Stev. 275.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144*— *a pol leta K 72*—
Xf Ljubljani, torek, 60 decembra 1921.
Leto 1.
mkm JI
NOV
H
Uredništvo in upravnlštvo * Ko pitarjeui ulici štev. 6 — Telefo uredništva štev. 50 — Telefot
= usravr.ištva štev. 528 c=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*-— za en mesec, K 12*«—
v OPRAVI STANE MESEČNO K10"- DEtAVSKI UST
POSiMKZNA ŠTEVILKA SO ra-
Socialna In gospodarska sw'Ma.
V razpravi o delavskem zavarovanju tele l zakon°dajnega odbora dne 2. dec. ki K - Šovord tudi en član Jugosl.
u .a dr. Janko Šimrak. On se je v prvi i j oziral na izvajanja poslanca radialne stranke dr. Laza Markoviča in rekel: k Gosp, dr. Markovič je povdarjal, ka-se je radikalna stranka vedno borila socialno pravičnost. Mislim, da je tu ®1 pred očmi Svetozara Mtarkoviča, ki j V .®Voiih delih pisal, da nikakor ni za-
0 7 ie& s samim narodnim osvobojenjem
1 OV*-Hrvatov in Slovencev, vsega na-
jugoslovanskega naroda, ker to obojenje ne bi bilo popolno, ako bi se
spodm iDe Spolnila tudi socialna in go-P arska pravičnost. On je svoj čas n ro, n.aPadal vse, ki so stremili samo za soci 1^ osvobojenjem, njemu je veljalo ne/3110 S°spodarsko osvobojenje več tra nar°dno- Svetozar Markovič se sipale z? Za^e*nika radikalne strake. Zato m- i. 0 razveseljivo dejstvo, da je enake z 7 Podal tudi dr. Laza Markovič, To ... Cli da je mnenja, da je treba iti po poko’,:?0 katerih je
novič.
hodil Svetozar Mar-
. Nato je posl. dr. Šimrak dokazoval, kr tL°re zak°n ° delavskem zavarovanju a kim potem rešiti zakonodajni odbor, ret- i	P0®djal	skupščini. Potem je
“el: »Strah me je misli, da bi zmagalo ®sprotno stališče in bi zakon v skup-Al1* ne prišel pravočasno na dnevni red, lT° bi imeli jamstvo, da bi ta zakon tako jT 0 prišel na vrsto kakor prosluli za-v°n o radu in redu in da bi bil s toliko aeoio in energijo sprejet, potem bi mogli
HTie duše pristati na predlog, da o stva-j^klepa narodna skupščina. Toda tega reši V\ nlmamo« zal° je potrebno, da v? °n zakonodajni odbor sam, dr t raznimi formalnimi ugovori je Se’ ^Za. Markovič navedel tudi tega, da izveK^ Zakonski načrt tehnično ne da alnc Toda ko je ministrstvo za soci-pr , Politiko to stvar predložilo, je imelo kat -0o.m* Pad Iud* tehnična sredstva, s stve^i naj se zakon izvede. Ministr-Vgi* Naglasilo, da se bo ves zakon iz-do 1. 1925., torej se mora postopno u Val!. Ako ta zakonodajni odbor sedaj b0^r?dl°g odkloni in pride 1. 1925., tedaj 5e j^nisiter za socialno politiko rekel, da ° ta zakon izvršil 1. 1930. a&Š	0	redu in radu je prinesel v
nlkT ^e^avske vrste velik polom. Podjet-ta 1 delodajalci in kapitalisti so razumeli t j a“on tako, da smejo sedaj postopati kor aypi ne kakor z ljudmi, ampak ka-pfjj z živino. Vsak dan se slišijo delavske tfel ° e’ Fabrikanti mislijo, da morejo po svoji volji prisiliti na 10- ali ^ «io delo. Oni odpšučajo na stotine ajr .atine delavcev iz službe in jih šika-
1° na vse mogoče načine; dajejo jim izi Sebe,
Ho
sT'*v'; L
le( j ebe, a kaj še-le družino. Znano pa
HJt^nizke plače, da ne morejo vzdržati
10]
tHozp m druzmana padlih voji Zehist-Stv-U' državljani, ki žive
Krizo rolo!®!®.
Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Radikalci se še vedno pogajajo s posameznimi strankami. Na vsak način skušajo pridobiti vsaj del opozicije za vstop v vlado. Vendar se že sedaj lahko z gotovostjo trdi, da bodo vsi njihovi napori ostali brezuspešni. Demokrati gledajo na ta pogajanja z veliko nervoznostjo in vznemirjenjem, kljub temu, da povsod naglašajo, da je nemogoče, da bi Pašič sestavil vlado, v kateri bi oni ne bili zastopani.
Belgrad, 6. decembra. (Izv.) Pogajanja med posameznimi strankami niso dosedaj
privedla do nobenih rezultatov. Pri opoziciji se ne opaža nobene izprernembe in vlada razpoloženje, ki je vladalo do sedaj. V vseh tukajšnjih političnih krogih prevladuje mišljenje, da se bodo morali na koncu koncev radikalci zopet sprijazniti z demokrati in z njimi skupaj voditi državno politiko po izvoženih in blatnih potih. Kakor se govori v demokratskih krogih, je tudi Stojan Protič istega mnenja in je izjavil, da v sedanjih razmerah ni mogoča druga vlada kot dosedanja koalicija.
1 ramrniitDnie konference.
Volna naj se maoova 6 mesecev poprej.
Pariz, 5. dec. Razorožitvena konferenca, ki se je pričela s tolikimi upi, je že grozila, da se razide brez uspeha, Pred vsem se je upirala Francija; Italija je hotela biti tudi oborožena, zahteva baje celo, da se Jugoslavija in Grška razorožita najprvo. Največje skrbi pa je delalo razmerje med Japonsko in Ameriko. Japonska gradi nove velikanske bojne ladje »drednote«, Amerika istotako ter obenem utrjuje svoje otoke v Tihem Oceanu proti Japonski. Sedaj se kaže Japonska pripravljeno, da zniža svojo vojno mornarico na 60 odstot. dosedanje moči pod pogoji, da sme ohraniti svojo no.vo največ-
jo bojno ladjo in da Amerika preneha z utrjevanjem tihomorskih otokov. Poleg tega zahteva Japonska, da se mora vsaka vojska napovedati 6 mesecev preje, predira izbruhnejo sovražnostih Če se to uresniči — kdo bi verjel takim določbam — bi postale vojske res precej redke. Zdi se, da konferenca v Washingtonu vendar ne bo popolnoma brez uspehov. Toda pomniti je treba, da bodo v dobi sedanjega kapitalistično - imperialističnega mišljenja vse še tako lepe določbe ostale le na pa-pjriu toliko časa, dokler bo vladalo načelo, da je moč pred pravico.
Htiglifa reišnie Imcip.
Amerika mora	Evropi.
London, 5. decembra. Med Nemčijo in j Anglijo se že dalje časa vrše pogajanja za j gospodarsko okrepitev Nemčije. Potovanje znanega Stinnesa v London je imelo ta svoj namen. Enako potovanje nemškega gospodarskega veščaka Rathenaua. Nemčija bi rada najela posojilo 25 milijonov šterlingov (1 šterling — 1120 kron). Anglija sama pa ji takega posojila ne more 'lati, ker nima dovolj sredstev za se. Zato so predlagali Angleži, naj bi vsi zavezniki
_0 a so ti tovarnarji in delodajalci veči-cjj-j , tujci, ki so vedno delali proti naši In ti ljudje se skrivajo sedaj za Ifodi dJzavno silo, da morejo tlačiti naše j. Nekoliko takih primerov — pravi jij; , lIUrak — sem videl na lastne oči ter poj-..®111 predložil ministrstvu za socialno del3y .' da se vidi, kako se dela z našimi
tre^^s® to dokazuje, da je la zakon po-čijj in da se mora rešiti, Le na ta na-da 'e mogoče našim delavcem dokazati, jenj asa država poleg narodnega osvobodil^ sPoštuje istotako tudi osvobojenje Na ^ saj brez gospodarskega osvobo-niti narodnega esvobojenja.
Hčevanje invalidskih pokoj-
, NIN V INOZEMSTVO.
i>oii&ad> 5. dec. Ministrstvo za socialno ihvaliH0 *e ureddo izplačevanje pokojnin
!- dom in družinam padlih vojakov v
v ino-za
hakazUU’ *3°<^° moraH predložiti prošnje z lc°Hznl ° pokojnin našim diplomatskim in 8t°Pnirnim zasi°Pnikom na tujem. Ti za-hlVaii , . b°do odposlali prošnje pristojnim skijv.	sodiščem,	oziroma	pokrajin-
ah OrUfnavum’ ki bodo ° niih oklepala ter tik0 dložiia ministrstvu za socialno noli-
Vunj,. 8v.rho končnega odobrenja izplače •|ct Pokojnin v inozemstvo.
Ultenip sli Slssiea?
V novosadski »Zastavi« piše dr. Milu-tin Simonovič članke o »Neurejenosti v državi in družbi«. Pisec dokazuje to neurejenost z različnimi zgledi iz državne uprave in javnega življenja. V marsičem ima prav. Tako n. pr. žigosa, da se za 20 odstotno prisilno posojilo, ki se je vzelo si-rotinji o priliki prvega žigosanja kron, ne dajo za manjše zneske nobene obresti, za večje pa 3 odstotne, a za zadnje državno posojilo, »ki so ga dali konfidenti in veliki bogataši«, da si državo še bolj zasužnijo, se dajejo 7 odstotne obresti. Na splošno pa odkriva članek tisto zaostalo mišljenje, ki je na las podobno zloglasnemu pruskemu duhu, ki tudi danes še tvori nevarnost za notranji mir v Nemčiji, kakor je preje tvoril nevarnost za svetovnimir.
Samo mimogrede beležimo, da se članek zgraža nad tem, da je država oprostila uvozne carine zvonove, da se »dvigajo v stolpe zvonovi in pokopava živi novec v mrtve stvari«; ni pač vsakemu srcu dan posluh za žive zvoke, kakor so zvoki cerkvenih zvonov. Težje je, kar piše člankar dalje. Tu čitamo: »Začelo se je štediti, in to neurejeno, ker se je začelo od vseh mi-nisterstev enako trgati, kar je zgrešeno, i ker se od vojnega in prometnega ministr-' stva ne sme ničesar odtrgati, ampak jima ponuditi, če'mogoče, še večji kredit, nego ga zahtevata. Največ se more odtrgati ministrstvu za prosveto, raznim prosvetnim ustanovam, kajti je držav, ki nimajo nobene ali pa le jako majhno prosveto, toda brez vojske ni državo (Albanija). Tudi naj-kulturnejši narodi brez vojske nimajo svoje države«. Kot primer za zadnjo trditev navaja člankar — lužiške Srbe in »do nedavno Poljake«.
Ako akademično izobražen Srb v javnem listu piše take stvari, se ne smemo čuditi vetru, ki veje na naših državnih mestih in sili nizdol do zadnjega carinika in Vranglovega žandarja. Mi bi to imenovali militaristično »zatucanost«, ki je ena izmed najnevarnejših vseh norosti. S, pametnimi razlogi tej norosti ni priti do živega. Ven-
skupno zbrali potrebno vsoto. Amerika pa, ki bi edina z lahkoto zmogla to vsoto, ki za njo ni niti velika, noče za sedaj o tem nič slišati. Lloyd George hoče Ameriko posebno pridobiti za to nemško posojilo. Ta namen ima njegovo potovanje v Ameriko, kateri hoče izjaviti, da Amerika mora Evropi pomagati, če noče sama doživeti usode Evrope.
Anglija ima seveda z okrepitvijo Nemčije svoje posebne namene.
dar bi vprašali člankar ja, ali pozna Švico, Dansko, Holandsko, Švedsko in Norveško, ki so vsekakor nekaj pomembnejše države nego Albanija — in ali res misli, da te države slone na svojih armadah in vojnem brodovju? Kaj takega bi mogel trditi le politični analfabet. In vendar veljajo prav te države kot nedotakljive. Zakaj? Zato, ker so 1. militaristično vladane in ne tvorijo nevarnosti za nikogar, 2. zato, ker so visoko kulturne in ustvarjevalke duševnih in gmotnih dobrin, ki prihajajo v korist sosedom in celemu kulturnemu človeštvu. Te države so znale svojim narodom prihraniti gorje svetovne vojne, kakor so znale že preje mirnim potom uravnati med seboj najtežja politična vprašanja (ločitev Norveške od Švedske!). Te države ne sklepajo militarističnih napadalnih zvez in pri-hranjajo svojim državljanom neprestane pretrese, ki jih morajo prestajati državljani militarističnih držav. Te države prihra-njajo davkoplačevalcem milijarde ali pa jih dajejo v prosvetne in civilizatoricne vrhe. Te države ostajajo daleč proč od vseh prepirov, kjer se rožlja s sabljami, in se brigajo le za dobro upravo svojih dežela, za vedno večji napredek svojih državljanov. Zato pa vživajo tudi na zunaj brezpogojen ugled in spoštovanje.
Sem, sem, gospodje militaristi, hodite po zglede, ne pa v divjo Albanijo! Organizirajte primerno izobraženo in pošteno orožništvo in ga dobro plačajte — ne za preganjanje političnih nasprotnikov, ampak za zatiranje zločinov in odbijanje nerednih vpadov čez meje na jugu. V ostalem pa se brigajte za gospodarsko in prosvetno povzdigo ljudstva, za splošno blagostanje; potem se vam tudi morebitnega resnega sovražnega napada ne bo treba bati.
Irsta saiEsrapraiua?
London, 3. decembra. (Reuter) Po vladnem predlogu za ureditev irskega vprašanja se dovoli statut britanskih domi-nionov 26 južnim in zapadnim irskim grofijam. Ulsterska grofija se jim ne Dri druži.
J. K.:
HiiIm 'mšamosli
Delovni sloji so danes tepeni. Od vse-povsodi lete udarci po izmozganih telesih, In vendar vidimo, da so stisnili socialistih« preroki in evangelisti rep med noge, se po« skrili v zatišje mastnih mest, služb in ko« rit, prepuščajoč mase ljudstva samim sebi in vsem kapitalističnim viharjem po nače« lu; Naj gre, kamor hoče!
Od zgoraj se širi reakcija: delavske! zbornice padajo z odobravanjem »sociali« stičnih proletarcev« v malho kapitalistič-< nih delodajalcev, osemurni delavnik se polagoma ukinjuje, pridobitve na polju stanom vanjske politike izginjajo mesec za mesecem, delavsko zavarovanje pada na predpotopno dobo, mesto, da bi stremelo pQ napredku, draginja raste, a plače ostajajo! pri starem, ali se celo znižujejo, struje, ki zahtevajo odpravo ministrstva za socialna politiko se množe, itd., itd. A ljudstvo postaja brezbrižno, izgublja odporno moč ifl se stopnjema udaja v gospodarsko sužnjosti kloneč pred krivičnim Mamonom.
Danes ni štrajkov, ni protestnih shodov, in vendar zastaja državni voz, vendar! ne gre prav. Kapitalizem slavi vrhunec svoje moči, in vendar razpada človeška družba na vseh koncih in krajih, da nas jp groza in strah. Da: kapitalizem je desor« ganizacija produkcije in konsuma, zato jp razpad njegova nujna posledica. Dokler bo gospodoval Mamon, dokler bodo imeli oboževatelji zlatega teleta prvo in zadnjo besedo na poveljniškem mostiču na ladji človeške družbe, toliko časa se bomo pogrezali v blato in prepad, toliko časa pojde vse in povsod na slabše.
In vendar pride tudi ura za delovna ljudstvo. Ne čakajmo je prekrižanih rok, ker tako je nikdar ne dočakamo. Svoj dan, svojo zmago in osvoboditev si ljudstvo mora samo priboriti, In zato pravimo: Pojdimo najprvo vase, premo trimo svoj program, preglejmo svojo moč, sovražnikov ne štej-mo! Probrazimo mišljenje ljudstva v duhu krščanskega socializma, bodimo pošteni ini pravični. Notranja sila je namreč tista, ki je silnejša in mogočnejša ko zunanje moči« Najprvo duša! Tako pripravljeni lahko zaupamo v zmago, ki gotovo pride. In enega ne pozabimo: Naj nas tepo, mi kujemo! Naj trpimo eno leto ali deset let — mi kujemo neprestano, tako dolgo in tako vneto, da skujemo svojo svobodo, zmago krščanske misli. Kovalci bodočnosti ne klonejo nikdar, krščanski značaji ne kolebajo nikoli. Zato glejmo v bodočnost, stisnimo zo-be in pesti, zaupajmo in kujmo!
NAČRT LJUDSKO - ŠOLSKEGA ZAKONA.
Belgrad, 5. dec. V glavnem prosvetnem svetu se je nadaljevala razprava o načrtu ljudsko-šolskega zakona. V poslednji seji se je razpravljalo, ali naj se v ljudsko-šolski zakon uvrste tudi meščanske šole, ali pa naj se za meščanske šole ustvari poseben zakon. Po razpravi, ki so se je udeležili skoro vsi člani prosvetnega sveta, se je vršilo glasovanje, pri katerem je bilo z večino sklenjeno, naj ljudsko-šolski zakon ne obsega meščanskih šol.
NA DUNAJU VLADA MIR.
Dunaj, 5. dec. Včerajšnji in današnji dan sta potekla na Dunaju popolnoma mimo.
!ESB!lifS!I!l§IE3E8
januarja meseca
začenja izhajati
Szkm
mesečna revija, ki bo pod uredništvom
dr, A. Gosarja
prinašala v moderni, poljudni in kratki obliki članke o aktualnih, socialnih, kulturnih in političnih vprašanjih.
Revija odgovarja nujni potrebi po orientaciji naših krogov v sedanji dobi.
Dobrodošla bo zlasti tudi izobraženemu de~ lavstvu! .
Cena na leto 100 K.
v-
m
Stran
>Novi Čas ', cine 6. decembra 1921.
Štev. 275.
D A NAŠNJ A PREDBOI? Z A.
Zagreb. 6. dec. (Izv.) Na današnji pred-borzi notirajo sledeči kurzi: Dunaj 3.45, Beilir. 118—113, Praga 303.5, Italija 11.60, dolar 270—272, Budimpešta 37.
politični dogodki.
+ Država v rokah ministrskih koterij. s-Slobodna Tribuna« piše o vladni krizi in aovih pogajanjih med radikalci in demokrati ter piavi: >Ta pogajanja, to in tako reševanje krize bo ostalo večna sramota našega mladega parlamentarizma, večni zgled, kako se ne .sme delati. Strankarski klubi so se postavili nad krono, nad vlado, nad parlament. Oni enostavno »izbirajo«, oni »delegirajo« ministrske kandidate, oni sestavljajo program vladi in odločajo, kateri kandidat bo prevzel kak resort. — — Vse to dokazuje, da ali posamezni ministrski kandidati razvrščajo in mobilizirajo okolu sebe svoje trabante v koterije ali pa posamezne koterije pošiljajo v vlado svoje Bksponente, izvrševalce svojih ambicij in svojih interesov. Kje more biti tu zdravo razmerje med vlado in parlamentom? Kje moreta tu ostati na dostojni višini odgovornost vlade in svoboda parlamenta? In kakšni razlogi vodijo to delo? Neki dogodljaj na eni zadnjih sej demokratskega kluba je osvetlil tudi to. Posl Čubrovic je napadel Križmana kot aktivnega ministra, da pri oddajanju koncesij za izkoriščanje bosenskih gozdov ni dovolj vpošteval državnih interesov. A Križman ga je takoj zavr-ail, češ da ga napada Čubrovic samo zato, k?r sam ni dobil podobne koncesije v Črnigoji. Za moralo te politike klasičen doku-nentta
‘+ Porodična politika. Ako je bilo še kje kaj nedolžnih ali pa slepih ljudi, ki so verjeli, da gre demokratom v resnici le za to, da v blagor države izvedejo svoj program in da se le zato tako krčevito oklepajo oblasti, so morali sedaj sprevideti, da so se grdo varali. Prav za noben politični program ne gre in uboga država je na vsem tem sramotnem političnem početju popolnoma nedolžna; gre edino le za oblast in za korita političnih poro-dic. Do tega spoznanja je sedaj prišel celo »Slov. narod«, ki piše v številki dne 6. t. m. s pogledom na sedanjo vladno krizo: »Kakršen je položaj, se ne moremo obraniti prpričanja, da vzroki kriz niso toliko izšli iz nasprotujočih si naziranj ftaših vodilnih državnikov glede bistvenih vprašanj državne politike, kakor iz osebnih in strankarskih motivov, kar bi ne smelo biti. Državni interesi so prvi in tem bi naj državniki vseh strank podrejali svoje strankarske in osebne ambicije, Zato želimo in zahtevamo, naj se že vendar izločijo iz naše politike osebnosti in strankarstva in naj bo našim državnikom edino vodilno geslo dobrobit države in naroda. Naj naši politiki in državniki vendar enkrat že spoznajo, da vodi politika, ki jo prakticirajo že tri leta, državo v pogubo in da je ona edina kriva, da se nahaja naša kraljevina na robu propada.« — Tako sedaj tudi »Narod« priznava, da grobokopi te države niso v vrstah opozicije, ampak v vrstah obeh strank, ki sta pri nas vzeli v zakup državotvornost. Doklej bo še trajala ta sramota?
-f- Siti in lačni. Glasom uradnih poročil je bilo o priliki zadnjih velikih izgredov na Dunaju oplenjenih precejšnje število ljudi po hotelih in ulicah. Izmed' teh »žrtev« naj jih navedemo nekaj. V hotelu >Bristok je bilo uplenjeno dr. jur. Coty Zalhoumu in Desire Ageninu 200 angleških
funtov, velike vsote mark, lir in dinarjev v vrednosti 12 milijonov kron, dalje garderobo, sestoječo iz 18 oblek, 2 dežnih plaščev, 1 kožuha, 30 svilenih srajc, 16 parov čevljev in žensko sliko v dragocenem okvirju. Dunajskemu zasebniku Ernestu Huppern je bil uplenjen 500.000 K vreden kožuh. Zasebnicama Emiliji Oswald in Elizabeti Kiss so izgredniki iztrgali iz rok ročni torbici, v katerih sta imeli denarja in nakita za nad milijon kron itd. Tisti, ki so ropali, so bili l&cni in razcapinjeni. Razlika je izzivajoča. To seveda še nikogar ne opravičuje do ropa, a prezreti takih stvari ne smemo.
^Dnevni dogodki
— In še enkrat — >potrošačke zadruge.« (Obupni klic iz vrst uradništva): Ali nas čujejo tam doli v Belgradu, ali nas ne čujejo? Ce ne čujejo naših glasnih klicev za edpomeč, morajo že čuti kruleče želodce. In videli bodo lahko prav kmalu goloto telesa skoz razdrapane zadnje ostanke oblek iz boljših dni, — Tisti pa, ki uživajo bogate dohodke iz denarjev, ki so se nam odtegnili za ustanovitev raznih nabavljal-nih zadrug, a se pri tem stekli v veliko korito tam doli v Belgradu, tisti seveda ne slišijo niti klicev uradništva niti krulečih želodcev, niti ne vidijo skozi luknje naših in naših družin oblek, — As prvim prihodnjega meseca se bo vsem javnim nameščencem zopet odtrgaval zloglasni 10 °/c ni prispevek za proslule »potrošačke zadruge«. — In zopet se bodo stekali v tisto veliko posodo brez dna miljoni in miljoni našega denarja, v tisto korito v Belgradu, iz katerega sc pita kdo ve kdo in iz katerega ne pride nazaj niti kaplja, Tovariši-urad-niki: zakajtjnoramo trpeti vso to — rečemo lahko — zlorabo naših lastnih sredstev? AH smemo sploh pričakovati, da bomo kdaj kaj imeli od tega, kar se nam proti naši volji šiloma jemlje iz žepov? — Kje pa je tista slovita in za uradništvo toliko »po. trebna« poirošačka zadruga, ki bo rešila uradništvo na mah vse bede? Na zadnjem shodu javnih nameščencev smo sicer čuli v dosti pohlevnih besedah, da bomo zahtevali, da ostane odtegnjeni nam denar pri nas doma. Ali je kdo storil kak korak v tem pogledu? Pa če če bi ga tudi bil: denar bo romal zopet doli v Belgrad, in na naše zahteve, da naj da potem centrala kredit za zadruge, se bodo zopet smejali. Mi pa bomo še naprej lačni, raztrgani in bosi, — Protestirati moramo, da se nam sploh vinar odtegne v ta namen, ker si on vseh zadrug, pri katerih ima brez naše kontrole govoriti le centrala v Belgradu, ne obetamo prav ničesar. Celo opravičeni smo zahtevati, da se nam vrne že odtegnjeni denar. Uredbo in vse potrošačke m slične zadruge a la »Samopomoč« naj pa čimpreje vzame vrag. — Mi Slovenci imamo v svojih konsumnih zadrugah prav dovolj prilike za izdatnejo samopomoč, nego nam jo morejo dati uradoma diktirane, že ob rojstvu (ali še poprej) mrtve »potro-šačke«. — »Karžete žinjajo« pravijo na Koroškem. Tako pravimo tudi mi.
— Darilo pesniku Stritarja. Pokrajinski namestnik je iz sredstev pokrajinske uprave poklonil pesniku Josipu Stritarju v Aspangu pri Dunaju znesek SHS K 10.000.
— Odlikovani ministri. Pred ostavko kabineta je bil podpisan ukaz, s katerim se odlikujejo minister za trgovino in industrijo Joea Jovanovič z redom Belega orla II. razreda, ministri dr. Marko Trif-kovic, Svetozar Pribičevič, dr. Vekoslav Kukovec in dr. Hinko Križman pa z redom
Belega orla III. razreda. Ostali ministri so ] odlikovani z redom sv. Save I. razreda. — To je najvažnejši čin stare vlade.
— Še dvoje odlikovanj. Kralj Aleksander je odlikoval predsednika zakonodajne skupščine dr. Ribarja z redom Belega orla II. razreda, podpredsednika Vujičiča pa z redom sv. Save I. razreda. Podpredsednika parlamenta Kalibeg Uraniča in Ivan Urek sta bila odlikovana že prej, in sicer 29. junija na predlog ministra za konstituanto.
— Včerajšnji koncert Li&inskega v Belgradu je sijajno uspel. Dvorana kazine je bila nabito polna. Občinstvo je navdušeno zahtevalo večkratno ponavljanje. Na koncu koncerta so bile iskrene ovacije. Li-sinskega so obmetavali s cvetjem in okitili z venci. Popoldne je Kolo srb:kih sester priredilo v čast I *. in:kemu čaj. V torek pojde Lisinski v Skoplje, cd tam pa v Niš.
— Novi vojaški posivi. Prot: veljavnim določilom vpoklicuje vojaška oblast na 6-tedenske orožne vaje rezerviste, ki so se že odzvali o priliki zadnje mobilizacije. Morda se to godi pomotno, ker so se bili fantje najbrže javili k oddelkom, h katerim niso spadali. Zato naj župani za vse tiste, ki so se mobilizaciji odzvali, nemudoma pošljejo vojaški komandi potrdilo, da so svoji dolžnosti že zadostili. Razen tega pa naj bi vojaška oblast upoštevala dejstvo, da je poročilo v »Jutru« o izvršeni demobilizaciji premotilo mnogo fantov, da so odšli iz Ljubljane nazaj domov, ne da bi se bili javili vojaški komandi. — Kakor čuje o, bodo še pred Božičem vpoklicani tudi novinci. Ne moremo verjeti, da bi hotela vojaška oblast s takim pozivom brez vsakega nujnega razloga kršiti družinska in verska čustva našega ljudstva.
— Tovorni vlak je skočii s tira predvčerajšnjim na belokranjski progi v bližini Bubnjarcev. En železničar je mrtev. Promet se vzdržuje s prestopanjem z vlaka v vlak. Vzrok nesreče so slabe tračnice in trhli pragovi.
— Morilec Kunstelj aretiran. Pred več meseci e bila v Savljah zastrupljena neka deklica. Sum je padel na njenega fanta Kunstlja, ki je od tedaj izginil. Pozneje je bil Kunstelj aretiran od laških karabinjerjev v Gorici. Te dni ga je italijansko orož-ništvo izročilo našemu, in je bil Kunstelj prepeljan v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Fant je izjavljal, da ne ve, zakaj je bil aretiran. Bo že izvedel 1 preiskovalnega sodnika.
— Požar vojaških skladišč v Sofiji, Velik del vojaških skladišč v Sofiji je pogorel. Posebno je trpel oddelek, v katerem so bili shranjeni precizni stroji ter oddelek za municijo. Kako se je požar zanetil, ni znano.
£jubljanski dogodki.
lj Miklavž med delavskimi sirotami. Včeraj zvečer je prišel Miklavž v spodnje prostore 1. delavskega konsumnega društva, kjer ga je čakalo nad 200 malih sirot, ki so prišle v spremstvu svojih vdovelih revnih mater, vdovelih očetov-delavcev, ali pa v spremstvu drugih dobrih ljudi. Vse te sirote je Miklavž po primernem lepem nagovoru obdaroval z raznim blagom za zimo. Tudi drugih odraslih čir’o v konsuma se je nabralo večje število. Bi! je lep drrž'n:ki večer naše delavske gospodarske organizacije.
lj Predavanje za inteligenco se bo vršilo na bogoslovni fakulteti danes ob V-2 8. uri zvečer. Predava vseuč. prof. dr. Aleš Ušeničnik o bogoslovju kot znanosti.
mož z ulioližssilni paj*
£ola«M.
Spisal Tranquil!e Chevreau, M. J.
(Dalje.l
Prevel
Strel je bil ves izmučen in brez moči. Skušal se je hrabriti in se tolažil: »najbr-ze je kdo pozabil zakleniti vrata« in podobno in je stopil na prvo stopnico. Ker je bila tema kot v rogu, se je varno oprijemal ročaja in tipal počasi, počasi navzgor. Vsaka sekunda se mu je zdela cela večnost. V mislih je videl najgroznejše slike, spomine vseh povesti, ki jih je čital in ki so se zdaj stapljale v grozno po^bo, v neizrazljivo grozo, ki je strmela nanj iz vsakega kota in mu jemala moč vsake svobodne volje. Sle. 'njič se je vendar priplazil do prvega nadstropja. Ker so c d tu vodile stopnice nr levo in desno stran, je moral prižgati žveplenko, da bi ne zašel v krivo smer. S tre očimi rokami je iskal po žepih, dokler ni slednjič prh^ekel škatljico vžigalic. Notri je bila samo še ena žveplenka. Z vso previdnostjo m dasiravno je bil v največjem razburjenju, je prasnil ob škatljico in
1)03
ve til. Toda
— o, groza --------------
par korakov pred njim je stal na stopnicah mož v črni halji in strmel nanj, nanj nanj.
V tem hipu je vsled ostrega prepiha iveplenka ugasnila in Strel se je nahajal v nonolni temi! Grozal Grozal
Zavedel se je le strašne slike in v glavo mu je šinila strašna misel:
Mož z vijoličastim pajčolanom!!
Nato je kot brezumen zdirjal ne meneč se, kam ne kod, dokler ni treščil ves zasopljen v svojo sobo, ki jo je dvakrat zaklenil in se oblečen vrgel na posteljo, brez misli, brez čustev, prazen in top do onemoglosti.
V.
Drugo jutro se je Strel šele pozno prebudil. Gospodinji, ki mu je prinesla zajuterk je tožil glavobol in ji dal pisemce, ki naj ga ponese v pisarno kot opravičilo njegove odsotnosti.
Nato je prižgal cigareto in se udal premišljevanju o sinočnem dogodku na stopnicah. Torej res, res, je ponavljal v drhtavosti, ki je ni mogel obvladati. Vendarle sem ga videl!
Istočasno pa se je spomnil svojega bega in se zasramoval svojega včerajšnjega strahu. Tolažil in opravičeval se je s tem, da^ je bil vsled dnevnih razburjenj opra-vičen k 6vojemu »begu« in bil obenem vzradoščen, da se mu je vendarle izpolnila dolgoletna nada doživeti nekaj izvanred-nega. Za sedaj mu je bilo že to dovolj in za prvo je hotel ves potek povedati svojemu edinemu prijatelju, staremu Mraku, ki se z njim že par dni ni videl, odkar je on odpotoval iz mesta. Na vsak način je hotel obiskati ga čimprej. Toda sedaj je bilo nemogoče. Vsaj do opoldne je moral ostati doma, da bi ne izdal svoje namiš-
lj Umrla je gospa Marija Bleivds* Trsteniška roj. Kosova. Pokojnica ieJ? , žena pokojnega primarija dr. Karla Blei-weisa-Trsteniškega, sina narodnega vodi* telja dr. Janeza Bleiweisa in mati mag. v»-svetnika Janka, -zdravnika dr. DemeOTt
ljene bolezni. Čas je leno potekal. Strel je vstal, se oblekel in hodil po sobi gori in doli. Od časa do časa je pogledal skozi okno na ulico. Ljudje so bili živahnejši, saj je dež prenehal in nebo se je jasnilo. Solnce se je trudilo, da prodre s svojimi žarki zavese oblakov, ki so se trgali in trgali.
Proti poldnevu je bilo že solnčno in tudi v Strelovem srcu je ležala vedrina. Napravil se je za ven in odhitel — ne v gostilno — temveč naravnost proti stanovanju gospoda Mraka. Na veliko žalost pa je zvedel, da se gospod Mrak ne počuti dobro, vsled česar mora biti v postelji in naj pride prihodnje dni enkrat. Strela je ta vest ozlovoljila, obenem ga pa navdala k živahnemu razinotrivanju: Bog ve, kaj je vzrok njegove bolezni.
In v takem razmišljanju in v dnevnem delu sta mu potekla dva dneva. Tretjega dne pa se je ponovilo napotil, da obišče gospoda Mraka in la ga je z veseljem in zaželjeno sprejel.
Sedela sta v majhni, a lični sobici. Med postaranim gospodom in mladim Strelom se je razvil nad vse zanimiv dvogovor, ki je vsled svoje izvirnosti vreden, da ga priobčimo na tem mestu.
»Prav vesel sem, res, odkritosrčno sem vesel, gospod Strel, da ste prišli k meni. Nekaj posebnega vam moram povedati. Nekaj izrednega... Ali ste čuli o onih dogodkih, ki so zadnje dni.. x
polkovnika Milana Bleivveisa in gospe
Vide
dr. Lukanove. Pokojnica je prejšnja let® sodelovala na človekoljubnem polju. W počiva v miru!
lj Aretirani ubožci. Medtem ko se ob činski svet peča z vprašanjem, kako Ljubljani odpraviti beračenje in mesutf ubožce na drug način zadostno oskrbel so pretekli petek stražniki državne polici] začeli aretirati stare mestne uboge, ki * hodiii prosjačit. Med aretiranci, ki se n* hajajo sedaj v zaporih, so 70—801etni stafj ci in starke, kateri še nikdar niso i opravka s policijo in sodnijo. Naše mnenj
—------- potem naj se tako energično
pečne pojijanje beračenja. Začne naj se P® pri simulantih in špekulantih in ne pn 1 do 8'Dletnih ubožcih.	'll
lj Tro.oaiji pozimi. Sneg je padel, BUj?; je pritisnil. Včasih je bilo strogo Z®P0^ dano, da morajo hodniki ob hišah biti v* dno očiščeni snega in posuti s pepelom, P ‘ skom ali žaganjem, da se preprečijo n6’ sreče. Sedanja policija pa ie važne d®*, ločbe glede zdravja in varnosti prebivaj siva nič ne upošteva. Hodniki so posnaz®® in potreseni ie v toliko, kolikor to vestni gospodarji sami. Drugih v to niti ne sili. V interesu prebivalstva je, da se » določba izvrsu'e.
Kaša cbusba.
d Sen-ijakobski Grel. Danes zvd£f osmih fantovski večer. Udeležite se to® , vsi člani! — Bo? živi! — Predsednik. ' ,
d Krekova presveta. Zveza uradnic^ trg. nastavljenk obvešča vseč članice, „ se jutri ne vrši, predavanje kot po nav» ^ ampak prihodnjo sredo t. j. dne 14. dec.
7. uri zvečer. Najprej bo kratko FT?-nje nato se bo pa vršil občni zbor. se vabijo, da se občnega zbora ucie*e polnoštevilno. — Odbor.
Sospodarstvo.
— Zanimiva statistika. Ameriška tvoff nica avtomobilov ja prodala v enem m°'
secu C500 avtomobilov, in sicer: 1774 Poljedelcem, 1051 delavcem po raznih ,_ df jstjih, namreč: 424 avtomobilov rudarjenj« 129 av ton: bo Hov delavcem v petrolej k*® čistilnicah, 141 avtomobilov tvornišku^ mojstrom tsr 10 delavcem po predilnica*1' dalje 213 avtomobilov železniškim na^ ščencem EC9 avtomobilov trgovcem, avtomobilov trgovskim nameščencem, 1 avtomobilov zdravnikom, inžs-njirjem 1* ' uradnikom 133, bankirjem £4. Iz tega.J| da sklcDati, kako važno prometno sredstv : je postal avtomobil v Zedinjenih država« ko je ena sam- tvornica v enem iao.s' . piodala 65C0 avtomobilskih voz, in sic®| 12^5 de.avcem, 1774 poljedelcem ter trgovcem. V avgustu se je prodalo v njenih državah vsega vkup 40.000 av« mobilov.
-- Bodočnost amariške iadus^1^' Ameriški jeklarski magnat Charles je nedavno izjavil povodom neke Pr*f.?<*ng ve: »Sedanji zastoj v ameriški industrij*, prav nič ne vznemir a, Mi smo bili vPr!uj rili (v vojni!) veliko veselico in se °P1^t s prespehom, danes pa imamo mačka* ^ maček pa bo prešel in naše stališče j bodoče trdnejše, nego je "bilo kdaj Pr ' Dokler si bom mogel izposoditi en o°* j, ga bom stavil na procvit in bodoči ProSpLfl ameriške industrije. Prepričan sem, da postala ta naša slavna zemlja glavna lavnica sveta. Živimo v predvečeru najv® jega razvoja v zgodovini Amerike
No?! čas« v vsako hiš®
Izdaja konzorcij »Novela Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Krem*** 1'iska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*.
Več krojaških podočnikov,
treznih in veslnili delavcev za delo v tovarn' « sprejme takoj. Samostojni dob6 proti garanciji d ..
na dom. ■	—!----	v*.»niSa **»
Ljubljana,
— Stalno delo zasigurann. — Vpraša *jjj 1, Emonska cestu št. S v pisarni. '
levana	aarva	vsakomtno
K'.- mit« o «(3i8
J8S. REiCH
Ljubljana, PJJariski nas p4 I odružnica: Se onliurjova ui. 4.
Podiužnics: Marite©* Kovo mes o Kož*1
štev.
e oiilteaovrai.nH|*ij? pas nies in srvJflB^
Gos ,oska Ui.38. Giavni trg.
vJ«
39-
v.
Ssmsli e
PO K ~IIK
in rine
rastni coni. Mastni trg 25 B.