—    22    —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Gradca ee piše: V Štajarskih in Koroških rudnikih gotovo ni nič manj železa kakor na Angleškim,   in Štajarsko  in Koroško železo je »poznano  še
—   23    —
boljši od Angleškima , — vunder je naše železo tukaj v rudnikih dvakrat dražji kakor je na Angleškim. To ni teško zapopasti, ako se pomisli, da je austriansko rudarstvo še zmiraj na posamske privilegije in samoprodaje oklenjeno, in na neko število fužinarjev omejeno; ti pa so med sabo zastopljeni in ceno visoko napenjajo. V tem — misli-mo — bo nova čolna naprava prav dobra, ker se bo smelo ptuje blago s primernim dacam vpeljavati. Silno smešno bi pa bilo viditi, ako bi Angleži na Koroško in Štajarsko svoje železo na prodaj vozili, kar se bo gotovo zgodilo, če naši fužinarji ne odjenjajo od presilne cene, in ce v razširjenje rudninstva ne bojo pripustili tudi drugim se tega obertnijstva vdeležiti. Nadvojvoda Janez, eden nar pervrh rudninskih vlastni-kov, je že sklenul, drugim fužinarjem v tem lep izgled biti, in je svojim tovaršem nasvetoval, ceno železa ponižati , scer pa potrebne nove naprave in poprave v fužinarstvu vpeljati, da se bo po teh pridobilo, kar se bo tam odjenjalo. V fužinah druzih dežel so te koristne poprave že zdavnej vpeljane, — pri nas jih ni, in emu? saj se, ker noben drug zraven ne more, tudi slabeji blago doma lahko dražje prodaja. Da se bo pa v fužinah prihodnje bolji kup železo izdelovati za-moglo , naj se pred vsim namest z dervami kuri s premo ga m, ker derva morajo vsako leto dražji biti, ko je lesa v gojzdih čedalje manj. Vsak se tudi čudi in praša: zakaj se tudi po železnicah derva kurijo namest premoga, kteriga je v deželi dovelj! 6 ur od tod, v Vogtsbergu, proti Ogerskim , je dokaj premoga na belim dnevu. Ga lože pridobiti in v rabo vpeljati, je svetoval nadvojvoda Janez: naj bi se železnica tje naredila; ali rudarji se niso hotli tega nasveta dostojno poprijeti — zdaj mislijo , da naj se na cesarske stroške ta železnica naredi. Tako nam manjka prave žive volje iz svojih moči vzajemno kaj narediti, — povsod se naslanjamo le na drugo pomoč in zato zaostajamo v to-licih rečeh.                                                     (Triest. Z.)
Iz lstrie od Kvieta. V. Ljube Novice! dolgo sim se že pripravljal  vam kaj iz   naših  krajev pisati.    Pri nas okoli Buj,   od Dragonje do K vieta ,   od morja do Oper tla (Portole) ni bila ravno slaba letina  lani; vsega bomo imeli,   hvala Bogu,   za to leto po  potrebi, le krompir nam močno gnjije.    Malo krompirja sade že dve leti tukajšni kmetovavci bližje morja; zato so se pa turšice veliko bolj poprijeli kakor poprej, akoravno tukajšni Istrianci tako rekoč že od nekdaj od turšice živijo.    Pšenice je bilo letos srednje mere in tudi skor vedno ravno take cene kakor u Ljubljani.  Benaški star, to je, dva mernika  in pol,   velja 5  fl.    Vina   imamo prav dobrega in tudi še veliko za prodaj; le to je škoda, da Krajnci še premalo poznajo naše kraje in da se dol-zega pota k nam bojijo.    Vino černo (refošk) je po o1/^ do 6y2 fl. vedro austrianske mere; kdor ga pa po domači meri,   ktera je  skorej   u   vsaki   fari  drugačna, kupi, ga dražje plača,   pa   vender  neč ne zgubi,   ako zna računiti. — Sviloprejke so bile letos libra (^funt) po 42 kr. srednje cene;   od njih dobi  mnogi kmet veliko pomoč, čeravno u ravninah poleg morja manj  veljajo kakor na hribcih. — Olje bo tudi letos le srednje letine, ker že štiri leta nam červ (^Phloiotribus oleae^ talj. PunteruoloJ veršiče objeda, in tako je že četerti del okoli Buj, Um a ga, No vegagrad a ^Cittanuova) in Dragonje silno poškodvanih oljik. Ni dolgo, daje nam okrajno poglavarstvo po županih pomoč naznanilo  tega červa zatreti; kratko in dobro se vidi to podučenje, ali če bo tudi pomagalo, neverno; Bog daj! — Med mlatvo in tergatvo mesca septembra imajo tukajšni   kmetje tud z rujem veliko opraviti; stari in mladi   vsi se po pultih pašnikih z žetvo ruja trudijo, in prej kakor v treh tednih si po 20 do 30 fl.  pridobijo ;   akoravno ni libra
osušeniga in omiateniga ruja dražji kakor po krajcarji,, k večimu po krajcarji in pol. Resnično vam povem, da Istriani bi ne bili tako sirotni kakor so, ako bi znali bolj varčno živeti, in ako bi ne bilo toliko oderavcov siroščine med njimi, ki so prave pijavke našega ljudstva! Z Bogom!
Iz Horvaskega. Kakor za spominek dr. Prešerna na Slovenskem, se tudi na Horvaškem nabera denar za spominek Stanko Vraza. Dozdaj se je že nabralo 301 gold. in 4 kraje.
Xp. Iz Celja. fKonec popisa Sulcbaške prigodbe). Ni res, da bi bilo 60 kmetov iz Sulcbaha nad imenovane 3 stražnike žandarje planilo, ampak — kakor sodniška preiskava na mestu kaže — je bilo le 15 ali 20 begiincov in kakih čvetero kmečkih fantov, ki so hotli vjete tri tovarse oprostiti; temu so se žandarji posvoji dolžnosti krepko zoperstavili in na to se je pričel ker-vav boj, pri kterim pa ob življenje ni nihče prišel ne žandarjev ne napadnikov, kakor se je v časnikih bralo, da so vsi žandarji mertvi in da so tudi izmed svojih kmetje več mertvih poskrili. Še gerji laž, ki se je tudi na vse strani po svetu zaplodila , je pa, da staondašnji fajmošter in župau ti javni silovitosti v pripomoč bila; — kot skozi in skozi poštena moža, ki se nista nikakor imenovanega hudodelstva vdeležila, ju je preiskavna komisija v Kopli berž spoznala. — Na to, kakor se iz tega vidi, velikohuji popisano prigodbojeizLjubljane, Ce-ljovca in Celja (ne pa iz Gradca tudi raketna baterija , kakor ?)Augsburgarcaa piše) prišlo vojakov in žandarjev vsih skupej okoli 500, deloma za to, da bi ostra sekucija kmete primorala deležnike tistega silnega prigodka naznaniti, deloma in nar bolj pa zato, da se ima to gnjezdo begunov na tanjko preiskati, vsak sumljiv vjeti in tako iz tega kraja ta derhal enkrat po-polnama pregnati, ktera se potikuje po Sulcbaških planinah in po gorah, ki so s temi planinami v dotiki (ne pa po H r u š i c i, Birnbaumerwald, ktero glasoviti Gradčki dopisnik v ^Augsburgarci" tikama Sulcbaha postavi! ! #).
*) Veliko smešniga o kraj opisih slovenskih smo že brali v nemških časnikih, kar bi vredno bilo, da bi se v poštne smeš niče (Postbiichel) postavilo. In taki možje, kterim se še clo ne sanja, kje je ta, kje uni kraj, — taki možje pišejo in sodijo tudi naš nar od, njegovo število, njegov jezik!! Bog nam daj dobro! Pa pustimo to, ker zamorec se ne da umiti5 raji čujmo, kaj o tem dopisnik iz Gradca v časniku »Leipziger Zeitung« piše, iz kteriga je »Augsburgarca« glasoviti popis — ad majorem sui gloriam — še ponatisnila v listu 8. tega leta na strani 119. Med drugimi lažmi zastran Sulcbaha tudi tole beremo: »Mit den aufsatzigen (sic) Bauern soli zugleich eine gegen 200 Kopfe starke Bande von Deserteurs im Vereine sein, welche sich wohlbewaff-net in dem dortigen (Sulzbacher) unwegsamen Gebirge, zumal dem sogenannten Birnbaumer-Wald, der sich 20 Stunden lang bis an die Granze von Kroatien hin-zieht, geworfen hat und plundernd \veit und breit in die Umgegend streift«, — to se pravi po slovensko: »S pun-tarskimi kmeti je nek tudi blizo 200 glav močna truma begunov združena, ktera se močno oborožena klati po on-dašnjih (SulcbaškihJ brezpotnih gojzdih, zlasti po Hrušici, ktera se 20 ur delječ , noter do Horvaškemeje vleče, kodar ropa po dolgem in širokem krog in krog«, Sulcbah in pa Hrušica sta si po tem takem soseda! In — kmetje se puntajo v Sulcbahu in imajo še pun-tarsko tovaršijo v Hrušici! Pa vse to še temu dopisniku ni zadosti. Tudi žlahni gospodi ne prizanese in jo pritakne v predgovoru svojega popisa tudi vpornim kmetam v slovanskih deželah, ktere se po njegovih mislih zraven ogerskih nar bolj zoperstavljajo novi napravi žandarjev, rekoč: »auch der.Adel, welcher sich plotzlich in seiner zeither gchrankenlosen Willkuhr besehrankt sieht, ist der Neuerung ^den Gensd^rmen^ feindlich gesinnt«, Ali je mogoče iz Gradca zoper slovenske dežele, ki so tako blizoGradca, z zdravo pametjo kaj taciga pisati?!
—   24    —
Kako prestrašeni so dobrovoljai Sulcbaharji mogli biti, ko se je v vsako hišo po 10—12 vojakov dalo, čeravno, hvala našemu previdnemu g. deželnemu poglavarju in našemu skerbnemu g. okrajnemu poglavarju! le za malo dni, zamore vsak lahko zapopasti, ki pomisli , da že en sam vojak je ondašnjim gorjancem nenavaden prikazek. Sadaj je 50 vojakov v Sulcbahu, ki za svoj živež sami skerbe, — več jih je pa v bližnjih vaseh.
Davke odrajtujejo tukajšni prebivavci tako redovno in tako natanjko, da s pervim brištom večidel celoletni davek odrajtajo — in to je nov dokaz, kako lažnjiv je tisti dopis iz Gradca, ki pravi, da so jim vojake tudi za iztirjanje dolžnih davkov vkvartirali.
Po neprenehanim sledenji po begunih in družin potepuhih so jih dosihmal 76 zasačili, 46 na Štajarski, 30 na Krajnski strani, nekaj se jih je prostovoljno podalo; med temi tudi nekteri stari možje blizo 70 let, ki so jo , vojaškimu stanu uiti, še v letu 1809 tu sčm po-begnuli in so se ta celi dolgi čas po tukajšnih berlo-gih skrivali. Ravno slišim, da so 6 begunov oroženih in z živežem previdenih v neki pečini zasačili.
Komisija v Kopli, ktera marljivo preiskuje hudodelstvo vstaje, ni mdgla dosihmal nobenega tega hudodelstva zlo krivega izvediti, celo nobenega pa izmed prebivavcov Sulcbaha.
Vjeti beguni in uskoki, če sicer niso deležniki do-pernešega hudodelstva, se bojo izročili nabiravnim vodi-jam dotičnega okraja, da se pripravni v vojaški stan dajo, ostali pa po vojni postavi s potnim listom izpuste. —
To je popis tiste glasovite prigodbe v Sulcbahu, za kterega resnico sim porok, in kterega razglasiti me je vest naganjala, da se s krivičnimi ne sodijo tudi nedolžni. Dopisnikom pa tiste baze, kakoršne je dopisnik iz Gradca v wAugsburgarci", svetjemo: naj vzamejo krajopisne knjige v roke , naj se vsedejo za peč, in se učijo nar poprej gore na Štajarskem in Krajn-skem; potem naj izvedo resnico, da ne bojo tako ger-dih laži po svetu trosili in nedolžnim dobriga imena jemali.
Iz spodnjega Štajarskega 14. jan. Pri nas jug piha in sneg kopni, da je kaj; alj kaj pomaga, že prepozno, — prešiče sim moral poklati, ker je korenje in repo mi sneg zapadel, zdaj pa je oboje od mraza pokvarjeno in ni za nobeno rabo več.
V Marburgu se je 20. t. m* odperlo novo g 1 e d i š e.
Iz Cernomeljske in Metliške okolice zvemo, da so se 4. t. m. po vsih cerkvah te okrajne zahvalne sv. maše brale za pomoč, ki jo je milostljivi Bog revežem po obilnim daru cesarskim in družili dobrotnikov podelil.
Na Trati je 7. t. m. pogorela zakristija ondašnje cerkve, ki je tudi zlo poškodovana bila; škoda pogore-liga zlatiga in sreberniga cerkv. orodja in mašniga oblačila je velika.
1% Krajnja. * Ker se od tatvine pri lovstvu divjačine in rib (Wild- und Fischdieberei) čezdalje več sliši, in če bi taka sila še kaj časa- terpela, bi se vse čisto postrelilo in polovilo, je naš kantonski poglavar g. Pa u ker prisiljen, v varstvo lovskih in ribških pravic privoljenja ali licence vpeljati. Kteriga bojo od 1. svečana žandarji zasačili, da divjačino strelja ali ribe lovi brez dovolitniga lista od kantonskiga poglavarja podpisaniga, je tat spoznan in bo po postavi kaznovan. Zares je ta naprava potrebna in edina pomoč v sili, ker bi se scer znalo primeriti, da bi sčasoma divjačino in žlahtnejši ribe le samo še v mu ženini h viditi zamogli.
Iz Ljubljane. Tisti popotni kupec iz Solnograda, Fric, ki ga je 11. t. m. popoldne volk med Postojno in Planino popadel, je prišel v Ljubljansko bolnišnico se ozdravljat. Tisti volk (ali pa, ker se je poslednji čas več volkov na Notrajnskim prikazalo, morebiti kak drug) se je ravno tisti dan med Postojno in Planino prešičje cede lotil, pa je bil odpoden; ko je po 3 voznikih pregnan imenovaniga kupca izpustil, jo je neki proti Jami pobegnul. je ondi neko kmetico v roko popadel, kteri pride mož na pomoč, da volka potlači in pošlje sina sosede na pomoč klicati. Ti so potem volka ubili. Čeravno morebiti volk ni bil stekel, je vunder o taki prigodbi vselej zavolj varnosti življenja potrebno, da se rane tako ozdravljajo, kakor da bi bile po stekli živini; — zakaj pa stekljine sumljiviga pobitiga volka niso v Ljubljano za to postavljenima zdravniku ogledat poslali, ne zapopademo , ker, kakor je popadeni kupec v Ljublj. bolnišnico prišel, bi bilo tudi prav. ako bi bili volka, ki je toliko popadal, po živinozdravniku preiskati dali. — Ces. kralj, davkino vodstvo je dalo na znanje, da se v cesarskih kasah pri enim plačilu ne jemlje nobeniga drobiža več kakor pod 1 goldinarjem.