ta neprijetna misel je zbodla Aleša. Precej, precej naših je že ... Tedajci je znova začul tisti znani Vanj in glas, dobro ga je zdaj razumel, Juri*, juriiš, Juriiii... Je rjovel in primejdušal se je zraven na račun vseh bogov, svetnikov in hudičev — tercijalke bi $e kar križale, je poblisnilo Alešu —- toda od baj- te sc je odlepila ena sama senca z opletajočim šalom okrog vratu in se zapodila proti goreči stavbi, in znova je od tam zapokalo — čez čas še ena v vihra jočem plašču — primejdušanje pa na kvadrat, na kub! .. Moram, moram tudi jaz .. . zaškrta Aleš z zobmi, moram, sedaj je prilika ... si zbere prav ves pogum, kar ga premore, do poslednje trohe, in se požene proti izhodnim vratom ropotarnice. A tam, ob podboju ponovno zastane: Spet strel _— naravnost proti meni — iz teh kratkih desetih metrov! Srce mu bije, kot bi hotelo počiti... Mitraljezec, gibčen ko podlasica Alešu neznan, se prikaže nenadoma kraj njega, med vrati; predrzen pogled, bujni kodri mu spod nemške kape z rdečo zvezdico neubogljivo silijo na čelo, brcn na jermenu čez ramo: — Nc boj se! Te bom ščitil! Z levico poprime za eno razpeto nožico strojnice, nameri proti zgornjim linam, s kazalcem pritisne ... drrr . . drrr ... drrrrrr ... Kri udari Alešu v lica. Prekleto — dobro leto v hosti — pa mi mora novinec, dezerter iz nemške vojske, dvigati moralo! Še enkrat trdno stisne karabinko, pripogne se, se zaleti skozi vrata ... čez nekaj metrov, ko da bi mu tal zmanjkalo pod nogami, oster vrez v lice, telebne, tivoka odleti — ranjen! ga spreleti grozljiva misel — sekundo pozneje mu prodre v zavest, da se je le spotaknil ob bodečo žico — brž se pobere, steče prek razbite opeke, kamenja, tramovja, plane v bunker, prizidan k hiši ob vhodu, med veznimi vrati stavbe za en sam utrip srca pomišlja, kam: na koncu obžarjenega hodnika stopnišče, zgoraj so živi Nemci, desno — sobana, ogenj jo zajema od zunanje stene sem ... skoči v zaklon med globoka vrata v sobano; do tam plameni še ne segajo, a dim peče'v oči — skozi solze uzre v sobani postavo s pisanim šalom okrog vratu, s hrbtom obrnjeno proti njemu, sklanja se nad zaboj pri notranji steni, nekaj po- hlepno grabi Jn tlači v razvezani nahrbtnik zavitke cigaret! Spet pogleda Aleš po hodniku: zdaj pa zdaj zaseka v betonska tla krogla iz nadstropja. Ozre se tja, od koder priletavajo. Pogled mu obtiči p*1 vznožju stopnic: tam se prislanja ob steno puška, cd požara sc svetlikajoči okov ji obdaja spodnji del kopita, jekleno modrikast branik Z* kriva muho — mavzerica, nemška mavzerica! čakaš me! Leto dni hlepim po tebi! Z očmi požira dragocenost, oblizuje si ustnice« goltne slino, v njem vzplameni Ogenj, samodejno si vrže karabinko povprek čez pleča, v dveh, trC£ dolgih skokih je pri mavzciici. pograbi jo, švrs nazaj v zaklon — oglušljivo zabobr: v veži, na* enkrat vsa v gostem dimu — Toliko da sem mj* ušel! prešine Aleša — a kaj bi, zdaj je brezum"? srečen, od veselja nor, ničesar drugega ne vi« več okoli sebe kakor le njo, stiska jo k sebi, boža, osvojeno ljubico, bleščečo se, kot novo, °"| vse kaj drugega kot stari, rjasti, izlizani laSK pihalnik! . .. Ko se čez čas hodnik nekoliko razkadi, se ^ na pol zamaknjeni Aleš ponovno razgleda po P1 slom in slučajno mu pogled zastane pri vhod • tam se prav ta trenutek pojavi velikan, za ce glavo višji kot povprečen moški, atletske postav » z italijansko brzostrelko z lesenim kopitom roki. Brigadni komisar! pri priči spozna Aleš, »n že pozorno zazre vanj: samozavesten, '"^j, zdaj nasmeh zmagoslavja ponosno igra na PavI°hr0 ustnicah pod vstran štrlečem nosom, ko vin noter — tedajej pok! z vrha stopnjišča — kom;* izpusti brzostrelko, se z obema rokama zgrabi J trebuh, se opoleče, počasi se sesede, z obraz« ' v muki spačenem, bledim kakor zid. Aleš, za hip ves pretresen, zažene še mavz^\j čez pleča, priskoči, prezirajoč nevarnost p^jgč oveusiun avli i il *" 16-40 Sobotni mo !6.05 re volje v novi teden — Popevke s'ovenskih av- zaik to, Povk 17.40 Poletno potepa-18.40 Z orkestrom m l. ui Kesu um nta Basieva — 19.05 Po- g za vse — 19.35 Plesna T« 2^5il7f>r°gram Z\ strU ^oorovska pesem sko- - 2&a ~ 20 30 »V« in mi • a4° Operni 2l.30 r7 Upenu koncert -D°fodki dneva - 21.40 živi Je,1Ja, iz sanj — 22.15 Izd»3a in tiska CP Gorski tisk Kranj, Ulica **** Pljadeja 1 - Naslov ^edništva in uprave lista: £ranj, Moše Pijadeja 1. — *ekoči račun pri SDK v *;ranju 515-1-135 — Teiefo-glavni urednik, odgo-uredn,k »n uprava "l*>> uredništvo 21-835, ^vinarji 21-860, maloogla-^ in naročniški oddelek ^ '4. — Naročnina: letna ?■< Polletna 30 din, cena ^ eno številko 70 par. la,l oglasi: beseda 1 din, Pučniki imajo 10% po-»ta. Neplačanih oglasov ^javljamo. Okno v svet — 22.25 Večer s starimi mojstri — 23.55 Iz slo venske poezije 17. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.51 Skladbe za mladino — 9.05 Iščemo popevko poletja — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poj'ušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega t9dM — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra: Smrt Jamesa Deana — 18.44 Bevt Kampfert in njegov veliki zabavni orkester — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.00 Dober dan — 9.35 Nedeljski sprehodi r— 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 — 19.00 Naši kraji in ljudje Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Večer' ob lahki glasbi — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Dunaj liri slavnostni teden 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 18. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Glasbena pravljica — 9.40 Z rcvijskimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Anto-nin Dvofak; Simfonija . št. 9 v e-molu, op. 95 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ljudske pesmi sveta — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — fcfclS Popevke in plesni ritmi — 18.445 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Terglava - 20.00 Ste-reofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno -+ 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 S slovenskimi ansambli — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih moj- strov v novih priredbah — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.40 Mozaik zabavnih zvokov — Poletno potepanje — 18.40 Jazz na II. programu — 19.05 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Boticiue lahke glasbe — 20.30 iPota našega gospodarstva — 20.440 Lepe melodije — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Glasbena lirika Marija Kogoja — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Dve vokalno-instrumen. talni deli — 23.55 Iz slovenske poezije 19. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz najnovejših posnetkov violinista Igorja Ozima — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Georges Bi/.et: odlomek iz 2 dej. opere Car-men — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Leon Young — 17.10x Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 S pevcem Bracom Korenom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra: Harlemska balada — 21.26 Od popevke do popevke — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Instrumentalni samogo-vori in dvogovori v glasbi Primoža Ramovša Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom Claus Ogcrman — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanja ob lahki glasbi — 21.00 V korak s časom — 21.10 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Monologi in arije — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 20. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Popevke in zvoki iz studia 14 — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 21.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Skladatelji glasbene matice in Novih akordov — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital oboista Boža Rogclje — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Riidigcr Piesker — 17.10 Poletno glasbeno popotovanje — 18.15 Igramo za vas — 18.45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert s;mfon;čnega orkestra RTV Ljubljana (stereo) — 21.10 Lepe melodije — 22.15 S festivalov j-azza — 21.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponov:tev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Z orkestrom VVerner Mriller — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Poletno potepanje — 18*40 Jazz za mlade - 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam ^ Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Melodije z velikimi orkestri — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Siriiv ga — 22.00 VVolfgang Ama-deus Mozart: Don Juan (odlomki) — 22.45 Glasbeni klasiki našega stoletja — 23.55 Iz slovenske poezije 21. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Adagio in allcgro za godala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Boruta Lesjaka — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Poje tenorist Bogdan Paprocki — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Raphaele — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz makedonske simfonične literature — 23.00 V- gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Dvajset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Levo, desno, naokrog — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe —< 16.40 Sestanek ob juke bo- xu — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20 05 Glasbeni soiree — 21.00 Naš intervju — 21.10 Z orkestrom Percv Faith —■ 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z domačih baletnih odrov — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Koncert kvarteta Juil-liard — 23.55 Iz slovenske poezije 2?. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Ra-dijskti šola za nižjo stopnjo — 9.35 Melodije za prijetno razvedrilo — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Plesni prizori iz koncertne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mali koncert za mladino — 14.30 Naši poslušalci čest i t-t jo in pozdravljajo — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 VrtLIjak — 16.40 Z orkestrom Paul Ne-ro— 17.10 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Kita-ra v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja — 20.00 Ljudske pesmi in plesi raznih narodov — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Zvoki z orkestrom Rav. mond Lcfevre — 8.40 Petolc na v..!u 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Popevke s slovenskih festivalov — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.40 Poletno potepanje — 18.40 Jaza na II. programu — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Z ansamblom Jerry Murad — 19.35 Priljubljene popevke Tretji program 20.05 Radijska igra: Koža — 20.56 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva —-21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije ŽIVIL. A 16. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), Športno popoldne, 17.45 Po domače z ansamblom Janeza Jeršinovca in planšarji, 18.15 Obzornik, 18.30 V deželi klobukov — barvni film, 18.55 Obisk v žu valskem vrtu — barvni film, 19.20 Mozaik, 19.25 Film s festivala športnih in turističnih filmov v Kranju, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, (RTV Ljubljana), 20.35 Festival kajkavske popevke — prenos iz Krapine (RTV Zagreb), 22.00 Moj prijatelj Tonv — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 17. SEPTEMBRA 9.20 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 10.10 Mozaik, 10.15 Poje moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, 10.45 Prenos slovesnosti ob 25-letnici priključitve slovenskega Primorja iz Cerknega pribl. ob 12.30 Mestece Peyton, 13.20 TV kažipot, (RTV Ljubljana), 14.00 Državno prvenstvo v tenisu — prenos (RTV Skopje), 17.30 Po domače s Henčkovim ansamblom, 17.45 Za konec tedna, 18.05 Precep — fran-cosko-itali janski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 21.00 3-2-1, 21.05 Festival športnih in turističnih filmov v Kranju, (RTV Ljubljana), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Proslava v Cerknem — ponovitev reportaže, 22.30 Po. ročila (RTV Ljubljana) 18. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 L. Suha-dolčan: Medvedek na obisku — 2. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Šahovska olimpiada — prenos, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.30 Žena in otrok — italijanska TV drama, 21.05 Kulturne diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) 19. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — po. novitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 17.15 Madžarski TV pregled RTV Beograd), 17.50 Zlata goska — pravljica, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mb-zaik, 19.05 Iz sveta oblikovanja: Osnove — 2. del, 19.25 Odkritje televizije — 2. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Pajkova taktika — italijanski, film, 22.15 A. Dvorak: Dunky trio, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) 20. SEPTEMBRA 8.20- TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 RTV konferenca, 21.35 Goldo-ni-Rupel: Primorske zdrahe — 2. del, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 21. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Danes sem astronavt — oddaja iz serije Primožev dnevnik, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Pevton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 G. Neveux: Vidocq (Človek s sto imeni) — zadnja epizoda, 22.00 B. Ipavec: Serenada, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 22. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb, 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.50 Veseli tobogan, 18.10 Obzornik, 18.25 Naši operni pevci: Lado Korošec, 18.45 Gospodinjski pripomočki: Termoaku-mulacijske peči, 18.55 Ekonom sko izrazoslovje: Enotni jugoslovanski trg, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobniki: Mira Mihe-Jič, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Z dušo in telesom — ameriški film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Torek, 19. septembra, ob 20.35: PAJKOVA TAKTIKA — italijanski barvni film; režiser Bernardo Bertolu-cci, igrajo: Aiida Valli, Gruilio Brogl, Pippo Cam-panini; Bernardo Bcrtolucci, vrhunski ustvarjalce mladega italijanskega filma, je v tem delu raziskal neoporečnost mladega sodobnega izobraženca, ki se zdi brez madeža. Prikazal je stisko rodu, ki se hoče osvoboditi od staršev podedovanih bremen, a pri tem lahko ugotavlja samo lastno, od nikogar prevzeto nemoč. Petek, 22. septembra, ob 20.35: Z DUŠO IN TELESOM — ameriški film; režiser Robert Rossen, igrajo: John Garfield, Lilli Pal-mer, Hazel Broks; Prvak v boksu Charlie Daviš preživlja težke trenutke pred bojem, za katerega se ;e pogodil s svo jimi »delodajalci«, da ga bo izgubil. Najhujši ie za Charlieja spomin na Bena, njegovega črnega nasprotnika, s katerim se je tolkel, ne da bi bil vedel, da je Ben še od nekega prejšnjega boja nesposoben za spopad v ringu. Njegova smrt je Charlie-ju odprla oči. Odločil se ;e, da se kljub »pogodbi« ne bo pustil potolči. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ KINO Lf« ■ ■ ■ n Kino CENTER 16. septembra IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ob 16. uri: TRENING GOLMANA (CSSR), KAJAK ZA ZMAGO (Vel. Britanija), ŠPORT V LIBANONU (Libanon), CAVALCADA (Jugoslavija) 6 OD 5 MOŽNIH (ZSSR), VEŠČINA PLAVANJA (ZDA), amer. barv. film JA-MAJSKI VETROVI ob 18. uri, ob 20. uri IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov: MOSTOVI (Italija), NEPRE-KOSLJIVI KIPAR (Bolgari- ja), MODERNE METODE TRENIRANJA (Madžarska), MINI VOLLEY (Romunija), KANADA, PUSTA ZEMLJA (Kanada), CILJ (ZSSR) CLAY RAGAZZONI (Švica), PLITVIČKA JEZERA (Jugoslavija), DVOBOJ (ZDA), premiera amer. barv. film TEXAS JE PREKO REKE ob 22. uri 17. septembra IV. mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ob 10. uri: LETO NA LEDU (ZSSR) ŠPORT, ŠPORT, ŠPORT (ZSSR), amer. barv. flm JA-MAJSKI VETROVI ob 15. in 17. uri, ob 20. uri zaključek IV. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov: IRAN (Francija), VVEEKEND OF A CHAMPION ter razglasitev zmagovalca in podelitev nagrad 18. septembra amer. barvni film TEXAS JE PREKO RE. KE ob 16., 18. in 20. uri 19. septembra amer. barvni film TEXAS JE PREKO REKE ob 16. in 18. uri, ob 20. uri slavnostna premiera slovenskega filma KO PRIDE LEV režiserja Boštjana Hladnika Kranj STOR2IC 16. septembra amer.-italij. barv. film POLNOČNI OBRAČUN ob 16. uri, franc. barv. film OROŽNIK GRE V POKOJ ob 18. in 20. uri 17. septembra amer.-italij. barv. iilm POLNOČNI OBRAČUN ob 14. uri, franc. barv. film OROŽNIK GRE V PO KOJ ob 16. uri, amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 18. uri, premiera danskcira barv. filma V PEKLU MAMIL ob 21. uri 18. septembra prem. franc. barv. filma VZORNA DEKLE-TA ob 16., 18. in 20. uri 19. septembra franc. barvni film VZORNA DEKLETA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 16. septembra amer.-italij. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 18. uri 17. septembra amer. barvni film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI ob 15. uri, amer.-ihilij. barv. film UBIJ VSE IN VRNI SE SAM ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma TEXAS JE PREKO REKE ob 21. uri 19. septembra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 16. septembra amer. barvni film TIGER ŽRE LEPOTICE ob 16., 18. in 20. uri 17. septembra amer. barvni film TIGER ZRE LEPOTICE ob 15. in 19 uri 18 septembra amer. CS film NAJDALJŠI DAN ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 16. septembra danski barv. film JAZ ŽENA — 3. del ob 20. uri 17. septembra danski barv. film JAZ ŽENA — 3. del. ob 18. in 20. uri 18. septembra franc. barvni film RAZDOR ob 19. uri 19. septembra franc. barvni film RAZDOR ob 20. uri \ Železniki OBZORJE f 16. septembra franc. barvni film RAZDOR ob 20. uri 17. septembra i talij, barvni film CENA OBLASTI ob 18. in 20. uri Radovljica 16. septembra italij.-nemški barv. film SMRT TRKA DVAKRAT ob 18. uri, amer. barv. film SIERRA TORRIDE ob 20. uri 17. septembra amer. barvni film AH, TA ČUDOVITI AVTO ob 14. in 18. uri, italij-nem. barv. film SMRT TRKA DVAKRAT ob 16. uri, ilalij. barv. film PO BOŽJI'MILOSTI ob 20. uri 18. septembra amer. barvni film OD KJE VONJ PO SMODNIKU? ob 20. uri 19. septembra italij. barvni film SANJE ZLOČINA ob 20. uri Bled 16. septembra amer. barvni film ROP PO NALOGU TAJNE SLUŽBE ob 18. in 20.30 17. septembra amer. barvni f.Jm ROP PO NALOGU TAJNE SLUŽBE ob 15. 18. in 20.30 18. septembra amer. barvni ŽIVI ALI BOLJE MRTVI ob 18. in 20.30 19. septembra amer. barvni ŽIVI ALT BOLJE MRTVI ob 18. in 20.30 Jesenice RADIO 16. septembra franc. barvni film LOV NA ŠEFA TOLPE 17. septembra franc. barvni film LOV NA SEFA TOLPE 18. septembra amer. film STAN IN OLIO — VEČNA NERODNE2A 19. septembra amer. f'Irn STAN IN OLIO - VEČNA NERODNEZA Jesenice PLAVŽ 16. septembra amer. f''"1 STAN IN OLIO — VEČNA NERODNEZA 17. septembra amer. ftl* STAN IN OLIO — VEČNA NERODNEZA 18. septembra franc. barvni film LOV NA SEFA TOLPE 19. septembra franc. barvni film LOV NA ŠEFA TOLPE Dovje Mojstrana 16. septembra amer. barvni film NOMADI S SEVERA . 17. septembra angl. barvni film HREPENENJE ZA VAMPIRJEM Kranjska gora 16. septembra angl. barv*1 film HREPENENJE ZA VAMPIRJEM 17. septembra amer. f'1 FRA DIAVOLO Jnvornik DELAVSKI P()^ 16. septembra franc.-'10'1^ barv. film KRVOLOČNO ' NEŽNO „{ 17. septembra amer. ba film NOMADI S SEVER* VELETRGOVINA Ž IVI l_A Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo zaradi popravila poda zaprli 18. septembra potrošniški center Vodovodni stolp Trgovina bo predvidoma zaprta do 5. oktobra.JCruh in mleko bomo prodajali v skladišču; vhod z zadnje strani. Prosimo za razumevanje! Iščemo sodelavce soua Umro industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov takoj sprejme v delovno razmerje večje število delavcev za potrebe TQZD tovarne avtopnevmatike Sava — Semperit Prosta so delovna mesta: 1. pomoč pri konfekciji potniških avtoplaščev (10 delavcev) 2. pomoč pri dubliranju avtokorda za izdelavo avtoplaščev (5 delavcev) 3. priprava plaščev za vulkanizacijo (7 delavcev) 4. medfazno transportiranje polizdelkov (10 delavcev) Pogoji: zdravstvena sposobnost poskusno delo starost: pod tč. 1. od 18 do 25 let; pod tč. 2., 3. in 4. od 18 do 40 let delo v treh izmenah Nudimo: organizirano usposabljanje; možnost napredovanja na zahtevnejša delovna mesta z uspešnim delom in internim izobraževanjem; urejene delovne pogoje; primeren osebni dohodek za redno delo, odvisen od zahtev delovnega mesta; dodatno nagrajevanje po kvaliteti in kvantiteti; 50-odstotni dodatek za nočno delo; povrnitev prevoznih stroškov nad 40 dni; brezplačen zdravniški pregled. Zaželen Je odslužen vojaški rok in opravljenih vsaj 6 razredov osnovne šole. Od tandidatov pričakujemo vestnost pri delu, za kar jih bomo ustrezno nagradili. Na razglašena delovna mesta naj se kandidati osebno priglasijo najkasneje do 25. septembra v upravni stavbi podjetja, oddelek za zaposlovanje, kjer bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila ali pismeno na naslov: Sava Kranj, škofjeloška cesta 6, 64000 Kranj. Konfekcija MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2 zaposli večje število izučenih in priučenih šivilj ali delavk na priučitev za šivilje Priučitev bo v obratu Trstcnik. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi OD (od 980 do 1300 din) na osnovi samoupravnih sporazumov. Prevoz na delo v celoti povrnemo. Interesenti naj se zglasijo v tajništvu, kjer lahko dobijo pojasnila. cREinn turistično prometno podjetje KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. planerja-analitika 2. vodjo kuhinje 3. kuharja 4. orodjarja Pogoji za zasedbo: pod 1.: višja šola, prednost pri izboru imajo kandidati z ekonomsko izobrazbo; pod 2.: srednja šola gostinske smeri ali VK kuhar, zahteva se 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu kuharja; pod 3.: poklicna šola gostinske stroke; pod 4.: poklicna šola kovinarske stroke, zaželena je krajša praksa na enakem delovnem mestu. Prijave sprejema kadrovski oddelek 15 dni po objavi. Zaradi eventualnih informacij se lahko kandidati zglasijo osebno na razgovor ali po telefonu 23-650. Osebni dohodki so stimulativni in odvisni od uspeha pri delu. exoterm kranj j ugoslavija KEMIČNA TOVARNA takoj zaposli več delavcev za troizmensko delo pri izdelavi kemičnih izdelkov Pogoj za zaposlitev: starost nad 18 let. Osebni dohodek za polni delovni čas je okrog 1750 din. Prošnje sprejema splošni oddelek kemične tovarne Exoterm, Kranj, Struževo 66. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE , L BESEDA, 7. UNIKAT, 12. OPERATER, 14. ROKA, 13. JI, J6 DNINAR, 18. MAT, 19. ACI, 21. IKA, 22. ANODA, 24. ELIJA, J6- SFERE, 27. GNIDE, 28. EPI, 29. AMD, 31. UTA, 32. LIMO-35. IL, 36. MEDO, 38. TIRANIJA, '40. BRANKA, 41. ATA-MAN. X NAGRADNA KRIŽANKA 9 IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 96 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Ivanka PeČnik, Kranj, Cesta 1. maja 2; 2. nagrado (20 din) Mihael Dacar, Bled, Poljska pot 6; 3. nagrado (10 din) pa dobi Marko Tomazin, Tržič, Proletarska 43. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. balkanski polotok, 7. vrsta blaga, tenka, |j*vadno vzorčasta tkanina za bluze in srajce, 13. tuje žensko j*116. 14. odsevi, odmevi, podobe, slike, izrazi, 15. čer, kamnita •sttiota, Ig, svetovalec, tudi sveta oseba, 17. blagajna, 18. lepilo, 20' Ime slovenskega pevca in glasbenega pedagoga Dariana, l ' 8'avno mesto AP Vojvodine, 23. otok v Jadranu, scvero-ft i dno od Zadra, 26. peneče se vino; močno, sladko vino iz suhega grozdja, 27. redko moško ime, ime več bizantki-te] kraIJev, 31. španski kraj in provinca pod Sierro Nevado, doi°-Znarta po P°Pevki> 33- čistoča, 34, veljava, ugled, sloves, Se l'x lme a11 g,as> 35, smučarska športna disciplina, 36. kdor ^ s čim ukvarja iz ljubezni, neprofesionalni športnik, igralec, ' Po dolžini druga reka v Južni Ameriki. ^hodnih Pripadnik naroda v Franciji in Španiji, v S,areiš PirineJih, 2. Noetova barka, 3. v geologiji prva, naj-Milan %plast in oddelek jure, 4. slovenski gledališki igralec, k^ičn lme xa£rebške pevke popevk štefok, 6. znak za Meim. 0 Drvino natrij, 7. pripovedka, leposlovno delo, 8. po-l0. i,^ a' Vrsia pokrivala za odevanje, 9. namizno pregrinjalo, %Mka amcriške filmske igralke Turner, 11. konec, uspeh, 12. Nt, š moškega imena Nikolaj, 16. podoba, 18. politik in vo-INnitv ^ borec> Dušan; književnica, Zofka, 21. izolacije, c° det na§a denarna enota, 23. otroška zabava, gleda-Sko "e,°' 24- Plodno področje med Donavo in Savo pod Fru- ^UnU c' *ezero v Etiopiji, iz katerega teče Modri Nil, 28. ^^anie ketcvega romana, 29. pri starih Grkih tekma, tek-fritok v !Udl g,avni del atlškc koni|cdije, 30- veletok v ZSSR, K 35°ifC P°d Kazanom» 32. romanska nikainica, 33. pože-£ ^ ' atlca za Slovenski pravopis. I Ciias^T pošlJite do četrtka, 21. sept. na naslov: * kri*' g revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna loterija Srečke s končnicami 0 32390 41110 64590 792890 1 098871 73591 ■ 82871 048361 717341 42 292 3112 59932 18402 442912 629882 627922 63 ' 973 76313 16473 701873 415273 4 72294 23094 38894 786294 098974 541114 15 65 955 16385 141815 26 86 1846 75876 346936 57 527 5387 88S07 457507 678 338 3112 52018 233918 130618 89 09 14769 81809 505219 so zadele din 10 500 1.000 2.000 10.000 10 500 1.000 2.000 10.000 10.000 20 100 300 500 2.000 10.000 10.000 10.000 30 100 500 2.000 10.000 10.000 , ' 10 500 500 11)00 10.000 10.000 10.000 20 20 50 500 10.000 20 30 200 500 10.000 20 50 200 1.000 10.000 50 50 300 500 10.000 150.000 20 40 500 1.000 10.000 ;ank a- Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. p^OČJll SO §6 Hla aJhe2 ¥U?EJ V KRANJ L - V Mestni hiši je na ogled - toozooH ka- kulturnozgodovinska, etnografska in umet-;stava nska zbirkn. V Galeriji v Mestni hiši je odprta stavam • SKa zblrka- V Galeriji v Mestni hiši j >nros Jstra fotografije F F1AP Vetra Kocjančiča ^avbi NSkal$* Narodnoos >h p,zbl,ka Slovenski " fosro,Jaz?lava grafik !!l . 43 je ouprta stalna po ii boj na Gorenjskem II! :ra-rc- \i revoluciji, v galerijskih pro tt i |3°Sredo "r"vu graIlk akad. slikarja Karla Zclenka, ki jo G-B pVa Moderna gaieri'a v Ljubljani ter graf V x>„ " riranesija (1720 - K ifičnih g-.' ^reše v*^*w — 1//01 T CriJi V ist°V" ^c ouPrt Prešernov spominski muzej, 1 Čilske i StiUl:!i pa razstava del kiparja Petra Jovanovič °d 17 ^muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10- — 1 iy- ure. v novica. 12. V KRANJU Brolih Valentin in Sajovic Mari;a, Kovačič Janez in Bo-žcglav Magdalena, Zrinski štetan in SokliČ Anuša, Draksler Andrej in Petrevčič Irena V ŠKOFJI LOKI Trček Janez in Mlinar Stanislava, Berčič Miran in Ša-šclj Ana V TRŽIČU Ahčin Ivan in Kralj Cirila IX. letne športne igre slovenskih železarjev V soboto, 16. septembra, bodo na Jesenicah že IX. letne Športne igre članov treh delovnih kolektivov združenega podjetja Slovenske železarne. Igre prireja tovarnlškk odbor osnovne organizacije sindikata železarne Jesenice, organiziral pa jih bo poseben odbor. Pri izvedbi bodo sodelovali: komisija za športno rekreacijo pri tovarniškem odboru osnovne organizacije sindikata, strelsko društvo Matija Verdnik, atletski klub, odbojkarski, kegljaški, nogometni in košarkaški klub. Vsa tekmovanja bodo organizirali na igriščih športnega parka pod Mežakljo, udeleženci pa bodo tekmovali \ kegljanju na asfaltu, lahki atletiki, odbojki, nogometu, košarki in streljanju. D. S. Tudi šotorov manj Kamp šobec, ki je med najbolje urejenimi pri nas, in lahko sprejme okrog dva tisoč gostov, bo letos zabeležil manjši obisk kot lani. Med tujimi gosli je bilo letos podobno kot lani največ Nizozemcev. Zanimivo pa je, da se je letos v kampu povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti število domačih gostov. Največ prenočitev (prek 45 tisoč) so v kampu zabeležili julija letos. Sicer pa so na Šobcu z letošnjim obiskom zadovoljni, saj je bilo vreme precej muhasto. A. Z. Restavracija hotela Toplice Hotel Toplice na Bledu je pred nedavnim prvič postregel svojim gostom v novi restavraciji ob jezeru. Restavracijo so začeli graditi lani, vendar \se je gradnja tako zavlekla, da ni bila gotova do začetka -sezone kot je bilo predvideno. Te dni končujejo še zadnja dela na terasi, sicer pa je restavracija s 400 sedeži nared. Poleg restavracije so v novem objektu tudi prostori za razne sprejeme, moderna kuhinja in nekateri drugi. . A. Z. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 4,50 din, špinača 6 din, korenček 3,20 din, slive 4 din, jabolka 5,30 din, limone 13 din, česen 11 din, čebula 3,70 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,70 din, ajdova moka 6,30 din(> koruzna moka 2,35 din, jajčka 0,80 do 0,95 din, surovo maslo 3,50 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,70 din, kislo zelje 3,70 din, cvetača 5 din, paprika 3,50 din, krompir 1,60 din TRŽIČ Solata 5 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 8 din, pomaranče 8 din, česen 20 din, čebula 5 din, fižol 7 din, pesa 4 din, paradižnik 10 din, skuta 9 din, kislo zelje 2,50 banane 8 din, jajčka 1 din, din, cvetača 6 din, paprika 7 din, krompir 2 din umrlisot V KRANJU Berčič Jožef, roj. 1911, Močnik Ivana Barbara, roj. 1906, Perko Silvester, roj. 1931, Hribernik Jože, roj. 1903, Mole Ignac, roj. 1899, Lakner Avgust, roj. 1904, Horvat Pav. la, roj. 1905, Suhodolnik Franc, roj. 1915, Camič Jurij, roj 1900 V ŠKO «JI LOKI V TRŽIČU Primožič Frančiška, ro\ 1917 SOBOTA NOGOMET — Stadion Stanka Mlakarja: Korotan : Tržič, Bohinj: Bohin; : Alples, Jesenice: Jesenice : Britof, Lesce: Lesce : Naklo (vse ob 16. uri) ROKOMET — Stražišče: Sava B : Olinrpija B (ženske ob 16.30), Sava B : Kranjska gora (ob 17.45), škofja Loka: Šešir B : Veterani (ob 16.30), Jesenice: Jesenice : Kranj (ob 16.30), Kamnik: Kamnik : Borec (ženske ob 19. uri), Kamnik : Mokerc (ob 20. uri) KOŠARKA — Jesenice: Je. senice : Sobota (ženske ob 18.30), Kranj: Triglav : Branik (ob 19.30) BOKS — V delavskem do-mu profesionalni boks za dr. žavne naslove (ob 19. uri) NEDELJA NOGOMET — Škofja Loka: LTH : Primorje (ob 16. uri), Stražišče: Sava : Litija (ob 10. uri) ROKOMET — Radovljica: Radovljica : Preddvor (ob 10. uri), Tržič: Tržič B : Krvavec (ob 8.30), Zabnica: Zab-nica : Križe B (ob 10. uri), Besnica: Besnica : Duplje B (ob 10. uri), Duplje: Duplje : Zagorje (ob 10. dri), škofja Loka: Šešir : Hrastnik (ob 11. uri), Selca: Alples B : Zagorje (ženske ob 11. uri) ODBOJKA — Kamnik: Kamnik : Branik (ženske ob V. uri). Jesenice: Jesenice : Novo mesto (ženske ob 10. uri), Kropa: Kropa : Bovec (moški ob 10. uri). •dh OB TISOCLETN1CI Piše dr. Pavle Blaznik (12) Najtrdnejšo gospodarsko osnovo gospodarstva je seveda predstavljal kmet. Z opuščanjem pridvornega gospodarstva so se brisale družbene razlike med kmečkim prebivalstvom; nastajal je enoten sloj podložnikov. Proti koncu 13. stol. so kmetje uživali zemljo praviloma po zakupnem pravu, po katerem jim je zemljiški gospod — teoretično vsaj — lahko kmetijo vsak čas odvzel. V izjemnem položaju so bili podložniki v koroškem uradu, kjer so imeli kmetije v užitku po kupnem pravu ter so posest lahko delili in tudi prodali. Do konca srednjega veka je dedni zakup po kupnem pravu prevladal po vsem loškem gospostvu. Podložnike so vezale na gospoda predvsem dajatve, ki so jih v 13. stol. poravnavali deloma v denarju, deloma v naturalijah (v žitu, drobnici). Navzlic velikim razlikam glede na obveznosti v različnih delih gospostva je možno različne predele povezati v štiri enote. Najnižje dajatve so vezale podložnike, ki so bili sicer kot viničarji močno obremenjeni s tlako v gospoščin-skih vinogradih Le malo višje dajatve so bremenile podložnike po Selški dolini in večjem delu Poljanske doline; ti so poravnavali večino obveznosti z denarjem. V slabšem položaju so bili kmetje na ostalem poljanskem ozem> lju (del javorske, poljanske, hotaveljske in brojske župe), ki so morali oddajati tudi žito. Daleč najbolj so bili obremenjeni podložniki na Sorskem polju, zlasti v bavarski župi, kjer je vrednost oddaje v žitu znatno presegala celotno višino vseh drugih dajatev, s katerimi so bih skoraj izenačeni z drugo in tretjo skupino. V splošnem velja, da so starejši kolonisti imeli večje dajatvene obveznosti kot mlajši, ki so se naseljevali v slabših razmerah. Do konca srednjega veka so se naturalne dajatve vse bolj spreminjale v denarne obveznosti izvzemši oddajo žita v delu Poljanske doline in na Sorskem polju. Tlake so v zgodnji dobi bili povsem oproščeni le redki podložniki. Med take sodijo Soričani, ki so se naselili v težko dostopni pokrajini, pa podložniki na besniškem ozemlju, ki je bilo slabo povezano z gospostvom. Z opuščanjem pridvornega gospodarstva in z naraščanjem števila podložnikov je tlaka vse bolj izginjala. Tako je gospostvo do konca 13. stoletja uvedlo ustrezne denarne obveznosti, ki so bremenile zlasti podložnike v bavarski župi. Z opuščanjem vinogradništva je gospostvo v obilni meri pritegovalo viničarje k drobnim grajskim opravilom in kaščarskim poslom. Tudi sicer so bili z drobno tlako v večji meri obremenjeni kmetje v bližini upravnega središča, ker so bili laže dosegljivi. Med najhujše dolžnosti je sodilo tovorjenje vina iz primorskih krajev, čeprav so tovorniki dobivali določeno odškodnino; vino so v tej dobi prevažali čez škof j o Loko spočetka do VVdiza, nato pa do Mauterndorfa na Salz-burškem. — Med občasnimi dajatvami' omenjavo viri mrtvaščino, ki so jo ob smrti gospodarja dediči poravnavali z določeno vsoto denarja, in seveda obveznost ob nastopu novega škofa. Občasnih dajatev je bilo gotovo več (npr. takse za dokumente), a jih srednjeveški viri ne omenjajo. —- Desetina, ki je bila v veliki meri predmet kupčij, jo pripadala najrazličnejšim Koncert komornega dua V Kranju bo v ponedeljek, 18. septembra, ob 19.30 v renesančni dvorani Mestne hiše koncert komornega dua, v katerem nastopata Tomaž. Lorenz — violina in Primož Soban — kitara. V Kranju bomo prvič imeli priliko slišati komorni sestav, ki v kulturnem svetu postaja vedno bolj popularen. Na sporedu bodo dela naslednjih skladateljev: Antonio Vivaldi, Rudolf Kellerborn, Jacqucs Ibert, Filipo Gragnani, Igor štuhec in Nicolo Paganini. Zanimiv koncertni spored bo v interpretaciji naših dveh priznanih reproduktivnih umetnikov oživel v vsej svoji lepoti. Za ljubitelje glasbe bo koncertni večer prijetno razvedrilo. Pred koncertom ob 18.30 bo v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstava kiparja Alojza čampe, ob 19. uri pa v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave dei akademskega slikarja Franca Novinca, p. L gospodom; le del loških podložnikov jo je oddajal frei-sinškemu škofu — bodisi celotno, bodisi tretjinsko — in sicer večinoma v denarju. Z opuščanjem tlake se je mogel kmet bolj posvečati svojemu delu. Medtem ko je bila na Sorskem polju glavna gospodarska panoga poljedelstvo, je bilo drugod težišče na živinoreji. Po vsem gospostvu so gojili oves, pa tudi pšenico in rž, zlasti na Sorskem polju. Zgodaj je bila razvita kultura ječmena po Sorskem polju, enako tudi na tleh koroške kolonizacije; vzporedno z ječmenom so na Sorskem polju gojili tudi hmelj, ki pa ga viri v začetku 16. stoletja ne omenjajo več. Po vsem gospostvu je bil razširjen lan, medtem ko je vinogradništvo po splošnem nazadovanju do konca srednjega veka povsem propadlo, saj naletimo leta 1501 samo na dva vinograda in to v območju stražiških rovtarjev. Živinoreja je bila na Sorskem polju važno dopolnilo poljedelstva, medtem ko je predstavljala v večjem delu Poljanske in Selške doline glavno gospodarsko panogo. Živino so pasli predvsem na skupnih vaških pašnikih (gmajnah), le na ozemlju koroške župe je imel vsak kmet praviloma svoj pašnik ob svoji kmetiji. V območju Davče je bila razvita tudi planinska paša. — Splošno je bila razvita ovčereja in prašičereja, v precejšnji men verjetno tudi govedoreja in v zvezi s tovor-ništvom konjereja. Perutnino so gojili povsod, čebele pa zlasti v javorski župi. Posebno zvrst kmetij so .predstavljale sirnice. Sirnice so bile dodeljene posameznim gruntom, na katerih so bili naseljeni podložniki, ki so bili z dajatvami bolj obremenjeni kot njihovi sosedje. Zaradi občutnih dajatev so sirnice prepisovali od revnejših kmetij na bogatejše. Po podatku iz leta 1400 je bilo na tleh loškega gospostva v srednjem veku stalno po 60 sirnic. Primerjava kaže, da so bile sirnice v različnih dobah povsem enako porazdeljene po posameznih župah. Na Selškem jih je bilo 15 (župa Rudno 4, Selca 2, Strmica 6, Stirpnik 3), vseh drugih 45 sirnic je bilo na Poljanskem (župa Žiri 16, Hotavlje 8, Poljane 9, Javorje 8, Brode 4). Tz podatkov je torej razvidno, da je bilo samo v žirovski župi več sirnic kot po celotnem selškem ozemlju; ondot-nc sirnice so bile predvsem Osredotočene v Gornjem Vrsniku (5) in v Ledinah (5), kjer je bila torej šestina vseh sirnic s celotnega loškega gospostva. Mežnarjevega ata vroči ajdovi žganci Matija Pfajfar, najstarejši Lajšan, trdi, da danes sploh ne vemo več, kaj se pravi sira* dati, kaj je lakota Biti star, ni prijetna reč. Tako najbrž mislimo, kadar srečamo očanca, ki s palico v roki, drsajočih korakov in oziraje se levo in desno, caplja čez cesto. Marsikateremu postane neprijetno. Upam, da bo z mano drugače, da ne bom dočakal dni, ko človek postane betežen, sebi v napoto in potomcem v breme« si rečemo in odhilimo dalje. jame, da gre za en in isti kraj. Spodobne poti v dolino sploh nismo poznali. P°" zimi so si samo najkrepkejši dedci drznili vzeli pot pod noge in odgarlli v Selce. Z vsem smo štediii, kajti živeža smo imeli le toliko, kolikor ga je kdo pridelal doma.« Matija je nato jel pripovedovati o obeh vojnah. Druga, meni, je bila man; strašna od prve. Vsaj zanj. In vendar tudi starost ni brez svetlih trenutkov. Nemara jih je celo več kot slutimo. Osemdeset ali devetde-setletnik zna mnogo bolje vrednotiti življenje kakor, denimo, fant pri petindvajsetih. Izkušnje, napaberkova-ni vtisi, spoznanja, dogodki in spomini naredijo svet okrog n;ega lep, žlahten. Očak z osmimi križi na hrbtu se nobene stvari ne loti površno, norčavo. Uživa ob prelestih, ob čudežih narave, ki jih viharni mladostnik niti ne opazi. Nič več ni zaslepljen z lastnimi načrti in željami za prihodnost. Zanj je dragocen sleherni košček sedanjosti, zato ga — po svoje, kajpak — skuša zajemati s polno žlico. Matija Pfajfar, po domače Mežnarjev, 87-letni starosta iz Lajš v Selški dolini, bi bil lahko vzor mnogim svojim sodobnikom. Upokojeni »gol-car«, rahlo upognjen, a še zmeraj čril, trdnih nog in ostrega pogleda, ni nikdar slabe volje. Brez oklevanja nas je povabil v hišo. Iz loncev, posajenih na štedilnik, so silile prijetne vonjave ter dražile nosnice nepovabljenih prišlekov. Spretno je Matija vihtel leseno kuhalnico. Žgance bo jedel, smo ugotovili, ajdove žgance z zeljem in zabelo, kakršne ne spravijo vkup niti v najboljšem hotelu. »Odkar mi je pred leti umrla žena, moram sam skrbeti zase,« je povedal, »če bi bil malce krepkejši, bi obdržal kravo in prašiča, toda nisem več mlad ln dvomim, da bi ju zmogel rediti.« »Od česa pa potem živite, ata?« smo želeli slišati. »Od pokojnine. Saj ni velika, 75 jurjev znaša, ampak vsak mesec pride. Kako shajam, vprašujete? O, čisto dobro, odlično pravzaprav. V rajnki Jugoslaviji in še prej dostikrat nisem vedel, kaj bom naslednji dan dal v usta. Takrat tudi tistim, k{ so hoteli delati, ni bilo z rožicami postlano. "No, danes celo lenuhom ni treba stiskati pasu. Ne pomnim, da bi se ljudem kdajkoli godilo bolje kakor zdaj.« Ko potlej preokrenemo pogovor na Pfajfarjevo rojstno vas, na Lajše, možakar samo maje z glavo: »Kdor je poznal one prejšnje Lajše, komaj, komaj ver« »Kot avstrijski soldat sel* se boril v Karpatih. Rusi *° nic ujeli in odpeljali v ujj ništvo, v srednjo Azijo. \rl leta sem prebil tam. Hud£' kako smo stradali! Gotovo W pustil kosti sredi kakšne P«, če ne bi uspel prevara" stražarjev ter, pomešan invalide, odpotovati v W" 9* po.« Mežnarjev Matija -ni prepuščen čisto sam s. bi. Peterica otrok — dva sl* nova in tri hčere — ga poi0" sto obišče. Motorizirani ponosno pristavi in doda, a{ z njihovo pomočjo seni i* tja skoči v Železnike, °r.< Loko ali Kranj. Sicer f* H dosti ne zaupa avWmobi,oin' »Vedno najprej počIedi,!j! šoferja, ali mu je zaupat' ^ ne. če ugotovim, da je P,' raje ne vstopim. Res ^ star, vendar nočem # v kakšnem jarku. Redno j mreč prebiram Časopis koliko voznikov t»\ ločevin'- Žganci so vabili da j''1, ^ kdo pospravi. Mrzlih PaC [Q. kaže otepati. Segli smo ^ rej staremu Pfajfarju v 1 in mu zaželeli dober t**' Besedilo in s,!k* I, Gu*«,J vem, smrt v zmečkani p Pod obronki Ratifovca Na Prtovču pod Ratitovcem se je začela žetev — Muhasta zima fia višini 1011 metrov — Marica Mohorič s konjičem vsak dan oskrbuje planinsko postojanko na 1666 metrov visokem Ra-titovcu z jedačo in pijačo Pošteno je hropel »fičko«, ko smo ga preteklo soboto Pognali proti Prtovču pod Ra-titovcem — nedvomno njego-vernu višinskemu rekordu naproti. Dokaj dobro vzdrževala ovinkasta makadamska cesta nas je vodila po z gostim grmovjem poraščenem °rCKu, ki nam ni dovoljeval Razgleda po razgibani okolici. *■* od časa do časa smo na Posameznih posekah lahko bolJ slutili kot videli vrhove na sosednji strani in samotne zaselke pod njimi, kolega Marjan ni imel hiti ,renutka časa obrniti se levo desno, saj je moral neštetokrat z vso silo zavrteti in usmeriti »pločevina-}J* škatlo« v drugo smer. zalima dvema članoma odjave Igorju in moji malen-*0sti, so seveda misli uhajale QrUgam. še zlasti Igorju. Že *a Cešnjici je začel sanjariti 0 klobasah v zaseki in kislem ^'cku, specialitetah, ki jih *c Po teh krajih menda do-na zalogi in, katerim se, vsaj tako pravi sam, nikdar ^ more odreči. Prtovč, nekaj hiš in cerkvi-smo zagledali v zadnjem trer,utku> Vas pod obronki at'tovca je med vojno mno-*° Pretrpela. Vojna vihra«Je obrala precej domačinov, *6ane pa je bilo skorajda Po' vasi. XlMA TRAJA POL LETA hrupen mraz z vetrom nas ye Prejel, ko smo zapustili *"r«o zavetje v avtomobilu. Zd ° Se nam je, da bodo aj z"aj začele naletavati pr-snežinke. Zima namreč na lot VlSln' največkrat traja pol ^ • Obiskovalcem iz doline t\a sltorai neverjetno, da fc{ tovču sele v teh dneh -HCn,^a'° z letošnjo žetvijo. 1 dobička z žitom, ne!« pra- vijo domačini. »Večino pridelka uničijo živali, še zlasti ptice!« Veliko bolj prijeten občutek smo dobili na toplem v prostorni kmečki hiši Moho-ričevih, kamor smo se zatekli pred mrazom. Domača hčerka nam je pri priči postregla s pijačo in mamljivo dišečimi klobasami v zaseki. »Pred petnajstimi leti sem sc primožila s Podlonka sem gor,« je začela pripovedovati zgovorna gospodinja Marica Mohorič, ko je nekaj trenutkov kasneje prisedla. k mizi v našo družbo. »Veste, vsakemu se zdi čudno, da sem šla višje. Ampak povem vam, da je Prtovč v primeru z nekaterimi drugimi kraji še pravi raj. Cesta nas povezuje s svetom, imamo elektriko, zares nam ni nobene sile. Večina Prtovčanov ima avtomobile in se vsak dan vozijo na delo v podjetja v Selški dolini. Pozimi je resda malo težje, saj, če je le preveč snega, ceste ni mogoče preorati. Velikokrat moramo vsi vašča-ni prijeti za lopate in kidati zamete. Ampak zlomek, zgodi se, da se prihodnje jutro zbudimo in cesta je ponovno zatrpana z debelimi zaplatami snega. Takrat pa je treba vstati že ob štirih in se peš odpraviti v dolino in popoldne nekako ob štirih spet peš priritd nazaj. Sneg nam navadno dela preglavice vse od oktobra do maja. Pred leti smo še v petem mesecu leta s kidanjem komaj toliko usposobili cesto, da se je lahko z mopedom prišlo do vasi. Otrocj prvih štirih razredov so doslej hodili v sodo v Podlonk. Zdaj je tudi v pol ure oddaljeni sosednji vasi ni več. Vse otroke od prvega do osmega razreda vozijo v Železnike. Orati cesto bi prišlo za maloštevilne Prtovčane predrago.« VSAK DAN NA RATITOVEC »Od sredine junija do sredine septembra moram vsak dan, včasih tudi po dvakrat, s konjičem tovoriti hrano in pijačo do koče na ena in pod ure oddaljen 1666 metrov visok Ratitovec. Letno se nabere približno 130 poti. S Cveto, našim konjem, kreneva navadno od doma že pred četrto uro zjutraj, ko še ni muh. Popoldne sc je nevarno podajati na pot. Neštetokrat sc je že zgodilo, da nas je Jagala' nevihta. Bliskov in grmenja se pa Cveta strašno boji. Kar stiska se takrat k meni. Oh, revež samo govoriti ne zna!« se je raznežila Marica. »Koliko nam pomeni, smo videli šole, ko je zbolela. Vsak po petdeset kilogramov sva morala nesti v košu na hrbtu in tudi otroci so nama morali pomagati po svojih močeh. Velikokrat pa moramo zaradi snega tovoriti jedačo in pijačo na hrbtih; vsaj zgornji dol poti. Ne vem, koliko časa bomo še nosili? Slabo je plačano, veste! Samo po osemdeset par za kilogram dobimo, poleg tega pa moramo nazaj znositi še vse prazne steklenice in plačati, če se kaj razbije. Pa konj? Dolgo ne bo zdržal. Na kamnitni poti se nategnejo kite od pogostih prehladov pa dobi naduho!« TURIZEM: DA ALI NE? Obiskovalcev Ratitovca je vsako leto več. Zakaj pa ne? Prtovč je ^vasica, kjer je še dovolj miru, veliko svežega zraka, skratka kraj, kjer je moč spočiti od mestnega hrupa in modernega življenja razrvane živce. Od tu se v lepem vremenu odpre razgled proti Ljubljani in še dalj, proti Primorski... In še ne- Marica Mohorič, sin Lojze In konjiček Cveta dobro skrbijo za obiskovalce koče na Ratitovcu — Foto: J. Govckar kaj je! Enolične hrane vajeni meščani si spet zaželijo domačih specialilet: mleka, klobas, šilce domačega žganja ... »Ugotovili smo, da ljudje radi prihajajo na domačo hrano. Z vseh strani se pripeljejo sem gor. Nekateri so žc kar redni gostje. Prav zato smo pred tremi leti odprli okrepčevalnico,« je pripovedovala Mohoričeva gospodinja. »Posebno veliko izletnikov pride ob sobotah in nedeljah. Po eni strani gredo na Ratitovec, po drugi na/aj. Skoda je le, da ostali prebivalci Prtovča odhajajo v dolino, da se ne marajo ukvarjati z gosti. Jaz pa prav rada vidim, da nas kdo obišče. Malo poklepetamo in čas nam hitreje mine! Pozimi navadno prinesejo s sabo tudi diapozitive. Ob takih prilikah se pri nas zbere vsa vas in občuduje daljne kraje, ki so jih obiskali naši gostje. Nerodno je le to, ker še nimamo sob. Ja, pravzaprav, če ne gre drugače, sobo odstopijo otroci. Sobe pa moramo pripraviti! Počasi bo že šlo. In s čim gostom lahko postrežemo? Domače žganje, kislo mleko, klobase v zaseki in jeseni krvavice so dobrote, s katerimi lahko razveselimo obiskovalca. Posebnega zaslužka seveda, ni! Včasih kar poslušamo goste, ki so prepričani, da ne vemo za cene v Ljubljani. O, pa ni res. Ros je le, da nočemo gostov odirati! Turizem? Morda. Sest-deseturni tečaj škofjeloško delavske univerze za gospodinje, ki se ukvarjajo s turizmom, me je kar malo navdušil za to panogo!« Poleg vsakega drugega dela — Mohoričcv Peter je zaposlen v Niku, njegova hčerka v Iskri, Marica vsak dan tovori hrano in pijačo do kočo na Ratitovcu, trije otroci so zaposleni s šolo — imajo Mo-horičevi dovolj opravka tudi s kmetijo. Dve kravici, konjička in tri prašiče redijo. »Co ni huda zima. je lepo,« pravi Marica, »sicer pa komaj čakamo na pomlad. Zdaj, ko gnojimo travnike, navadno ,sečemo' dvakrat, seveda, če je lepa jesen. Precej več ,na-sečemo' kot včasih. Pasemo že več let ne. Vedno manj jo bilo živine in ni se več splačalo najeti pastirja!« Taki so Prtovčani. Navezani so na zemljo, na svoj kraj! Težko sc utrgajo s svoje domačije in odpravijo v dolino. Veliko raje živijo V svoji vasi in hodijo v bližnja industrijska središča le na »šiht« in se popoldne spet vračajo domov ter po svojih močeh skušajo obdelati svoj grunt, svojo zemljo! To so ljudje, ki jih je ustrojila kruta narava, trdo delo, boj za vsakdanji košček kruha. J. Govekar Ugoden nakup svetlobnih teles (lestencev) z 10-odstotnim popustom v blagovnici Astra v Kranju od 1. do 25. septembra (15. zapis) V prejšnjem sobotnem Glasu smo pokramljali o dveh jezerskih lovcih — kar prav bo zato, če se danes podamo na Spodnje Jezersko h kapelici lovskega patrona svetega Huberta. CERKVICA NA SKALI Najbrž so le redki popotniki, ki ne opazijo večji kapelici podobne cerkvice na strmi skali, tik nad cesto. Ob levi strani ceste, če potujemo navzgor, je le nekaj hiš, sicer pa je kraj samoten, prava ozka soteska, v prejšnjih časih gotovo kaj nevaren. Danes pa je.to le nepregleden ovinek za prehitre voznike. . H kapelici nad skalo vodi strma steza. Ni shojena; to pomeni, da ni obiskovalcev. Niti lovcev k svojemu svetniškemu zaščitniku ... Le o veliki noči tu blagoslove obredni jerbas z zemskimi dobrotami (svinjsko pleče, pir-hi, potica, repni olupki in hren). Da ni treba nositi ženskam strmo uro daleč do farne cerkve sv. Ožbolta na Zgornjem Jezerskem. Po sporočilu domačina P. pa ta kapelica ni vedno imela v oltarju svetega Huberta. Prej je bila posvečena neki svetnici. Verjetno so lovci, ki so imeli v zakupu lov v Kokri in bili tudi sicer znani magnati, vse tako uredili, da so cerkvico posvetili na novo, svojemu svetniku v čast. V kamen je vsekana letnica postavitve — 1850 in tudi letnica obnovitve — 1939. Je pa notranjščina prav lepa. Vse je leseno. Iz macesnovega in borovega lesa. Tak je oltar, taka je ograja, ki loči prezbi-terij od iladje. Seveda pa napravi močan vtis zares lepa oltarna podoba svetega Huberta. Menda jo je naslikal Kranjčan Matija Bradaško. Ce je informacija točna, je to eno najboljših del tega slikarja. Vsekakor po krivici nekoliko zapostavljena v likovni zgodovini. Skromen možak sicer ni segal v zvezde, toda solidnost njegovega znanja je bila čvrsta kot le kaj. Malokdo danes pomisli, da So se skoro vsi nekdanji slikarji in kiparji morali vdi-njati željam in okusu naročnikov. Niso mogli eksperimentirati kot sodobni likovniki, ki imajo zagotovljene mesečne dohodke kot učitelj risanja v šolah ali kako drugače. Bili so pa ti stari Jti-karji in podobarji tudi družinski očetje; kruha pa je bilo včasih dosti manj, kot ga je danes, ko ga je že za marsikoga preveč... Zategadelj in prav nič narobe ali pa celo krivoffersko, če Starim, preprostim slikarjem izražam spoštovanje. Prav posebno pa njihovi delovni marljivosti in obrtniški dognanosti. LOVSKI PATRON Skoro vsi poklici in stanovi so dmeli nekoč svoje zastopnike in zaščitnike (patrone) med svetniki. Tako so imeli tudi lovci svojega zavetnika, svetega Hu» berta. Caste pa tega svetnika v lovskih druščinah še dandanašnji. Ponekod bolj resno, drugje zgolj simbolično. Saj tudi sloviti lovski krst ne more biti izveden brez Hu-bertovega imena. Ko jo lovec dobiva po zadnji plati (ki pa mora biti prej posuta z grobo soljo in z vinom namočena), »sodnik« izgovarja: »Krstim te v imenu svetega Huberta prvokrat, v imenu lovske pravičnosti drugokrat in v imenu naše iovske druščine tretjokrat!« Krst je scve, na moč hud in resen obred; lopar se slkoro vedno zlomi ali vsaj poči... Kdo pa je bil ta imenitni možak, ki ga lovska tradicija še vedno zvesto ohranja v spominu? Bil je to plemič, sin vojvode akvitanskega Bertranda. Dom Hubertov je bila torej Akvitanija, današnja jugozahodna Francija. Živel pa je Hubert že kot paž na dvoru frankovskega kralja Teodori- ka Tretjega. Bil je splošno priljubljen kot plemenit in in prijazen mladenič. Dodeljene so mu bile zato zelo visoke službe. Sicer pa je bil Hubert, čigar rojstvo določamo nekje v drugo polovico 7. stoletja, radoživ. Bolj posveten kot pobožen. Rad se je udeleževal zabav in veselic. Najljubši pa mu je bil lov, kajti veliko je dal na svojo čast in dober sloves. In tako je bil nekoč na lovu, sam sredi temnega gozda in zaslišal je v gošči šum. Že je vzel puščico iz tulca, da bi jo vdel v lok, a roka mu iznenada omahne. I? gošče je stopil na jaso mogočen jelen — štirinajsterak. Med rogovjem pa še mu je svetiil križ, ožarjen z veliko gloriolo. Prikazen je čez čas izginila. Hubert pa je bil od nje tako prevzet, da se je že naslednjega dne odpovedal vsemu bogastvu, vsem častem in visokim službam. Odšel je najprej v samoto kot spokornik, potem pa se je posvetil mi-sionarstvu. Oznanjal je krščanstvo, posebno v Holandi-ji in Belgiji. Nazadnje je bil škof v Luttichu. Tamkaj je leta 727 tudi umrl. Pokopali so ga v bližnjem kraju, ki se še danes imenuje St. Hubert. CZ. Matija Bradaška, Sveti Hubert. Oljna podoba v cerkvici na Spodnjem Jezerskem. — Prizor kaže lovsTcega patrona v trenutku, ko je zagledal legendarnega jelena s križem med rogovjem. — Foto: F. Perdan Miinchenske olimpijske igre*so mimo. Oddahnili smo si, oddahnili zato, ker Jugoslovani le niso čisto zatajili. Pet kolajn je kar veliko, če računamo, da nam večina zdaj veljavnih disciplin nikakor ne ustreza. A kaj ko v MOK (Mednarodnem olimpijskem komiteju) čepijo sami tuji gospodje, ki ni-majo nobenega smisla za številne konstruktivne predloge jugoslovanskih strokovnjakov. Le-ti namreč opozarjajo, da bi z majhnimi dopolnitvami, z izvedbo peščice tekmovalnih panog, ki našim nadvse »letijo«, čez noč postali vodilna športna velesila. In katere panoge so to? Dobro poučeni krogi predlagajo, naj bi poleg metanja krogle, kopja, diska in kladiva v olimpijski atletski spored čimprej vključili tudi metanje polen pod noge. V omenjeni zvrsti premoremo ogromno nenadkriljivih mojstrov. Dovolj bi bilo, če bi »vrgli v ogenj« kar enega od mnogih sprtih kolektivov. Zlati medalji v ekipni in posamični konkurenci ne moreta izostati. Nadalje bi se odlično odrezali nekateri tovariši funkcionarji, ki le vrsto let vztrajno preskakujejo objektivne ovire. Ker slednjih zlepa ne bo zmanjkalo, ni skrbi, da bi do leta 1976 ne prišli v vrhunsko formo. Gospodarstveniki bi nam zagotovo prinesli naj-Žhihtnejše odličje v potapljanju, ki tudi sodi v spisek po krivem zapostavljanih dejavnosti; le celo večnost so pod vodo, pa nočejo izplavati na površje. Gre za fantastičen svetovni rekord. Olimpiada po jugoslovansko Ne vem, zakaj namesto Urankarja nismo poslali v Miinchen finančnikov. V dviganju uteži bi brez dvoma briljirali. Ko bi prišli na vrsto, bi enostavno devalvirali kilograme ter mimogrede sunili kvišku eno tono. Prima, a ne? Direktorje podjetij, ki so zdaj pođ prisilno upravo, v bodoče lahko priključimo moštvu strelcev. Le drobno spremembo bi kazalo izsiliti: glinaste golobe bi zamenjali s kozli, takimi velikimi, rogatimi. Glavo stavim, da bodo vsi streli zadeli. Mate Parlova, fanta trdih pesti, je v Montre-alu sposoben nadomestiti katerikolt slovenski super kulturnik. Edina pogoja sta, da malce zaobrnejo zdajšnja pravila, ki prepovedujejo nizke udarce, W da — v prid borbenosti — dovolijo boksarjem obkladati se z žaljivimi vzdevki. Razmere za trening so pri nas naravnost idealne. Jugoslovanski predstavniki bi razen naštetega zlahka pobirali zlato in srebro še v sestankarsko-govorniškem maratonu, v razbijanju avtomobilov, v karierističnem mnogoboju, v uničevanju alkohola, v jutranjem teku v službo in v gnetenju na trolci' busih. žal pa ni dosti možnosti, da bi zgoraj nanizane discipline uvrstili v olimpijski program. ni zahodnjaki vrlim tovarišem iz SFRJ ne pustil0 preriniti se v olimpijski komite. Baje pravijo, M bi potem reševanje pritožb nastopajočih ter raZ^L0' zlavanje raznih doping afer trajalo leta in leta.; Kako nesramno! Tistih par sto »zaostalih« in »mirui ' čih« primerov v zvezi Z gospodarskim kriminalu"' > ki po predalih jugoslovanskih sodišč čakajo rđZPl-. ta, nikakor ne bi smelo vplivati na izoblikovani njihovih mnenj. Mar ni res? I. GuzelJ Runo je hodil po njej v ^j^oplsnlkl Pionirskega tednika na nagradnem letovanju agradno letovanje mladih dopisnikov RTV Liubliana Sttio \ v dopisniki oddaje Pionirski tednik RTV Ljubljana na ?c'e zadnji dan pred začetkom pouka vrnili z letovanja jetnj.0r'u; Sedemnajst dopisnikov nas je preživelo deset pri S11 .** nagradnem letovanju v Ankaranu. Tam smo se Im °pisniki iz različnih krajev Slovenije. inestueu Sm° se zelo lepo.^Poleg kopanja, ki je bilo na prvem ^'ilvo smo. tekmovali v športu, v splošnem znanju, imeli smo ^tSk !n ''kovno tekmovanje in druga. Vsak je na teh prire-lepe Janko pokazal svoje sposobnosti. Najboljši so dobili sirio j.agrade. Seveda jim jih ni bil nihče nevoščljiv, temveč TJ1m Jih od srca privoščili. Wjstri sff^an.'a so ne samo prijetna, marveč so tudi zelo h1*10 na? • n,''n sc mladi spoznavamo med seboj, hkrati pa ^<8b ti ,^°.vm moči za delo v šoli in na drugih področjih. ^Jtttio ~-V - ^-Jubijana se vsi dopisniki najlepše zahva- za prelepo letovanje na morju. Bil je lep sončen dan. Prejšnje dni je močno deževalo, zato se je Tone spomnil, da bi bilo dobro pogledati, če je zraslo že kaj gob. Vožnja z mopedom Vedno sva si s sestro želeli, da bi se lahko vozili z mopedom. Nekega dne, ko ceeta ni bilo doma, sva s sestro vzeli moped in se šli vozit. Šlo je kot blisk po polju in travnikih, sestra je vozila, jaz pa sem bila sovozač. Toda naenkrat je zapelja'a čez neko jamo, iz rok je izgubila krmilo in obe sva padli. Sestra je odnesla le nekaj prask, jaz pa sem čutila ostro bolečino v rami. Čeprav mopedu ni bilo nič in sva ga postavili na isto mesto, kot je bil pred vožnjo, najine vožnje nisva mogli zamolčati. Mene je rama vedno bolj in bolj bolela, morali sva povedati mami. Mami me je peljala k zdravniku, ta pa je ugotovil zlom ključnice. Trdno mi je prevezal ramo. Rama se je kmalu pozdravila, jaz pa se nisem nikoli več peljala s sestro, saj je bila slab voznik. Zdenka Zupan, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič ■de]« °8a Jonskega večera sva z očetom Sem s V Je bral časopis, jaz pa ter t;6 u^a- Toda misli so mi bežale sem Haj J,3- aPre"i knjigo in prosim očeta, Ve'ikok P°Ve •1novitvi doma delajo krajevne skupnosti pjeđiil iz Železnikov idstvom podjetja 2a njs ko gradnjo Loka i n-5';of;e Loke. Denar za ki bo veljala okrog a.siarjev, bo prispeva. ;vna skupnost, nekaj 000 din so zbrale de-rganizacije v Železni. .000 je znašala dotaci. ne in 60.000 dinarjev :k kulturne skupnosti bo popolnoma obnov-predan namenu ob republike prihodnje .lb doma do Plavža Zaradi varnosti pešcev, ki morajo sedaj hoditi po dokaj ozki in zelo prometni cesti, se je krajevna skupnost Železniki odločila zgraditi pločnik od kulturnega doma do Plavža. Ker gradnja ob .gornjem robu ceste ni mogoča, bodo pločnik zgradili ob spodnjem robu. Pomaknili ga bodo nad strugo Sore in ga zavarovali z oporniki in ograjo. "Načrti so v izdelavi in Če ne bo «astojev zaradi slabega vremena, bodo s priprav* ljalnimi deli začeli že to jesen. . -lb Za 45 Si uredili kanalizacijo V Logu, ki leži ob cesti Češnjica—Dražgoše, je v zadnjih nekaj letih zraslo 45 novih hi«. Vendar gradnja s tem se ni končana. Urbanisti predvidevajo, da bosta v tem kraju zrasli še dve naselji z okrog 30 zasebnimi hišami. Gradili jih bodo delavci to. varn v Železnikih. Letos je krajevna skupnost Železniki v naselje Log nape- ljala kanalizacijo. Vsak lastnik je prispeval po 1000 di-narjev. 'Ostale stroške, ki so znašali 120.099 dinarjev, pa je krila krajevna skupnost. Kanalizacijo so začeli graditi zgodaj spomladi in so do ju-lija, ko so dela končali, polo. žili 250 metrov cevi. Na to kanalizacijo bodo priključili tudi hiše v novih naseljih. -lb Smeti na pravo mesto Selška Sora je do pred krat-kim kazala dokaj slabo podobo. Ne le, da so ji vodo potemnile odplake tovarn, bila je tudi polna drugih odpadkov, ki so jih vanjo metali prebivalci. V Železnikih so se zato odločili organizirati odvoz smeti na smetišče, ki so ga določili v jami ob Sori med Selcami in Dolenjo vasjo. Smeti odvaža komunalno podjetje Remont škofja Loka enkrat tedensko. Sanitarni inšpektor in ribiška druži« na pa pazijo, da ljudje odpadkov ne bi metali v Soro. -lb M ovo obrežje Sore Do konca meseca bodo končana dela pri gradnji obrežja Sore od jezu Na plavžu do mostu na Trnju v Železnikih. Za gradnjo so se odločili, ker je Sora, ki ob večjem deževju hitro in močno naraste, izpedjedala breg in odnašala travnik. 'Na ta travnik pa se bo razširilo pokopališče ob cerkvj v Železnikih. Zavarovali so 260 metrov obrežja s 4 metre visokim zL dom. Lbla izvajajo delavci Vodne skupnosti Gorenjske, ki bo krila tudi polovico stro. škov SOO.000 dinarjev visoke naložbe. Drugo polovico bo prispevala krajevna skupnost Železniki. -Ib Obširen program izobraževanja Tržiška delavska univerza ima obširen program za le. tošnje šolsko leto. Te dni se bo končal vpis v večerno šolo za dokončanje 7. in 8. razreda. Na delavski untverzi Planinci bodo razvili prapor Planinsko društvo Bohinjska Bistrica, ki šteje 420 članov, je zelo delavno. Med drugim upravlja tudi Mencingerjevo kočo pod Crno prstjo, ki jo zaradi pomanjkanja denarja počasi urejuje. Kljub temu je koca dobro obiskana in je bivanje v njej prijetno. Društvo V Bohinjski Bistrici bo na začetku prihodnjega meseca razvilo svoj prapor, kar bo še bolj poživilo delo planincev. -an ugotavljajo, da zanimanje za dokončanje osemletke v večerni šoli upada. Sedmi razred bo začel s poukom okto. bra, za osmi razred pa rok še ni določen, ker je premalo zanimanja. Glavni vzrok za tako majhno zanimanje za večerno šolo je najverjetneje velik osip v preteklih letih. V okviru delavske univerz« se bo kmalu začel pouk v II. letniku delovodske šole in v vseh razredih ekonomske Šole, nadaljevala pa se bo tu- di politična šola, šola za upravi j alce, seminar za člane samoupravnih organov ter prosvetne delavce. Prav tako bo univerza organizirala tudi strokovne seminare (varnost pri delu, civilna zaščita, turistično izobraževanje) in tečaje tujih jezikov za pred. šolske otroke, šolo za starše, tečaje krojenja in šivanja itd. Program je obširen, njegovo uresničevanje pa bo odvisno od zanimanja občanov in od denarja. .Jp Razstava učencev posebne osnovne šole V nedeljo, 10. septembra, so v tržiški posebni osnovni šoli zaprli tridnevno razstavo izdelkov, ki so jih učenci prvih štirih razredov te šole izdelali v šoli v naravi v Pu-lju. SOla v naravi je trajala teden dni. Sredstva za biva- nje učencev posebne osnovne šole v Pulju sta prispevala temeljna izobraževalna skupnost in društvo prijateljev mladine Tržič. Ker je šola v naravi uspola, jih nameravajo Tržičani v prihodnje še organizirati, -jp V petek, 8. septembra, so odprli v paviljonu NOB v Tržiču razstavo slikarja dr. Franceta Sta-reta. Razstava bo odprta do 19. septembra. Dr. France Stare je sicer arheolog ln višji znanstve-nI sodelavec Filozofske fakultete v LJubljani, študiral pa Je tudi slikarstvo. (Jk) 1 Foto- F Perdan • ' ' Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje proizvodnega okoliša Škofja Loka 2. zbiralca vzorcev mleka 3. prodajalca 4. delavca za mlekarno Za navedena delovna mesta se zahteva: pod tč. L: srednja kmetijska šola in 1 leto prakse; pod tč. 2.: nižja strokovna izobrazba in lastno prevozno sredstvo; pod tč. 3.: šola za prodajalce Nastop dela Je možen 13. oktobra 1972 ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Seminar slovenskega jezika v Škofji Loki V četrtek se je v škofji Loki začel seminar slovenske?* jezika in kulture za učitelje in profesorje šol s slovenski"1 učnim jezikom v Trstu in Gorici. Srečanje šolnikov iz zatfCJ' stva je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kultur0' udeležuje pa se ga 15 učiteljev in 15 profesorjev iz Trsta t** 5 učiteljev in 5 profesorjev iz Gorice. Na seminarju bodo P0" samezni predavatelji seznanili slovenske učitelje v Italiji » trenutnim stanjem v našem šolstvu, z razvojno stopnjo si* venskega jezika, deležem primorskih pokrajin h kulturnetfj oblikovanju Slovenije in s kulturno umetniškimi znamei* tostmi Škofje Loke. Najprej Je Lino Legiša seznanil ude'* žence srečanja s književnostjo primorskih Slovencev, Mi*0 Lužnik je spregovoril o sedanjem stanju v razvojnih •en^*|[j cah slovenskega šolstva, dr. Milko Matičetov o zibelki lJud' ske lirične pesmi v Reziji, predavali pa bodo še dr. Svetog Ilešič o pokrajinah in regionalnih problemih Slovenije, P Emilijan Cevc o umetnostnih spomenikih ln slikarjih z ga področja, Stane Bernik o umetnostno-zgodovlnski oprea litvi urbanskih in ruralnih naselij v Slovenskem Primofl dr. Joža Mahnič o Ivanu Tavčarju, Uroš Krek o ljudski gla» kot sporočilu preteklosti in spodbudi sedanjosti, dr. Grafenauer o kolonizacijski in teritorialni zgodovini Slovenj skega Primorja ter dr. Jože Toporišič o značilnosti sedani razvojne stopnje slovenskega jezika. Te dni poteka sto let od ustanovitve Društva slovcns pisateljev. Slovesnosti ob jubileju so se začele v t0"i,Jp. sejo častnega odbora proslave — vodil jo je predsednik s^C ščine SRS in predsednik častnega odbora za izvedbo ProS,orj| Sergej Kraigher — na kateri je o pomenu društva spreg°v y njegov predsednik književnik Ciril Kosmač. Včeraj je °\i u počastitev praznovanja v razstavni dvorani Narodne in ufUj^, zitetne knjižnice odprta razstava Sto let slovenske -v sinoči pa je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigh^ 5 redil sprejem. Člani društva in povabljeni gostje bodo a^[e^ obiskali Prešernov rojstni kraj Vrbo. Prireditve v po*-3* vS(! jubileja se bodo po posameznih slovenskih krajih vrstu* do konca leta. . Rekord na gradu Najbolj obiskana turistična točka na Bledu je prav g?'^ grad. Lani se je povzpelo na vrh in si ga ogledalo prek ** „ domačih in tujih turistov. Letos pa bo obisk prav Sot°V|.r(rf veliko večji, saj so poleti skoraj vsak dan zabeležili 0 2000 obiskovalcev. Privlačni Vintgar vse"* Dva kilometra dolgo sotesko Vitgar, ki je znana P° # svetu, je letos obiskalo že prek 30.000 ljudi. PričakujeJ0'^ se bo do 1. novembra obisk še povečal. Za sotesko Go J j, oziroma njihovo turistično društvo skrbijo že od konca njega stoletja. Avgusta manj gostov A Na Bledu so avgusta zabeležili 86.168 prenočitev, od p je bilo kar 66.423 tujih gostov. Letošnja avgustovska »J** p vseh prenočitev pa je za okrog 7000 prenočitev n™n\0$ lanske. Vse do prve večje avgustovske ohladitve je 'taza>lTl' p1 bodo na Bledu ta mesec zabeležili rekorden obisk. P° L. je ponagajalo vreme. Padec prenočitev pa ni tako hu ^. je v hladnih avgustovskih dneh odšlo največ gostov, ^ bili v kampu, medtem ko so bili hoteli zasedeni. Delavni trsteniški gasilci Člani prostovoljnega gasilskega društva Trstenik so imeli v nedeljo prostovoljno akcijo. Do novo zgrajenega požarnega bazena v Babnem vrtu so položili 35 metrov cevi za vodo. 25 gasilcev je v osmih urah izkopalo 35 metrov dolg jarek, položilo cevi in jarek zasulo. Razen tega pa so do požarnega bazena uredili tudi cesto. Nov požarni bazen, ki so ga zgradili s prostovoljnim bodo <>fy ^ 1 delom že prej konec tega meseca, pripravili gasilski teden^^. požarni bazen, kjer bo j okrog 30 kubičnih vode, pomeni za okrog i hiš v naselju Babni \a kranjski občini PreC pridobitev. Prebivate'^* reč ne bodo več v $ kje dobiti vodo, te & do požara. ^ ZP ISKRA Elektromehanika Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 25 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali v oddelku plastičnih mas Kandidati naj pošljejo pismene prijave do 30. septembra na naslov: ISKRA Elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Jelovica, lesna industrija Škofja Lol razpisuje v šolskem letu 1972/73 naslednje štipendije: tehniška srednja šola — lesna smer 3 štipendije ekonomska srednja šola 3 štipendije upravno administrativna šola 2 štipendiji J*°leg lastnoročno napisane vloge morajo kandidati priložiti še naslednje: živlienje-p^', zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in izjavo, da še ne Pojemajo štipendije. Ka°8e- ki ne bocl° imcIc priloženih omenjenih listin, ne bodo obravnavane. [j2na*dorl naj vložijo vloge v kadrovsko socialnem oddelku podjetja do 2. oktobra • O sklepu odbora bodo kandidati obveščeni pismeno. cenjene potrošnike obveščamo, da bo naša mesnica v Preddvoru od ponedeljka, 18. septembra, dalje poslovala takole: Oh ob torkih, sredah in četrtkih od 7. do 13.30 in od 14. do 16. ure ob petkih od 7. do 12. ure in od 14. do 18. ure ob sobotah od 6. do 12. ure in od 13. do 18. ure. aaj°nem »Poročamo potrošnikom Kranja, da bo od ponedeljka dalje ponovno odprta ncm ^a°s,ovaInica v Cankarjevi ulici v Kranju ln bn poslovala po običajnem poslov- Upravni odbor podjetja ?Jpla si KAMNA GORICA ponovno razpisuje prosto, delovno mesto materialno-blagovnega knjigovodje Za razpisano delovno mesto se zahteva: a) srednja ekonomska šola, b) administrativna šola. * pod b) prednost imajo kandidati s prakso. Prošnje z dokazili pošljite vključno do 25. septembra upravi podjetja^ _ ' OD po pravilniku. Nastop službe možen takoj. Podružnica CGP Delo Kranj zaposli takoj: 1. raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš TRŽIČ — mesto; 2. raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš KRANJ — mesto; 3. raznašalca(ko) jutranjika Delo naročnikom na dom za dostavni okoliš ŠKOFJA LOKA — mesto. Zelo dober zaslužek in drugi pogoji. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo Kranj, Koroška 16. Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje v šolskem letu 1972/73 štipendije na srednjih in visoki šoli 3 štipendije za študij na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, in to: 0 predilsko smer 0 tkalsko smer 0 tekstilno kemijsko smer štipendijo za študij na srednji ekonomski šoli v Kranju štipendijo za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Krarij. Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje na naslov tovarne. Razpis velja IS dni po objavi. mali oglasi JUCeiEHNlICA prodajalna Kranj - JLAIO od 1.septembra dalje NONSTOP od 7h do 19h • peči za centralno kurjavo HUSQVARNA IDEAL STANDARD EMO KOMA •gospodinjski aparati •sanitarna keramika • vodovodna Inštalacija • T.V, radio aparati • akustika Na podlagi člena 7 pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje Bombažna predilnica in tkalnica Tržič prosto delovno mesto pravnega referenta podjetja Pogoji: diploma II. stopnje pravne fakultete in 3 leta prakse v stroki ali diploma I. stopnje pravne fakultete in 5 let prakse v stroki. Osebni dohodek znaša nad 3000 din. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so diplomirali na II. oz. I. stopnji pravne fakultete in ki še nimajo ustrezne prakse (pripravniška doba!). Na voljo je stanovanje. Prijave z dokazili pošljite na naslov Kadrovsko družbeni sektor — BPT Tržič v 15 dneh od dneva objave. Expres delavnica ključev Kranj obvešča cenjene stranke, da smo se preselili v nove prostore za trgovino GLO. BUS Kranj. Izdelujemo vse vrste kiju. čev, popravljamo ključavnice — tudi avtomobilske. Priporočamo se! Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas razpisuje prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: učitelj z opravljenim strokovnim izpitom. Prijavni rok je 3 dni. Natakarico in kuharico sprejmem takoj v redno delovno razmerje Delovni čas 7 ur dnevno s prosto sredo. Osebni dohodek od 1500 din naprej, hrana in stanovanje. Milivoj Pobor, Restavracija Texas, Lesce. PRODAM Prodam 80 kg težkega PRA. SICA. Sp. Brnik 57 4727 Prodam pet let staro težko KOBILO rodovnico. Lenart 4, Cerklje 4728 Prodam RADIO in kombiniran ŠTEDILNIK (plin-elek-trika). Ržen, Cirče 5, Kranj 4729 Prodam JEDILNICO. Rozman, Skalica 2, Kranj 4730 Prodam 16-coIski GUMI VOZ. Sp. Brnik 56 4731 Prodam malo rabljen HLA. D1LN1K gorenje. Hribar Milan, Oldhalmska 9, Kranj 4732 Prodam KRAVO s teletom, dobro mlekarico. Rozman Andrej, Trboje 53, Smlednik 4733 Poceni prodam SALON IT-KE. Cerik, Kranjska cesta 29, Šenčur 4734 Prodam 200 kg težke BIKCE in KRAVO po izbiri. Zg. Brnik 79 , 4735 Prodam nov hrastov PARKET prve vrste za 17 m2. Lombar Janez, Leše 8, Brezje 4736 Prodam 50 kvadrat, m (200 kosov) SALONITNIH PLOŠČ 60 x 41 cm. Telefon 23-236 Kranj 4737 Prodam dva PRAŠIČA za rejo. Praprotna polica 18, Cerklje 4738 Prodam LETVE 3x5 cm. Jereb Rudi, Virmaše 74, škofja Loka 4739 Prodam KRAVO s teletom, Meja 7, Kranj 4740 Prodam SILAZNO KORUZO. Križa;, Zg. Senica 10, Medvode 4741 Ugodno prodam nov RADIO ITT schaub lorenz, električni kotni BRUSILEC (9500 obratov) primeren za avtokle-parje in STARTER 4,5 KM ter DINAMO 300 W za TAM. Trbič Brane, Zanova 36, Kranj 4742 Prodam nov VOZIČEK z dero. Hotemaže 44, Preddvor 4743 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (italijanski). Cena 400 din. Gregorčičeva 7, Kranj 4744 Prodam 28 kg dobro ohranjene ZIME in VOLNE za vložke (modroce). Kranj, Cankarjeva ulica 7 4745 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg za rejo. Visoko 24, Šenčur 4746 Zaradi selitve poceni prodam novo nerabljeno OMARO IN MIZO za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 8. do 10. in od 17. do 19. ure. Ki-kel, Tržič, Bcčanova 21 4747 Po ugodni ceni prodam rabljen KAVČ za dve osobi, temno zelene barve. Ogled vsak dan od 17. do 18. ure. Japelj, Tržič, Cankarjeva cesta 6 4748 Prodam PLOŠČE za nemščino po metodi linguaphone, 30-litrski BOJLER in oblože, ne stenske PLOŠČE 33 m2 (sve. tla češnja). Cerklje 149 4749 Prodam KRAVO s teletom. Vopovlje 2, Cerklje 4750 Prodam božični KAKTUS in kombiniran otroški VOZIČEK. Britof 103, Kranj 4751 Poceni prodam OTROŠKI KOŠEK. Okom Frančiška, Kebetova 18, Kranj 4752 Prodam PRAŠIČE za dopi-tanje. Luže 2, Šenčur 4753 Prodam nov orginalni afl* gleški TRAKTOR massey fej guson 130. Zerjavka 4, Smlednik 4709. Ugodno prodam trofazan ELEKTROMOTOR 10 KM, 1450 obratov na minuto. Jcn* ko Fridol, Hraše 39, Smje* ni k 4754 Prodam šest tednov star* PRAŠIČKE. Eržen, Zabukov-je 2, Besnica ^ Ugodno prodam dob*« ohranjeno POHIŠTVO J dnevno sobo (dva kavča, dvjj fotelja, miza in skrinja 2 posteljnino). Ogled vsak *JJ od 15. ure dalje, Marija P»sK' Kranj, Moša Pijade-15/Vl ^ Prodam 80-litrski BOJLB*j Zevnikova 3 b, Kranj Ugodno prodam dve GM RI za dnevno sobo. a^01' J a nez, Šorlijeva 25, Kraaj^ Prodam MIVKO, melj 23, Domžale Prodam do 80 kg težke| Drag* 4780 PRAŠIČA, Zg. Brnik 19 4781 Prodam šest tednov sta 4782 kov.3 PRAŠIČKE. Sp. Brnik 25 Prodam suhe smreK""* DESKE in PLOHE. Apny Cerkl'e „„ij Prodam KIMPE2. Rog™ Ivana, Ljubljanska cesta ^ Kranj . 0. Prodam BARAKO, dvo*8* nico, krito z opeko 4x OLJNO PEC gibo. TrigjgJ; ska 35, Radovljica .0 Prodam tri mesece hrt. KRAVO, dobro mlekar^ Zabreznica 60, Žirovnica Prodam ono leto stare . KOŠI in GNOJ od koyg7 Tupaliče 11, Preddvor Prodam KRAVO s kom. Mošnje 7, Radov"^ Prodam KRAVO po fcjjjj Senično 15, Tržič Prodam eno leto stare M ve KOKOŠI nesnice. ^cfi niča 1, Naklo Prodam LES za O&tf (Špirovci 7 m, iasP' Ostalo po naročilu. v oglasnem oddelku ^ Prodam dobro ob.[^effl KLAVIR. Naslov v og'3^ oddelku ,wA gara Prodam dvižna VRATA 240 x 220 Vod«1 i K. Skokova 8, Stražišče, ^0 Prodam eno leto sta«* r ^ KOŠI nesnice in K^vjo . zakol. Strahinj 38, N»*V Predam trajno žarečo PEC 5. Kamhova 10, Kranj Prodam KRAVO po izbiri. VoSl'je 106 4796 Prodam nov VOZIČEK z |esrvicami. Janez Zuoan, LJ«bllanska 17, Kranj 4797 .Prodam DESKE. Habjan, K°(5e 15, škofja Loka 4809 Nujno poceni prodam FIAT 850 sport, letnik 1970. Puce Milan, Mrakova 4, Kranj 4*10 Kupim dobro ohranjen V^MI VOZ, nosilnosti 3000 kg jf1 do enega leta' staro ZRE-BI. Jakob Peternelj, Hobije 30, Poljane 4756 Kupim ČISTILEC ŽITA ko-&a''- Naslov v oglasnem oddelku 4757 Kupim rezan LES vseh di-*eškjj (češnja, oreh, mace-Sen)- Jurman Raj ko, Sp. Se-H, Medvode 4796 Pru»Upim enofazni HIDRO. £UK- Erj avec, Ljubljana, j ^rekarjeva 44 4797 ^OTORN^VOZfLA Prodam RENAULT 4 L, let. n,J 1968. žeje 4, Duplje 4758 kr»?darn dobro ohranjen 5JWBI IMV 1600 super B. do m 16- sePtembra od 16. M ure . gostilni Cirman '■'dno 4759 . P"°dam MOPED T-12 z ve-j^/anom. Završan, Rupa •Kram 4761 x°darn RENAULT 10. Zu. rnčlč D., Partizanska 24, 4761 '°dam FIAT 750, letnik Valjavčeva 33, v"3- Šolar, K-ianj 4762 i Prodam ZASTAVO 750. Og-fccl "v nedeljo. Ankerst, Brez-4763 prodam MOTOR BMVV 250 aH zamenjam za MOPED ali T-15. Borišek Janez, '^rjeva 5, Kranj 4764 ;rodam ZASTAVO 750, »et-J* 1%8. Porenta Franc, B.eg * Savi 22 " 3 P p,„;* Kranj 4798 *l'AVrw- skor'ai novo Lk- Jl"c n,i ' letnik 1967. Crv Prorf ' Grič 11 4799 dobro ohranien etmk IVdL 4300 ^AGEN IŠČem SOBO in KUHINJO v Kranju. Ponudbe poslati pod »30.000 S« 4765 Dva mirna študčnta iščeta SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe poslati na naslov: Novak, Celje, Mariborska 20 4766 Ugodno zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE z vrtom in garažo 10 minut od centra mesta za v bloku, trisobno stanovanje ali manjšo hišo oziroma hišo v gradnji. Ponudbe poslati pod »doplačilo - lastniško« 4767 Iščem SOBO fn KUHINJO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 4768 Sprejmem SOSTANOVALKO. Golob Štefan, Zlato po-Ije 4, Kranj 4769 Iščem SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »dekle« Oddam STANOVANJE mirni stranki. Cerklje 112 4804 ZAPOSrUTVČ Takoj zaposlim dva K V MIZARJA in enega NK DELAVCA. Plačam dobro in vse sobote proste. MIZARSTVO Markun Franc, Ribno pri Bledu 4646 Iščem SLUŽBA za krmi je. nje živine. Pastir, Golica 9 nad Selca m i 4770 Dam hrano in stanovanje ŽENSKI za dopoldansko varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Benedik, škofjeloška 31, Stražišče, Kranj 4771 Sprejmem VAJENKO za šiviljsko stroko. Zglasite se od 15. do 17. ure. Salon »MAJA«, Celovška 44, Ljubljana 4772 Rad bi se honorarno zaposli kot ŠOFER Imam B in C kategorijo. Naslov v oglasnem oddelku 4773 Iščem GOSPODINJSKO POMOČNICO, možna kasnejša zaposlitev. Škofja Loka, Groharjevo naselje 13 4805 i»o^?emski komornl zbor Kranj vabi k sodelovanju sred PCVce v starosti od 18 do 30- ,ela Sprejem.bo v btfcdfc! 20 **» 27. septembra, ob 19. mi v pevski sobi jc Kranj (H. nadstropje). Vabi jer i! POSOJfLA' Nujno potrebujem za 7 me. secev 10.000 din POSOJILA. Dam 40% obresti. Ponudbe poslati pod »garancija« .POSESTI Prodam takoj v sel j i vo STANOVANJSKO HIŠO in na isti parceli do prve gradbene faze novo zgrajeno HIŠO z vso dokumentacijo. Hotema. že 5, Preddvor 4774 Kupim 500 do 1000 m2 ZEMLJE v ožji okolici Škofje Loke. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Šk_ Loko pod »zazidljivo« 4S01 Kupim cnostanovansko vse-ljivo HIŠO v Kranju. Ponudbe poslati pod »plačilo takoj« 4802 ROLETE, lesene, plastične in žalu/.ije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 3497 Sporočam, da sem odprl A VTOMEH A NIC NO DEI AV-N1CO. Za obisk se priporoča OSELJ JANEZ, Voklo 88 4724 PLESNI TEČAJ db NEDELJAH se začne 17. septembra ob 9. uri v delavskem domu Kranj, vhod 4. V tedenski tečaj ob sredah in petkih še možen vpis 4775 RAZSTAVA KANARČKOV in PAPIG bo v gledališču na Sp. trgu v Škof j i Loki 22., 23., 24. in 25. septembra. Odprto vsak dan od 9. do 19. ure 4776 OBVEŠČAMO vse svoje goste, da je GOSTILNA BOHINC M. (Zarja) v TRBO-J AH zopet ODPRTA. Poskrbe. li bomo za dobro hrano in pijačo. Kmalu bodo na voljo domače pečenice in krvavice z zeljem. 2e sedaj se dobijo pečene ribe, postrvi po želji in druge specialitete. Se pri. poročamo za obisk 4807 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTIŠČE »TULIPAN« Ažman Lesce ZAPRTO od 18. septembra do 10. oktobra 1972. Priporočamo se za na-daljnji obisk. 4808 GT P CENTRAL KRANJ Potrošniki pozor! Še vedno traja nagradna prodaja v naših prodajalnah. Za vsakih 50 din kupljenega blaga v trgovini Delikatesa v Kranju in v trgovinah: Na vasi, Šenčur, Dom — Srednja vas, Na Klancu na Primskovem, v trgovini Klemenček Duplje, v Naklem, Kočni na Jezerskem in v prodajalni v Preddvoru dobi kupec nagradni bon. Drugo žrebanje bo 25. decembra 1972 v trgovini Delikatesa v Kranju. Nagrade: 1. poni ekspres 2. hladilnik Gorenje, 120 I ; 3. sobni csvežllec 4. 5 nagrad — ročna **ra 5. 5 nagrad — novoletna košara v trgovini Delikatesa 6. 25 nagrad — blago po ir.biri v vrednosti 1M 6mn v trgovini Delikatesa 7. 20 nagrad — kosilo v hotelu Bor v Preddvoru v vrednosti 80 dinarjev 8. 20 nagrad — novoletna torta v restavraciji Park v Kranju 9. 20 nagrad — uporaba saune v hotelu Bor v Preddvoru 10. karton izbranih vin in 100 rcririh manjših nagrad. Izkoristite ugoden nakup! Kino Center v Kranju vabi kino obiskovalce v torek, 19. septembra 1972 ob 20. uri na slavnostno premiero slovenskem filma režiserja Boštjana Hladnika Ko pride lev Glasba: Janez Gregorc . Igrajo: mlada Kranjčanka Marina Urbane, Maiko Srmčič, Mdena Drav.c. Miha Ba-loh, Anka Cigoj, Manca Košir, Dare Valič Po predvajanju se bodo predstavili ustvarjalci rhna. Slavnostna premiera nesreče PADEL Z MOPEDOM V torek, 12. septembra, ob 12.30 je na Gorenjski cesti v •dovljici voznik mopeda Franc Bešter s Poljšice za vozil v rot pločnika in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. PREHITEVANJE V sredo, 13. septembra, ob 12.43 se Je na cesti drugega reda med Mengšem ln Kranjem v bližini brniškega letališča pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja. Voznik tovornega avtomobila Slavko Ogorevc iz Brežic je vozil proti Kranju in pri letališču zavijal v levo na stransko cesto. Vtem pa je tovornjak začela prehitevati voznica osebnega avtomobila Jožica Bregar iz Domžal in trčila vanj. V nesreči je bila voznica lažje ranjena, sopotnica Marija Vrečnik iz Domžal pa huje. Škode na vozilih je za 5000 din. NEZGODA NA PREHODU Na Oldhamski cesti v Kranju je v četrtek, 14. septembra, zjutraj voznik poltovornega avtomobila Anton Ropret iz Vele-sovega na prehodu za pešce zadel 13-lctnega Bojana čarmana iz Kranja, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Huje ranjenega Bojana so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. Dež, megla in poledica Konec prejšnjega ln v začetku tega tedna so se zaradi vremenskih sprememb precej poslabšali pogoji vožnje na naših cestah. Vozniki niso bili posebno pripravljeni na vožnjo v spremenjenih pogojih, tako da je bilo v primerjavi • prejšnjimi tedni razmeroma več nesreč. Večje ohladitve v začetku tega tedna so bile krive, da se je na mostovih in viaduktih že pojavila poledica. Prva letošnja jesenska prometna nezgoda zaradi poledice se je pripetila v torek na viaduktu Lešnica. Poledica, če se najprej ustavimo pri tej neprijetni jesenski spremembi, je presenetila že marsikaterega voznika predvsem v jutranjih urah na mostovih, viaduktih ali v predoru, pa tudi na kockastem vozišču. Zato bi ob nizkih temperaturah blizu ničle morali vozniki na takih delih Zahvala Ob boleči izgubi našega ljubljenega in skrbnega ata Jožeta Hribernika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegov zadnji dom. Posebno zahvalo smo dolžni vsem požrtvovalnim sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč. Iskrena hvala dr. Zgajnarju in sestri Majdi iz Preddvora ter vsem zdravniškemu in strežnemu osebju sobe št. 1, bolnice Ljubljana za pomoč v njegovi bolezni. Prisrčna hvala g. župniku za poslovilni govor in spremstvo ter kolektivu Save obrat II za podarjeni venec in spremstvo. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Helena, sinova Joža in Lojze z družinama in Jožko Tupaliče, 7. septembra 1972 Zahvala Ob smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete Marjane IMahtigal Bognarjeve mame se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo ljubo mamo na njeni poslednji poti, ji darovali toliko lepega cvetja ter nam izrekli sožalje. Hvala dr. Kerncu za pomoč, v katero je imela vse zaupanje. Nadalje se zahvaljujemo g. župniku za ganljive besede in pogrebni obred. Za vse in vsem iskrena hvala. Žalujoče družine: Nahtigal, Znidar, Ze-bovec, Podgoršek,-Marn, Zerovnik, Zi-gon, Podlipnik, Traven in Gubanec Utik, Hrastje, Podgorje, Mengeš, Kranj, Suhadole, Selo ln Vodice Zahvala Ob prerani izgubi našega ljubega sina, brata, vnuka, nečaka Janeza Gašperlina se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem, botrom in sorodnikom, ki so nam ob težki boleči izgubi kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegov zadnji dom in počastili njegov spomin z venci in cvetjem. Iskrena hvala č. duhovščini iz Vogelj in Šenčurja za spremstvo in poslovilna govora. Hvala profesorskemu zboru in učencem gimnazije Kranj, sošolki za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem gasilcem, pevcem iz Šenčurja in sovrstnikom iz osemletke, Vsem še enkrat hvala lepa. Žalujoči: mami, ata, brata Jernej in Tone, sestra Anica, Tišlarjcva mama, Potova mama in drugo sorodstvo Voklo, 12. scpterrbra 1972 ceste še posebej paziti in hitrost vožnje prilagoditi stanju ceste. Na poledenelem delu ceste ni varno sunkovito odvzemanje plina ali celo zaviranje. Dež je za vožnjo lahko precej neprijetna reč. Vidljivost se zmanjša podnevi, ponoči pa še neprimerno bolj posebno na asfaltiranem vozišču; Vozilo se na mokri cesti dosti slabše »drži«, učinkovitost zaviranja je manjša, vozilo tudi prej začne zanašati. Odpadlo listje na mokrem vozišču, zemlja alj drug material so posebno pri zaviranju zelo nevarni, saj zaradi tega vozilo začne zanašati. Predpis določa, da morajo imeti vozila v megli in ob slabši vidljivosti nasploh prižgane zasenčene oziroma kratke luči. Nekateri vozniki pa še vedno ob slabši vidljivosti prižigajo le pozicijske luči, kar pa je seveda za varno vožnjo veliko premalo, posebno še, ker so te luči na nekaterih vrstah vozil izredno majhne in slabe. Kadar v megli pride do prometne nezgode, je treba še posebej upoštevati predpis, da je treba varnostni trikotnik postaviti najmanj 50 metrov od stoječega vozila, sicer lahko pride do. verižnega trčenja. Vozila morajo biti za slabše vremenske razmere tudi primerno opremljena. Slabe brisalce je treba zamenjati, prav tako tudi izrabljene gume. Posebno važna so tudi svet- lobna telesa na vozilih tak° na avtomobilih kot na kolesih in mopedih, ki nasploh velja-jo za najslabše opremljena vozila. Ta čas je posebno nevare" tudi za pešce. Zaradi slab# vidljivosti na cesti vozn"'' pešca, ki hodi po desni str«' ni, največkrat prepozno op"' zijo, saj le ti nimajo svetlo1'' nih znakov. Posebno nevarn'j za pešce na cesti je tudi 0* nalivih, ko se izogibajo vod« na cesti, pri tem pa pozablj* jo ra motorna vozila. Vora'1 ki pa morajo voziti s primer no hitrostjo, da ne zmočlj" pešcev z brezobzirno vožnjo prek luž na cesti. L. M. Rejci perutnini lili' ,1)1'' V valilnic! v Naklem ko še do 25. septen dobite 2 meseca stare jar^ ke po zelo ugodni ceni- Dnevno sveza jajca Obenem pa lahko dob»» tudi dnevno sveža zumna jajca, in sicer v ko dopoldne, ob »edao sobotah pa tudi popola« ' KZ NAKLO Obletnica Tiho, kakor je živel, nam je pred letom dni ornah; nil v prerani grob in nas zapustil v neutolažljiv* žalosti naš dobri mož, oče, stari oče in brat Jože Jeruc-Marko Mnogo prezgodaj je kruta usoda posegla v tvoje življenje in te za vedno odtrgala od nas. Bil si dober mož, skrbni oče in dober sodelavec, zato te borno ohranili v trajnem spominu. Ob tej priliki se se enkrat zahvaljujemo vsem, ki so obiskali njego*' prerani grob in počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Anica, hčerki Joži in Dragica z družino, sin Benjamin z družino in drugo sorodstvo Kokrica, Žiganja vas, Zurich, Duplje Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta l° sina Silva Perka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedo0)' sodelavcem, prijateljem in znancem za pomoč 1 podarjene vence. Prav lepa hvala tudi zdravniškem osebju tovarne Iskra, duhovniku s Priinskoveg ' pevcem in vsem, ki so spremili pokojnika na rij govi zadnji poti. žalujoči: žena Mirni, sin Drag ' hčerka Magdalena in mama Kranj, 9. septembra 1972 Gorenjska rokometna liga Preddvor: Jesenice 26:9 V drugem kolu prve gorenjske rokometne lige so bili dosegni pričakovani rezultati, lahko pa zamerimo le gostujočim •kipam, saj niso bile kos domačinom. Le Radovljica se je v Cerkljah dobro upirala rokomctašem Krvavca. Rezultati: Preddvor : Jesenice 26:9 (13:6), Kranj : Sava B »••10 (14:5), Kranjska gora : Žabnica 22:7 (11:4), Križe B t Tržič B 15:12 (5:6), Krvavec : Radovljica 17:16 (7:9). i V vodstvu sta Kranj in Preddvor s 4 točkami. Z enakimi rezultati se ponašajo tudi domačini v drugI •orenjski ligi. Za presenečenje lahko štejemo le tekmo med Preddvorom B in Besnico, saj so jo mladi rokometaši Preddvora odločili v svojo korist. / i Rezultati: Preddvor B : Besnica 32:24 (14:10), Alples B : Žab« aicaB 28:20 (12:7), Storžič : Sešir B 14:11 (6:5), Veterani : Radovljica B 27:10 (11:2). Po drugem kolu so v vodstvu Veterani in Storžič, ki imata oba po 4 točke. -dh Gorenjska košarkarska liga Sava prevzela vodstvo V nepopolnem drugem delu gorenjske košarkarske lige je *Kropi presenetila kranjska Sava, saj je kljub vodstvu domačinov uspela dobiti tekmo v svojo korist. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani rezultati, le Golnik še naprej ^aguje, Trhle veje pa so mladim Jeseničanom pokazale, je treba igrati košarko. Rezultati: Kropa : Sava 52:53 (32:23), Gorenja vas : Gotik PoO (30:35), Bcksl : Jesenice 47:32 (23:14), Gotik : Bekls 64:41 W5;25), Trhle veje : Jesenice (ml.) 58:53 (32:21). LESTVICA: Sava 8 7 1 501:431 14 Kropa 8 6 2 481:403 12 Gotik 9 6 3 536:496 12 Beksl 9 4 5 476:466 8 Jesenice (ml.) 9 4 S 544:533 8 Gorenja vas 8 3 5 393:374 6 Trhle veje 8 3 5 406:456 6 Radovljica 7 0 7 259:480 0 J. Ažman - I. slovenska košarkarska liga A Jesenice : Celje 83 : 75 red sredo je bilo odigrano jao?0. ko]o v I-A republiški trj p košarkarski ]igj. Vsa ce g£renJska moštva: Jcseni-UsPe;f0J in Triglav so bila 6 xnrS\Saj So obojila vseh doma , točk- Jcseničani so Prvo °dpraviH kandidata za Je bil ° Celje' loški Kroj borsv. UsPešen v igri z mari- ko j 'V1 Marlesom, medtem M rWnjski Tris]av v lepi le2n£emaSal v Mariboru Že- drs«i košarkarski klub. Rezultati: Jesenice : Celje 83:75 (46:41), Kroj : Marles 76:71 (34:29), Maribor : Triglav 66:76 (37:39). Po zmagah Jesenic in Kroja se je na začelju lestvice vrstni red precej spremenil, kar daje veliko upanja obema gorenjskima predstavnikoma, da se tudi letos kljub pomlajenima ekipama obdrži-ta v družbi najboljših slovenskih košarkarskih moštev. ' ' -dh Uspeh radovljiških inarjev na Reki o^i Prccl kratkim poro-°renici, narslcem pokalu S*o in ,1972 v R^ovljici, se domačini f°ra*a , p11!' saJ ^ zaradi finaln i5cčani niso uvrstili ^eljo 1 tekmf lovanja. To JddoSiPaXTs° ^ jim krepko No i--vNa velikem in iz- N**Stt^? turnirju v or-J* BK »M- Gennari« ,°mestS° namreč osvojili 2 Reke s 13:5, v polfi- nalu Opatijo s 13:10, v finalni igri za prvo mesto pa so z odlično igro visoko porazili lanskoletnega državnega prvaka Nafta-INA z Reke s 13:4. V ekipi BK Radovljica so igrali Rebec, Leskovar, Zelcz-nikar in Lenac. Uspeh, ki so ga dosegli, pa je še toliko večji, ker so igrali na pokritih baliniščih, na katerih so domačini doslej veljali kot nepremagljivi. F. Praprotnik V petek, 8. septembra, je tovarno obutve Alpina Ziri obiskala večja skupina mladih smučarjev, članov SK Transturist iz Škofje Loke, ki se že pridno pripravljajo na bližnjo sezono. Športniki so si z zanimanjem ogledali proizvodne prostore. Zlasti jih je pritegnilo izdelovanje »pancerjev«, s katerimi žirove? uspešno zalagajo ameriški, pa tudi domači trg. Fante in dekleta je sprejel direktor podjetja Izidor Rejc. Gostom so nazadnje pokazali najnovejše modele smučarskih čevljev, ki bodo kupcem na voljo že čez nekaj mesecev, ter jim izčrpno opisali zgodovino razvoja teh zahtevnih obuval. Obe strani sta izrazili prepričanje, da bo poslej sodelovanje med društvom in Alpino še tesnejše. SK Transturist je namreč prevzel organizacijo Evropskega pionirskega kriterija, mednarodnega srečanja nadebudnih mojstrov dilc, ki naj bi bilo 16., 17. in 18. februarja 1973 na strminah zimsko-športnega središča Stari vrh. Pokrovitelj tekmovanja bo žirovska Alpina. člani kolektiva so škofjeloškim organizatorjem obljubili izdatno finančno pomoč: saj izvedba takšne prireditve nikakor ni poceni. — Foto: I. GuzelJ Državno mladinsko prvenstvo v vaterpolu Tudi letos sedmi Čeprav so mladi vaterpolisti kranjskega Triglava v prvih dveh kolih letošnjega državnega mladinskega prvenstva v vaterpolu odlično startali, so bili v nadaljevanju le sedmi. Toda kljub sedmemu mestu to za vaterpoliste Kranja ni neuspeh, saj so se v prvi skupini znašli vsi favoriti za najboljša mesta. Vater. polisti Triglava so bili le za gol prekratki, da bi ponovili uspeh z zimskega prvenstva v Šibeniku, ko so osvojili tretje mesto. V igri proti Partizanu so iztržili le remi. V boju za sedmo mesto pa so premagali lanskoletnega državnega prvaka Mornarja. Rezultati: Triglav : Jadran (Hercegnovi) 7:6, Triglav : Jadran (Split) 4:5, Triglav : Partizan (Beograd) 5:5, Triglav : Primorje 3:7, Triglav : Mornar 7:2. Vrstni red: 1. Primorac (Kotor), 2. Primorje (Reka) ... 7. Triglav (Kranj). Kranjski mladinski repre-zentantje Švarc, Malavašič in Vidic so na tem prvenstvu pokazali slabo formo. Izkaza- li pa so se švegelj, Stariha in Čalič, ki po mnenju zveznega mladinskega selektorja Čirko-viča že tikajo na vrata mlade reprezentance do 18 let. Torej kljub slabi igri prvih treh re-prezentantov spet napredek v mladinskem moštvu, -dh Gorenjska nogometna liga Trzic : Sencur 3 :1 V soboto in nedeljo so startali tudi nogometaši v vseh gorenjskih nogometnih ligah. Novost letošnjega članskega prvenstva je, da so moštva razdeljena v podzvez-ni in prvi razred. Mladinci in pionirji pa imajo enotno ligo. Rezultati — člani: Naklo : Jesenice 1:5, Britof : Bohinj 8:2, Alples : Korotan 3:3, Tržič : Šenčur 3:1; 1. razred: Kropa : Podbrezje 9:2, Preddvor : Reteče 5:€, Primskovo) : Kondor (Godešič) 2:3; mladinci: Triglav : Sava 5:3, Jesenice : Tržič 7:0; pionirji: Naklo 1 Jesenice 2:3, Britof : Bohinj 0:10, Tržič : Šenčur 5:1, Triglav : Preddvor 7:0. -dh Tržiški smučarji se pripravljajo na sezono V začetku septembra so se začeli redni suhi treningi SK Tržič in s tem tudi priprave na bližnjo smučarsko sezono. Pred tem, to je v poletnih mesecih, so imeti tekmovalci II. slovenska košarkarska liga Kladivar : Koper 63 : 58 Tudi v nadaljevanju II. slovenske košarkarske lige bo za prvo mesto ogorčen boj. V zadnjem kolu je namreč kranjska Sava na domačem igrišču premagala vodilno Novo Gorico, medtem ko je Kladivar iz Zirov z odlično igro osvojil obe točki s favoriziranim Koprom. Rezultata: Sava : Grosist (Nova Gorica) 55:43, Kladivar (Ziri) : Koper 63:58. j. Ažman tudi že nekaj treningov na snegu. S suhimi treningi, ki bodo dvakrat tedensko, so sedaj začeli aktivni tekmovalci vseh starostnih skupin, v naslednjih dneh-pa bodo začeli s pripravami v alpski smučarski šoli, ki deluje v okvira SK Tržič. Treninge tekmovalcev vseh starostnih skupin, katerih je okoli trideset, bo vodil Toue Dornik, študent fizkulturne šole. Kolikor časa bo vreme dopuščalo, bodo treningi na prostem, kasneje pa se bodo preselili v telovadnico osnovne šole heroja Grajzerja. JP G LA 15 SOBOTA —16. septembra 1972 Kranjski občinski sindikalni svet je ta teden pri-pravil v Radovljici tri enodnevne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij iz kranjske občine. Tovrstni seminarji so postali stalna delovna oblika kranjskih sindikatov. Kaj menijo o njej in o nalogah, ki bi jih sindikat moral obravnavati v sedanjem obdobju, smo poprašali tri udeležence seminarja. TADEJA 2UMER, članica izvršnega odbora sindikalne organizacije v Pod. jetju za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo Kranj in tajnik občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti: Letos prvič delam v vodstvu sindikata, vondar sem že bila na raznih seminarjih. Mislim, da je seminar dobra delovna oblika, če se po njem v Sindikalni organizaciji pokažejo tudi uspehi in rezultati. Posebno za tiste sindikalne organizacije, kjer so vodstva mlajša, so takšni seminarji jn podobni delovni dogovori zelo koristni. Jaz se bom po tem seminarju prav gotovo laže znašla pri delu. Res pa je, da vseh nalog, ki jih mora obravnavati sindikat tudi na takšnem seminarju ni moč pretresti.« IVAN JELEN, predsednik sindikalne organizacije PTT podjetja Kranj: »20 let delam v sindikatu in mislim, da so takšni seminarji ali posvetovanja dobri zato, ker se na njih dogovorimo za usklajeno delo, enotnost stališč in izmen-amo izkušnje. Mislim, da se je sindikat otresol nekdanje demagoške politike in da skuša danes reševati resnične življenjske probleme delavcev. Res pa je tudi, da imajo včasih člani sindikata upravičeno občutek, da se sindikat premalo in ne dovolj učinkovito zavzema za reševanje najbolj perečih problemov.« STANE PRETNAR, predsednik sindikalne organizacije Kokra Kranj: »Tovrstni seminarji so zelo koristni, ker se tako vodstvo seznani s tekočimi problemi, mnenji in predlogi. Pomankljivost pa je, da se na teh seminarjih že leta srečujemo enj in isti ljudje. Sindikalna vodstva bi bilo treba pomladiti, organizacija pa bi morala kazati večjo skrb za probleme slehernega člana. Mislim namreč, da je v sindikatu še vedno preveč forumskega dela, načelnih razprav in formalnih sklepov, premalo pa konkretnih akcij za reševanje problemov. A. /al ir Obisk v Medicini Včeraj je v pobrateno italijansko mesto Medicino odpotovala delegacija občine Škofja Loka, ki jo vodi predsednik skupščine občine Tone Polajnar, škofjeločanl bodo sodelovali na manifestacijah praznika pobratenja in se s predstavniki pobratene občine pogovarjali o še tesnejšem sodelovanju. Na prireditvi v počastitev praznika pobratenja bo drevi nastopila tudi folklorna skupina iz Ja-vorij. -ig Ob dnevu prosvetnih delavcev Danes ob 9. uri se bodo v osnovni šoli v Kranjski gori zbrali prosvetni delavci jeseniške občine ob dnevu prosvetnih delavcev. Zbor prosvetnih delavcev organizira temeljna izobraževalna skupnost Jesenice in občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Na zboru bo govoril Boris Lipužič, direktor republiškega zavoda za šolstvo, o uresničevanju socialno-vzgojnih izobraževalnih smotrov. Na zboru pa bodo spregovorili tudi o prizadevanjih za spremembo ocenjevanja učencev v osnovnih šolah in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Prihodnji teden bo v Kranju premiera filma K° pride lev. Glavno vlogo v njem igra Kranjčanka Marina Urbane, ki obiskuje drugi letnik kranjske gimnazije. »Nisem se še odločila, kaj bom po končani gimnaziji. Najbolj me zanimata glasba in igralstvo, vendar mama ni nič kaj navdušena za to. Mene pa drugi predmeti ne zanimajo kaj dosti, še najmanj mi je všeč biologija.« V šoli se dobro uči. Pravi, da ji film ni »stopil v glavo« in da ne bo več snemala. Morda med pocitne cami. Tudi film Ko pride lev so snemali med počitnicami. Vlogo pa je študirala 14 dni. čeprav ne hodi veliko v kino, si bo premier o v Kranju ogledala. Noče napovedovati, kako bo film sprejelo občinstvo, pravi^ pa, da je zgodba napol zabavna, napol resna. A. Z. Primorska bo slavila v Cerknem Letos praznujemo 25. obletnico priključitve Slovenskega Primorja k socialistični federativni republiki Jugoslaviji, čeprav Je preteklo že precej let, se mnogi še zelo živo spominjajo burnih dogodkov in zapletov okrog uveljavljanja naših ozemeljskih pravic. Slovensko Primorje, ki tako geografsko kot etnično pripada ozemlju Jugoslavije, je moralo svojo priključitev izbojevati v boju z velesilami, v boju s tistimi, ki so uveljavljali svoje interese tudi z začrtovanjem meje za zeleno mizo. Minilo je četrt stoletja. Slovensko Primorje je postalo del jugoslovanskega ozemlja in jutri se bo zbralo v Cerknem več tisoč ljudi, da bi proslavili obletnico priključitve. Posebno obeležje pomembni obletnici pa bo dala otvoritev nove osnovne šole. Pobudo za izgradnjo šole so dali bivši tečajniki pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko, ki so se pred tremi leti zbrali v Cerknem, da počastijo gedeminštl-ridesetih svojih tovarišev, ki so padli kot žrtve nemškega napada na partijsko šolo. Zaradi pomena cerkljanskega področja v osvobodilnem boju Primorske in Gorenjske, so se tej pobudi odzvali mnogi po vsej Sloveniji. Družbenopolitične in delovne organizacije, društva in posamezniki so po svojih močeh prispevali k izgradnji šole — spomeniku NOB. Šola bo posebno pozornost posvetila pouku novejše zgodovine, predvsem zgodovine NOB in bo svoje izkušnje prenašala na druge slovenske šole. V iskanju novih metod pouka sc bo naslanjala na bogato partizansko tradicijo svojega okolja in PosebcJkUi. veliki zagon vzgojnega in * turnega dela, kj je na * področju nastal po petiodv j setih letih zatiranja *»oVg]*i. kulture, slovenskih šol. H* ti bo kulturno žarišče vi«J cerkljanskega ter bo om<* čila razvoj glasbene, () sc bojevali na tem P°"r Tjtf. nekdanji aktivisti OP »" (1l g! borci NOB, bo sp«**° Stane Dolanc. Ob o!v° ^ šole bo govoril dr. Jo?* fan. V kulturnem ■ P«-0*^ bodo sodelovali pevci, j ^ torji in zbori iz različn"1 jev Primorske.