OBCINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Kazalo 4 Obcina 8 Intervju: Lidija Ropotar in Lojze Kalinšek 12 Mengeški utrip 23 Dobeno 24 Loka pri Mengšu 26 Zanimivo 28 Zdravje in dobro pocutje 29 Šport 34 Kultura 37 Nekrolog 40 Pisma bralcev 42 Osmrtnice 43 Nagradna križanka SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. junija 2021 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slo­kan, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline. si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.400 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo pravi­loma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš; vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Fotografija na naslovnici: Avtor foto: Urška Vahtar. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 9. julija 2021 Mesec junij Junij je mesec, ki ga obicajno veliko ljudi nestrpno pricaku­je. Verjamem, da po letošnjem mokrem in nic kaj pomladnem maju še toliko bolj. Številni smo ga pricakovali z optimizmom tudi zato, ker so se koncno zacele rahljati spone epidemije, ki je v življenje posameznika in družbe posegla globlje, kot smo si predstavljali, kaj šele želeli. In ker življenje vedno najde pot, se zelo obcuti, kako si želimo, da bi se stvari normalizirale in to s pospeškom. Že pred casom se je vrnil vrvež na otroška in špor­tna igrišca, ustvarjalci v kulturnih ustanovah so koncno docakali kulture željne obiskovalce. In ker je junij zadnji mesec pouka, še nekaj misli o šoli. Tudi vsi, ki smo tako ali drugace povezani s šolstvom, si želimo normalizacije stanja na vzgojno-izobraževalnem podrocju. Ukrepi, ki smo jih mo-rali upoštevati (vecino jih moramo še vedno), so mocno zaznamovali delo v šoli, kar smo obcutili vsi: otroci, ucitelji in njihovi starši. Res je, da smo prilagodljivi in da zmoremo marsikaj, znamo pa tudi kri-ticno razmišljati in to vsi prej navedeni. In ce bi nas vprašali, si po­novitve podobnega šolskega leta ne želi prav nihce. Na številnih po­drocjih je bilo to eno najzahtevnejših šolskih let v zadnjem obdobju. Po poletnih pocitnicah, ki so tik pred nami, si najbolj želimo, da bi bilo lahko prihodnje šolsko leto drugacno, predvsem pa brez mask, »mehurckov« in zapovedne medsebojne distance. Želimo si, da bi bili otroci lahko znova deležni programov, ki jih v iztekajocem se šolskem letu prakticno nismo mogli oz. smeli izvajati, pa so z vidi­ka vseživljenjskega ucenja izjemno pomembni: krožki, ekskurzije, šole v naravi, obogatitvene dejavnosti in prireditve. Želimo si tudi obicajnega otroškega vrveža po šolskih hodnikih, na šolskih igrišcih in v novi športni dvorani. Za prihodnost otrok se je vredno potru­diti vsem, ki imamo vpliv na to, kakšne odlocitve bomo kot družba sprejemali. Milan Burkeljca, ravnatelj OŠ Mengeš Novogradnja sekundarnega vodovoda na Dobenu V mesecu maju je JKP Prodnik v dogovoru z Obcino Men-geš zacel novogradnjo oz. gradnjo podaljška vodovoda na Zgornjem Dobenu, med hišnimi številkami Dobeno 8c do Dobeno 22. V tem delu se bo gradil sekundarni vodovod - v dolžini 150 metrov. Na novozgrajeni vodovod bodo pri­kljuceni novi objekti ob trasi vodovoda, izgradnji bo sledi- - la tudi obnova obstojecih hišnih prikljuckov. Sistematicno investicijsko vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijske­ga omrežja je kljucnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo in ustrezno urejeno odvajanje komunalne odpadne vode. - - - - - -Na obmocju del (na odseku ceste JP753029) bo potekala zapora ceste, ki bo ustrezno oznacena, dostop do objektov bo omogocen v skladu z navodili izvajalca. Prosimo za strpnost in dosledno upo­števanje prometne signalizacije v casu zapore oziroma v casu iz­vajanja del. Dela bodo predvidoma zakljucena do 20. julija 2021. Besedilo in foto: Tina Drolc za Obcinsko upravo - -- --- -- -- Na koncu sledi tudi celostna zunanja ureditev, saj se objekt nahaja ob zelo obiskani planinski poti na Rašico in njegova ure­ditev pomembno vpliva na urejenost javnih površin v obcini. - - V predlogu odloka se urejajo tudi obveznosti lastnikov, skrbnikov in vodnikov živali, za vodenje živali na povodcu v naseljenih delih obcine in na urejenih rekreacijskih površinah in za pobiranje iztrebkov. - - - -- - - - - - --- - Odpadki morajo biti za odvoz pripravljeni v zaprtih zabojnikih, ker se drugace lahko zaradi vetra, pticev in drugih živali ali ob praznjenju zabojnikov raztrosijo. Poleg tega je tehnologija sme­tarskih vozil prilagojena praznjenju zaprtih zabojnikov, zato odprti pokrovi predstavljajo nevarnost za poškodbe delavcev in okvare vozil. - - -- Z zakljuckom letošnjega šolskega leta se iz OŠ Mengeš poslavlja vec uciteljev, ki odhajajo v zasluženi pokoj. Vabilu na tokratni dvojni intervju sta se odzvala uciteljica razrednega pouka Lidija Ropotar in ucitelj likovne vzgoje Lojze Kalinšek. Oba sta v Mengšu delovala tudi zunaj šole in pustila pecat na podrocju ljubiteljske kulture in umetnosti. Koliko let ste poucevali na OŠ Mengeš? Lidija Ropotar: V OŠ Mengeš sem pouceva-la 25 let, a so ta leta minila zelo hitro. Lojze Kalinšek: V OŠ Mengeš sem zacel poucevati takoj po zakljucku izobraževanja na pedagoški akademiji. Vse življenje sem pouceval le na naši šoli, torej 43 let. Se strinjam z Lidijo, da je, ce se ozrem nazaj, to minilo kar prehitro. Kdo vas je navdušil za uciteljski poklic? Je bila to vaša prva izbira? Kdaj ste vedeli, da je poklic ucitelja tisto, kar si želite poceti v življenju? Lidija Ropotar: Že v 2. razredu sem se od-locila, da bom uciteljica, saj mi je bila ta­kratna uciteljica tako zelo všec. Bila je veli­ka avtoriteta, zelo sistematicna. Predvsem pa mi je bil ta poklic všec, ker sem takrat mislila, da bom samo pisala po tabli. Kot otrok sem si namrec tega neskoncno želela. Kasneje sem ugotovila, da delo uciteljice ne vkljucuje le tega, ampak še vse kaj druge­ga, sploh pa zdaj. Še enkrat bi se odlocila za to. Nikoli nisem razmišljala, da bi bila kaj drugega. Pogrešala bom razred. Lojze Kalinšek: Težko recem, da me je kdo navdušil, saj uciteljski poklic ni bila moja prvotna ideja. Kot Brnican sem hotel biti pilot, saj so takrat naredili letališce. Jaz sem bil ves cas tam in opazoval, kaj se do-gaja. To so bile zame sanje. Z nekaj sošolci smo se v 8. razredu (takrat je bila osemlet­ka) prijavili na pilotsko šolo, za vojaškega pilota. Žal sem bil zavrnjen zaradi vida, saj na eno oko slabše vidim. Druga ljubezen pa je bila risanje, slikanje, ustvarjanje na­sploh. Prvo javno objavo sem imel že pri petih letih. Oce je poslal mojo risbo v rubri­ko za mlade risarje v revijo Pavliha in dobil sem celo honorar. So se vaša pricakovanja na poklicni poti izpolnila ali je bilo precej drugace, kot ste pricakovali? Lojze Kalinšek: Trenutno to lahko absolutno potrdim, seveda pa so bili vmes tudi vzponi in padci. So nihanja, saj si clovek navadno želi poskusitiše kaj drugega, a se potem ne odloci, saj v svojem delu še vedno najde ogromno izzivov. Mladina je neizmerna in-spiracija. Že zdaj vem, da jih bom pogrešal, predvsem tiste, ki so talentirani oz. se od­zovejo na moje pobude, ceprav so v razre­dih v manjšini, a so zato vredni, da še bolj vlagamo vanje. Kaj vas je v šoli najbolj osrecevalo? Lidija Ropotar: Vedno sem se zelo razvese­lila ucencevega napredka. Ko je ucenec, na primer v 1. razredu zacel crke povezovati v besede, saj je branje ena težjih vešcin v casu šolanja. Že od nekdaj pa so mi dišali novi zvezki, res. Vsako leto se veselim prve­ga šolskega dne, ko jih odvijemo in odpre-mo. To me še vedno fascinira. Nekateri pravijo, da za slikanje niso talen­tirani. Lahko ucenec le s sledenjem vašim navodilom uspe narediti dober likovni iz­delek? Lojze Kalinšek: Važno je veselje. Ce zacu­tiš, da si vzbudil veselje pri nekom, tudi ce ima talent ali ce ga nima, si dosegel veliko vec, kot da talentiranega nauciš še nekaj vec, kar v bistvu že zna/ima. Nekateri znajo biti tudi arogantni, saj mislijo, da imajo do-volj znanja in pogosto ne želijo prevec »na­svetov«. Ce ni veselja, zagnanosti, potem tudi ogromno vloženega truda v motivacijo ne obrodi sadov. V lanskem letu sem imel odlicnega ucenca, ki se sprva ni izposta­vljal, a je že v 6. razredu našel svoj oseb­ni izraz in ga razvijal skozi odlicne ideje, tako kot to pocnejo umetniki v casu študija. Umaknil se je v samoto in premišljeval, is-kal poti, predvsem pa je bil zelo vztrajen, vedno pripravljen na izzive in prav zaradi izvirnosti pobral veliko nagrad na najrazlic­nejših prostovoljnih razpisih. Moj ucenec, ki ga prav tako ne bom nikoli pozabil, je bil že pred desetletji Rok Marko­vic, ki je že v šestem razredu risal cloveško figuro po modelu, kot jo marsikateri študent likovne akademije na zna, predvsem pa je bil izrazit stripar. Nagovarjal sem ga, naj se vpiše na likovno akademijo, a je postal pi­lot. Z njim sva še vedno povezana, vsaj na socialnih omrežjih. So vas vsa ta leta poucevanja vodila ka­kšna posebna nacela? Lidija Ropotar: Pri delu sem vedno opa­zovala svoje sodelavce in se od njih ucila, a sem ugotovila, da moraš najti svoj jaz. Predvsem sem opazovala, kako doseci di­sciplino. Vedno mi je bil izziv, koliko biti stroga in popustljiva. Še vedno poskušam najti to ravnovesje, kje je prava mera, da otroka ne odvrneš in ga hkrati pridobiš. To je zame umetnost v šoli. Predvsem se to kaže pri umetnostnih predmetih, npr. glas-bi. Pri matematiki mislim, da je to lažje. Tam si bolj sistematicen, dosleden. Moraš biti empaticen, a ne na racun discipline in sebi v škodo. Lojze Kalinšek: Pomembno je, da si zanimiv kot ucitelj. Moraš biti strokovno podkovan in pred ucence priti s pozitivno avtoriteto. Sploh za likovno umetnost jih moraš vca­sih pritegniti s kakšno t. i. šok terapijo, da se pri kreativnosti presenetijo in ugotovijo, da zmorejo veliko vec, kot sami mislijo in verjamejo. Vzgojni predmeti niso enostavni. Na prvi pogled se nam ne zdijo pomembni. Že zdaj vem, da jih bom pogrešal, predvsem tiste, ki so talentirani oz. se odzovejo na moje pobude,« pravi Lojze Kalinšek. Na fotografiji z Likovno-fotografskega tabora 2019 v Piranu skrajno desno A so lepi in prav tako potrebni za življenje. Pri nekaterih predmetih se nauciš formule, pri drugih podatke na pamet, pri likovni na­logi pa je koncni izdelek sestavljen iz vec komponent: najprej si moraš na zastavljeno nalogo zamisliti izvirno rešitev, potem moraš biti sposoben to realizirati z rocno spretno­stjo in pripomocki, ustreznimi tehnikami, da prideš do rezultata. Tu so hkrati združena podrocja razlicnih aktivnosti; teoreticna, mi-selna, rocne spretnosti in estetike, zato se mi zdi to eden pomembnejših predmetov za uspeh in kvaliteto kasnejšega življenja. Ucenci se pogosto upirajo, izgovarjajo, da ne znajo. A ko se enemu posveti, mu hitro sledijo še drugi. Vecina jih nalogo spelje, nekateri pa tudi zaradi trme ne. Nobenega pa še nisem srecal, ki tega res ne bi zmo-gel. Ucencem na zacetku 6. razreda, ko jih prevzamem, preberem odlomek iz avtobi­ografije Kronika sedmih pozab. Tam avtor Jože Ciuha slikovito opisuje spomine na likovni pouk v 3.razredu osnovne šole, ko jim je uciteljica na tablo z ravnili in šestili šablonsko narisala pastirje na paši, oni pa so morali ponavljati za njo. Neizmerno je bil INTERVJU: Lidija Ropotar in Lojze Kalinšek užaljen, ko mu je, ceprav je nalogo narisal mnogo bolje in predvsem izvirneje, da je dal risbi »dušo«, ta rekla, da bo v šoli risal tako, kot bo rekla ona. Še sedaj so otroci že od vrtca naprej pogosto podvrženi šablon­skemu ustvarjanju, kar je najvecja zavora kreativnosti. Raziskovati morajo sami in predvsem pri tem ne imeti strahu. Lidija Ropotar: Prvi razred je zelo pomem­ben. Ce ima otrok rad šolo, ce rad pride v šolo, se bo vse naucil, tudi ce ne takoj, samo da ima rad šolo. Ce mu jo ti zagnu­siš, je težko. Vedno mi je bilo zelo zelo po­membno, da ima otrok pozitiven odnos do šole. Je bil tudi kakšen del uciteljskega poklica, ki vam ni bil všec? Lidija Ropotar: Pisanje zapisnikov (G. Ka­linšek pritrdi), pa vsa papirologija, birokra­cija, ki pogosto onemogoca zdravorazum­sko ukrepanje. Tega nihce ne mara. Težko je bilo imeti pogovorno uro s staršem, ki misli, da so za vedenje njegovega otroka krivi in odgovorni drugi. Sploh ce tak starš ni dojel, da je veliko na njem, da bi bil otrok lahko drugacen. Lojze Kalinšek: Zdaj je mnogo težje. Tudi kot razredniku mi je bila komunikacija s starši izziv. Vcasih sem se moral celo pred staršem postaviti za otroka. Najtežje je ne­katere starše prepricati, da smo vsi na isti strani, neradi slišijo kritike na racun svojega otroka, odkrit pogovor pa skoraj vedno naj­de pravo pot za rešitev v korist otroka. Kaj pa spomini na vašo šolo, npr. osnovno? Lojze Kalinšek: Spomnim se prvega šolske­ga dne. Z drugimi Brnicani sem šel zjutraj peš v šolo v Cerklje. Starši so mi rekli, naj pocakam pred šolo, kjer nas bodo ucitelji poklicali v razrede. In res pride skozi šolska vrata ena majhna, neugledna baba in z vre-šcecim glasom klicat ucence s seznama. Ko je poklicala mene, sem se obrnil in zbežal domov, 3 km dalec. Rekel sem si, da ta pa mene že ne bo ucila. Mama me je pospre­mila nazaj v šolo popoldne, saj je bil pouk takrat dvoizmenski. Druga uciteljica se je strinjala, da me vzame v svoj razred. Bila je mlada, luštna in prijazna, tako da sem v njenem razredu res užival. Tako sem bil v prvem razredu edini Brnican, ki je v šolo hodil popoldne. Lidija Ropotar: V osnovno šolo sem hodila v Dol pri Ljubljani, OŠ Janka Modra. To je bila moja najljubša šola, ki mi je dala vse. V 1. razred sem šla dvakrat. Prvic sem bila socialno popolnoma nezrela. Stara sem bila šest let in pol. Še danes se spominjam, kako sem stala v kotu, drugi otroci pa so bili sku­paj. Uciteljica Julijana Janež je bila starejša in zelo dobra gospa. Rekla mi je: »Ti pojdi pa domov, pa še eno leto doma pocakaj.« S tem mi je naredila veliko uslugo, ker je videla na dalec, da še nisem za v šolo. Potem sem ca­kala celo leto, na koncu hiše doma sem stala in cakala, kdaj bom šla v šolo. V tem casu sem dozorela. Zato staršem, ki me sprašuje­jo, ali naj dajo otroka že v šolo ali raje še ne, povem svojo zgodbo in svetujem, naj poca­kajo. Tudi moja sinova, ki sta rojena febru­arja oz. marca, sta šla kasneje v šolo. Veliko jih pravi, da s tem, ko ga pošlješ kasneje v Lojze Kalinšek ni le osnovnošolski ucitelj, ampak je zelo povezan tudi z Likovnim društvom Mengeš. Zadnjih 12 let je njihov mentor. (fotografija z razstave Avtoportret 2018 šolo, otroku podariš leto dote, dodatno leto otroštva. Ko gre otrok v šolo, je konec brez­skrbnega življenja. Zacnejo se skrbi. Šola je seveda lepa stvar, a moraš biti zrel. Nekateri starši so zelo ambiciozni in si želijo, da bi šel otrok cim prej v šolo, se vsega naucil, pozabljajo pa na otroštvo, otroško igro. Oba sta delovala tudi širše, zunaj šole in sodelovala z mengeškimi društvi. Ga. Ropotar, kako se je zacela vaša pot s folkloro oz. predvsem z otroško folklorno skupino? Zaradi želje po plesu sem se pred petnajsti-mi leti vpisala v odraslo Folklorno skupino Svoboda Mengeš. Potem pa sta me takratna vodja sekcije Edo Reven in Zoran Jagodic spodbudila, da bi pricela s poucevanjem otroške folklore, ker sta videla potencial, ker sem delala v šoli. Sprva me je bilo strah, ker nisem imela ustreznega znanja, a sem sprejela izziv in je šlo. Že prvo leto se je otroška sekcija obudila. Naredili smo nove kostume. Pri tem je sodelovala Sabina Lo-boda. Otroško folklorno skupino sem vodila krajši cas, mislim, da 2 leti, nato pa me je nasledil Boštjan Svete, ki je imel bogato znanje in izkušnje z vodenjem. Zelo sem ve­sela, da je on to prevzel in se dejavnost zelo uspešno nadaljuje. G. Kalinšek, pa vaše sodelovanje z Likov­nim društvom Mengeš in drugimi društvi? Z Likovnim društvom Mengeš sodelujem že mnogo let, zadnjih 12 sem njihov mentor. S ponosom lahko recem, da so trenutno eno najboljših ljubiteljskih likovnih društev v Sloveniji. Društvo tudi veliko sodeluje s šolo. Vsako šolsko leto pridejo na šolo za dva dni kot mentorji na likovno delavnico z nadarjenimi ucenci, lahko sodelujejo na že tradicionalnem priljubljenem likovno-foto­grafskem taboru v Fiesi, ga. Binca Lomšek je bila do korone prisotna kot somentorica likovnega in fotografskega krožka v šoli, v obojestransko korist. Pomembno je tudi, da naši bivši ucenci lahko svojo likovno dejav­nost nadaljujejo v okviru društva. Sodeloval sem tudi s turisticnim društvom, posnel sem panoramsko fotografijo gora za table na Gobavici. Natisnili smo fotografijo v velikosti 8 x 1,40 m, na njej dolocil hribe. Bil je zanimiv podvig, gasilci so me z gasil­sko lestvijo na vrhu Gobavice dvignili še za 35 metrov, da sem lahko naredil stavke fo­tografij, primernih za tako veliko povecavo. Tabli v pomanjšani obliki sedaj stojita ob razgledni poti na Mengeško koco. Eden najlepših ali najbolj hudomušnih spominov na šolo? Lojze Kalinšek: Teh spominov je veliko. Vem, kaj pomeni ustvarjati. Ko išceš, da sam sebe presenetiš. Kot je rekel Picas­so: »Ce bi za vsako sliko predhodno vedel, kako bo izpadla, ko bo koncana, potem sploh nikoli ne bi zacel.« Vedno lahko ne­kaj predvidevaš, potem pa izpade drugace. Ce je tisto dobro, si nekaj novega odkril, si napredoval. Isto je pri pedagoškem delu, ko te kakšna stvar preseneti. Ucence v ucnem procesu »modeliraš« kot glino, a da se oni tega ne zavedajo. Pride za njimi. Ucitelji se premalo zavedamo, kako smo v tem proce­su pomembni, vcasih kljucni, v pozitivnem in negativnem. Z veliko bivšimi ucenci sem še v stikih in mi veliko pomeni, ce mi dajo obcutek, da sem jim kot ucitelj pomagal in bil vcasih kriv za kakšen njihov uspeh. Lidija Ropotar: Vesela sem, da sem znala otroke navdušiti za šolo kot je mene moja uciteljica v 1. razredu. En ucenec me je vec kot 15 let za božic poklical po telefo-nu. Meni je bila to hrana za dušo, da sem navdušila otroka za šolo, ker sem imela tudi sama tako dobro izkušnjo. Kaj nameravata poceti v novem življenj­skem obdobju? Kaj bi rada še pocela, se morda lotila cesa novega? Lojze Kalinšek: Pocel bom isto kot zdaj poleg šole, le da v širšem obsegu. Torej osebna slikarska pot, likovna in fotografska dejavnost, potovanja po likovnih kolonijah po svetu. Tudi z lesom se ukvarjam, malo umetniško »tišlarim«. Pa mentorstvo. Krea­tivnost na vseh podrocjih. Lidija Ropotar: Jaz pa bom bolj kreativna v kuhinji. Rada bi šla v kakšen tecaj, da se naucim kaj novega. Vec casa bi rada posve­tila predvsem športu, kolesarjenju in hoji po hribih. Veliko bom hodila na Mengeško koco in še kam drugam. Kaj bi sporocili ucencem pred pocitnicami? Pa tudi Mengšanom? Lidija Ropotar: Jaz ucencem vedno recem, da morajo imeti pocitnice, da morajo do za­dnjega tedna v avgustu odklopiti šolo. Nato pa je zelo fino, da malo ponovijo. Ker je potem zacetek veliko lažji, saj je pozablja­nje zelo mocno, a se ob ponavljanju hitro spomnijo. En teden za ponavljanje je cisto dovolj. Seveda je pa zelo fino, da pa ves cas malo berejo. Ce ne drugega razne table, na­pise. Lojze Kalinšek: Umetnost je v življenju zelo pomembna, a se tega vsi premalo zaveda-mo. Umetniki so namrec ljudje, ki mislijo in vidijo vec, ne le z ocmi, ampak tudi s srcem, delovanje sveta razumejo globlje, ne sledijo slepo kot ovce in jih vsaka krivica in nepra­vilnost boli. Zato je pomembno, da si (jim) prisluhnemo. Da spoštujemo in vrednotimo vse, kar je kulturno umetniškega ustvarjeno, od vizualne umetnosti, folklore, glasbe, lite­rature ... To je tudi naša kulturna identiteta, skozi to bomo v primežu brezosebne neoli­beralne globalizacije bolj cenili in spoštovali naravo, znanost, od tega bo precej odvisna vsa naša prihodnost. Hvala za prijeten pogovor, uspešen zaklju-cek šolskega leta ter vse dobro v novem življenjskem obdobju. Besedilo: Maja Keržic Osebni arhiv L. Ropotar in L. Kalinška -- - - --- --- -- - -- -- -- - - - - - - - - - - -- - - - - - Knjigo lahko narocite: 041 663 482 -oz. demos@nakamniskem.si ---- - - – - -- --- - - šuštaršiceva hiša vrt VABIMOVASNA PREDSTAVITEV KNJIGE DEMOS NA DOMŽALSKEM, KIBOVCETRTEK, 24. 6. 2021 OB 20. URI NA VRTU ŠUŠTARŠICEVE HIŠE NA TRDINOVEM TRGU5VMENGŠU. KNJIGOBOSTAPREDSTAVILA SOAVTORJA TOMAŽŠTEBEINJANEZ ŠKRLEP. -- - - - -- - - - - - - - - - DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ Trdinov trg 14, 1234 Mengeš E-pošta: du.menges@gmail.com Uradne ure: vsak cetrtek od 9. do 12. ure Kontakta: tajnica Ivanka Roudi, m: 041 704 937 predsednica Marija Štebe, m: 040 502 650 PROGRAM DEJAVNOSTI ZA LETO 2021 IZOBRAŽEVANJE TECAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA: VSAK CETRTEK OD 9.00 DO 10.00 URE. Vodi: Marjanca Šušteršic RACUNALNIŠTVO: ZACETNI TECAJ BOMO IZVEDLI V MESECU SEPTEMBRU V KNJIŽNICI MENGEŠ. Vodi: Barbara Osterman ROKODELSKE DEJAVNOSTI: OB PONEDELJKIH OD 9.30 DO 11.30. Vodi: Majda Repnik POGOVORNO – DEBATNI KLUB VSAK PRVI TOREK V MESECU OD 17.00 DO 19.00 URE. Vodi: Urša Stritar BEREMO KNJIGE VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU OD 19.15 DO 20.30. Vodi : Urša Stritar ŠPORTNO-REKREACIJSKE DEJAVNOSTI -KOLESARJENJE Kolesarjenje se izvaja po bližnji in daljni okolici vsako sredo v terminu APRIL – OKTOBER 2021, odvisno od vremenskih razmer. V zimskem casu ne kolesarimo, izvajamo pa nezahtevne pohode v okolici Mengša. V juniju se bomo udeležili tradicionalnega -meddruštvenega srecanja kolesarjev – upokojencev Gorenjske v Naklem. VSA OBVESTILA BODO OBJAVLJENA V OGLASNI -OMARICI DRUŠTVA. -Vodi: Branko Roudi, tel. 031 380 645 POHODNIŠTVO V letu 2021 bomo organizirali pohode predvsem po JULIJANI TRAIL – to je pot okoli Julijskih Alp, -ki je razdeljena na 18 etap. Pohodi na planinske ture so na programu vsako drugo soboto. Prilagojeni so letnemu casu, vre­menskim razmeram in željam udeležencev. Vsa obvestila v zvezi s pohodništvom in planinarjenjem bodo objavljena v oglasni omarici društva in preko el. pošte vsaj 5 dni pred odhodom. ZA VARNOST NA POHODU ODGOVARJA VSAK SAM! ORGANIZIRA: Tone Janežic, tel. 041 782 989 E-mail: janezictone@gmail.com REKREACIJA – TELOVADBA ŽENSKE Rekreacija je v domu ŠD Partizan Mengeš, Sloven-ska c. 39 Vsak cetrtek od 8.30 do 10. ure. Vodi: Jožefa Janežic Vsak torek od 20. do 22. ure. Vodi: Marjanca Lavric BALINANJE Redne vadbe potekajo na balinišcu Balinarskega kluba v športnem parku Mengeš. Treniramo trikrat tedensko, tekmujemo z društvi sosednjih obcin in se družimo v prostorih Balinarskega kluba. Ženska skupina sreda od 9. ure dalje. Moška skupina petek od 9. ure dalje. Mešana skupina ponedeljek, sreda od 17. ure dalje. Vodi: Majda Ficko, tel. 031 239 455. AVTOBUSNI IZLETI 24. 06. 2021 . Z VLAKOM V MARIBOR 22..07. 2021 . SLAKOV MUZEJ IN KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO 12. 08. 2021 . BOHINJ IN Z GONDOLO NA VOGEL 17. 09. 2021 . KAMNITI ISTRSKI ZAKLADI, DVIGRAD, KANFANAR, SVETVINCENAT, BALE 15. 10. 2021 . GREMO V POMURJE, SOBOŠKO JEZERO-PAVILJON, EXPANO, VULKANIJA 12. 11. 2021 . MARTINOVANJE V VITOVLJAH NA TURISTICNI KMETIJI MALEVŠCEVO 17. 12. 2020 . IZLET V NEZNANO Vodi: Marija Štebe, tel. 040 502 650 DRAMSKO RECITACIJSKA SKUPINA Srecanja ob torkih od 9. do 10. ure v prostorih DU Mengeš. Vodi: Matjaž Repnik DRUŽABNA SRECANJA OBVESTILA BODO OBJAVLJENA V OGLASNI OMARICI DRUŠTVA. Vodita: Milena Aleš in Marija Štebe BACKOVE VEZILJE Vsak cetrtek od 18. do 20. ure v Župnijskem domu. Vodi: Vida Burnik Udeleženci navedenih aktivnosti sodelujejo v vseh programih na lastno odgovornost in v skladu s predpisi. Društvo oziroma izvajalci pri tem ne prevzemajo nobene odgovornosti. Vse upokojence prijazno vabimo, da se naših aktivnosti udeležite v kar najvecjem številu. ---- -- - - – - - - - - – - - - -- - -- - Operativni clan Tomaž Grilc se je v Izobra­ževalnem centru za zašcito in reševanje na Igu uspešno udeležil Programa obnovitvene­ga usposabljanja za uporabo zrakoplovov za potrebe zašcite, reševanja in pomoci – mo-dul B. Usposabljanje je namenjeno varnemu delu s helikopterjem, pri katerem je sode­loval tudi 15. helikopterski bataljon SV. V prvem delu tecaja so predstavljene tehnicne lastnosti helikopterjev SV ter dodatna opre-ma na njih, kot so elektricni vitel, vreca za gašenje požarov, nosila za prevoz ponesre-cencev itd. Po teoreticnem delu sledi pisno preverjanje pridobljenega znanja. V prak-ticnem delu posadka helikopterja prikaže postopke vstopanja in izstopanja iz zrako­plova, varnostne ukrepe pri delu s helikop­terjem in morebitnem prisilnem pristanku, namešcanje in uporabo vrece za gašenje, postavitev in polnjenje bazena, delo v oko­lici helikopterja med zajemanjem vode ter sporazumevanje med posadko zrakloplova in gasilci. Drugo V mesecu januarju smo imeli v prostorih PGD Mengeš inšpekcijski nadzor. Izvedel ga je Inšpektorat republike Slovenije za var-stvo pred naravnimi in drugimi nesrecami pod okriljem Ministrstva za obrambo, ki je nadzor opravljal za vsa osrednja društva. Po pregledu opreme in dokumentacije inšpek-tor ni ugotovil nobenih kršitev, zato je v skla­du s tem izdal pozitivno mnenje. Intervencije Letos smo posredovali na enajstih inter-vencijah. Pet jih je bilo tehnicnega znacaja (reševanje iz vode, reševanje s strehe, troje odpiranje vrat, eno od teh zaradi onemogle osebe), trije požari na in ob objektih, ena pomoc reševalcem pri oživljanju, ena iskal­na akcija pogrešane osebe ter ena prometna nesreca z udeleženim motoristom. Tekmovanja Veterani PGD Mengeš so na preteklih tek­movanjih na nivoju GZ dosegli drugo me-sto, zato so se uvrstili na regijsko tekmova­nje na Študi pri Domžalah, na katerem so prav tako dosegli drugo mesto. S temi odlicnimi rezultati so se uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo poteka-lo 6. junija v Celju. Pomerili se bodo v dveh disciplinah, in sicer v vaji s hidrantom ter vaji raznoterosti. Fantje imajo redne vaje in pridno vadijo za cim boljšo uvrstitev na tekmovanju. Desetino sestavljajo desetar Marijan Šin­kovec, strojnik Jure Jeric, sel Lojze Div-jak, prvi vodar Brane Vrhovnik, drugi vo­dar Milan Robavs, prvi napadalec Slavko Burkeljca, drugi napadalec Filip Kimovec ter Stane Šimenc kot rezerva in mentor ekipe. V PGD Mengeš smo zaceli tudi z vajami za gasilsko mladino. Vaje potekajo vsak torek ob 17.30 v PGD Mengeš. V svoje vrste va­bimo nove pionirje, mladince in pripravnike od šestega leta dalje, da se nam pridružijo na vajah v društvu. Obujamo spomine V mesecu juniju in juliju 2019 smo se men-geški gasilci poslovili od dveh velikih imen v gasilstvu, od castnega predsednika Prosto­voljnega gasilskega društva Mengeš Jožeta Žargija in castnega obcana ter castnega po­veljnika Franca Blejca. Prav je, da obudimo spomine na njuno življenjsko delo, ceprav v samo nekaj stavkih. Poseben zapis v spomin je objavljen na 38. in 39. strani glasila. Besedilo in foto: PGD Mengeš Rešimo križe in težave – teden Rdecega križa 8.–15. maj 2021 Rdeci križ Slovenije je humanitarna organizacija nacional­nega pomena, ki deluje na obmocju Republike Slovenije, z najvecjo mrežo prostovoljcev pri nas. Je prvi pomocnik skupnosti v humanitarnih zadevah in je del najvecjega hu­manitarnega gibanja na svetu, ki ga vodijo temeljna nacela clovecnost, nepristranskost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. V zadnjem letu, ko se soocamo z izrednimi razmerami zaradi epide­mije, sta vkljucenost in pomoc Rdecega križa skupnosti še toliko bolj vidnejši in pomembnejši. Zaradi spremenjenih družbenih vrednot soci­alna država vse bolj slabi, Vse vec ljudi je na robu preživetja. Tudi v Mengšu že dolga leta obstaja krajevna organizacija Rdecega križa, ki spada pod okrilje Obmocnega združenja RK Domžale. Srcne prostovoljke skrbijo za socialno ogrožene obcane obcine Mengeš. Kljub dobro znanim epidemiološkim razmeram v državi v zadnjem letu in pol, so se prostovoljke trudile, da bi pomoci potrebni to cim manj obcutili. V zadnjem letu so njihove aktivnost zajemale: - razdeljevanje hrane in oblacil vsak cetrtek od 9. do 10. ure v prostorih RK Mengeš, - pomoc pri placilu položnic (opozarjajo, da je prošenj za placilo iz meseca v mesec vec), - sodelovanje v cistilni akciji v obcini Mengeš, - sodelovanje s patronažno službo pri reševanju stisk na terenu, pred­vsem ogroženi so starejši upokojenci z nizkimi pokojninami in tisti, ki so ostali sami brez partnerja (vdove, vdovci). Vsakoletne aktivnosti, kot so merjenje vitalnih funkcij in obiskovanje 90-letnikov na domu, so žal letos morale opustiti zaradi že znanih razmer. Upajo, da se stanje v državi do jeseni umiri in bodo s svojimi dejavnostmi lahko nadaljevale v normalnem obsegu. V letošnji poslanici ob tednu Rdecega križa je mag. Vesna Mikuš, pred­sednica Rdecega križa Slovenije, izpostavila: »Z dobrim poznavanjem potreb skupnosti, širokim strokovnim znanjem ter s svojo neodvisnostjo in nevtralnostjo zmanjšujemo ranljivost ogroženih skupin ter krepimo odpornost družbe. Skupaj zmoremo veliko. S svojim delovanjem v druž-bi pušcamo vidno sled sprememb na bolje.« Srcne prostovoljke Rdecega križa v Mengšu, obcanom Mengša sporo-cajo, da so za pomoc in podporo na voljo vsak cetrtek od 9. do 10. ure v njihovih prostorih na Zoranini ulici 3 (prostori pod Zdravstveno Prostori RK Mengeš postajo Mengeš), prav tako so v casu uradnih ur dosegljive na tele­fonski številki 041 996 500. Lahko pa se na njih obrnete tudi preko elektronskega naslova kork.menges@gmail.com. Prav tako v svoje kroge vabijo nove prostovoljke in prostovoljce. Same ponosno poudarjajo, da je biti prostovoljec družbeno koristna brezplac­na aktivnost, ki prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti in strpnosti. Barbara Ahacic Osterman za Krajevno organizacijo Rdecega križa Mengeš KAJ SE DOGAJA AIA – Mladinski center Mengeš od JUNIJA 2021 dalje MLADINC zaradi pandemije COVID-19 program izvaja v skladu z vladnimi ukrepi. Prijave na dogodke in dejavnosti ter vec info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T: 070-732-070. * zoom delavnica TEHNIKE CUJECNOSTI ZA OBVLADOVANJE STRESA, v sredo, 16. 6., ob 18:00, Lucija L. Skok * zoom predavanje NAMIBIJA, v petek, 18. 6., ob 19:00, Rok Kofol * zoom delavnica ENERGIJSKE VAJE po Donni Eden, v sredo, 23. 6., ob 18:00, Mateja Kržin in Klavdia Kocar IN SV * sodelovanje na dogodku EKO REKA, v soboto, 19. 6., od 12:00 do 20:00 ob Pšati, Dora Smole * ZAKLJUCNA PREDSTAVA PLESALCEV, v nedeljo, 20. 6., od 11:00 do 17:00, Sanja Tomšic * ZAKLJUCNA KONFERENCA “Za vas, podjetniki”, v torek, 22. 6, od 10:00 do 12:30, AIA s partnerji * AKTIVNO POCITNIŠKO VARSTVO: od ponedeljka do petka, od 28. 6.do27. 8., Sanja Tomšic * ZABAVNO PLESNI TEDEN, od ponedeljka, 2. 8., do nedelje, 8. 8., Sanja Tomšic * HIP HOP: mini ob cetrtkih od 17:00 do 18:00, malcki ob sredah, od 16:00 do 17:00 in 17:00 do 18:00; mlajši pionirji v torek, od 17:00 do 18:00, v sredo, od 18:00 do 19:00; starejši pionirji v torek in cetrtek, od 18:00 do 19:00; mladinci v torek in cetrtek, od 19:00 do 20:00; clanska skupina cetrtek, od 20:00 do 21:00, hip hop mamice v ponedeljek, od 19:00 do 20:00, Sanja Tomšic * NIRVANA + darilo SPROŠCANJE: vsako sredo ob 20:00 do 21:30, Maja Sršen * PILATES: ob sredah, od 19:00 do 20:00, Sanja Tomšic * BREZPLACNA UCNA POMOC na daljavo (zoom, skype …): termin po dogovoru, od 10. leta dalje, za dijake in študente, Maša Povše idr. UCENJE Zmagovalec kreativnosti in inovativnosti Znan pregovor pravi: »Na mladih svet stoji.« V primeru nadobudnega mengeškega mladenica pa to še kako drži. Juš Fri-škovec, študent na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana (BIC Ljubljana), Višji strokovni šoli, smer gostinstvo in turizem, je na mednarodnem barmanskem tekmovanju G&T Cup Bled 2021 osvojil nagrado za najboljšo zgodbo ter prvo mesto in s tem zlato medaljo. Žirijo je preprical s svojim nastopom in koktajlom LEPOTICA. Letos je tekmovanje prvic potekalo na dalja­vo (online) in je bilo sestavljeno iz priprave predstavitvenega 2-minutnega videa, pripra­ve recepture lastne kreacije in strokovne pri­prave koktajla v živo ter predstavitve zgodbe. Nastopi tekmovalcev, ki so sicer potekali na daljavo, a v živo, so potekali v angleškem jeziku, prav tako so morali biti v angleškem jeziku pripravljeni njihovi predstavitveni videi. Pomemben del ocene je bilo tako tudi tekmo­valcevo znanje angleškega jezika. Ker je BIC Ljubljana partner nacionalnega projekta Slo­venija – Evropska gastronomska regija 2021 in vecino svojih trenutnih aktivnosti veže na ta projekt, je Juš Friškovec tudi v tem duhu razmišljal, ko je nacrtoval svojo kreacijo. Juš se je tako z velikim spoštovanjem do tradicije, kar je na tekmovanju dokazal tudi z nošnjo na­rodne noše in klobuka ter v cast Sloveniji kot Evropske gastronomske regije 2021, odlocil, da svoj koktajl posveti potici. Slovenska potica sodi med sladice, ki so jih znali pripraviti že naši predniki. Zaradi omejenega izbora pijac se je moral odpovedati orehovi potici in je tako nastala lešnikova potica, ki jo je poimenoval LEPOTICA. Pri pripravi potice je gospodinja potrebovala svoj mir, vrhunske sestavine ter ustrezno ogreto okolje in vse to je bilo tudi glavno vodilo pri sestavi koktajla. Tako kot po­tice ne pojemo takoj, ko jo vzamemo iz pecice, tudi pri koktajlu LEPOTICA malo pocakamo, da razvije svoj polni okus. LEPOTICA 3 cl Sailor Jerry rum 1 cl Tennessee honey viski 0,5 cl Kavni liker Giffard 1 cl Sirup vanilja Giffard 1 cl Sirup lešnik Giffard 1 cl Sveži limetin sok Limetin twist Vse sestavine zmešamo v rocnem mešalniku (boston shaker), ne da bi po ohlajevanju odlili odvecno vodo iz shakerja, in precedimo v ne­ohlajen coupe kozarec ter dekoriramo s cve-tom nageljna in lešnikovo karamelo. Odlicno se je odrezal tudi Luka Pustavrh, prav tako študent na BIC Ljubljana v programu go-stinstvo in turizem, ki je osvojil odlicno cetrto mesto. Svojo lastno kreacijo je namenil svoji prvi ljubezni in cudovitim spominom nanjo. THE JERRY SPECIAL 5 cl Sailor Jerry spiced rum 1 cl Monkey Shoulder viski 2 cl Lici liker Giffard 2 cl Vanilja Madagascar liker Giffard 2 cl Simple sirup Giffard 3 cl Sveži pomarancni sok 2 cl Sveži limetin sok Sprej likerja vijolice Giffard Vse sestavine, razen likerja vijolice, zmešamo v rocnem mešalniku (boston shaker) in prece­dimo v ohlajen visok tumbler kozarec, ki je na­polnjen z ledom. Po vrhu koktajla posprejamo z likerjem vijolice in okrasimo s cimetovo palc­ko, pomarancno spiralo ter cvetom orhideje. Oba študenta sta tekmovala pod mentorstvom Boštjana Humskega, ki je na tekmovalca iz­jemno ponosen. Udeležba na tekmovanjih v poklicnih spretnostih prispeva k dvigu samo­zavesti in dodatnemu pogumu, ki ga mladi po­trebujejo ob vstopu na trg dela ali samostojno podjetniško pot. Navkljub težkim razmeram v panogi smo v Mengšu lahko ponosni na izje­mno kreativne in inovativne mlade, ki bodo tradicionalno mengeško podjetnost razvijali tudi v prihodnje in ustvarjali mednarodno pri­znane kreacije. Cestitamo. Besedilo in foto: BIC Ljubljana Novice z balin placa Dolgcas, dolgcas, joj kakšen dolgcas! To so bile prve besede naših clanov, ko smo se srecevali na ulicah našega mesta ali pa na poteh, ki vodijo na Mengeško koco ali Dobeno. In res je bila to težka preizkušnja. Ni bilo vsakodnevnih debat ob kavici, igranja kart, balinanja ali šahiranja. Res dolgcas! A vendar se je epidemija umirila in sedaj smo koncno zopet odprti. Spet je skoraj tako, kot je bilo pred pol leta, seveda še z nekaterimi omejitvami. Lani nismo smeli organizirati obcnega zbora. Tako je bilo tudi letos. Upam, da se bomo 130-im clanom za to dvoletno pavzo oddolžili v na­slednjem letu. Letos smo bili v situaciji, ko je bil obcni zbor volilni, saj je prejšnjemu upravnemu odboru potekel mandat. Upravni odbor in vse komisije smo se zbrali 26. 3. 2021 na balinišcu. Sestanek je uspešno vodil g. Jože Mlakar, ki je dolgoletni voditelj naših obcnih zborov. Slišali smo vsa porocila naših komisij, športne, financne, disciplinske in inven­turne ter jih tudi potrdili. Dogovorili smo se , da letna clanarina ostane še naprej enaka, to je 15 evrov. Ker je naš dolgoletni predsednik zaradi bolezni odstopil, smo izvedli volitve novega. Izvoljen je bil Jani Lucin. Staremu predsedniku je bilo izrecenih mnogo pohval. Vsi, ki ga vseskozi spremljamo vemo, da si jih je tudi zaslužil, saj je bil naš podpredsednik 8 let, kasneje pa še 8 let predsednik. Oblju­bil nam je, da bo še naprej pomagal po svojih najboljših moceh. Hvala Ludvik! Že naslednji teden smo imeli sestanek novega upravnega odbora. Do-govorili smo se za delovno akcijo, ki smo jo izvedli 9. maja. Prepleskali smo kompletno brunarico, letni vrt, stavbo za gostujoce ekipe in tribuno naših podkvarjev. Naš clan, Dušan Prijatelj, nam je vso notranjost klubske sobe in bifeja, osvetlil s kakovostnimi led svetili in tako se nam je tudi v tem smislu naredil dan. Ob tej priložnosti, bi se še enkrat zahvalil vsem clanom, ki ste se akcije udeležili. Za naše ekipe pa je ta vražja korona še naprej težava nad težavami. Ima-mo tri ekipe, ki tekmujejo v ligi veteranov. Tekmovanje v ligi nam je od­padlo že lansko jesen. Upamo, da bomo to jesen mogoce nadaljevali, vendar zaenkrat nic ne kaže na to. A sedaj lahko vsaj treniramo na naših igrišcih. Ekipa, ki igra v 1. državni ligi je zelo uspešna, saj je trenutno na 1. mestu. Do konca lige sta še dve tekmi, ki ju bodo odigrali v zacetku junija. So v veliki prednosti in sledi jim uvrstitev v Superligo. Da klub iz majhnega Mengša pride v to situacijo, je velik uspeh. Tega napredovanja jim ne moremo omogociti, saj nam denarno stanje tega ne dovoljuje. Vse to smo na sestanku predebatirali in jim obrazložili. Balinajo v dvorani, ki je mi nimamo in bi jo mogli najeti in tako bi bilo poleg ostalih stroškov, ki še sledijo, za društvo vse skupaj preveliko financno breme. Veseli nas, da so fantje to dejstvo sprejeli z razumevanjem. V imenu vseh clanov društva in ljubiteljev balinanja, jim za ta velik uspeh izrekamo cestitke in zahvalo za dejstvo, da je tudi Mengeš prišel na bali­narski zemljevid. Veliko zahvale smo dolžni tudi vsem našim sponzorjem, ki nam omogocajo, da s prispevki lažje delujemo v teh koronskih casih. Upamo, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnosti. Za konec pa vabilo vsem clanom: » Pridite, pri nas se dogaja«. In pa še… Balinarski SRECNO! Besedilo in foto: Marjan Tomazin Spoštovani, ob dnevu državnosti vam Zeleni Slovenije cestitamo! Zahvala koaliciji DEMOS za vzpostavitev državnosti in mednarodno priznanje od maja 1990 do maja 1992. V samostojni Republiki Sloveniji delujmo za višjo kvaliteto življenja in za urejeno in dobro delujoco državo. S cloveško toplino, poštenostjo, doslednostjo in strpnostjo svoje sposobnosti in del casa namenimo za našo državo! Spremljajte nas na www.facebook.com/ZeleniMenges in www.facebook.com/ZeleniSlovenije. mag. Tomaž Štebe, Zeleni Slovenije Dobenska pomladna dogajanja II Kljub izrazito deževnima mesecema, aprilu in maju, ter pod vplivom covidnih omejitev, ko smo se bili primorani zadrževati pod domaco streho in na toplem, smo na Dobenu izkoristili nekaj lepih dni, ki so se prikradli med deževnim obdobjem in jih izkoristili za razlicne dejavnosti. V zacetku meseca maja so prišli na Dobeno delavci KPL iz Ljubljane, da dokoncajo rekon­struirani del ceste na Zg. Dobenu. V mese-cu decembru lansko leto so opravili vecino del, zaradi prenizkih temperatur pa del niso mogli dokoncati in so morali pocakati otopli­tev, da so lahko položili še fino plast asfalta in tako dokoncali dokaj zahtevno in celovito prenovo (kanalizacija za odvajanje meteorne vode, kabelska kanalizacija in ureditev javne razsvetljave). 12. maja se je sestal UO TD Dobeno, kjer smo analizirali dosedanje delo društva in raz­pravljali o planiranih aktivnostih, ki se pribli­žujejo. Ker so koronske omejitve še aktual­ne, a se (pre)pocasi sprošcajo, smo “s figo v žepu” dolocili datum za Dobenski zajtrk, družabni dogodek namenjen sprošcenemu druženju in medsebojnemu spoznavanju kra­janov Dobena. Odlocili smo se za soboto, 29. maja, ki je tudi naš obcinski praznik, rojstni dan Janeza Trdine, pa še vremenska napoved za ta dopoldan je bila ugodna. Clani TD smo v soboto zjutraj na makadam­skem parkirišcu “pri Blažu” postavili mize in klopi ter jih pogrnili s prti, da je bilo vse pri­pravljeno do pol devetih, ko so zaceli prihajati prvi udeleženci. Na mizah soprihajajoce ca­kali topel caj, kava in sadje, kar je financiralo društvo, vse drugo smo udeleženci prinesli s seboj in ponudili tudi drugim. Veliko razno­vrstnih dobrot se je nabralo na mizah, tudi otroci so imeli pestro ponudbo dobrot, ki jih imajo radi. Zajtrk je potekal v sprošcenem vzdušju, razgovoru med sosedi in razposajeni igri otrok, zajtrka se je udeležilo precejšnje število krajanov, ceprav smo v društvu pri-cakovali vecjo udeležbo, so verjetno tudi na to druženje vplivale epidemiološke razmere. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Aktivnosti v PGD Loka pri Mengšu v maju 2021 Maj je pomladni mesec, ko vsi nestrpno pricakujemo že dokaj toplo vreme, praznicni zacetek pa nam daje še posebno vzpodbudo za druženje v naravi. Tudi v gasilskih domovih je (bil) maj v obicajnih letih že kar živahen, saj so bile priprave, še posebej gasilske mladine, že kar na »visokih obratih«, kajti še pred pocitnicami so potekala razlicna tekmovanja. Leto­šnji je presenetil z dokaj svežim vremenom, pa tudi epidemiološke razmere so narekovale previdnost pri druženju. -- -- -- - - -- - - Zanimivo popotovanje – Peru, Bolivija in Cile V petek, 28. maja, smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš na potopisnem veceru znova gostili Tino Škorjanc. Tokrat smo se potepali po Južni Ameriki, natancneje po Peruju, Boliviji in Cilu. Tina je predstavila svoje prvo potovanje zunaj Evrope, zdaj že precej oddaljenega leta 2010. Pot smo zaceli v perujski prestolnici Limi in se postopno pomikali proti jugu. Preleteli smo znamenite Nazca linije, prehodili enega globljih kanjonov sveta (Canon del Colca), obiskali znamenito inkovsko mesto Macchu Picchu in preživeli razburljiv dan na najvišje ležecem jezeru na svetu, Titikaka. Od tod nas je pot vodila v Bolivijo, kjer smo poleg prestolnice La Paz raziskovali tudi rudnike Potosíja, civilizacijo Tiwa­naku, prekrasno slano pušcavo Salar de Uyuni in naravnost ocarljiv Altiplano poln raznobarvnih lagun in flamingov. Popotovanje smo zakljucili v Cilu. Tam smo si ogledali pušcavo Ataca-mo, se sprehodili po lunarni pokrajini v Valle de la Luna, potem pa po ogledu cilskega glavnega mesta Santiago poleteli nazaj proti Evropi. V mesecu juniju v Mladinskem centru pripravljamo še nekaj zanimivih potopisnih predavanj, Tino pa bomo znova gostili jeseni. Vabljeni, da nas spremljate še naprej! Tina Škorjanc v sodelovanju za AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Tina Škorjanc Spomladanska izmenjevalnica oblacil Prvi teden v maju smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš znova organizirali izmenjevalnico oblacil. Kljub zelo lepemu soncnemu dnevu se je dogodka udeležilo lepo število ljudi. Tudi tokrat smo prejeli veliko lepo ohranjenih oblacil, cevljev, torb in nakita, ki smo jih dodali na že polne police. Veliko oblacil je že takoj dobilo novega lastnika. Za tiste, ki še ne veste, o cem govorim – izmenjevalnica je dogodek, na katerega lahko vsak prinese lepo ohranjena oblacila, ki jih ne potrebu­je vec. Prostovoljke nato oblacila razporedimo po kategorijah (moški, ženske, otroci …) na police, medtem pa se lahko vi sprehodite med že razstavljenimi kosi oblacil, ki cakajo na nov dom in si izberete tisto, kar vam je všec. Število kosov, ki jih odnesete, ni pogojeno s številom kosov, ki ste jih prinesli. Preprosto in okolju prijazno! Hvala vsem, ki ste bili del dogodka, ki je zaživel zaradi vas! V upanju, da vas naslednjic pride še vec, vas vabim, da se nam znova pridružite v soboto, 12. junija. Tokrat bomo izmenjevali predvsem pomladna in poletna oblacila. Vec o dogodku lahko preberete na facebook strani Mladinskega centra AIA Mengeš. Besedilo in foto: Nika Smole Babica s kilometrino – kako se pogovarjamo z malimi z otroki Vecino casa mojega profesionalnega življenja je bilo povezanega z otroki. Rada se spominjam vzgojnega dela z najmlajšimi v vrtcu, saj so bile svetlece oci, iskrena komunikacija in uspešen razvoj otrok najlepša nagrada za zahtevno in naporno delo z njimi. Kmalu sem spoznala, da se tudi sama nenehno ucim od njih. Le skloniti se je bilo treba k njim, jih pozorno poslušati, opazovati, ponujati možnosti za sodelovanje in ustvarjanje, pa so se odpirala brezmejna obzorja mojega pedagoškega znanja in ravnanja. Zdaj sem babica petim vnukom. Vsak zase je neponovljiv biser, vsak od njih je drugacen in enkraten. Vesela sem, da se pogosto srecujem z njimi, pandemija koronavirusa je celo prispevala, da sem veliko casa preživela z njimi. Res je, da sem po njihovem odhodu domov pogosto utrujena, ampak že cez pol ure jih pogrešam in cakam, da se znova snidemo. Pogovori z otroki Odrasli se z otroki tudi pogovarjamo. Ogovarjamo že komaj rojenega dojencka, grulimo v vozicek, oponašamo živali in stroje, z ocesnim sti­kom, z besedami in z mimiko se trudimo, da vzpostavljamo odnos z njim. Razlika v govornih sposobnostih pri malckih je lahko zelo velika. Nekateri zacnejo cebljati in govoriti že okoli prvega leta starosti, spet drugi malo kasneje. Nekateri so prave klepetulje, spet drugi bolj tihi in plašni. Cez cas vecina zdravih otrok zacne izgovarjati prve besede in tvoriti prve povedi. Odrasli otroke tudi radi sprašujemo. Mlajšim, manj zmožnim in plašnim, obicajno postavljamo zaprta vprašanja, pri katerih pricakujemo kratek, enobesedni odgovor, najveckrat pritrditev oz. zanikanje (npr. ali se rad igraš z avtomobilckom, ali imaš rad bratca, kje je luna, kaj boš pil …). Vecji problem pa je pri postavljanju odprtih vprašanj (npr. kaj misliš …, kako bi rešil …), pri katerih je potreben razmislek otroka. Pri cakanju na odgovor smo pogosto neucakani, verbalno reakcijo obicajno terjamo hi-tro, takoj. Pri tem pozabljamo, da malcek za to potrebuje cas. Nekaterim starejšim pa se otrok pri tem celo smili. Da bi mu pomagali, kar sami odgovorijo namesto njega, kajti majhnih sogovornikov res ne smemo obremenjevati in od njih zahtevati nekaj, kar komaj zmore. Kako? Pri pogovoru z malcki se skušamo »zmanjšati«, skloniti in vzpostaviti ocesni stik z njim (iz oci v oci). Ce mu postavimo težje, odprto vprašanje, bo mali sogovornik obicajno najprej utihnil in nato obrnil oci navzgor (znak, da premišljuje). Cez nekaj doooooooooolgih sekund bo z nami spet vzpostavil ocesni stik ter kooooncno povedal svoj odgovor. Novinarji odkrito priznavajo, da so intervjuji z malimi vprašanci najbolj zahtevni. Bojijo se namrec tišine, ki je mediji ne marajo in je posledica zastavljanja prezahtevnih vprašanj. Škoda! Pri takšni neucakanosti malega sogovor­nika zmedejo in mu ne dajejo možnosti, da po svoje izrazi, kar je želel povedati. Prav je, da si vzamemo cas za pogovor z najmlajšimi. Dovoli mu, da ubesedi svoja razmišljanja v glavi. Potrpežljivost se obicajno bogato obrestuje, le tako bodo avtenticno izrazili tisto, kar zmorejo in znajo povedati. Kot primer pa tole: Moj 4-letni vnuk se je izredno navdušil nad dinozavri. Zna jih poime­novati (kar ni lahko), razvršcati po nacinu prehranjevanja, pozna tudi vzroke za njihovo izumrtje. Pred nekaj dnevi sva se crkljala na kavcu. Rekla sem mu, da sem se spremenila v babizavra in ga vprašala, kam po njegovem mnenju sodim: med rastlinojede ali mesojede živali. Po tem vprašanju je obmolknil, pogledal z ocki navzgor, mi po dooooolgem razmisleku vrnil pogled in nato zelo resno izjavil: »Ne vem, kam pravzaprav sodiš. Moral bom bolj natancno gledati, kaj ješ, da te bom lahko razvrstil. Ampak žival pa si, saj smo se ljudje razvili iz opice.« Neskoncno me je razveselil s svojim odgovorom. Izkazal se je kot izviren mislec in sogovornik, ki zna povezovati svoje dosedanje vedenje in izku­šnje. Potrdil je, da so otroci lahko zanimivi in kompetentni sogovorniki tudi pri zahtevnejših pogovorih. Besedilo in foto: Urška Stritar Urška Stritar, Mengšanka, je bila 20 let vzgojiteljica v vrtcu, nato 20 let svetovalka na Zavodu RS za šolstvo, kjer je skrbe la za kvaliteto izvedbenega kurikula v predšolskih ustanovah. Vodila je projekt portfolio otroka v vrtcu, s katerim so skušali poudarjati napredek otroka v razvoju in ucenju v vrtcu, profe sionalna znanja pa je uporabila tudi pri svojem hobiju hoji v gore. Plod tega je knjiga Z otroki v gore. Zakaj so diete v resnici neuspešne Društvo AIA – Mladinski center Mengeš je sredi maja go-stil glasnika zavedanja in predavatelja univerzalne resnice, Bogdana Rahtena, ki je tokrat izpeljal spletno predavanje »Zakaj so diete v resnici neuspešne«. Najpomembnejše je, da celovito ozavestimo naše življenje, ki je sestavljeno iz množice rutinskih opravil, kar velja tudi za prehranje­vanje. Formula za uspeh se ne skriva v odgovoru na vprašanje, kaj (seveda je pomembno, da je prehrana raznovrstna) in kdaj jemo, temvec kako. Ko hrano pravilno vnašamo vase, na do telesa strpen oz. naraven nacin, naredimo pomemben korak, da mu omogocimo pravilno delovanje. Pred vsakim obrokom nam je v odlicno podporo stavek, ki si ga izrecemo petkrat: »Jem zato, da preživim in ne živim zato, da jem.« Priporoceno je tudi, da pred vsakim obrokom spijemo vodo. Na koncu pa se ne pozabimo zahvaliti tistim, ki so nam obrok pripravili. Zelo pomembno je, da se soocimo z vsemi neskladji na custveni ravni. Navadno rešitve išcemo povsod drugje, pri sebi pa bolj malo spremenimo, zato so tudi rezultati slabi. Težava je, ker nismo re­snicno iskreni s sabo in potem potisnemo problem pod preprogo. Iz custvenih neskladij nastanejo blokade, kar se odrazi na telesu. Z dvigom zavedanja o nas samih posežemo po univerzalnem kljucu, ki nam prinaša blagodejne ucinke tudi na drugih življenjskih podro-cjih. Ko to storimo, bodo tudi diete delovale. Odlocitev pa je zgolj in samo na vsakem posamezniku. Rahten bo v Mengšu naslednjic gostoval 2. junija, s predavanjem: Kako se izvleci iz zanke »nikoli biti dovolj dober«. Bogdan Rahten v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Razstrupljanje in antioksidanti Kaj so antioksidanti in kaj so prosti radikali? Je razstru­pljanje res potrebno in ali za to potrebujemo posebne pre­hranske dodatke? Kaj pa, ce je naše telo opremljeno za od­stranjevanje metabolnih ostankov samo? Ali lahko namesto posebnih diet in prehranskih dodatkov, uporabimo moc na­šega telesa? O tem, kako bolje razumeti telesni sistem razstrupljanja in ga izboljšati na naravni nacin, smo na virtualnem druže­nju govorili preko aplikacije zoom Društva AIA, v petek, 7. maja, ob 19. uri. Antioksidanti so snovi, ki lahko nevtralizirajo visoko reaktivne moleku­le, znane kot prosti radikali, ki so pogosto odpadni produkti obicajnih telesnih procesov. Prosti radikali najpogosteje »kradejo« manjkajoci elektron zdravim celicam – DNA, RNA, beljakovinam, mašcobnim ki­slinam in jim na ta nacin delajo škodo. Povzrocajo lahko tudi verižne reakcije: prosti radikal reagira z mašcobno kislino in ukrade enega od njenih elektronov, zato ta mašcobna kislina postane prosti radikal, ki lahko reagira z drugo mašcobno kislino v bližini. Ko se ta verižna re-akcija nadaljuje, se prepustnost in fluidnost celicnih membran spremi­nja, v beljakovinah celicnih membran pride do zmanjšane aktivnosti, kar lahko spremeni njeno strukturo ali funkcijo. Prostim radikalom se ni mogoce izogniti, saj presnova hranil, kemij­sko gledano, ni nic drugega kot reakcija oksidacije, zato ta proces poznamo tudi pod imenom celicno dihanje. Oksidacijo poznamo tako v telesu, kjer generira proste radikale, kot na primer v naravi, kjer povzroca rjavenje železa. Princip je enak, naraven, zato je naše telo prilagojeno na nastajanje in odpravljanje prostih radikalov. Dva glavna telesna sistema za nevtralizacijo prostih radikalov sta z encimi in z antioksidanti. Encimski sistemi je odgovoren za zašcito notranjosti ce­lice, antioksidanti pa prostim radikalom donirajo manjkajoci elektron. Antioksidanti so na splošno razvršceni kot hidrofilni (topni v vodi) ali hidrofobni (topni v lipidih) in ta razvrstitev doloca, kje v telesu delu­jejo. Hidrofilni antioksidanti delujejo v zunajcelicnih tekocinah, kot je kri, hidrofobni antioksidanti pa so v veliki meri odgovorni za zašcito celicnih membran pred poškodbami prostih radikalov. Telo glavne an-tioksidante sintetizira samo, to sta glutation in ubikonon (CoQ10). Nekatere antioksidante pa lahko dobimo tudi s hrano. To so na primer vitamin E, ki šciti celicne membrane in preprecuje izgubo glutationa, vitamin C, ki šciti DNA, RNA, beljakovine in mašcobe ter pomaga pri regeneraciji vitamina E. Karotenoidi so cistilci prostih radikalov, selen pa je kofaktor pri razstrupljanju v encimskih sistemih, vzdržuje raven glutationa in pomaga pri ponovni uporabi vitaminov C in E. V ta prefinjen sistem so vkljucena tudi naša jetra, ledvice, prebavni sistem in pljuca, zato je pomembno, da jih ohranjamo zdrave. Znanstvenih dokazov, da bi antioksidanti kot sinteticni prehranski do-datki, zagotavljali dolgorocne koristi, je bolj malo. Je pa veliko vec dokazov, da se veliko koristi doseže z uživanjem antioksidantov kot delom uravnotežene, zdrave, s hranili bogate prehrane. To pomeni, da lahko antioksidanti precej prispevajo k preprecevanju škode, še posebej ce jih uživamo s hrano. Mateja Kržin v sodelovanju z AIA – Mladinskim centrom Mengeš Foto: Brane Tomšic Primož Jeretina uspešno prekolesaril do najvišje gore sveta Everesting, sicer na prvi preprost kolesarski izziv, saj si je treba izbrati en klanec in ga prevoziti tolikokrat, da skupaj naredite 8.848 višinskih metrov, kot meri najvišjih vrh sve­ta Mount Everest, zmorejo le najbolje pripravljeni kolesarji. Podvig ni casovno omejen, prav tako si lahko sami izberete klanec. Edino pravilo je, da ga opravite v kosu, torej brez premora za spanje, kar ga dela tako ekstremnega. Prvi je z everestingom opravil George Mallory, ko je osemkrat pre­kolesaril klanec z višinsko razliko 1.069 metrov (avstralski Mount Donna Buang). Kmalu je everesting postal individualni izziv, ki je prerasel v vsesplošni fenomen. Marko Baloh, ki je po podatkih spletne strani Everesting prvi Slo­venec, ki je opravil z izzivom, se je težkega preizkusa trikrat, poleg njega pa se je na zahtevno vožnjo, po podatkih s strani, ki vodi evi­denco, uspešno podalo še nekaj slovenskih vzdržljivostnih kolesar­jev. Z izzivom se je spopadla tudi slovenska kolesarka (Tri Urška), in sicer na relaciji Log pod Mangartom–Predil. Kolesarski everesting na Mengeški koci je v torek, 18. maja, od 4. ure zjutraj dalje, prevozil tudi mengeški kolesar Primož Jeretina iz KD Mengeš. Klanec je prevozil 90-krat in tako skupaj v petnajstih urah naredil 8.848 višinskih metrov. Primoža, ki se je na zahtevni preizkus pripravljal nekaj mesecev, so na progi spodbujali njegovi prijatelji iz Kolesarskega društva Men-geš, številni drugi kolesarji, nakljucni mimoidoci, Hervin Jakoncic, mengeški muzikantje ter clani Mengeške godbe pod taktirko Primo­ževega kolesarskega prijatelja, Dimitrija Ledererja. Primožu za izjemen rezultat iskreno cestitamo. Besedilo in foto: KD Mengeš Med clani Badminton kluba Mengeš imamo državnega prvaka V soboto, 8. maja, je v Medvodah potekalo državno prven­stvo v badmintonu za kategoriji 11 in do 17 let. Na 12 igrišcih se je za medalje borilo 100 tekmovalcev in tekmovalk. Clani BK Mengeš smo na državnem prvenstvu sodelovali prvic in dobili kar tri medalje. Državni prvak v dvojicah do 11 let je postal Mengšan Tim Bregar skupaj z Dinom Mašicem (BK Medvode). Poleg naslova državnega prvaka je Tim osvojil še trteje mesto posamezno in tretje mesto v mešanih dvojicah skupaj z Nino Vidovic (BK Olimpija). V kategoriji U17 je odlicno nastopala Lara Melloni (BK Mengeš), ki je v svojem krstnem nastopu na državnem prvenstvu osvojila dve zmagi in nato izgubila proti izvrstni in nepremagljivi novi državni prvakinji Anji Blazina (BK Ljubljana). Prve izkušnje v kategoriji U11 je nabirala tudi Sara Bregar (8 let), za katero so bile nasprotnice še premocne. V vlogi sodnika je na turnirju sodeloval tudi naš clan Peter Šala, ki je svojo nalogo opravil suvereno. Cestitke vsem nastopajocim za svoj trud in dosežke, prav tako orga­nizatorjem, za dobro in tekoce izpeljan turnir, kljub vsem omejitvam. Besedilo: Helena Šinkovec Foto: Uroš Bregar Namizni hokej je spet tu Po vec kot šestih mesecih premora je bil znova odigran turnir v namiznem hokeju za slovenski pokal. V Mengšu se je na obcinski praznik, 29. maja, zbralo 17 tekmovalcev. A se ta premor ni prav nic poznal pri sami igri. Znova smo spremljali napete dvoboje, ki so jih spremljali kriki navdušenja ob zade­tem odlocilnem golu na eni strani ter razocaranje po porazu na drugi strani. Zmagovalec turnirja je postal Anže Božic, ki je osvojil kar šest od zadnjih osem turnirjev. Družbo na odru sta mu delala Nejc Škrlep in Bernard Rjavec, vsi NHK Kranj. TK Mengeš optimisticno zakorakal v novo sezono Dalec je bil že konec poletja 2020, na katerega nam je misel pogosto uhajala v dolgih karantenskih vecerih, ko smo se na nekoliko turobno soboto, 22. maja, znova zbrali pred našo brunarico. Res je bil dalec cas, ko smo tenisaci TK Mengeš zadnjic družno in množicno stopili na naša teniška igrišca in si, kot se v teniški terminologiji pogosto uporablja, »prekrižali loparje« in se za tem skupaj poveselili ob naši brunarici. Negotova jesen je prinesla še bolj negotovo in temacno zimo. Z vsakim dnem epidemije pa je v slehernem tenisacu narašcala želja po športu, predvsem tenisu, in nestrpno pricakovanje casa, ko bomo lahko znova stopili na igrišca. Zgodilo se je ob koncu meseca aprila, v drugi polovici maja pa so se razmere že toliko izboljšale, da smo lahko 22. maja organizirali tudi Otvoritveni turnir sezone 2021. Nekoliko zaskrbljeno smo pogledovali v nebo in na radarsko sliko padavin, ki je napovedovala prihajajoce deževje, ki bi nam lahko pokvarilo tako težko pricakovano soboto. Na našo veliko sreco pa so se dežni oblaki tik pred Mengšem razkrojili, kot da bi se usmilili naše izjemne želje po uspešni izvedbi turnirja. Vodja tekmovanja, Jaka Kruljec, je opravil žreb parov in 32 prijavljenih igralcev in igralk razporedil v tri kroge tekmovanja. Tekmovanje je potekalo po sistemu tekem na devet dobljenih gemov, osem igralcev, ki zbere najvec tock pa napreduje v polfinale. Pogled na polna igrišca tekem željnih igralcev, ki so uprizorili kopico lepih predstav, je bil zelo pri­jeten. Med samim tekmovanjem pa so si igralci energijo, izgubljeno v dolgem zimskem premoru, pridobivali s pomocjo odlicnega bograca in dobrot naše »žar legende«, Tomaža. Na tem mestu je treba po­hvaliti še našega oskrbnika Uroša in njegovo ekipo, ki je prav tako skrbela, da igralci niso bili žejni in lacni. Redni del je na površje naplavil osem najboljših igralcev, ki so bili nadalje, znova z žrebom, razporejeni v polfinalne pare. Na tretjo stopnicko sta stopila Primož Kunej in novinec v našem klubu, Mitja Mali. V velikem finalu pa sta se ob bucnem navijanju navijacev tribune »Pod lipo« nekoliko slabše odrezala, sicer turnirski igralec, Branko Socak, ter še en novinec, ki je presenetil s svojimi izredno kvalitetnimi udarci, Jože Sironic. Na najvišji stopnicki pa sta šampanjec visoko v zrak dvigni-la Nataša Falenti in Domen Dolinar, ki sta se predstavila z zelo kon­stantno in zanesljivo igro. Igralci so zmagovalce glasno pozdravili in jih nagradili z bucnim aplavzom. Po koncu tekmovanja je sledilo še druženje, seveda v okviru omejitev za zajezitev epidemije, ki so še aktualni, in optimisticno pogledovanje v nadaljevanje sezone. Prvo dejanje nove sezone je tako koncano, mi pa smo z mislimi že pri novih in novih aktivnostih, ki jih planiramo v tej sezoni. Veliko se jih bo zvrstilo že v mesecu juniju, na te se že pospešeno pripravljamo. V novoletnem vošcilu clanom TK Mengeš je bilo zapisano, da priha­ja cas, ko se bomo karantene spominjali s posebnim spoštovanjem in se veselili dejstva, da je to obdobje za nami. Sedaj je napocil ta cas, veselimo se ga! Avtor besedila: Tim Janežic Prva slovenska namiznoteniška liga za clane Zaradi epidemije se je 1. slovenska namiznoteniška liga zacela igrati šele 13. marca, tokrat se je tekmovanje odvijalo enokrožno po skrajšanem postopku. NTS Mengeš je nastopila z eno ekipo v 1. ligi in z eno ekipo v 2. ligi. Tekmovanje v 1. ligi se je koncalo 1. maja. Za 1. ekipo NTS Mengeš so igrali Andraž Avbelj, Klemen Jazbic, Rok Trtnik in Aljaž Frelih pod vodstvom trenerja Gregorja Gostiše. V 1. krogu smo izgubili z ŽNTK Maribor z rezultatom 2 : 5, v 2. krogu smo na gostovanju izgubili z NTK Interdiskont Ravne z rezultatom 1 : 5. V 3. krogu smo v Mengšu premagali NTK Savinja s 5 : 2, na gostova­nju pri NTK Krka v Novem mestu pa smo tesno izgubili z rezultatom 4 : 5. Doma smo premagali NTK Arrigoni iz Izole z rezultatom 5 : 2 in na gostovanju v Ljubljani NTKD Kajuh Slovan z rezultatom 5 : 3. Na gostovanju na Muti smo premagali NTK Muta z rezultatom 5 : 0. Odlocilno tekmo za uvrstitev med štiri najboljše smo odigrali doma z ekipo SU Novo mesto. V zelo napetem tekmovanju sta se ekipi menjavali v vodstvu in se pred zadnjim krogom izenacili z rezultatom 4 : 4. V odlocilnem dvoboju je Andraž Avbelj izgubil zadnji dvoboj z rezultatom 1 : 3. Bili smo blizu cetrtega mesta, na koncu pa smo osvojili peto mesto, kar je lep dosežek in zato si pomlajena ekipa zasluži vse cestitke. O dogajanju v 2. ligi bomo še porocali. Ekipo sestavljajo mladi igralci, ki so dobro startali pod vodstvom trenerja Davida Orešnika. ŠD Partizan Mengeš Foto: Janez Stibric V Mengšu po tridesetih letih državno prvenstvo v namiznem tenisu Luka Jokic, državni prvak med posamezniki in državni prvak med dvojicami s soigralcem Martinom Gerkšicem. Rok Trtnik, državni prvak med posamezniki in tretje mesto s soigralcem Aljažem Frelihom. Katarina Stražar, državna prvakinja med posameznicami in drugo mesto s soigralko Aleksandro Vovk iz Krke N.M. Po tridesetih letih gostovanj v športnih dvoranah v sosednjih obcinah je namiznoteniška sekcija ŠD Partizan Mengeš 22. in 23. maja orga­nizirala 30. državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje ter clane in clanice U 21 v Mengšu v novi športni dvorani. Na tekmovanju je v kategoriji mlajših kadetov in kadetinj nastopilo 106 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih klubov. V kategoriji clanov in clanic do 21 let pa 85 tekmovalcev in tekmovalk. V soboto, 22. maja, smo izvedli tekmovanje za mlajše kadete in ka­detinje, v nedeljo 23. maja, pa tekmovanje clanov in clanic U21. Tekmovanje je odprl castni pokrovitelj župan Franc Jeric. Pokrovitelji prireditve so bili Obcina Mengeš, Locuc Domžale in JP Centralna cistilna naprava Domžale Kamnik. Financno pa so poma­gali številni donatorji, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Nova dvorana je omogocila kvalitetno izpeljavo tekmovanja, saj so tekmovalci imeli za tekmovanje idealne pogoje. Kot vedno so tudi tokrat športni delavci ob pomoci staršev tekmovanje odlicno izpe­ljali, sodelovalo je 30 sodnikov in vodstvo tekmovanja, v katerem so sodelovali Jože Mlakar – delegat NTZS, Žiga Zupan – racunalniško vodenje rezultatov, Tone Gostiša – rocno vodenje rezultatov, vrhovni mednarodni sodnik Janez Stibric in vodja sodnikov Janez Erjavec. V kategoriji mlajših kadetov so Mengeš zastopali: Luka Jokic, Martin Gerkšic in Aljaž Škufca. Luka Jokic je ubranil lanski naslov državnega prvaka, do finala je izgubil le en niz, v finalu pa prepricljivo premagal Brina Kunstlja (Sa­vinja) z rezultatom 3 : 0. Luka Jokic je pokazal, da je najboljši mlajši kadet v Sloveniji. Rezultati posamezno: 1. mesto: Luka Jokic 9. 16. mesto: Martin Gerkšic 17. 32. mesto: Aljaž Škufca Rezultati dvojice: 1. mesto: Luka Jokic – Martin Gerkšic Pri mlajših kadetinjah so nastopile: Mihaela Stoilkovski, Pika Gorenc in Maruša Vrhovnik. Posamicno: Maruša in Pika sta se uvrstili v finale med 16 najboljših. Dvojice: 5. 8. mesto: Maruša Vrhovnik – Pika Gorenc. V kategoriji clanov in clanic do 21 let so Mengeš zastopali: Luka Tr-tnik, Aljaž Frelih, Nel Savšek Pintaric, Mitja Zavec, David Grad, Timo­tej Jerina, Rok Grad, Jan Šobar, Tim Pavli, Aljaž Goltnik, Jan Kromar. Rok Trtnik se je prvic veselil naslova v konkurenci do 21 let. V polfi­nalu je premagal lanskega državnega prvaka Aljaža Godca – Interdis­kont, v finalu pa Žiga Kristjana Žigona prav tako Interdiskont. Rezultati posamezno: 1. mesto: Rok Trtnik 9. 16. mesto:Aljaž Goltnik, Aljaž Frelih, Mitja Zavec Rezultati dvojice: 3. 4. mesto: Rok Trtnik – Aljaž Frelih 5. 8. mesto: Mitja Zavec – Tim Pavli Pri clanicah do 21 let so Mengeš zastopale: Katarina Stražar, Tara Kobetic, Eva Šobar, Brina Markic in Živa Markic. Prva favoritinja za naslov državne prvakinje Katarina Stražar, ki je nav­duševala s svojimi igrami na kvalifikacijah za olimpijske igre na Portu­galskem, je upravicila vlogo favoritinje inosvojila naslov državne prva­kinje. Prijetno je presenetila Tara Kobetic, ki je v cetrtfinalu premagala državno reprezentantko Aleksandro Vovk in osvojila tretje mesto. Rezultati posamezno: 1. mesto: Katarina Stražar 3. mesto: Tara Kobetic Rezultati dvojice: 2. mesto: Katarina Stražar – Aleksandra Vovk – Krka 9. 16. mesto: Tara Kobetic Eva Šoba, Brina Markic Živa Markic Tekmovanje je v celoti uspelo tako po organizacijski plati kot rezul­tatsko. Zahvala Branetu Vrhovniku, ki že vsa leta poskrbi za prevoz opreme, upravniku Branetu Surli za korektno sodelovanje, sodnikom in staršem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. Obenem se zahva­ljujemo vsem donatorjem financnih sredstev in daril. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan, Janez Stibric Olimpijska bakla navdih tudi za mengeške skakalce Odkar so pristojni v državi sprostili ukrepe proti širjenju novega koronavirusa, smucarski skakalci iz SSK Mengeš spet trenirajo s polno paro in se pripravljajo na prihajajoce preizkušnje. Že v kratkem jih namrec cakajo tekme za državna prvenstva v razlicnih starostnih kategorijah. Ravno pravi cas so dobili še dodatno spodbudo, saj so lahko pred dobrim mesecem na slavnostni prireditvi v Mengšu poprijeli za olim­pijsko baklo za poletne olimpijske igre v Tokiu ter z njo v družbi svo­jega vzornika Anžeta Laniška in njegovega sina Ijana Luke odtekli dva kroga po igrišcu pri športni dvorani in osnovni šoli. Zagotovo tega dogodka zlepa ne bodo pozabili. Lanišek je sicer pred tem razkril, da so zdravniki po koncu sezone pri njem odkrili vzrok bolecin v hrbtu, ki so ga pestile pozimi. »Šlo je za zelo kompleksno zadevo – za precejšnjo zakrcenost v kolcnem predelu, od koder se je preneslo na križ,« je pojasnil »Žaba«, ki je bil kljub težavam minulo sezono kot deveti najvišje uvršceni slovenski skakalec v skupni razvrstitvi za svetovni pokal. V tem tekmovanju je Anže še posebej navdušil s štirimi uvrstitvami na zmagovalni oder, slovesne razglasitve pa se je udeležil tudi na svetovnem prvenstvu v nordijskem smucanju v Oberstdorfu, kjer se je na srednji skakalnici zavihtel na imenitno tretje mesto. Visoko oziroma dalec bo meril tudi v novi sezoni, katere veliki vr­hunec bodo zimske olimpijske igre v Pekingu. »Na vsako tekmo se odpravim z željo, da bi se na njej odrezal cim bolje, zato poskušam sleherni skok izvesti kar najbolje. Želim si biti namrec najboljši, tisti, za katerim se bodo vsi ozirali. To je moj cilj, h kateremu stremim,« je Lanišek, ki je 20. aprila dopolnil 25 let, razkril, katere cilje zasleduje že od malih nog. Na poti do njih bo šel – kot je veckrat ponovil korak za korakom in si prizadeval kar najbolje izkoristiti priložnosti, ki se mu bodo ponudile. Ce poznate tudi vi koga, ki si želi skakati, ga le pripeljite v naš center na Zalokah pod Gobavico, pred tem pa poklicite bodisi predsednika kluba Boštjana Ekarta (041/767-397) bodisi trenerja Aleša Selaka (041/750-404), da boste izvedeli vse potrebno glede treningov. Besedilo in foto: Š. M. Uspehi hip hopark Društva AIA v plesni sezoni 2020–21 Ceprav v letošnji plesni sezoni tekmovanja v živo niso bila dovoljena, nas je to le spodbudilo iskat nacine, kako bi lahko plesalcem ponudili nekaj novega. Zaradi koronskih ukrepov so se prilagodili tudi organizatoriji po vsem svetu in zaceli ponujati »online tekmovanja« (tekmovanja preko spleta), ki so potekala preko razlicnih spletnih aplikacij. V letošnjem letu smo se udeležili treh tekmovanj: Global dance open, ki je potekalo v Londonu, Island dance Competition na Krku in Internation dance open v Zagrebu. Najboljši rezultati letošnje sezone je uvrstitev treh plesalk v finale svetovnega mednarodnega prvenstva Global dance open in izbor mladinske plesne skupine v Gala vecer, med deset najboljših sku-pin celotnega tekmovanja, International dance open Zagreb. Prvo tekmovanje, Island dance open, je potekalo 13. decembra 2020. Pri tem tekmovanju so plesalke zaplesale v živo preko aplikacije Zoom in kar vse »prišle na stopnicke«: Loti Majhenic Limoni (hip hop solo junior): 1. mesto, Gina Zakrajšek (hip hop solo junior): 2. mesto, Eva Bauer (hip hop solo senior): 1. mesto Gina Zakrajšek in Lana Škufca (hip hop duo junior): 1. mesto Plesalke Eva Bauer, Loti Majhenic Limoni in Gina Zakrajšek so se 28. maja znova pomerile na tekmi Global dance open, na katero so se kvalificirale na novembrskih kvalifikacijah. V finalu se je pomerilo 35 držav iz vsega sveta, med drugim so nastopali plesalci iz Brazilije, Belgije, Gibraltarja, Kanade, Portugalske ... Med mocno konkurenco so solistke dosegle naslednje rezultate: Eva Bauer (hip hop solo senior): 2. mesto, Gina Zakrajšek (hip hop solo intermediate): 12. mesto, Loti Majhenic Li-moni (hip hop solo intermediate): 13. mesto. S sprošcanjem ukrepov pa smo se spomladi lahko vrnili v dvorano in znova zaceli vaditi tudi s skupinami. Tako smo se v maju prijavile na tek­movanje International dance open Zagreb, ki je potekalo 10. maja. Punce so se kljub oviram in delnemu treniranju preko Zooma odrezale vrhunsko. Skupina clanic BBX v kategoriji groups youth: 1. mesto, Skupina mladink Yes team v kategoriji groups junior: 2. mesto Prav tako so bile mladinke Yes team s tocko »Unknown« (Neznano) izbra­ne za Gala prireditev, saj so sodnike navdušile s kreativno koreografijo in »smooth« (mehkim/fluidnim) stilom. To pomeni, da so bile izbrane med deset najboljših skupin med vsemi plesnimi in starostnimi disciplinami na mednarodnem tekmovanju ter med vsemi 61 skupinami dosegle vrhun­sko šesto mesto. Gre za najboljši klubski skupinski rezultat društva AIA. Na naše plesalke smo izredno ponosni, saj so spet pokazale, kaj vse se da z mocno voljo in strastjo do plesa! Veselimo se novih podvigov, ki nas cakajo v prihodnji sezoni. Besedilo in foto: Sanja Tomšic - - --- - - - -- -- - -- - - ---- --- - -- - -- - - -- --- Imeti svojo domovino, jezik, svoje vrednote, to je bil sen mnogih slovenskih rodov.Ohranjajmo to dobrino, saj je edinstvena in neponovljiva.Praznujmo in veselimo se ob 30. obletniciin spominjajmo se tega dneva vsako leto,vsak teden in dan! OOSLS Mengeš Ob dnevu državnosti – 25. junijucestitamo vsem obcankam in obcanom. Spoštovane obcanke in obcani! Iskreno vam cestitamo ob trideseti obletnici naše države in vam želimo, da bi jo vedno bolj cutili tudi kot domovino! OO NSi Mengeš Drage obcanke in dragi obcani, ob 30. jubileju samostojne in suverene države vam želimo lepo praznovanje dneva državnosti. Živela Slovenija! Na gasilskem domu vecna luc in crna zastava na drogu sta nam oznanili, da smo v soboto, 22. maja 2021, izgubili še enega clana. Pod težo bolezni je namrec omagalo telo in se izte­klo življenje našemu clanu Marijanu Rucigaju, U'rbanovemu Marijanu. Pred slabima dvema mesecema smo se, na sicer zelo prilagojen nacin, poveselili ob njegovi okrogli obletnici in mu zaželeli zdravja in srece še naprej, vendar je bila bolezen mocnejša in ga prekmalu iztr-gala iz naših vrst. Marijanu se iz srca zahvaljujemo za vse dobro, kar je prispeval k delu in razvoju društva. S svojim odnosom, marljivostjo in poštenostjo je bil vzor marsikateremu clanu in tudi vašcanu. Želimo mu miren pocitek v rodni grudi. Marijan se je rodil 25. marca 1941 kot najmlajši izmed šestih otrok v družini posestnika Jožeta in Ane Rucigaj. Družbo je de lal bratoma Francetu in Petru ter sestram: Ani, Joži in Heleni. Na svet je prijokal v zacetku pomladi, ki pa je kmalu naznanila vse kaj drugo, kot to. V Evropi je že dišalo po vojni, ki je aprila zajela tudi našo domovino. Odrašcal je v okolju mocne druži ne, ki pa je na žalost že v letu 1943 izgubila mater. Fantje in dekleta so morali kar zgodaj poprijeti za raznovrstna opravila in seveda obiskovati šolo. Marijan se je po koncani osnovni šoli vkljucil v uk za avtomehanika. V tem poklicu se je tudi zaposlil. Cutil je sposobnost za pridobivanje novega znanja s podrocja tehnike in splošne izobrazbe. Zato je ob delu prido bil še srednješolsko izobrazbo in nato tudi dokoncal študij na Fakulteti za strojništvo. Vzporedno je napredoval tudi v službi, kjer je opravljal dela in naloge predvsem v komercialni de javnosti razlicnih podjetij, ki so proizvajala tehnicne izdelke. Delovne obveznosti je opravljal v širši nekdanji državi. Tudi po upokojitvi v letu 1999 ni obmiroval, pac pa je še z vecjo voljo in elanom pomagal v domacem podjetju, ki ga je vodila žena. Ukvarjali so se predvsem z drobnimi plasticnimi izdelki za širšo uporabo in z nekaj namenskimi proizvodi za avtomo bilsko panogo. Vajen trdega dela že od malih nog si je poiskal družico za sku pno življenje in se v letu 1967 porocil z Joži Selan iz Mengša. Še istega leta se jima je rodila hci Nataša. Mlada družina je najprej zaživela pri ženinih starših in se po šestih letih pove cala še z drugo hcerko, Katjušo. Kaj kmalu so zaceli graditi lastno hišo na Testenovi ulici in se v letu 1973 vanjo tudi vselili. Vseskozi sta z ženo vzorno skrbela za hišo in okolico, ter jo v zacetku tega stoletja tudi obnovila. Tako jima je bilo v letu 2011 s strani Turisticnega društva Mengeš podeljeno priznanje za ureditev hiše z okolico. Njegovo zanimanje za tehniko in dejstvo, da je bil oce ustanov ni clan Prostovoljnega gasilskega društva v Loki v letu 1933, pa tudi, da sta bila oba brata že vkljucena v društvo, je bo trovalo, da se je tudi sam, v letu 1956, pridružil vrstnikom in vstopil v naše vrste. Z zanimanjem je osvajal gasilske vešcine na vajah in tudi tekmovanjih v okviru tedanje Gasilske zveze Domžale. Kasneje je njegova aktivnost zaradi ustvarjanja dru žine in doma in tudi zaradi službenih obveznosti malce upa dla. Vseeno pa je z zanimanjem spremljal razvoj društva in ga tudi na razlicne nacine izdatno podpiral. Društvo mu je v znak pripadnosti in zahvalo na obcnem zboru leta 2019 podelilo priznanje za 60-letno delo v društvu. Pokojni Marijan se je v zadnjem desetletju tudi z veseljem udeleževal srecanj vetera nov v okviru GZ Mengeš in življenjskih jubilejev posameznih clanov. Ob njegovi smrti izrekamo socutje in iskreno sožalje ženi Joži, hcerama Nataši z družino in Katjuši, sestrama Ani in Heleni ter ostalemu sorodstvu. Pokojnega clana Marijana smo pospremili k zadnjemu pocitku v cetrtek, 27. maja 2021, na pokopališcu v Mengšu. Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu -- - ' - - -- -- - – - -- - - – - Studio MATLUX predstavlja Preizkusite brezplacno! • petek, 11. 6., ob 19:30 – plesno sprostitvena delavnica • sobota, 12. 6., ob 19:30 – predstavitev iridologije + pregled šarenice • nedelja, 13. 6., ob 19:30 – energijske vaje • ponedeljek, 14. 6., ob 9:00 – vadba Nirvane, prvi obisk brezplacno • petek, 18. 6., ob 9:00 – vadba Nirvane, prvi obisk brezplacno • petek, 18. 6., ob 19:30 – plesno sprostitvena delavnica • sobota, 19. 6., ob 19:30 – zvocna kopel z gongi • sreda, 23. 6., ob 16:00 do 17:30 – japonski lifting obraza – tri brezplacne terapije • nedelja, 4. 7., ob 19:30 – meditacija s tibetanskimi skledami • nedelja, 11. 7., ob 20:00 – zvocna kopel z gongi V juliju vas ekipa Studia Matlux spet vabi na brezplacno jogo v športnem parku Topole. Ob torkih ob 9.00 in ob cetrtkih ob 19.30. Za vse delavnice je zaradi omejitve prostora obvezna prijava na elektronski naslov mateja@matlux.eu ali po telefonu 070 693 113. V SPOMIN SRECKO BERCIC Dne, 9. aprila 2021 se je za vedno poslovil gospod Srecko Bercic. Zadnje dni svojega življenja je prebil med nami. Gospod Bercic je bil v letih od 1980 do 1991 direktor Doma pocitka Mengeš. Vsi, ki smo z njim sodelovali, se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. Kolektiv Doma pocitka Mengeš OBCINA MENGEŠ URADNE URE: in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka, ki je pravilno rešila križanko v prejšnji številki glasila Mengšan - maj 2021, št. 5 in bila izžrebana je: Urška Vidmar in prejme nagrado - PROJEKTOR ZA DOMACI KINO Rešitev križanke je bila: PRVOMAJSKA BU­DNICA Dobitnica nagrado prevzame na Obcini Men-geš, Slovenska c. 30, Mengeš s predhodno telefonsko najavo: 01/724 71 06. Nagrada križanke tokratnega glasila Men-gšan, junij 2021, št. 6: 1., 2. in 3. nagrada: darilni bon za kosilo v Kmeckem turizmu na Dobenu Avtor: Štefan Markovic Pravilno geslo križanke lahko pošljete do srede, 30. junija 2021, na naslov: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. obeležitev praznika