PoStntna plačana v gotovini LETO LVIII V Ljubljani, v četrtek 10, julija 1950_ŠTEV. 155 1. izdaja cena 2dbj Naročnina mesečno ^^^mmrn^^ ^^^^^^ ___ 25 Din, za inozera- ^^^^^^ flHHHB ^^ flBBHHl^^ MA. ^^mmm^^ Cek. račun: Ljub' stvo 40 Din — ne- AV W lllk tBB ^^^ ^^ ljana ce- ^KB HBk m m ^^M ^^m ^ 10349 in sera te; Ioletno 120 Din. za ŠKSt MR9 H ' M Hpi^ 0HML M ^^BflH^ ^^M stv- 7%3> inozemstvo 140 Din _ flHP ABS« MBHŠ M MV M ^^M^^9 ^^M Zagreb štv. 39.011. ===== ^H W w| W Mm B Praga-Dunaj 24.797 u 1 .^6/01 ^H^^ JR—^J ^^^^^^^ Uprava: ===== ^^^^ w ^^^^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba Qr „ _ _ _ __ __ _ '■ 2050, - nočna 2996, 2994 in 2050 25 IlGGGlJSKO prilOQO »UUSirirCini SlOVeHČC« Izhaja vsak dan zjutraj, razen Budimpeštanski sestanek Schober poslanik celega nemškega naroda ~ „Mi nismo več sami v Evropi, z nami je Italija" — Tudi Ljapčev hoče izrabiti priliko Fundamentalno vprašanje slovanstva Znana je delitev Rusov v Velikoruse, Malo-•ru«e in Beloruse, kakor so nas svojčas v šoli učili. Delitev ni samo jezikovna in kulturna, ampak se velik del Malorusov (ki se sami na-zivajo Ukrajince) kakor tudi Belorusov smatra kot politično in državno samostojen narod. Problem je za bodočnost ruskega imperija in zu vse slovanstvo jako važen, mnenja so pa seveda najrazličnejša. Kot eno najbolj stvarnih mnenj v tem vprašanju smatramo razpravo profesorja zgodovine na sofijski univerzi, Bicillija — >Problem rusko-ukrajinskega razmerja v zgodovinski Jučii« — natisnjeno v julijski številki praškega »Edinstva«. Priobčujcmo jc, ker ima pomen za preceno medslovanskih vprašanj sploh. Ni mogoče ugovarjati onim Ukrajincem — izvaja Bicilli — ki Ukrajini želijo samostojen gospodarski in kulturni razvoj izven mej ruskega imperija in splošno ruske kulture, štirideset milijonov ljudstva seveda tvori zadostno izhodišče za bodoče lastno državno življenje. Ta cilj je tako vabljiv, da so vse besede odveč. Seveda hi se izrazila v tekočem trenutku večina ukrajinskega ljudstva, če bi mu bila dana prosta izbira, za rusko, to je veliikorusko, ne pa za ukrajinsko šolo. Ukrajinska nacionalna ia vest se mora šele ustvariti. Dejansko stanje nezadostne zavednosti ne sme veljati kot dokaz proti upravičenosti ukrajinskih teženj. Naloga voditeljev je ljudstvo navdušiti za preporod. Inače hi na pr. Slovenci po izidu koroškega plebiscita ne imeli nobene pravice korotanske Slovence slejkoprej reklamirati zase. Če bo nacionalna duša doživela svoje vstajenje, potem nihče več ne bo ozuačeval maloruščine samo za »narečje« ali »dialekt«. Govorimo o holandskem jeziku z ozirom na državno samostojnost ljudstva, ki ga govori. Če bi bili Nizozemci nemški državljani, bi smatral ves svet njihovo materinščino samo za dolenjenemško govorico, kakor jo poznamo tudi onstran holandske meje. Četudi je maloruščina še tako sorodna veliko-rušoini, ni to razlog zoper ukrajinsko samostojnost. Zedinjene države so si izvojevale neodvisnost, in po vojni je isto uspelo tudi Irski, dasi je tu in tam v rabi angleški jezik. Maksim Gorki se je smejal, ko so ga naprosili, naj podeli dovoljenje za prevod svojih del v ukrajin-šfihio. »Prosim,« je rekel, »čemu? Saj me bo vsak Malorus prav dobro razumel v izvirniku!« Ukrajinci so mu zamerili, ker hočejo, da bi jim bila pismena ruščina neuroljiva. Slični spori nimajo prav nobenega pomena. Priznajmo torej, da bodo ukrajinski voditelji lahko ustvarili samostojno nacijo, kakor je to uspelo številnim dragim politikom. Razgovor se mora vršiti v drugem pravcu. Zastavimo rajši vprašanje, kaj bodo imeli Ukrajinci od svoje popolne samostojnosti? Ali jim bo končni uspeh zadostno poplačal dolgoletno težavno delo za osamosvojitev? V tem oziru pomeni ukrajinsko vprašanje samo poglavje najvažnejšega sodobnega zgodovinskega problema. Ukrajinski nadpastirji so izvršili v XVII. stoletju rusko reformacijo. Ukrajinski umetniki so imeli velik vpliv na razvoj ruske arhitekture, kiparstva, slikarstva, drame, romana in je veliki Gogolj samo zaključek dolgega razvoja. Sedanji ukrajinski politiki so sami zrastli v ozračju te skupne ruske kulture. Če se ne zmenijo za preteklost in sedanjost, temveč hočejo ubrati svojo novo, še nejasno pot — to je njih stvar. Toda prava kultura je vedno bila sploš-no-človeška, in nacionalni uspehi niso pomenili edinega cilja za velikane, ki so ustvarili zgodovinske nacije. Cavour in Gariibaldi sta le oblikovala zmago, ki sta jo azvojevala P e -trarca in Dante, prava ustvaritclja Italije. Preroki niso pisali svojih knjig, ne David psalmov ali Danto »Komedije«, Milton »Raja«, Goethe pa »Fausta« zato, da bi pomagali do veljave hebrejščimi, italijanščini, angleščini, nemščini. Služili so večni resnici, lepoti in blagu, so ustvarili mednarodne zaklade, in so obenem priborili nesmrtnost svojim jezikom. Njih rojaki smatrajo svoj jezik za največjo svetinjo baš radi njihovega delovanja. Med politiko in kulturo obstoji isto različje kakor med obrtjo in umetnostjo. Prva ustvari koristni predmet, druga pa veže potom umetnine njenega avtorja r. ostalim človeštvom. Pristna kultura ni ločljiva od svobode duha. Ukrajinec, ki kuje nove umetne besede, da se otrese še tako starih in opravičenih »rusicizmov«; Romunec, ki sežiga v cirilici spisane stare rokopise in trebi slovanske izraze, katerih jc poln ljudski jezik — oba kažeta ozkosrenost in služita politiki namesto kulturi. Ne vemo, kaj bodo pridobili Ukrajinci na tej po sovraštvu narekovani poti, zato pa vidimo, kaj bodo izgubili. Večni zakladi so za vselej oblikovali evropsko kulturo, kakor vsebuje evangelij zgodovino celotnega krščanskega človeštva. Nacionalna nestrpnost, ki se upira duhu časa, mora povzročiti neozdravljivo krizo. Svetovni gospodarski razvoj nujno zahteva sporazumnega sodelovanja vseh posameznih kultur in nihče ne dvomi o tem, da se bo izpremenila Evropa v Zedinjene države. Srednjeveška politika nasilja nima bodočnosti in vsi sedanji izgredi ne morejo zasenčiti pravic nacionalnih manjšin. Nikakor si ne moramo misliti političnega razvoja brez spoštovanja kulturnih posebnosti posameznih narodnih skiipin, a gospodarska skupnost bo prehitela kulturno nesprnv-Ijivost. Rusija je in bo ostaln svet zase. a njena bodočnost ie v z\czi kulturno samostojnih dc- Dunaj, 9. julija b. Tukajšnji listi so se zelo ohladili in še samo toliko, da komaj komentirajo vesti, ki prihajajo iz Budimpešte o slavnostih ob priliki Sehoberjevega obiska Madjarski. Ta rezerva se razlaga s tem, da je časopisje sprejelo direktive, od vladnih krogov, naj se vzdržava pri komentiranju kanclerjevega obiska vsake pretiranosti, ker ni v interesu Avstrije, da bi inozemstvo podtikavalo sestanku Schober-Bethlen prevelike politične namene. Zelo občutno so zadeli očitki inozemstva, da se je Schober do sedaj omejil samo na velesile in osobito na one države, ki zahtevajo revizijo mirovnih pogodb. »Wiener Neueste Nachrichten« so ofici-jozen vladni list pa namigavajo, da je Schober samo sledil povabilu madjarske vlade in da bo zvezni kancler z isto radostjo potoval v Prago in v Belgrad, kakor hitro bo sprejel povabila ali vsaj zatrdilo, da bo njegov prihod dobrodošel. Po vesteh iz praških političnih krogov je če-hoslovaška javnost sprejela z mešanimi čustvi poročilo o avstro-madjarskih prijateljskih slavnostih, posebno že zato, ker sledijo hip na hip konferenci Male Antante in ker se vršijo ravno ob času, ko je Evropa polna govoric o restavraciji Ilabsburžanov. Istotako se povprašujejo francoski večerni listi zakaj je Schober izbral za svoj uljudnostni ohisk v Budimpešti baš trenotek, ko je evropsko javno mnenje itak razburjeno od Mussolinijevih groženj in njegovih manevrov, da stopi na čelo narodov, ki so »nezadovoljni z mirovnimi pogodbami.<- »Intransi-geant« pristavlja, da je kratkovidnost avstrijskih politikov graje vredna, ako Schoberjev obisk resnič- Pariz, 9. julija, b. sEcho de Parisc je svoje dni poslal svojega posebnega poročevalca v Romunijo, ki se je pa vsled važnih političnih dogodkov na Madjarskem mudil tudi v Budimpešti ter bil sprejet od zunanjega ministra Valko. Valko je izjavil, da so se odnosi med njegovo državo in med Malo antanto osobito po rešitvi vzhodnih reparacij znatno izboljšali in da obstoji sedaj upanje, da se bo ta razvoj še pospešil v bodočnosti, seveda zelo počasi in zelo previdno. Mogoče da bodo medsebojni gospodarski interesi, kakor recimo agrarni, dosti pripomogli k zbližanju. Glede Bethlenovega potovanja v Pariz in pa v London je Valko pomiril do- London, 9. jul. as. Pred indijskim centralnim parlamentom v Simli je dal danes podkralj dolgo pričakovano izjavo o predlogih Simonovega poročila. Izjavil je, da je angleška vlada sklenila, da konferenca angleško-indijskih voditeljev strank, ki se bo pozno jeseni sestala pod predsedstvom Mac-Donalda v Londonu, nikakor ne sme biti vezana po vsebini Simonovega poročila, ki pa posvetovanja lahko zelo pospešuje. Predlogi te kon- Moskva, 9. jul. d. Na kongresu ruske komu- j nistične stranke je podal poročilo o komunistični inlernacionali Molotov. Molotov je izvajal, da je od leta 1928. opažati dvig revolucionarnega pokreta po vsem svetu. Gospodarska kriza, brezposelnost (ki jo sovjeti s svojo eksportno politiko namenoma v Evropi pospešujejo) in kolonijalni nemiri, zlasti v Indiji, pospešujejo revolucioniranje mas. Kot ovira pa so delovali notranji spori v komunističnih strankah Evrope. Desničarska opozicija se je razširila na komunistične stranke Nemčije, Anglije, Švedske in Poljske, levičarska opozicija pa v komunističnem mladinskem pokretu. Po Mololovu je poročal M a n u i 1 s k i o proti-akciji meščanskih strank, fašizma in cerkva proti komunizmu. Poudarjal je, da protiakcija proti komunizmu ni samo na zunaj močna, ampak da ima globoke korenine v mentaliteti zapada, zlasti »preprostih ljudskih mas«. Ruski komunizem je s tem doslej veliko premalo računal, napačno meneč, da je protikomunislični pokret umetna tvorba zapadne buržuazije. Fašizem,je dejal Ma- no nima drugih namenov. »Germania« imenuje Schoberja za poslanika celega nemškega naroda. Budimpešta, 9. jul. b. Avstrijski kancler jc bil včeraj sprejet od regenta admirala Horthy-ja v dve uri trajajoči avdijenci. Pozneje je odšel v palačo ministrskega predsedstva, kjer se jc razgovarjal z grofom Bethlenom poldrugo uro. Razgovori pri regentu kakor pri predsedniku vlade so bili najpri-srčnejši. Sinoči je ministrski predsednik priredil na čast zveznemu kanclerju velik slavnostni banket, na katerem sta oba predsednika vlad izmenjala zelo pri-srčne zdravice. »Nikogar šo nisem s tako prisrčnim veseljem sprejel kot Vas, ki predstavljate narod s katerim nas vežejo stoletni spomini na skupno srečo in na skupno nesrečo.« Schober jc napil avstro-ogrski solidarnosti, ki jc stara kot sta stara oba naroda in ki bo deležna najbolj nežne nege od strani avstrijske vlade. Budimpešta, 9. jul. b. Danes je zvezni kancler jjozval k sebi v prostore avstrijskega poslaništva v Budimpešti navzočo časnikarje. Kancler je izjavil, da je šel iskat in je našel v Madjarski samo stare prijateljske vezi. Njegovo potovanje ne bo prineslo nikakih političnih iznenadenj. Avstrija da mora povsod iskati prijatelje, da si pomaga iz svojega gospodarskega položaja. Evropa da je njegovo odkritosrčnost tudi pripoznala, ker ji hoče dati posojilo brez vsakih težav. Med Madjarsko in Avstrijo se bo morebiti v kratkem podpisala arbitražna in prijateljska konvencija, ki bo pripomogla k pomirjrnju pisnika, češ Bethlen ima veliko vzrokov, da se zalivali za pomoč, ki so mu jo nudili angleški politiki, kakor tudi finančniki, kakor recimo firma Rotschildov. Dopisnik >Echo de Pariš-: končuje svoje poročilo tako-le: Sicer je opaziti, da je napetost med Madjarsko in Malo antanto malo polegla; to je spričo veličine še nerešenih vprašanj, kakor je vprašanje madjarskega prestola, seveda zelo omejen rezultat. A nad srednjo Evro]x> plava gost črni dim, iz katerega zna pognati plamen vsak trenutek, ako madjarski iredentisti ne bodo previdni. 1'erence bodo tvorili podlago za zakonske načrte, katere namerava angleška vlada predložiti angleškemu parlamentu. Angleška vlada je mnenja, da je indijsko konferenco voditeljev strank smatrati za avtorizirano zastopstvo obeh dežel, katerih sklepe bo smatrati ludi za dogovor med obema deželama. Angleška vlada smatra slej ko prej dominionski slatut za končni cilj indijskega ustavnega razvoja. j nuilski, je silno nevaren pojav z izredno globokimi koreninami v veri, zgodovini in razvoju zapadne misli. Fakt je, da evropske komunistične stranke, odkar je fašizem ojačil svoje delovanje, niso nič narasle. Nemška stranka n. pr. od leta 1924. dalje nc pride čez število 130.000, francoska stranka osta ja na nivoju 60.000, v Angliji pa je članstvo padlo celo na 35001 Nato so f»ročali zastopniki komunističnih strank posameznih držav. Zastopnik nemških komunistov Neumann je poudarjal solidarnost italijanskega in nfemškega fašizma v pobijanju komunizma. 3 in pol miljarde za gospodarstvo Pariz, 9. julija. AA. V poslanski zbornici je minister vojske predložil nov zakonski načrt o narodni obrambi in o naknadnih kreditih v znesku 650 milijonov frankov. Zbornica je pričela proučevati vladni predlog o pospeševanju gospodarstva, za kar je predvidenih v prihodnjih petih letih po 3500 mil. frankov. Evrope. »Nemzety Ujsag se raduje, da se sedaj za« čenja nova era v srednji Evropi. »Pesti Naplo« opozarja. da obstoji za obe državi slovanska nevarnost, proti kateri se morata postaviti v bran. Zadnjo nedeljo je imel grof Bethlen v Bebreczinu govor, v katerem je naglašal, da njegova vlada ne bo dovolila restavracije ilabsburžanov, razen če bi to zahteval parlament. Madjarska je pripravljena sodelovati z vsakim. Ona danes ni več osamljena v Evropi, z njo jo tudi Italija. V tej zavesti zahteva Madjarska, da Evropa poskuša razumeti njene želje po rovjwfi trianonske pogodbo. Ta govor v zvezi s kanclerje-vini obiskom seveda ni ravno primeren, da zbudi v sosednih državah zaupanje v pomirljive vladne komunikeje. Danes je prispel v Budimpešto tudi bolgarski ministrski predsednik Ljapčev. Mudil se bo samo en dan in se sestal z vodilnimi politiki, med drugimi tudi s Schoberjem. Temu potovanju se pripisuje zelo velika važnost, osohifo ko jc Ljapčev zapuščajo? Čehoslovaško, izpovedal v ironičnih besedah, da Bolgarska še ne vo, ce sc ho udeležila balkanske konference. »Potiskajo nas, in mogoče se. bom« morali vdati.« Budipešta. 9. julija. AA. Regent Horthy jt sprejel danes opoldne v posebni avdijenci predsednika bolgarsko vlade Ljapčcva. Po avdijenci jn Ljapčev posetil najprej predsednika madžarske vlade grofa Bethlena, nato pa madžarskega ministra zunanjih zadev Valka. Dunaj, 9. jul. as. Dr. Schober se je davi vrni' iz Budimpešto na Dunaj. Kardinal Vanutelli umrl Rim, 9. jul. as. Danes popoldne ob 17.10 je v palači Dataria umrl kardinal-dekan Vanutelli v starosti 95 let. Kardinal Vanutelli je bil dekan sv. kolegija in je bil tri dni bolan. Dekanat kolegija se bo začasno poveril pro-dekanu kardinalu Granilo dal Monte. Milan, 9. jul. as. S kardinalom Vanutellijeir jc preminula ena izmed najodličnejših osebnosti Vatikana. Kljub svojim 95. letom je prav do zadnjih dni kot predsednik vcdil kolegij in do zadnjega trenutka ohranil svežosl duha. še na smrtni postelji je podpisoval bulo in naredbe. Deloval je pod petimi papeži, udeležil se je treh konklav. Od papežn Leona XIII. je I. 1880. prejel škrlal. Rojen je bil 15. januarja 1836 v Gensamu pri Rimu. Bogoslovje je študiral na gregorijanskeni vseučilišču in je lota 1861. vstopil v vatikansko diplomatsko službo. Deloval je v mnogih evropskih nunciaturah. Ko se je vrnil v Rim, je postal namestnik kardinala-držav-nega tajnika. Njegovo delovanje se je raztezalo na več kongregacij. Schober obišče Prago Praga, 9. jul. as. Kakor doznava Vaš dopisnik z avtentične strani, je pred par dnevi češkoslovaška vlada oficielno povabila zveznega kanclerja dr. Schobra, da obišče Prago. Gotovo je, da bo dr. Schober lo povabilo sprejel. Obiskal bo Prago najbrž v drugi polovici meseca oktobra. Merodajni krogi s. obelajo, da bo ta obisk bistveno pospeši! težavna češkoslovaško-avstrijska trgovinska pogajanja. Sestanek anglikanskih in pravoslavnih škofov London, 9. julija. AA. Včeraj je poselila konferenco v Lambelitu pod vodstvom patrijarha iz Aleksandrijc delegacija ortodoksnih cerkva. Canterburški nadškof je goste prisrčno pozdravil in naglasil svoje veliko zadovoljstvo nad vse večjim zbližanjem vzlicdnih ortodoksnih in anglikanskih cerkva. Izrazil jc nadalje upanje, da ho konferenca še bolj zbližala obe veroizpovedi. Patrijarh iz Aleksandrijc jc v odgovoru naglasil neprisiljenost tega formalnega sestanka, ki sta ga omogočila canterburški nadškof in cari-grajski patrijarh. Za Indijo Egepet Usodepolni izgredi v Mansurahu. Vojaštvo strclji na nacijonaliste. London, 0. julija, b. Bivši ministrski pred sednik Nahas Paša je napovedal v mestu Mansu-rah protestno zborovanje proti ukinitvi parlamenta. Vojaštvo je obdalo manifeslacijski prostor z močnim kordonom. Nahas Paša jc s svojim avtomobilom v divjem poletu predrl kordon in ranil nekaj članov posadke, ki se je postavila v bran in z nasajenimi bajoneti avto ustavila. Nacijonalisti. ki so v velikih masah stali na trgu, so mislili, da j> njihov voditelj v življenjski nevarnosti, nakar so navalili na vojaštvo in ga začeli obmetavati s kamenjem. Po Reutcrjevem poročilu so nacijonalisti skušali vladne uradnike, katere so dobili v roke, obešati na balkone hiš, a so se vrvi potrgale. Vojaštvo jc moralo nazadnje streljati v množico, ki sc jc nato razpršila. 6 ljudi, med temi trije policisti jc mrtvih, okrog petdeset ranjenih. žel. V tem oziru nc bo ostal brez jioslcdic upliv sedanjih nacionalnih sovjetskih republik. Ljudstvu je postala kulturna uvtonomija neodjem-ljiva last in nekdanji centralizem se nc bo nikdar več povrnil nazaj! Pred desetimi leti b' bilft utegnila od državnega aparata neločljiva ruska kultura izkazati večji od])or ukrajinskim in drugim lokalnim težnjam, n zdaj jc žc prepozno. Ukrajinci so tega lahko veseli, in pristaši ^obvezne splošno-ruske kulture« to laliksi | obžalujejo, a preteklost se no vrne. Toda zem- i Ijepisne posebnosti rusko celino in medsebojno j gospodarsko vezi njenih posameznih dolov, t predvsem pa vedno močnejša skupna koloniza- ; oija Sibirije (ki je posebno občutljiva nn I kra. .' jini) — vse to izključuje možnost popolnega 1 Iitičnega razpada ruskega imperiju. Ukrajinci, ki bodo hoteli nu svojem nacionalnem področju tvoriti lastno kulturo, ji morajo omogočiti svoboden razmah, nc dn bi zašli v neplodno politično osamljenost. i-dinstvo in raznolikost bo skupen cilj za Ruse in Ukrajince. Ruska kultura nc |>otrcbiijo nobenih umetnih pripomočkov, da bi prišla do veljave, in nekdanja nasilna rusifikacija« jo je samo postavljala v slabo luč. Ukrajinci pa bodo samo izvon n/knsrčne nestrpnosti lahko, obudili lastno, no lui\ide/.no. lentveč živo in pristno kulturo, ki sc bo razvijala v soglasju r življenjskimi predpogoji vsega uialoruskegu naro.ia. Madjari in Mala antania Odnosi se polagoma boljšajo Indija postane dominijon Bilanca komunistične internac onale Str a u a ✓SLOVENECc, due 10. julija 1930. Štev. 155. Kdo je zakrivil katastrofo „Karad jordja" To je priznal ludi Piccolo . Poveljnik Morosinija« izjavlja, da naš ; Karagjorgje ni spremenil predpisane smeri, nego se jo je uporno držal. To izjavo poveljnika »Morosinija je priobčil , Piccolo.; v nekem poročilu iz Benelk, v katerem kapitan iMorosinija« Olivoto trdi, da je pri Sukošanu oklenil na levo. Ko ie ugledal »Karagjorgjar, je dal signal, da bi tudi j Karagjorgje* spremenil smer na levo. Tcda - Karagjorgje je šel dalje v predpisani smeri, celo več, okrenil je na desno in tedaj šr.le je »Morosini« okrenil na desno. Toda bilo je že prepozno. Trčenja s Karagjorgjem:: ni mogel preprečiti. Olivoto trdi, da je dvakrat zatrobil, pozivc-jcč »Kuragjorgjar, da okrene na levo. Vsi potniki na »Karagjorgju« pa trdijo, da Morosini'. ni dal signala, marveč da je šele trenutek pred udarcc m dal signal samo enkrat, ne pa dvakrat. S tem jc dokazano, da je »Morosini menja) smer, nc pa Karagjorgje«, kar v ostalem dokazuje tudi dejstvo, da je Karagjorgju« razbil levi bok, kar >: pri določitvi odgovornosti glavne važnosti. * Šibenik, 9. julija, p. Včeraj se je mudila na »Karadjordju« mešana komisija, ki naj bi ugotovila vzroke, ki so dovedli do Irčenja »Morosinija« in »Karadjordja«. V tej komisiji so zastopniki italijanske in naše vlade in večje število strokovnjakov z obeh strani. REŠEVALNA DELA. Šibenik, 9. jul. p. Danes so se pričela prva dela za reševanje »Karadjordja«. Parnik »Salona« jc pripeljal potrebne stvari za privezanje ladje in zamašitev razpoklin. Strokovnjaki so mnenja, da se bo sigurno posrečilo »Karadjordja« rešiti. Frva dela bo treba izvršiti z veliko opreznostjo. NOVA ŽRTEV. Šibenik, 9. jul. p. Iz Zadra poročajo, da je včeraj v tamošnji bolnici podlegel ležkim poškodbam, ki jih je dobil ob trčenju, natakar na »Ka-rodjordju« Albin Boršič iz Bakra. Pokopali ga bodo na Zadarskem pokopališču. Boršič je 6. žrtev strašne pomorske katastrofe. ODHOD POSLEDNJIH BRODOLOMCEV. Zagreb, 9. jul. p. Poslednji brodolomci iz »Karadjordja« so nocojšnjo noč potovali skozi Zagreb. Bilo jih je okrog 20, po večini Čehoslo-vaki. Med njimi je Edmund Novakovski. čigar zaročenka švejdova je ob trčenju prišla ob življenje. Novakovski je zelo potrt. Najbolj ga boli. da ni mogel biti navzoč pri njenem pogrebu. Z »Morosinijem« se je moral z ostalimi brodolomci ukrcati na »Slovenca«. Italijanske oblasti mu niso dopustile, da bi za časa pogreba ostal v Zadrti. Mata antanta pristane na Briandov načrt Pragu, 0. julija, as. Države Male antante bodo v prihodnjih dneh izročile svoje odgovore nu Briandov memorandum v smislu sklepa konference v Štrbskem Plesu. Odgovori bodo kratki in se bodo v bistvu strinjali med seboj. Izrekel se bo pristanek na Briandovo iniciativo in se pridržki ne bodo stavili, ker jih vsebuje v smislu Male antante že Briandov memorandum sam v svojih pridržkih. Koncept odgovorov j< že izgotovljcn in so bo poleni, ko ga odobri dr. BeneS, še koncem tega tednu poslal v Pariz. Atene, O. julija, as. Grška vlada bo v soboto izročila svoj odgovor ne. Briandov memorandum. Odgovor pozdravlja načrt, vendar bo vseboval pridržke 'glede gospodarskega in ostalega sodelovanju med vsemi državami z ozirom na poslednje pogodbe, ki so bile sklenjene med nekaterimi državami. Strašna rudniška nesreča Eksplozija ogljikove kisline — Veliko število mrlvih Vloga, ki jo jc igral predsednik kontrolne komisij« Alberti. London, o. julija, b. Angleški finančni krogi, ki imajo nalog, da plasirajo avstrijsko posojilo, so zahtevali, da mora predsednik mednarodne kontrolne komisije v Avstriji Alberti dali svoje dovoljenje. Alberli je prekinil svoje počitnice v Conio in je včeraj prispel v Lonuon ter takoj stopil v zvezo z bankarskim sindikatom. Avstrijsko posojilo je s tem zagotovljeno. Pogoji še sicer niso objavljeni. ravnotako tudi višina posojila ne. V bančnem trustu. ki bo drl posojilo Avstriji, stoji tudi New-yorška firma Morgan, Greenfell et Cie. Zastopnik te banke je izjavil dopisniku »Financial Timesff, da bo posojilo konccm tega tedna brez vsakega dvoma podpisano. Listi prinašajo v svojih gospodarskih rubrikah te vesti z velikim zadovoljstvom, Avstrija je ena prvih držav tega dela Evrope, ki si ie znala pridobiti simpatije angleškega kapitala. London, 9. jul. as. V City se pričakuje prihodnje dni, da bodo zaključena pogajanja za av-strijsko posojilo, katerega angleška tranša znaša približno 12 milijonov funtov in jo bodo emitirale banke Morgan, Gretifell, Roischild. Baring in St6-ger. Kurz izdaje še ni končno določen. Heimivehr grozi vtadi Dunaj, 9. julija, b. V glasilu avstrijskih naci-jonalistov >Die alpenlandische 1 leimatwehr«, piše dr. Steidlc na naslov zvezne vlade, da se nikar ne igra z ljudskim gibanjem, ki je prav za prav Avstrijo ustvarilo. Vlada je sicer nameravala, piše dr. Steidle, Heimvvehrovce pobiti na tla in njene voditelje pozapreti. V nasprotnem slučaju bi se znalo pripetiti, da bo Avstrija postala kup razvalin, Neue Freie Presse dostavlja k leniu, da . je Avstrija itak že kup črepin v gospodarskem pogledu, in žal vsa agitacija nagjonalistov ni tega položaja mogla izboljšati. Na današnjem generalnem zboru Heimwehrov-cev je dr. Steidle ponovil svoje grožnje. Vlada da jc izbrala kot prvo žrtev majorja Pabsta, za Katerim bi naj prišel Steidle. Izgon Pabsta je škandal že zato, ker je bil on, ki je obvaroval Avstrijo proti boljševiškemu valu. Čas dela za nas. je vzkliknil Steidle. Mi nočemo nikake diktature, ne na desno ne na levo, antpak svobodno samo- Potemika čeških in italijanskih listov Trst, 9. jul. p. Današnji »Piccoli« prinaša iz Prage vest, da češkoslovaški listi živo razpravljajo o katastrofi »Karadjordja«, in sicer radi tega, ker je več češkoslovaških državljanov ob trčenju »Karadjordja« in »Morosinija« prišlo ob življenje in bilo ranjenih. Češkoslovaški tisk z začudenjem naglasa, da se je trčenje zgodilo v lepi poletni noči, ko je bilo morje zelo tiho, nebo pa jasno. Nekateri češkoslovaški listi si prizadevajo pokazati, da je kapetan »Morosinija« namerno izzval trčenje. »Piccolo« prinaša iz praških »Narodnih listy« članek, ki zahteva, da se izvede preiskava. Češkoslovaška je na tem interesirana, ker je med žrtva-;ni nekaj češkoslovaških državljanov. Zato mora Češkoslovaška voditi računa o sigurnosti plovbe na Jadranu, ker ne more ostati indiferentna, ko na Jadranu plovejo tisoči češkoslovaških turistov, italijanska ? plovba v jugoslovanskem Jadranu je odvečna. Italijanska plovba se tani vzdržuje iz razlogov presfiža. Jugoslovanski pomorci uživajo že od zdavnaj glas dobrih in zanesljivih mornarjev in sicer ne samo v svoji domovini, marveč na celem svetu. Baš tam, kjer je »Karadjodje« imel stalno progo, jugoslovanski mornarji poznajo vsako čer in vsako skalo. Samo ob sebi prihaja vprašanje, ali je prišlo do katastrofe radi skrajne brez-vestnosti, ali pa morda radi nečesa drugega težjega. »Piccolo« dalje navaja, da češkoslovaški listi pišejo, da si je italijanski motorni parnik »Moro-sfni« prizadeval, da bi konkuriral jugo^Ovanskemu parniku »Karadjordju«, ki jc vedno poln potnikov, italijanska ladja pa potuje skoro vedno prazna. »Piccolo« tudi prinaša, da se nekateri češkoslovaški listi čudijo, da so brodolomci s »Karadjordja« bili pripeljani v Zader, ne pa v kako jugoslovansko pristanišče. K temu dodaja »Piccolo« nastopni komentar: Jugoslovanski tisk je zavzel rezervirano zadržanje ob tragičnem trčenju, ki se je dogodilo v dalmatinskih, vodah, češkoslovaški tisk pa je zavzel tako zadržanje, ki ne more biti zaupno in ki ga bo zastopnik fašistične Italije v Pragi znal energično zavrniti. Češkoslovaški tisk je do sedaj mnogokrat pokazal svojo zlonamernost proti Italiji in sicer posebno takrat, kadar gre za kak incident ali vprašanje, ki se tiče Jadrana. Stvar izgleda paradoksno. Toda v krogih mlade češkoslovaške republike gledajo na Jadran, kakor na nek 'kij, ki ga je treba javnosti predstaviti kot histo- K trgovskim pogajanjem ČSR s sovjeti Praga. 0. julija. AA. Povodom trditev nekih listov, da v češkoslovaških krogih žele priznanja Sovjetske Unije, poudarjajo »Lidove novink, da 90 te trditve v zvezi z morebitnimi trgovinskimi pogajanji, do kalerih za zdaj še ni prišlo. Vse te vesti prihajajo iz Moskve, a če upoštevamo trditve Moskve, da bodo Sovjeti pristali na sklenitev trgovinske pogodbe s Češkoslovaško samo v tem primeru, ako bodo hkrati tudi de iure priznani, pridemo do sklepa, da je Sovjetoin v resnici za trg. zveze s češkoslovaško. Češkoslovaški se ne mudi. Kadar bo vlada mislila, da jo prišel ugodni trenutek za sadke. Naglaša, da se bodo vzroki trčenja ugotovili in da se morajo preiskavi, ki se vrši, vsi podvreči z zaupanjem. > Piccolo« skuša jjobiti trditve »Narodnih listy«, da je italijanska plovba na Jadranu odveč in trdi, da je stvarnost dokazala nasprotno, da je jugoslovanska plovba na italijanskem (!) Jadranu odvečna. Karadjordje je pravilno vozit Sušak, 9. jul. p. Italijanski list »Piccolo«, ki ima najožje zveze s tržaškimi in beneškimi lastniki ladij, in oslali italijanski listi več ne vprašujejo, zakaj se jugoslovanski tisk zadržuje rezervirano v vprašanju odgovornosti zaradi katastrofe, niti noben laški list ne skuša vreči krivdo na poveljnika »Karagjorgje«, nego gre ves italijanski tisk za jugoslovanskim, priznavajoč potrebo, da se o vprašanju odgovornosti ne govori, marveč, da se ima zaupanje v preiskovalno komisijo, ki bo prinesla svoj odlok. To je lepo, ker bi se tako končala kampanja, ki jo italijanski listi vodijo poslednja dva dni proti jugoslovanskim pomorcem. Piccolo-ni bil toliko agresiven, kakor njegov tržaški tovariš »Popolo di Trieste . Kakor še je izvedelo v ravnateljstvu pomorske jilovbe, imajo parniki natančno predpisano smer. Prvi dan po trčenju je Piccolo iz Zadra priobčil vest, da sla Morosini in Karagjorgje« plula v predpisani smeri. V tej vesti ni bilo besede, kako se je dogodila nesreča, marveč se je samo ugotovilo, da je »Morosini« udaril >Karagjorgja« v bok. Ni bilo besede o tem, v kateri bok, čeprav je to največje važnosti. V drugi vesti iz Benetk, ki jo je dala Piccolu« drtfžba San Marro', ki je lastnica parnika Morosini«, se je trdilo, da je v poslednjem trenutku pred trčenjem Karagjorgje spremenil smer vožnje in se postavil proti »Morosinlju*-, ki ga je sunil v bok. Bilo ni nili besede, v kateri bok. Iz te trditve bi moralo slediti, da je bil »Karagjorgje-zadet v desni bok. V resnici pa je »Karagjorgje < zadet v levi bok. Iz tega je jasno, da on ni spremenil smeri in da se ni mogel posiaviti »Morosiniju« na pot. Karagjorgje« je plul kakor predjiisano na desni slrani. »Morosiniju, je kazal levo stran, na kateri je bila rdeča svetilka. Pomorski predpisi odrejajo, da morata parnika ob srečanju drug drugemu pokazati rdečo svetilko in da ' gre drug mimo drugega z leve strani. VRATISLAVA, t), jul. as. V rudniku Haus-ilorf pri Neurode se jc pripetila strašna rudniška nesreča. Popeldne je v drugem in tretjem rovu eksplodirala ogljikova kislina in zajela 80 delavcev. Plini ogljikove kisline so vdrli tudi v sosedne rove, kjer je delalo nadaljnjih 100 do 110 delavcev. Skoro vsi delavci so bili takoj omamljeni in se onesvestili. Da vsaj rešijo delavce v sosednih rovih, so morali najprej zapreti zgornja vrata v prva dva rova in prepustiti tamkajšnjih 80 delavcev svoji usodi. Ko se Pariz, 9. jul. Med glasov! o priliki nemškona-cionalnih izgredov v Porenju, prekinitve saarskih pogajanj in italijanskega nastopu v prid držav, prizadetih po verzajskem miru, je največ pozornosii vzbudil članek Julija Sauervveina v >Matinu«. Sa-uenvein izvaja sledeče: Ker smo ravno pri sloviti federaciji evropskih držav, ki jo je predlagal gospod Briand, se francoski državniki trudijo, da bi publiko prepričali, da so izvzemši prav redke izjeme, vse evropske države pripravljene, da druga drugi padejo okoli vratu. Prav občudovanja vredna je skrb, s katero naši politiki iščejo v odgovorih, ki so dozdaj dospeli na memorandum g. Brianda, one fraze, ki vsebujejo vsaj en miligram načelnega platoničnega pristanka nanj. Res je, da so vse male države, čeprav .so izrazile gotove pomisleke in rezerve, pripravljene sodelovali pri uresničenju Briandovega načrta. Toda, ako naj bo stavba solidna, je jasno, da se mora Francija sporazumeti z eno ali več velikimi silami. Z malimi državami, naj bodo še tako stabilne in Franciji zveste, Francija nove Evrope ne bo ustvarila.« S katero ali katerimi velesilami more torej Francija računali? Z Anglijo čisto gotovo ne, zakaj za to državo je ena puščava v Mezopotamiji večje vrednosti nego vsi srednjeevropski problemi. Pu tudi na Italijo ni mogoče računati, vsaj danes ne, ko g. Mussolini zasleduje Franciji diametralno nasproten načrt. Ne ostane nihče drugI ko Nemčija. »Sodelovanje Nemčije pri panevropskem načrtu Francije je vseskozi mogoče, ako se bo rajli držal Slreseniannove politike. Ta politika jiomeni sodelovanje Nemčije z ono državo, ki v sedanjem momentu edina more Nemčiji pomagati linanrielno, ki edina more izposlovati Nemčiji ugodnejšo sistematizacijo vojnoodškodninskih oriplnoil potom prijateljskega arantmana z Ameriko, ki edina more Nemčiji dovoliti vojaški položaj, ki hi bil dostojen iak« velike države in ki končno edin« mnrp Nemčiji vrniti v mejah mogočnosti kontinuiteto njenih komunikacij i vzhodno Prusljo.« Desničarski krogi, ki vehemenlno napadajo Briauda češ da ic njegova politika, ki je računalu na ie posrečilo pognati svež zrak vsaj v sosedne rove. se je šele moglo misliti na reševalna dela in sc šc sedaj marljivo vrše. Do sedaj so rešili iz rovov okoli (it) rudarjev. Že med temi je 18 mrtvih. Prav na mesto eksplozije pa reševalci šc niso mogli prodreti. Usoda prvih 80 delavcev je povsem negotova. V rudniku je velika panika. Svojci ponesrečenih rudarjev se v množicah zbirajo pri vhodih i; čakajo na reševalna dela. podporo Nemčije za ccno izpraznitve Porenja, skru-hirala, imenujejo Sauenveinove oficiozne j)onudbe »zločinsko igranje z vitalnimi interesi Francije in njenih zaveznikov (mišljena je Poljska zaradi pu-susa o vzhodni Prusiji). V vladnih krogih prevladuje slejkoprej optimizem in prepričanje, da bo Nemčija sledila zapad-ni orijentnciji. Z veliko napetostjo se pričakuje odgovor Nemčije na Briandov panevropski predlog. Desničarji skušajo javnost prepričati že vnaprej, da bo nemški odgovor analogen italijanskemu, sklicujoč se na članek v »Timesu«, ki to trdi, češ da bo ena glavnih opomb nemškega odgovora na Briandovo spomenico ta. da je najprej treba izvesti razorožitev — kar je, kakor znano, tudi glavna teza Mussolinijevega in očitno naperjeno proti Franciji. Dobri poznavalci diplomatičnega polažaja pa pravijo, da bo nemški odgovor veliko bolj previden, nego se predpostavlja, in da bo pustil popolnoma odprlo možnost najjilodovitejšega sodelovanja. Kairedrala na prostoru zadnje večerje Jeruzalem, 9. julija, as. Latinski patriarhu! jc na gori Sijon ob Davidovi mošeji kupil prostor, kjer se je vršila zadnja večerja, za 100.000 funtov. Vesli, da je bila nakupljena tudi mošeja sama, so neutemeljene. Patriarlmt namerava na tem kraju sezidali katedralo. Newyork — 7 miljonsko mesto Newyork, 9. julija, as. Po končnih uradnih ugotovitvah sc je pri ljudskem štetju naale'o v N'e\vyorku 0,955 084 prebivalcev. Od ljudskega šlel-ja I. 1020, ie narastlo število prebivalstva za 1,885.000. Vezuv bruha Neapolj. s>. juliju. AA. Bruhanje ognjenika Vezuva še ni prenehalo. Po pobočjih se vale vedno nove množine lave, ki oa nc ooroia na podnožju ležečih unaelbin. upravo. Velikanska brezposelnost v Nemčiji Berlin, 9. jul. as. Brezposelnost je letos silne naraslla. Skupno število podpiranih brezposelnih jc znašalo koncem januarja 1,833.000. to jc okol' 900.000 več kakor meseca januarja lanskega leia Skupno število ijudi, ki iščejo posla, pa je sedaj več kot dvakrat tolikšno kakor lani ob istem času To število znaša danes 2,030.000, dočim je znašalo lani samo 1,260 000. Demonstracije v poljski Steziji Zagreb, 9. julija, b. Poroča se dodatno k »Slovenčevemu« poročilu o pouličnih izgredih v Katovvicah, da so demonstracije bile inscenirane od komunističnih agitatorjev, ki so nahujskali brezposelno ljudstvo, da je začelo streljati na policijo. Policija se je čutila prisiljeno, da se brani, kar je dovedlo do mučnih spopadov, med katerimi je bilo po vesteh »Kurjer Warsza\vski« ranjenih P do 9 manifestantov. Nov uradniški zalto Belgrad, 9. jul. z. V ministrstvu za pravosodje delajo strokovnjaki na novem uradniškem zakonu, ki mora biti koncem tega meseca gotov. Sprejeta so vsa potrebna mnenja in materijal, tako da bo ta zakon v največji meri zadovoljil interese uradnikov. Na zakonu delajo strokovnjaki vseh ministrstev. Nov monopolski zakon Belgrad. 9. jul. in. Glavna monopolska uprava je izdelala načrl novega monopolskegn zakona, ki ga bo v kratkem predložila v potrditev. V zvezi s tem se bedo izdajali tudi pravilniki, ki bodo urejali gmotni položaj monopolskih nameščencev. Kakor i smo že svoječasno poročali, je vprašanje usttižben-J cev v inonopolsklh podjetjih v znatni meri zbolj-I šaiio. * Belgrad. 9. julija, m. Ban dravske banovine ing. Sernec jc duues prišel v Belgrad, kjer ostano več dni. Belgrad, 9 julija, m. V Berovu v južni Srbiji se je danes :,risrf.lu? ^fhmliil vsem, ki so sodelovali pri pri- .. . . , b junja. j pravljalnih debli za kmečki praznik. Mogočni kresovi in streli iz topičev po vseli j , ob 12 je predsednik zaključil zborovanje ftnbili an obronkih mislinjske doline so že v so- 1 Jer prečrtal udanostne brzojavke Nj Vel kra- boto zvečer naznanjali, da se vrši drugi dan i11' ministrskemu predsedniku g generalu živ- veluk k in ee kn praznik. Jasno, solnčno jutro je kovaču, ministru za gozdove lin rudnike g. dr. sprejelo kmečke gospodarje in korenjaške fan- l^rošcu, kmetijskemu ministru g. dr. šibeniku te, ki so se pripeljali na lojterskih vozovih v ln 1>anu g- ing. Sernecu. do 5 sc je vršila na Kacovem vrtu mesto celo iz sosedne Koroške. Pri kolodvoru sta jih pozdravila mestni župan g. dr, Brat-kovič in predsednik pripravljalnega odbora g. inž. V r h n j a k , nakar se jc razvil lep sprevod na 22 lojtrskili vozovih in 3 avtomobilih na btiznji grič Homec. Ob 9 je daroval na prostem sv. mašo naš rojak, profesor g. Živortnik V dovršeno zasnovani pridigi je poudarjal tež-koce kmečkega stanu, ki v večnem boju z naravo in v trpljenju najbolj občuti potrebo lx>žie pomoči. Po končani sv. maši se je vršilo pred cerkvijo veliko krnečk o zborovanje, ki ga je otvoril predsednik kmetijske podružnice g Are h a vodil g. inž. V r h n j a k iz Pameč. Zborovanju je prisostvoval kot vladni zastopnik višji pristav g. Eiiletz in se ga je udeležil kot gost tudi g. okrajni načelnik iz Gornjega grada Prvi je govoril g. Kafoi o povzuigi kmetijstva s smotreno živinorejo in z organizacijo v sadjarstvu. Kmetijski referent g. Wernig je vzpodbujal k ljubezni do domače grude in slikat v vznesenih besedah lepoto življenja na vasi. Poudarjal jc moralne in etične razloge krize, ki jo preživlja naše podeželje. Referent za zadružništvo pri banski upravi g. dr. Mi-lavec je v poljudnih besedah vžgal in navduševal ljudstvo za varčnost in zadružno delo. G. Beno Kotnik je pozdravil zborovalce v imenu koroških kmetijskih podružnic. G. inž. Pahernik je v imenu dravograjskega okr. kmetijskega odbora in kot zastopnik kmetov Dravske doline vzpodbujal k skupnemu delu kmetovalcev obeh sosednih okrajev. G. Ovčar je pozdravil zborovalce v imenu Kmečke zveze za biivšo mariborsko oblast in sc je kot domačin prav dobro obiskana tombola. Senzacija za naš okraj pa jc bila konjska dirka in jahalna tekma, ki se je je udeležilo preko 2000 gledalcev. ri enovprežni dirki je bil zmagovalec g. Schu-»«■ Pr,' dvovprežni pa je zmagal g. Ferdo šoti. t n jahalni tekmi z lahkimi konji je bil prvi g. Kuhar, pri tekmi s težkimi konji pa g. Ha rt-man iz Legna. Višek razpoloženja pa je dosegla prireditev pri tekmi koscev, katere se je udeležilo devet tekmovalcev. Vsak kosec je dobil odmerjeno površino 90 k v. metrov. Zmagovalec pri tej tekmi je bil g. Ivan Krpač, organist ic posestnik v šmartnem. Kosil je s koso domačr tovarne kos »Kolluerc, znamke -Junačka kosa« Drugi je bil g. Martin Kresnik. posestnik iz Sniartna, s koso iste znamke, kakršno je uporabljal tudii tretji zmagovalec g. Josip Koneč-nik posestnik iz .Šmartna. Četrti je bil g. Anton Lekse, posestnik iz šmartna, s koso znamke »Narodna kosa«. Vsi kosci so člani pevskega društva v šmartnem. šmarska dekleta v narodnih nošah pa so sc tudi izkazala s tem, da so prinesla pridnim koscem malo južino — črn kruli, jabolčni k in klobase. V Kacovem kozolcu sta razstavili tvrdki Ježek in drug ter Ivan Ilavn in drugi iz Maribora svoje poljedelske stroje. Končno so vsi odšli na domačo in prijetno zabavo na Kacovem vrtu. Nad vse pričakovanje dobro in lepo je uspela ta prva prireditev naših kmetov in kmetijske podružnice v Slovenjgradcu. bilo gmotnega dobička, smo vendai dovoljni z moralnim uspehom. Naš kmečki praznik je zopet vcepil ljudstvu zaupanje v kmečki stan, ki je podlaga in temelj naroda in države. Rakitna - počitniška kolonim i** - ,, ^. : • "S \2jpy* Rakitna. — Na desni sanatorij za kostno jetiko. Tragedija v triglavskem pogorju Jesenice, 9. julija. Vse Jesenice stoje pod vtisom tragedije, ki se je po vseh znakih sodeč pripetila v Triglavskem pogorju. Danes je namreč že 12. dan, odkar je mladi, nadebudni g. \Volf,i Luckmann odšel z doma, da poišče čim lepših motivov v Julijski h Alpah in jih fotografira. G. AVolfi. kakor vsi Luckmanni, je ljubil plamine čez vse. Odšel je 28. junija dopoldne, opremljen s fotografskim aparatom in s hrano, ki bi zadostovala komaj za par dni. Vzel je le nekaj kompota, potem suhega sadja, kakih šest žemelj in nekaj šunke. Včeraj zvečer se je vrnila rešilna ekspe-dioija s planin. Po neverjetnem tridnevnem naporu se ji je posrečilo izslediti \Volfijevo ležišče, in sicer pod vrhom, kateremu so dali ime »Mali Matterhorn« v gorskem masivu škrlatice. Našli so vse: nekakšen šotor, koče, nogavice, hlače, svečo, vžigalicc in nekaj jestvin. Našli so tudi suknjo in plašč. Le njega niso našli. Ekspedicijo sta vodila Jože Čop in Potočnik, ki sta znana »zborna turista. Bil pa je udeležen tudi brat AVolfija Pavel. Udeleženci ekspedicije sodijo, da se je nesreča pripetila na sledeč način: G. Wolfi je nameraval fotografirati v bližini svojega ležišča. To pa sklepajo iz tega, ker je šel brez suknje, pjašča in vode. Pri tem je moral spodrsniti in strmoglaviti v kak prepad. Zelo verjetno je, da se je nesreča zgodila takoj prve dni, to pa radi tega, ker še ni ibila izpraznjena steklenica Nogo mu je odrezalo Brežice, 7. julija. Preteklo soboto se jc pripeljal z dunajskim brzovlakom ob 18 iz Češkoslovaške g. dr. Gustav Prikelmayer, sodni nadsvetnik v Hebu, na obisk k svoji materi v Brežice. Imenovani brzovlak jc imel ta dan okrog pol ure zamude in ie zato stal samo eno minuto. Kolikor se je moglo ugotoviti, je g. Prikelmaycr prepozno izstopil iz vlaka, ko se je vlak začel že pomikati naprej. Vendar bi bilo vse dobro, ko bi bil skočil pravilno naprej, dočim je g. Prikelmayer stopil s stopnice naravnost na tla, tako da je prišel z levo nogo med stopnice enega in drugega voza in ga je stopnica drugega voza vrgla na tla, da je padel z levo nogo pori kolo, katero mu je nogo nad členkom odrezalo. G. Pri,kelmayer-ja so za silo hitro obvezali na postaji, nato ga pa takoj prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer se je izvršila potrebna operacija na nogi. Zdravstveno stanje g. G. Prikelmayerja jc seda j povaljano. Nesreča kolesarja Brežice, 7. julija. Preteklo nedeljo 6. t. m. je priredil športni klub Gradjanski v Zagrebu kolesarsko tekmo, in sicer na progi Zagreb—Brežice most in nazaj. Med drugimi se je udeležil tc tekme tudi 261etni Bošnjak Josip, ključavničarski pomočnik pri tvrdki Plemič v Zagrebu. Na cesti nekako 2 km pod Čatežom pri Brežicah je Bošnjak radi manjšega defekta na kolesu zaostal za drugima ter nato sam vozil za njimi. Tu je pri vozil za njim na motornem kolesu Franjo Gračner, trgovec jz Zagreba, kateri je bil namenjen v Maribor. Gračner, hoteč prehiteti Bošnjaka, kateri je vozil po sredi ceste, jc vozil po sredi ceste, je vozil s precejšnjo brzino. V istem momentu jc Bošnjak na kolesu po- | gledal nazaj, ter mu je pri tem kolo krenilo ) na levo stran, po kateri je privozil Gračner, da i sc jc ta z vso silo zaletel v prvo kolo, katero se je popolnoma zlomilo. Bošnjaka pa jc vrglo s kolesa v zrak in na levo stran ceste, dočim je Gračner padel s motornim kolesom na desno stran ceste. Bošnjak ima kljub silnemu padcu zlomljeno samo rebro in pa rano na levem kolenu, dočim je Gračner ostal nepoškodovan. Razen tega trpita oba precejšnjo škodo na kolesih. Ranjenega Bošnjaka je potem neki avtomobilist prepeljal v brežiško bolnišnico, kjer se zdravi, vendar poškodbe niso nevarne. - PCOE - odstrani takoj In brez sledu »Creme Ortaol" Ooblva 80 v lekarnah, drogerijnli in parfnmerllah. Znln-ga: »Oosmochemin, Zairreb, Smlfilklasovn 23. Telefon l'j-99 s kompotom, kjer je bilo še približno tretjino kompotove vode, ki bi jo gotovo nadomestil s čisto vodo. Drugič pa zato, ker ni bilo nobene fotografske plošče v šotoru. Če bi bil že kaj fotografiral, bi bil tiste plošče sigurno pustil pri svojih stvareh. Tako pa je odšel najbrž takoj v nedeljo, eventuelno v ponedeljek iskat lepih točk in se pri tem ponesrečil. Da bi bil pri Italijanih, je skoraj izključeno. Od šotoru do meje jc 16 ur nevarnega plezanja in če je odšel brez vsegu, se gotovo ni mislil tako daleč oddaljiti od šotora. Razen tega so tudi vsa poizvedovanja tako pri naših kakor pri italijanskih stražah bila popolnoma negativna. Otožna in do smrti utrujena sc jc vrnila drzna ckspedicija, ki zaenkrat ni mogla več i iskati za truplom ponesrečenca. B-ili so tri dni 1 ves čas na nogah in so komaj tri ure spali. Poleg tega je včeraj pričelo deževati in je nasto- i pila gosta planinska megla. Vendar pa so vrli i planinci odločeni, da ne bodo mirovali, dokler > trupla ne najdejo. Posebno težko je prizadeta njegova mati gospa Pavla Luokmannova, katc- j ra se je v kratkem nameravala preseliti k svo- i j emu sinu v Ljubljano. Enako je tudi vsa dru- i žina neutolažljiva radi izgube tako idealnega ; in_ plemenitega mladeniča. Pogrešani se je že j pred leti Jeseničanom zelo priljubil, ko je v | osnovni šoli z opernim pevcem g. Šubljem pri- i redil koncert. Na klavirju je bil naravnost vir- I tuoz in je ostal Jeseničanom v najboljšem spo minu. Rakitna, 8. julija, šolska poliklinika ljubljanska je poslala letos svoje otroke v Rakitno. Prvi oddelek — 40 otrok — z zdravnico, zaščitnimi sestrami in kuharico jo prispel t. julija tja gori. Polovico otrok sc je u ta borilo v Društvenem domu, jiolovico pa v leseni baraki, ki je bila pred nekaj letii postavljena za zdravilišče, a že več let ni bila rabljena. Otroke nadzorujejo zaščitne sestre državne šolske poliklinike, a zdravniško nad-radcu. Čeprav ni ' zorstvo ima zdravnica šolske poliklinike gospa vendar lahko za- i dr. Kristan-Lunaček. V Rakitni, ki je položena „... i----»u: v ve]ik0 »skledo«, iz katere jc razgled samo v nebesa, je dovolj solnca in zraka, ki sta začela barvati bleda lica mestnih otrok, da bodo koncem meseca, ko bodo morali napraviti prostor drugemu oddelku, prišli k staršem zdravi in čvrsti, zakaj tu gori je zdrav, čist zrak. dovolj sol nca, pa tudi primerne hrane dovolj, kar je vse potrebno k zdravju. Otroci vstajajo od 6 do 7, nato zajtrkujejo, potem pa gredo na travnike, kjer igrajo najrazličnejše igre in sc zabavajo po mili volji in delajo, kar se jim ljubi, seveda kakih surovosti in nespodobnosti ne smejo uganjati. Da jim je všeč, dokazujejo tisti otroci, ki so se prve dni čemerno držali lin so seda j ka j dobre volje. Za tem dobe predjužnik in okrepčani nadaljujejo igre z žogo, kroket in drugo do kosilu, h kateremu pridejo lačni, da jim dobro tekne. Po kosilu je odmor iu gredo vsi spat do treh. a potem si lialožiinio v bisage južino in gremo na daljše sprehode, kjer se tudi naskačejo, razgovore in nasmejejo. Pogrešamo pa vode, a upajmo, da jo bomo imeli kmalu vsa j za kopanje, ker prav te dni cement i rajo bazen. Dan p<> prihodu mi bili otroci cepljeni proti škrlatinki; otroci so cepljenje dobro prestali lako upamo, da bo naš oddelek koncem meseca krepak priroinal / zračnih krimskih višav v soparno in prašno Ljubljano. Nam \sem se zdi v Rakitni prijetno. Mirno jc tu, letoviščarjev ni preveč in domačini so prijazni. Pred par dnevi se je poslavljal / Rakitne g. župnik Zajec, ki se je primaknil bliže Ljubljane, n včeraj smo dobili novega župnika g. Lovšinu, k .i je prišel sem gori / ljubljanske ravnine in nas je že obisku!. Takole v gorah si ljudje nismo tako tuji, kakor v mestu, kjer jc ljudi povsod več kr> dovolj. Pozdravljeni dolinci! Zaščitna s. |. Veličasten tabor kršč. delavstva pri Sv. Mihaelu pri Laškem Nato je govoril za njim tov. France Žužek, Nesrečen padec I esanovci, Mladi sin uglednega posestnika se je peljal na vozu sena domov. Zelo se. jc bal, da ne bi prifrčal kak avto, ker je imel zelo plašne konje. Ko se jc pripeljal v vas, je nenadoma skočil z dvorišča posestnika J. Puhana pes pred konje, ki so sc ustrašili in skočili v stran. Pri tem se je prevrnil voz in pokopal mladega Ivanu Kuharja pod sc, da jc tako nesrečno padel, da si jc zlomil roko v dveh mestih. So pa bile šc vile na tako nesrečnem kraju, da so mu še |K>vrh prebodlc roko. Prepeljali so ga v Mursko Soboto v bolnišnico Dobro bi bilo, da bi nierodajne oblasti bolj pazile, ako je izdan pasji zapor, da se tudi v resnici izvede. Opaža se namreč, da sc ravno v Tešanovcih, Moravcih in tam okrog, mnogo ne zmenijo za te in slične naredbe. En-krat napraviti racijo iih pse. pa sc bodo takoj naredbe izvrševale. Laško, dne 9. julija 1930. Centrala Krekovih družin v Ljubljani je preteklo nedeljo organizirala na hribčku Sv. Mihaela nad trgom Laškim tabor krščanskih socialistov. 2e v zgodnjih jutranjih urah so prihajali delavci, zlasti pa rudarji rudnika Hudejame ob naj-krasnejšem vremenu na hribček Sv. Mihaela. Celjani so prišli s svojim tamburaškim zborom, Hrastničanje pa s svojim pevskim zborom peš prav od Hrastnika. Na hribčku se je zbralo krog 250 delavcev in rudarjev, poleg tega pa še mnogo drugega delovnega ljudstva z ženami in deco. Ob 0 dopoldne je bral v prijazni cerkvici Sv. Mihaela sv. mašo celjski prof. bogoslovja g. Kovačič. Njegov cerkveni govor o delu, njega spo-četku in smotru je bil nadvse dovršen. Med sveto mašo je na cerkvenem koru prav lepo prepeval hrastniški cerkveni mešani pevski zbor. Po sv. maši je pod lipo ob cerkvici otvoril tabor krščanskih socialistov tov. Alojzij Lešnik, predsednik rudarske skupine JSZ rudnika Hudejame pri Laškem. Kot prvi je dobil besedo načel nik Jugoslovanske strokovne zveze tov. Srečko Zumcr, ki je v zaokroženem in zelo dobro premišljenem govoru dokazoval, da je uprav delavstvo poklicano od Boga, da reši zmaterializirano . julija. | človeško družbo propasti in jo v zinislu idej Kiiharja I krščanstva in krščanskega socializma popelje do zmage Pravice in Resnicc v boljšo in lepšo bodočnost. Gozdni požar Rov te, 7. julija. Včeraj ob dveh popoldne, ko se jc ravno vršila procesija za prepotrebnii dež v božje-potno cerkev v Smrečju, se je prikazal ogenj v gozdu. Tlelo je menda žc od petka, ker zadnji delavec pri kuhanju polente ni popolnoma pogasil žerjavico, škoda je precejšnja in Ic s težavo so požar omejili, da ni zgorel ves grič. imenovan po domače Smrekovec«, /. vsemi obsežnimi gozdovi. FIRMA A. TREO & M. MACUN stavbno podjetje v Ptuju, Ormoška cesta št. 12, naznanja p. n. odjemalcem, da je g. M. Macun kot družabnik firme s t. julijem 1930 odstopil. Ptuj, v juniju 1930. Stavbno podjetje A. Treo, Ptuj. Blagoslovitev »silnega doma na Rakeku v nedeljo, (i. julija. Dom ie blagoslovil g. dekan Juvanc ""°rknicft ki je poudaril, da je svetovna človeška družba, zlasti pa zapadna Evropa zadnjih 200 let zavrgla v celokupnem svojem javnem udejstvovanju načela krščanstva in katoličanstva. Po Smith-u, Ru-seau-u in Machiavelli-ju in po drugih propovedni-kih velikih zmotnih idej je zabredla v gospodarski, politični in moralni liberalizem. Močni velekapr talistični fronti so se postavljale nasproti jake delavske sindikalne organizacije. Po dolgih letih vidimo, da je bil njih trud zaman. Kakor svojčas slovenski narod na taborih, pozneje slovenski kmetje na svojih velikih shodih, lako se mora danes delavstvo zbirati na svojih taborih iz meseca v mesec, iz leta v leto in prekva-siti svet z idejami krščanskega socializma. Naša parola je: Povsod Boga! Boga v srce človeka po-edinega, Boga v delavske, kinctske, obrtniške in celokupnega delovnega ljudstva družine, Boga v celokupno javno delovanje, Boga v tovarne, rudnike in zlasti v celokupno gospodarsko udejstvo-vanje človeštva. Hrastniški pevski zbor je po govorih odpel nekaj krasnih narodnih pesmi, celjski lamburaši pa so pod lipo zasvirali par lepih komadov. Udeleženci so sc nato slikali in zaužili svoja skromns kosila. Krog 2 so se delavci povsem zadovoljni razhajali na svoje domove. Tabor je uspel nadvse lepo. Dal Bog, da bi rodil za bodoče dni obile sadove. Delavski prispevki za bolniško zavarovanje Na okrožni urad za zavarovanje delavcev prihajajo vprašanja in pritožbe glede odtegljajev za zavarovalne prispevke, ki jih smejo odtegniti delodajalci od delavskih mezd V tein pogledu se po-jasnuje, da sme delodajalec |>o §-u 35. ZZD. odtegniti svojim nameščencem za bolniško zavarovanje, in za borzo dela polovico prispevka ter celotni prispevek za delavsko zbornico. Za vse le prispevke sme delodajalec skupno odlegniti od delavske mezde za en teden sledeče prispevke: Pri tedenski plači Skupaj do Din 48.— . Din 1.3« od Din 48,— » 57.60 . ti 1.00 „ ., 57.00 69.60 . 2.- „ „ «9.60 „ „ 84,— . tt 2.41 „ .. 84,— ,, ,, 100.80 . 2.90 „ .. 100.80 M « 120,— . 3.48 ., ., 120,— ,1 M 144,— . H 4.14 „ ., 144.- „ „ 172.80 . 4.07 ,. „ 172.80 •204,— . 5.97 „ ., 204.— « n 240,— . n 7.0-1 ,. ., 240,— •1 „ 288,— . 8.28 ,. ,. 288,— dalje n 0.04 Prispevki se predpisujejo za vse delovne dneve. med katere sc štejejo tudi prehodno prekinitve dela vsled vremenskih neprilik in prazniKov. Le za nedelje se ne računa noben prispevek, ako delavci ne delajo redno tudi ob nedeljah. — Drugačni dogovori med delodajalcem in nameščencem o plačevanju so neveljavni. Mnogo misli imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino STANKO riORJANClC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 %aj pravite ? Letos so izšla izvestja srednjih šol, ki prinašajo predvsem poročila. Včasih so izvestja prinušala poleg običajnih poročil tudi znanstvene razprave, ki so bile trajne vrednosti. Krasil jih je na eni strani lep in čist jezik, na drugi strani pa visoka znanstvena temeljitost. llila so ta izvestja v resnici zrcalo za dijake. Ne moremo pa kaj takega trditi o letošnjem izvestja realne gimnazije v Kranju. Slovenščina v njem je taka, da se človek upravičeno vpraša, ali je to izvestje zares prišlo iz rok listih, ki učijo našo mladino materinščine. Kako vpliva na srednješolca, ko prebira slovensko izvestje, ki je polno grdih jezikovnih napak. zoper katere se vsak dan borimo, kaj šele, da bi se ozirali na lepo skladnjo?! — Par kričečih primerov: Kranjsko izvestje ne loči »prava« in »pravice« (str. 5.). Slovenščina ne pozna »mučnih« predmetov in »veštin«, marveč »učne« predmete in »spretnostiNe reče se »slovenski jezik*, ampak »slovenščina«. Isto velja za nemščino itd. >Zajednice« (13) tudi ne poznamo, marveč »skupnost«. Odbor, ki izpro-šuje kandidate, se ne imenuje »izpitni«, marveč sizpraševalai«. Ta izraz rabi tudi ljubljanska univerza in izvestje tehnične srednje šole. Takih-le izrazov, kot so »tekom«, »koncem«, »napram«, »glasom«, »preko« v smislu »po«, itd. kar mrgoli, loko da je ves boj jezikovnih rešetovavcev celo pri — poklicanih (!) brezuspešen. V slovenščini je »r« zlogotvoren, torej »ministrski«, ne pa »ministerski« l »Sta-riši« (!), »pripravljaIjni«, »izvolili so odbor IZ 7 članov« (str. 13), »se je pela državna himna in zahvalno pesem« (dvojina!), »o katastrofi, ki je zadela Francoze in o stikih« (vejica!), »mladina PROIZVAJALA telovadne ■vaje«, itd. — To so pač napake, ki jih nikakor ni mogoče podtakniti tiskarskemu škratu ...! Druga izvestja so dobra, razven da niso povsem dosledna v rabi imen ministrski. Koledar Četrtek. 10. julija: Amalija, devica; Veronika; Felicila. — Ščip ob 21.01. Herschel napoveduje lepo. Osebne cesfi = Odlikovanje. Ruski Rdeči križ v Belgradu je izročil g. Alojzija K okel ju, župniku v Vur-bergu. kot velikemu prijatelju in dobrotniku ruskih emigrantov, častno diplomo, katero mu je osebno prinesel sam delegat oziroma minister Vasilij-Nikolajevič Strandman. — Himen. Na blejskem otoku, v prijazni idilični cerkvici Matere božje, se je poročil dne 9. jul. ugledni g. Julij Cesar, major v p. z gospo Mirni vdovo Kranjc, roj. Božičnik. — Poročil ju je gosp. Alojzij Kurent, dekan v Leskovcu pri Krškem. Kot priči sta bila brat poročenke g. Anton Božičnik iz Celja in g. Karel Vokač, trgovec v Ljubljani. — Novoporočeneema želijo njuni dolgoletni prijatelji iti znanci obilo sreče in blagoslova. Mata kronika it 50-letnica mature. Predlagam praznovanje 50-letnice mature na ljubljanski realki (tudi gimnaziji) v soboto 30. avgusta v posebni sobi gostilne Cinkole ob H zvečer. Kdor se namerava sestanka udeležiti, naj prijavi svoj pristanek na naslov proponenta: Ing. Guzelj, Ljubljana 7, Sv. Jerneja c. 5, Telefon 3252. it Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico trna redni letni občni zbor dne 13. jul. 1930 pri -Mraku« v Ljubljani, Rimska cesta, na katerega se vsi producenti mleka vabijo. it Razpis natečaja za osnutke pohištva za letoviško sobe in restavracije. V svrho pospeševanja tujskega prometa zlasti v pogledu udobnega bivanja tujcev in letoviščarjev v naših krajih, razpisujem natečaj za načrte pohištva: 1. za letoviške sobe bodisi v hotelih, gostilnah ali zasebnih stanovanjih in sicer tri tipe: priproste in ceno. boljše in udobnejše ter zelo udobne; 2. za opremo jedilnice v boljših gostilnah, kjer se prehranjujejo tujci in letoviščarji; Najboljši osnutki dobe nagrado in sicer 3000, 2000 in 1000 Din. Poleg tega se bo skrbelo, da osnuike odkupijo dobre mizarske firme, ki bodo izdelovale pohištvo. Pri podeljevanju novih gostilniških koncesij se bo gledalo, da se sobe in jedilnice opremijo s takim pohištvom. — Rok za vložitev načrtov je 15. septembra 1930 pri podpisani banski upravi. Pri tem natečaju tekmuje lahko vsakdo tudi mizarji; poslednji tudi lahko z izdelanim pohištvom, ki ga bodo event. razstavili na jesenskem velesejmu v Ljubljani. — Ban: Dušan Sernec s. r. it Prijava piva. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Dogajajo se primeri, da točilci piva prejetih količin ali sploh ne prijavljajo ali pa ne prijavljajo v roku, ki ga določa § 37 uredbe o banovinskih davščinah. Radi lega naročam, da županstva opozore vse prizadete z javnim razglasom naslednje: V zmislu S 37 cit. uredbe mora vsak, kdor prejme v območju dravske banovine pivo za neposredni potrošek porabo ali prodajo na drobno, prijaviti prejeto količino v 24 urah pristojnemu oddelku finančne kontrole. Hkra-lu s prijavo mora plačati ustrezno banovinsko trošarino. Kdor bi prejel pivo. pa ga ne bi v določenem roku prijavil, se bo kaznoval po določbah § 77 cit. uredbe radi opustitve prijave z denarno kaznijo do 1000 Din. Cc hi bila pa vsled opustitve prijave prikrajšana banovinska trošarina, bo krivec kaznovan še z najmanj 2kratnim zneskom davščine, ki se bo prikrajšala, odnosno, ki naj bi se prikrajšala, ali pa z zaporom do 550 dni. Kdor je doslej opustil dolžno prijavo prejetega piva, nai to stori Pri hemeroidih (zlati žili) posvellto posobno pažnjo, kakšna sredstva uporabljate za otvarjanje. Ista ne smejo dražiti in ne povzročati liolefln. Veliko polajšnnje Vam nudi prašek ,,MaZvezdi: marveč v javnem stranišču v parku Zvezdi. 0 Avto v zatvornice. V torek, ob 9 zvečer se je na Dunajski cesti zaletel trgovec I. L. z avtom v spuščene zatvornice železniškega prelaza. Avto je razbil svetilko in pokvaril zatvornice. Očividci so kot priče izpovedali, da je avto vozil mnogo prehitro in da je zaradi tega nastala nesreča. 0 Tatvine mesa na klavnici. Med mesarji vlada sedaj precejšnje razburjenje. Na klavnici jc pričelo izginjati meso. Pa ne morda samo kaka kija mesa ali par klobas ali kaj manjšega, ne, kar pol vola in celo zaklano tele sta bila ukradena te dni na klavnici. Pol vola ali 113 kg prvovrstnega govejega mesa. vrednega 2370 Din, je bilo last mesarja Ivana Škofica iz Kolizeja. Tele, vredno 1500 Din, pa je bilo last mesarja Matevža KruSiča iz Zelene jame. Obe tatvini je moralo izvršiti več zlikovcov, zakaj en sam tat bi težko odnesel tako količino mesa. O Male tatvine. Pri kopanju v Koleziji je bil okraden trgovski pomočnik Ladislav Rodman. Iz garderobe mu je izginla ura in pa 40 Din denarja. Rodman je oškodovan za 240 Din. — V kovčeg prodajalko čevljev Kati Knavsove v Šolskem drevoredu je nekdo vlomil in odnesel nekaj manj vredne obutve, vredne 130 Din. — Finančnemu podprpgled-n.iku Josipu Leskovcu je neznan ljubitelj tujih koles odpeljal iz vože št. 7 na Miklošičevi cesti kolo, vredno 800 Din. 0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Baho-vec, Kongresni trg, Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška Vil. Mirna peč Umrl je splošnoznani in priljubljeni gostilničar na kolodvoru pri Mirni peči g. Franc Zupančič, in sicer vsled revmatizma, ki ga je mučil že več let; zadnje mesece svojega življenja je prenašal strašne bolečine z občudovanja vredno, res pravo Jobovo potrpežljivostjo. Bil je vedno zvest naročnik »Slovenca-. Ker je bil pokojni brez otrok, je v svoji oporoki odločil, da naj se po njegovi smrti vse njegovo posestvo, nepremičnine in premičnine prodajo s sodnijskim dražbenim potom, denar pa naj se razdeli med blj^nje sorodnike, v razne dobre namene in med občinske reveže, katerim bo priso-jeno, kakor se sliši, največ dediščine. Hiša z gospodarskim poslopjem je v prav dobrem stanju, na jako lepem in prometnem kraju pri železniškem kolodvoru. Poleg tega je nekaj njiv in travnikov in precej obsežen gozd v jako dobrem stanju, zaraščen z lepimi smrekami, z bukovim in gabrovim drevjem. Gostilna je bila desedaj na jako dobrem glasu, pokojni g. Zupančič je bil pruv vesten in zgleden gostilničar v pravem }>omenu besede. Nikoli ni bilo nobene nerodnosti v njegovi gostilni, če je že pijan gost prišel v njegovo gostilno, ni dobil pijače, le treznim in potrebnim gostom je bila njegova gostilna nn razpolago. Policijske ure se je strogo držal. Le želeti je, da bi, kdorkoli že kupi to posestvo, bil vreden naslednik pokojuikov. RadtoemanicIJsko termalno kopalUfe DOLENJSKE TOPLICE (Toplice prt Norem dinM so edino In trajno slirurno zdravilno srodstvo pri rheumatlzmu, nouralfrljah, ženskih boleznih itd. — KopaliMne napravo so vseskozi neposredno na livlrkih. — Sezona od 1. mala do 80. septembra. — 2e'iDiiiiika postaja StruM-Toplics, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekto, — Cene znt- ?ane, posebno v pred- in po sezoni. □ V proslavo zlatomašništva prevzvišenega knezoškofa dr. Andreja Karlina ima Krščanska ženska zveza v nedeljo dne 13. t. m., ob šestih zjutraj v tukajšnji stolnici svojo cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob 17. uri sveti blagoslov z darovanjem. Članice in podporni člani naj se pobožnosti polnoštevilno udeleže. □ Duhovniške vesti. Za upravitelja dekanijo Maribor levi breg je imenovan stolni kanonik Franc Časi; za upravitelja stolne in mestne župnije pa stolni vikar Vinko Munda. □ Mariborski pridobituiki zborujejo. V torek zvečer ob osmih se je vršilo pri »Orlu zborovanje, ki so se ga v velikem številu udeležili zastopniki vseh obrtnih zadrug ter mariborskega trgovstvn, industrijo in gostilničarske zadruge. V središču ruzpruve je bilo vprašanje splošne gospodarske krize, ki se vse bolj čuti v Mariboru. Ob tej priliki so se obravnavali razni predlogi, ki se tičejo odpravo te krize. Tudi se je zavzelo na (ostrejše stališče proti nameravani uvedbi občinske trošarine (vžit-nine). Ob zaključku sestanka se je sklenilo, da se začetkom avgusta skliče zborovanje pridobitnih krogov, na katerem se bodo storili sklepi v svrho rešitve iz težke gospodarske krize, ki tlači v poslednjem času mariborske pridobitnike. □ Smrtim kosa. V visoki starosti 82 let je umrla zasebnica Ana Hansche, Koroška cesla št. 17. Pogreb bo danes ob 10. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Marija Obman, železničarjeva soproga. stara 02 let. Umrlu je v splošni bolnišnici. Pogreb danes ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice na magdalensko pokopališče. □ Na »Karagjorgju« sc je vozil ob priliki velike jadranske katastrofe tudi tukajšnji industrijalec J. Hulter s soprogo in dvema otrokoma. K sreči j je z družino vred odnesel zdravje in življenje. G. Hutter pretresljivo opisuje dogodke na ;Karagjor-gju<- v trenutku katastrofe. □ Čemu? Te dni pridejo v Maribor delavski otroci iz — Gradca. So ljudje, ki delajo za njih sprejem neverjetno reklamo. Prišli bodo; in bodo lepo pogoščeni. Radi neizogibnih očitkov, ki jih pričakujemo, češ: kapitalisti, šovinisti fejl — ugotavljamo, da ne moremo pri najboljši volji tega razumeti. Naj pridejo delavski otroci v Maribor razvedrit se in pozabavat; toda: zakaj ravno iz Gradca, ko imamo toliko okrepčila in odmora — če tudi Se tako kratkega — potrebnih delavskih otrok v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku itd. In jih nikdo ne povabi, sprejema in pogoščuje. Mariborsko delavstvo se vprašuje: čemu ravno graški delavski otroci v Maribor? □ Ponosni so lahko Mariborčani na svoje kopališče na Mariborskem otoku. Žal pa se iz dneva v dan vse bolj kaže, da je precej takih v Maribora, ki niso niti nobel in niti moderni v bontonskem smislu. Občinstvo samo je poklicano, da uči bon-tona. □ Progo Melje—Mariborski otok otvori -Dravska plovba v kratkem. PristajaliSče ob Meljskem brodu je že gotovo in se bo z rednim prometoir na omenjeni progi takoj pričelo. Ker je frekvence potnikov na povratku iz otoka veliko večja, se namerava temu primerno regulirati čas odhoda, da bo občinstvu tudi v tem pogledu ustreženo. □ Iz sodne dvorane. Pred senatom trojice sc se včeraj zagovarjali: 29letni delavec Rudolf Sester iz Visol, ker se obtožuje, da je dne 27. aprila t. 1. v Kostanjevici zabodel z nožem Mihaela Kropeja radi česar je zakrivil prestopek zoper življenje in telo. — 371etni delavec Franc Brence in 261etni de. lavec Anton Brence, oba iz Tinj. se obtožujeta, da sta 21. aprila t. i. prizadejala dvema tamošnjima fantoma z noži na levem temenu poškodbe. — Radi prestopka tatvine je sedel na zatožni klopi 351etni viničar Mihael Drofenik iz Celja, ki se obtožuje, da je dne 13. aprila t. 1. v Poljčanah vzel Jožefu Ceh-nerju listnico z 450 Din. — Radi prestopka prevare se je zagovarjal 341etni posestnik Alojzij Grandošek iz Dornave. — Prestopek zoper življenje in telo je zakrivil 271etni posestniški sin Ivan Polegek, ker je 16. marca t. 1. v Ritozvoju zabodel v desno ramo posestniškega sina Franca Skerbineka. — Ravno isti prestopek ima na vesti 211etni delavec Štefan Vrečko iz ižakovcev. ki se obtožuje, da je 4. marca t. 1. v Izakovcih ranil Franca Pintariča s sekiro na levi roki. — 281etni delavec Ivan Bojner iz Zagreba se obtožuje, da si je prilastil 2683 Din, ki jih je izvabil od peterih oseb v Slovenski krajini v svrho plačila parobrodni družbi Royal-Mail-Line v Zagrebu, s čimer je zakrivil prestopek utaje. — Radi prestopka zoper drž. oblastvo se je zagovarjal 32-letni drvar Ivan Vivot iz Bistre. — 2<)letni delavec Matija Reženj je dne 17. novembra 1929 v Ižakov-cih zabodel z nožem Franca Poredoš v levo roko in s tem zakrivil prestopek zoper življenje in telo. Razsodbe so bile nastopne: Šoster na 2 mes. strogega zapora, 1 leto pogojno. Franc Brence na 1 mes. in 7 dni, 1 leto pogojno. Anton Brence na 5 mes. strogega zapora. Drofenik na 14 dni zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Razprava proti GrandoSku je bila preložena. Polegek je bil obsojen na mesec dni strogega zapora. Vrečko Štefan na 2 mes. zapora, pogojno na 1 leto. Razprava proti Bojnerju je bila preložena. Vivod na 1 mes. zapora, 1 joto pogojno. Reženj na 3 mes. zapora, pogojno 1 leto. □ lZletni samomorilec. V Nadpišci pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je obesil v hlevu 12-letni gostaški sin Janez Kronvogel. Vzrok samomora se bo še dognal. Mati pripoveduje, da je sina inalo pokarala, nakar je izginil iz hiše. Po 5 min. ga je našla v hlevu obešenega. □ Nezgoda pisntonose. Včeraj |(»poldne je pred Balonovo gostilno na Pobrežju prišel pod motorno kolo 251etni pismonoša Avgust Hrastnik. Dobil je ležke poškodbe na vsem telesu. Pripeljali so ga v bolnišnico. □ Več javnih telefonskih govorilnic. Predvsem pogreša občinstvo javno telefonsko govorilnico v kolodvorskem veslibilu. Proti odškodnini 1 do 2 Dih bi se to tudi izplačalo. Tudi se pogreša javen telefon na tako važnem prometnem kraju kakor je n. pr. tezensko dirkališče (hangar!). Priporočljivo bi bilo, da se v gostilni poleg hangarja inštalira telefon. Hrvatski in avstrijski turisti pa se zelo čudijo, kako da nimata javnega telefona la-ko važni planinski postojanki kakor sta n. pr. Mariborska in Ruška koča. Prej ali slej bo vendarle moralo prevladati prepričanje, da je to potrebno; morda celo nujno potrebno. □ Knim se posreči, drugim ne. Rod tihotapcev je zopet v pretresu. Marijo T. so n. pr. zalotili pri poslu: nosečo dobršen omot saharinčka. Izkazalo se bo bržčas, da jo krivec nekdo drugi. Ta drugi nekdo, ki ga že imajo zaprtega, pa bo sedel leto dni. To pa zaradi tega, ker ne bo mogel bržčas na licu mesta in brez vsakršnih ceremonij položiti 60.000 dinarčkov. Niso mačje solze to: šest-desetero jurčkov. — še več pa bo bržčas zdeževalo jurčkov nn Olgo T., ženo strojevodje. Tudi radi saharinčka. Smolo ima v poslednjem času rod tihotapcev. □ N« delovnem trgu. Nujno išče tukajšnja Borza dela: 2 majarja, 2 viničarja, 8 delavcev, 1 šoferja, 1 kovača, 20 delavcev za vinograde v NO' vem sadu, 1 kolarja, 2 čevijarja, 2 fotografa. 4 kosce, I peka, 10 delavcev za regulacijo Mure. 40 služkinj. 3 sobarice in 3 kuharice. Fantje in možje z Gorenjskega! V nedeljo dne 13. julija 1930 vsi na zborovanje na Brezje! Celje & Še iz zadnje seje celjske mestne občinske uprave. Kr. bunsku uprava jc dovolila mestni občini, du najame l_)iu 600,000 posojilu zu obratni kapital mestno elektrarne ter Din 300.000 zu nabavo drohilca za gramoz in cestnega val jarju. Dalje je kr. bunsku uprava sporočilu mestni občini, du občinu ni dolžnu skrbeti zu stanovanje učiteljskim močem, ki so zaposleni v prosvetnem referatu okrajnega načelstva. — Celjska ekspo/.ituru OUZD je sporočila mestni občimi, du bi bil OUZD pripravljen zgruditi \ Celju večje poslopje, ki bi služilo urudovim namenom in za stanovanju, ako mu dn mestna občina lia razpolago ■stavbni prostor in ugodne pogoje. Mestna občina bo ponudila OUZL) stuv-bišče med iiovo hišo »pri kroni« an mestnim gledališčem v brezplačno last, čc je OUZL) pripravljena vpoštevati sledeče želje občine: stavba mora biti trinudstropna. V njej je treba urediti parne, kadne iu pršne kopeli za članstvo uradu in tudi zu javno vpornbo. Zunanjost stav-be moru odgovarjali okolici. Mestni občini se jnora zagotoviti predodkupna pravica za ura-dovi lviši v Vodnikovi ulici. Stuvbišče obsega okrog 800 k v. metrov. — Trojica občinskih svetnikov, dr. Voršič, pri Martinu na trgu v Šmarju je kupil na novo njen nekdanji lastnik g. Kužnih. G. Martine se je preselil v Šiško prt Ljubljani. Uglednima gospodarjema želimo na novih mestih mnogo sreče. . , , Htuilentje, ki jih je v okraju precej, dobro.uživajo počitniški mladostni raj. Nekateri si pa tudi se v trudu In znoju služijo za Stud j v bodočem elu. Vsi za se nekaj zbirajo, da v delu igrali in izletih tažive nekdanje pravo dijaško življenje med počitnicami na deželi. , , „ » .. Letina splošno 3e dovolj dobro kaže, ce bi ne bilo loče, ki je nekatere dele fitre moi-no oškodovala. Seno jo bilo letos spravljeno v zelo ugodnem vremenu. Sadja pa ne bo skoro ni&. Kranj Vojni razpored za obveznike dajalce živine iu vozil za I. 1930 se bo vršil za mestno občino kranjsko v nedeljo, dne 13. julija, točno ob 6 zjutraj pri Graiserju na Priinskovem. k objavi morajo priti vsi obvezniki rojstnih letnikov 1880—1908, ki so služili in odslužili vojaščino ter vsi dajalci živine in vozil. K pri-občitvi niso obvezani priti I. tujci, ki sicer bivajo v občini, u so pristojni v drugo občino, ali tuji državljani; _>. mlajši obvezniki letnikov ti urednik priobčil njegovo pismo ter pravi, da je star in z eno nogo že v grobu- In ob robu groba hoče nekaj povedati, kar že mnogo let nje- Iz angleške kaznilnice. »Zelo se moti, kdor misli, da v Angliji vsi ljudje zajtrkuieio iaica in šunko!« Pismo iz Belgrada Predvčerajšnjim se je zaključil belgrajski knjižili sejem, o katerem sem na tem mestu že enkrat poročal. Danes bi rad samo v par stavkih označil njegov uspeh. Duši je bil to naš prvi, organizacijsko ne najefektnejše izpeljan knjižni sejem, in če poudarim še (sicer navidez zunanji vzrok, ki pa mnogo pomenil) ,da je bil prirejen v drugi, posebej pri srednjih stanovih in uradništvu (ki so pa poleg dijaštva v tem sejmu najaktivneje sodelovali!), ki živi od šibke plače, več ali manj suhi mesečni polovici, je kljub temu dosegel na eni st.raiil materijalni, na drugi pa še večji moralni uspeh. Po izjavah posameznih založnikov je bilo na semenje dni prodano štirikrat več knjig ko sicer. Sejem je torej očitno pokazal, da zanimanje za knjigo zadnja leta ni padlo, da so stare simpatije ostale, samo nekam prikrile, potuhnile so se. To dejstvo pa je čisto razumljivo, Če ga presojamo z ozirom na vseobče ekonomsko nazadovanje, ki ga je j>ovzročil svetovni polom, posebej še v krogih onih, ki so v letih pred svetovno vojno biLi večinski krog od-jemavcev na knjižnem iu (da se adekvatneje izrazim) špecijalno na književnem trgu. Posamezne književne vrste so ali uspele ali propadle na knjižnem sejmu po že starem pravilu naše dobe. Največ je publika kupovala novelo, mnogo manj roman, dočim sta pesem in esej ostala daleč zadaj. Največ je bilo prodane »Književne zadruge?: radi dobre izbere del, lične zunanjosti in nizkih cen. Posebno njena serijska zbirka Zabavnik« je prodrla. Ob koncu omenjam, da naši največji založniki pripravljajo za jesen široko zasnovan In vse-»bči (po celi državi) knjižni sejem. V zvezi ž njim se bo v Belgradu priredila razstava knjig, ki je bila sicer zamišljena že za prvi sejem, ali je ni bilo mogoče v tako kratkem roku uspešno organizirati. »Ruski arhiv*, ki ga izdaja belgrajski »Zeui-gor«, je zelo spoštovana perijodična revija, katere namen je seznanjati Jugoslavijo z Rusijo. Prav te dni pa je isti »Zemgor izdal obsežen almanah »Jugoslavijo« (340 strani časopisnega formata), ki je iz čisto tehniških razlogov izšel v Parizu in ne pri nas. Uredil ga je poznani ruski emigracijski kritik Mark Slonim. Aktuelnost zbornika so predvsem uspeli, na ruščino preloženi članki našiih prvih kulturno-znastvenih delavcev. Sodelujejo Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari, torej vsi Južnoslovani. Omenjam naslednje sestavke: /Nastajanje jug. države« (D. Lončarevič), »Iz zgodovine Južnoslova-novc (dr. VI. Corovič), »Geografski položaj Jugo-elavijec (dr. B. Milojevič), Hrvatje m Madžari pred letom 1918. (d.r.F. Sišič), »Prebivalstvo Jugoslavije« (dr. L. Koslič), »Slovanska filozofija kulture*- (dr. Vošnjak), Etnologija Južnih Slovanov« (dr. Tih. Dordevič), »Srbska srednjeveška umetnost'- (dr. M. Vasic), »Vojaške zveze in odnosi Srbije ;fn Rusije? (V. Maksimovič), »Slovan-stvo in Južnflslovani' (dr. M. Prelog). Bolgar Krsta Todorov pa je napisal razpravo »Evolucija odnosov med Jugotlavijo in Bolgarijo«. Knjigi je pridejana karta naše države. Omenjam, da je to le prvi pomembni zbornik s tem imenom in da bodo v intervalu od po nekaj mesecev sledili drugi. Želeti bi bilo, ko bi se vdrugo oglasilo več Slovencev (sedaj le dr. Vošnjak) s par špecijalnimi razpravami o naši zemlji, kulturi in umetnosti. (Bi jih morali prireditelji povabiti. — Opomba urednika.) Verjemite mi, da se izdaleč periferijska Slovenija manj jasno in površno vidi. Posebej še zato. ker se Srbohrvaški javni delavci manj brigajo za nas ko pa mi sa Srbohrvate. (Zalibog. — Opomba urednika.) Letošnjo belgrajsko gledališko sezono je zaključil v »Manežu« Moliere z »George Daiidinoni . Turneje belgrajski igravci nimajo v zamisli. Pač pa bodo odšli v razna letovišča na odpočilek. Pravkar je izšla julijska številka »Života i rada«. Prinaša sledeče zanimivosti: Naši književni listo vir (konec M. Ra-jič), »Ada Negri (A. Petrovič), ;>Naši najnoviji putopisk (M. PeSič). S. Pandurovič govori o drugi knjigi Filozofskih fragmentov : Ks. Atanasijevičeve, Jela Spiridono-vič-Savič pa začenja razpravo o ženah-mistikih. Si-oija Kordič nadaljuje obsežni roman »Neobičan »vet«. .. Dr. D. Smiljkovič je publiciral knjigo zapiskov iz svetovne vojne z naslovom »Usput v Letošnjo Demetrovo nagrado je dobil režiser zagrebškega gledališča Tito Strozzi za dramsko delo »Na stubiltu-. »Pedagogijska knjižnica« prinaša v B9. zv. prevod znanega Hendrichovega dela »Pedagoški sistem in Šolska reforma Giovannija Gentile-jac. Urednik subotiškega -Književnega severa ' Milivoje V. Kneževič je zbral v knjigi »Pozivi iz doline- svoje najboljše pesmi iz razdobja 1915— 1930. in jih le dni izdal. Pred leti je Belgrad imel daleč več književnih revij in Časopisov kot jih ima danes. Te dni se pa zopet snuje neki krog nezadovoljnežev, ki nameravajo ■/, oktobrom začeti z izdajanjem novega književnega lista »Stožcr«. Orientacijsko bo, kakor sedaj izjavljajo, list širokogruden. Sodelovali bodo tudi bolgarski književniki. Obenem pa poudarjajo, da bo služil kot nekak kompromisni prehod med »starimi in mladimi«. Prvojulijski zvezek »Srp. Knj. Glasnika« prinaša: pet člankov o nedavno umrlem akademiku Ljubi Stojanoviču (Ljuba Davidovič, Jovan Žujo-vič, Jaša Prodanovič, dr. A. Belič, dr. V. Veljkovič), potopisne vtise Milana Grola, Desanke Maksimovič, Todora Mauojloviča, Nika Bartuloviča, Gustava Krkleca in Ranka Mladenoviča o nedavni turneji belgi-ajskih književnikov po Dalmaciji. Drugih posebnosti ta zvezek nima. >Narodna knjižnica«, ki te dni razpošilja 'že svoje deseto kolo knjig, je zelo popravila tehnično stran svojih izdanj. V desetem kolu so prevedeni: Unamuno, Fontane, Kalajev in Praga in izvirni Aleksnder Ilie (roman »Gluvne čini«.) Belgrad, G. jul. 1930. Tone P. * Šimak-PeSek: Zgodovina čchoslovaškega naroda. Iz francoščine prevedel Janko Orožen. Založila Umetniška propaganda v Ljubljani. Str. 115. Pričujoče delce, napisano za Francoze v svrho hitrega pregleda zgodovine Cehoslovakov, bo ludi pr,i nas prav dobro služilo, saj še nimamo na našem knjižnem trgu ničesar sličnega. Obravnava predvsem politično zgodovino, kulturno in socialno j>a le mimogrede. Pisano je delce v splošnem precej objektivno, le pri poglavju o reformaciji se z vsem seveda ne bomo strinjali, kajti odstavki o Husu i dr. se pač ne krijejo povsem z objektivno zgodovinsko resnico. Prevod je pa jako slab in okoren lako da ga človek bere ponekod naravnost težko in nevoljen. D. Godra: Brez doma... Od prevrata do evakuacije Hrvatskog Primorja. (Histori-jski fragmenti.) Sušak 1930. Str. 110. Skoro dveletna okupacija našega Primorja po Italijanih bo gotovo ostala nepozabna sedanjemu rodu. Zapustila je povsod najslabše spomine, ki so zato sami tud.i naj-efektnejša propaganda proti njihovim imperialističnim stremljenjem na uašo jadransko obalo. To delce ne nudi sicer »historičnih fragmentov v znanstvenem zinislu, pač pa niz lepo in prepričevalno pisanih slik iz dobe okupacije, ob katerih imamo nehote vedno pred očmi rojake, ki te okupacije še vedno niso rešeni. Šport Julij Cesar major v poboju Mimi vdova Krajnc roj. Božičnik sta se poročila v cerkvici na blejskem otoka Bled—Ljubljana, Gosposvetska 12 9.julija 1930 Gramofonisti!! Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špccijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestne, posamezne dele k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov m najnovejših električno posnetih plošč. »GRAMOFON« A. RASBERGER, Ljubljana, Miklošičeva cesla 54. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj. v Štajerski hranilnici v Košakih — Pekel otvorjen! Kvalitetna vina po nizkih cenah I Pridobivajte novih naročnikovi Cevi iz Kamenine la češko blago cevi betonske domači strojni izdelek stopnice kopalne bane in vsi cementni izdelki. Vedno velika zaloga. J. Cihlar, Ljubljana Dunajska cesta 69. Dvokolesa teža od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusil naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TI11BUMA" F. B. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Redni občni zbor ASK Primorja Letošnji občni zbor enega največjih naših športnih društev, Akademskega športnega kluba Primorje, je bil nepričakovano dobro obiskan Po-set daje upanje, da uvideva ludi najširše članstvo potrebo najožjega sodelovanja s klubovo upravo, ki rabi vedno pomoč v svojem nesebičnem delovanju za fizično in moralno krepitev naše mladine. Predsednik kluba nač. v pok. g. Ivan Sancin je otvoril občni zbor in se zahvalil članstvu za obilen obisk, se spomnil umrlega bivšega vel, župana g. Vodopivca, ki je na svojem visokem položaju pokazal veliko umevanja in razumevanja za stremljenje kluba, članstvo je zaklicalo: Slava mu! G. predsednik se je zahvalil banu g. ing. Sernecu za podpore s strani banovine, nadalje županu g. dr. Pucu, gospej dr. Baltičevi, Klubu Primork in vsemu časopisju, ki je nudilo klubu dragoceno pomoč. G. predsednik se je zahvalil vsem v klubu, ki so požrtvovalno delovali, aktivnemu in ostalemu članstvu ter posebno nogometnemu trenerju g. dr. Z. Buljeviču, ki se je neobičajno veliko trudil brez vsakega sebičnega namena v težkih razmerah za dvig nogometnega športa. Za poročilom predsednika je podal pregledno tajniško poročilo g. Cek. Poročilo omenja, da je trajala doba sedanjega odbora nad leto dni in bi se moral občni zbor vršiti veliko prej. Ker pa je bilo v interesu kluba, da se ne prekine započeto nujno delo v nekaterih za klub izredno važnih zadevah, se je zavleklo sklicanje zbora na današnji dan. Klub obstoja nad 10 let in je dosedanje vodstvo kluba pripravilo vse za event. proslavo tega mejnika. Za tem je prešel tajnik na poročanje o uspehih kluba. Vse sekcije so se živahno gibale ter dosegle na domačih in tujih tleh zadovoljive in častne rezultate. Lahkoatleti so ohranili suverenost v prvenstvu in izvedli mnogo tekmovanj. Plavalna sekcija resno stremi za tem, da izpopolni vrzeli, ki so nastale vsled odhoda mnogih starejših tekmovalcev. Zelo veliko je število tekem, ki jih je odigrala nogometna sekcija, ki je med drugim dosegla izredne uspehe v Belgradu v boju z najboljšima kluboma v državi, BSK in Jugoslavijo. Nogometna sekcija je odigrala 81 javnih tekem, od teh 30 prvenstvenih v podsavezu, 2 prvenstveni v državnem prvenstvu, 4 pokalne in 45 prijateljskih. Doseženih je bilo 45 zmag, neodločenih je ostalo 13 tekem, a 23 je bilo izgubljenih. Plavalna sekcija, ki šteje 91 verificiranih plavačev, se je udeležila naslednjih prireditev: za podzvezno prvenstvo, kjer je zasedla drugo mesto in dosegla 386 točk, za zvezno prvenstvo, kjer se je plasirala na peto mesto s 61 točkami, dvo-mateha s Karlovačkim SK, dvomateha s Gradjan-skim SK, oba iz Karlovca, srednješolskega mee-tinga. Glede pozicije lahkoatletske sekcije je že omenjeno. Lahkoatletska sekcija se je udeležila prireditev v Ptuju, meetinga SK Železničar v Mariboru, tekmovanja za Shellov pokal in ostalih stafetnih tekmova-.j v Ljubljani ter je priredila že tradicijonelni tek Ujedinjenja na dan 1. decembra. Blagajniiko poročilo, ki ga je podal g. Vidic, izkazuje klubskih dohodkov 270.603.33 Din, izdatkov 270.565.83, Skupnega denarnega prometa je bilo 541.169.16 Din. Po poročilu revizorjev in podanem absolu-toriju staremu odboru se je prešlo na volitev novega odbora. Izvoljeni so bili za bodoče poslovno leto: za predsednika g. nač. Sancin I., za podpredsednike gg.: insp. A. Zaje, dr. Šmalc, univerzitetni sekretar, odvetnik dr. I. Gruden, šef, rač. odseka dir. drž. žel. K. Zupanič; za I. tajnika dr. Z. Bu-ljevič, II. tajnika dr. R. Kyovski, blagajnika 1. ravnatelj Šetina, blagajnika II. C. Vidic, za odbornike gg. Omar Čustovič, direktor Anglo-Jugosl. petr. družbe, Vladimir Pajalič, podravnatelj Judobanke, Drag. Kneif, ravnatelj zav. Vardar, prof. Eg. Ceh. dr. J. Čeh, veter, svetnik, ing. Br. Gombač, arh. I. Spinčič, ing. T. Šramel, T. Tomšič, ing. I. Medved, ing. V. Bedjanič, dr I. Dovgan, M. Ribar, uradnik Narodne banke. Za načelnike sekcij so bili po izvolitvi sekcijskih odborov potrjeni gg.: za nogometno N. Buljevič, za lahkoatletsko geom. M. Čer-ne, za plavalno dr. Marc Pavel. Za ostale sekci;e se bo načelnike naknadno potrdilo. Sledile so slučajnosti, nakar je predsednik lepo uspeli občni zbor zaključil z nado, da se bodo vsi poprijeli dela v blagor vseh, predvsem mladine, ki je steber države in katero mora vzljubiti in v potrebi za njo žrtvovati. RAZNE ŠPORTNE VESTI Zagrebški Hašlc je zaprosil JNZ, da odgodi tekmo s Slavijo iz Osijeka. To pa zaradi tega. ker iina llašk več igralcev ranjenih, mesto njih r,a nobene rezerve. Mislimo, da JNZ tej malo čudni prošnji ne, bo ugodil. Naša nogometna reprezentanca je prispela v Montevideo. kjer je sedaj zbranih 11 državnih reprezentanc. Največ izgledov na zmago ima Urugvav ali f>a Argentlnija. Na kongresu komiteja /m izvedbo tekem za balkanski pokal, ki se je vršil v Sofiji, sla bila izvoljena v odbor kol tajnik na mesto dr. Ribolija dr. Andrejevič in Oktav Lukido kot predsednik. Ker Grška lie bo več sodelovala v leh tekmah, se je sklenilo povabiti Turčijo. tfr SK Ilirijo, nogometna sekcija. Danes, v četrtek ob 20.30 važna seja načelstva v kavarni Evropa-. Nogomet v tujini Prvenstvo v Italiji — končano. Zadnje prvenstvene borbe niso prinesle kake izpremembe za prva moštva nacionalne lige A oddelka, kajti vrstni red jo ostal isti, čeprav so bili rezultati nepričakovani. Vodeča Ambrosiaria je morala z 2:0 kloniti napram izvrstno razpoloženi Modeni. Nasprotno pa i« z istim rezultatom zmagala Genova nad Milano. iudi Juvenlua si je priboril dve točki •/. zmago nad Lazio (3:1), dočim je četrto plasirani Torino •/, 1:0 odšel poražen z igrišča po ambiciozni Pro Patria. — Končno stanje letošnje italijanske prvenstvene sezone je sledče: Prvak Italije je Ambrosiana s 50 točkami iz 34 iger. Sledi ji Genova z 48 točkami. Ta dva kluba bosta zastopala Italijo ludi pri tekmah za srednjeevropski pokal. Na tretjem mestu pa je včasih tako slavni Juventus s 45 točkami. Malokdo je pričakoval nazadovanja tega moštvu, ki je zčetkoni prvenstvene sezone stulo vedno na vodilnem meslu. V zadnjih tednih pa je Juventus precej popustil in umakniti se je moral sveži Ain-brosiani ler rutinirani Genovi. Torino pa je z 3}) točkami zasedel četrto mesto. Ti štirje klubi so dosegli v prvenstvu največ uspeha. — Omenimo naj tudi tržaško Triestino, ki je ostala koncem koncev na 15. mestu, čeprav ji je že grozilo zadnje mesto v prvenstveni tabeli. S leni je tudi v Italiji zaključena prvenstvena sezona, ki je trajala, če primerjamo z drugimi večjimi evropskimi državami, zelo dolgo. Iz službenih objav Ra/glasi sodišč: Pri podpisauein sodišču b« dne 20. avgustu 1950 \ sobi šl. 3 dražba nastopnih nepremičnin: I. ob poldevetih: Zemljiška knjigu Sela, vi. šl. 211, >84 in (>77. Cenilna vrednost: 15.020 Din. 2. ob pol 10: Zemljiška knjiga Suhor, >1. št. 286. 297 in 299. Cenilna vrednost: "54"5<» l>in. \ Ob polil: Zemljiško knjiga Suhor, vi. št. 120. Cenalna vrednost V. 105.14 Din. Glede podrobnosti se opozarja nu družbeni oklic, ki je nulbit no uradni deski tega sodišča. — Okrajno sodišče v Kočevju. Sklep. Izvršilna stvar Kočevarj« Matije, l>osestiiik,i iz Gabra št. 2. ki gu zastoipa odvetnik Pretnar Slavko v Metliki, zoper Viin.— Josef Tschcligi, Wein-liundlung Biei- und Brundvvcinerzeugung y Muriboru. Besedilo firme odslej: Josip Tschcligi, trgovina / vinom, pivovarna in žganjama Jožef Tscheligi. \Yeinliundlung, Bier- un<) Branntvveinerzeiigung. — Josip Ornig v Ptuju. Obratni predmet odslej: trgovina /. mešanim blagom in deželnimi pridelki, puma pekarna iu veletrgovina /. vinom in sadjevcem. — Železarna in livarna A. Pogačnik, liuše. Vpis obratnega predmetu iu domicila imetniku v nemškem jeziku se i/premeni v slovenski jezik in se glasi odslej: Obratni predmet: Tvor-niško izdelovanje sekir, krampov, kladiv in sličnega orodja. Imetnik: llinko Pogučnil), Ruše. — I/ brisa le m> si- nastopile firmrj. Jovunovič-Cčriie. Jesenice. Radi opustitve obralo. _ Jugoslavenska industrija ulja i boja, diouičko društvo v Ljubljani v likviduciji. Radi končno likvidacije. — Jo*. Lonce. Ljubljana. Kadi opustitve trgovine. Poravnalni oklic, Uvedbo poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Ivrdke Josipa Ja rt i nc, veletrgovina v Mariboru. Gospo-sku ulica, registrovanega pod lirnio Jos. Martine v Mariboru. Porav milni sodnik Pečnik K rune, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; porav nalili upravitelj: 3.§-g (/srn ► ..3« So a u N „22 •o« > „- o 23 :s. ^ — > v J*o o . "OS dU I I | |.!žJ.HS g »jO „Q .2 m n c0 " " "" * j; S . « -i IS " > B v >N > e "O . . I O u-> I I i qt; Q i -s ,Q M •gulSfK _ B J2 395 S J 1gQ gC/> i_!cM OS Rumeni gusarji 15 (Sodobna zgodba.) Tatarjev čoln je privozil jako blizu in je svoj tek spremenil le toliko, da bi prišel Bantamu vštric. Kot blisk se je Mihaelu posvetila misel, da utegne Tatar ali pa kdo njegovih ljudi skočiti v njegov čol, ko bosta skupaj bok ob boku. Tisti hip pa je že tudi pritisnil na krmilo in zmanjšal brzino. Čoln zasledovalca je šinil mimo. Prav tedaj pa je Mihael obenem zaslišal, kako je počil revolver in je žvižgnila krogla samo za palec mimo ušesa. »No, zdaj pa vemo, pri čem smo,« pravi Mihael razdražen. Ceng, dobro se primite! Eh Sang, imejte kavelj pripravljen!« Berezina — to ime je videl napisano na lanšini krmi — je za nekaj dolžin zletela naprej, zdaj pa se je začela v krogu obračati, kakor bi hotela Bantamu odrezati pot, ali pa mu vsaj približati svojo posadko toliko, da bi ga mogla doseči. Mihael pa je imel nekaj, kar mu je več kot enkrat prav prišlo: znal je namreč položaj bliskoma presoditi. Tudi zdaj se je takoj odločil, kaj bo storil. Krepko je prijel za krmilo, pognal z vso brzino ler se zapodil naravnost proti krožeči Berezini. Preden je še Budžak mogel tek spremeniti, je bil Bantam že pri njem. Njegov rilec jc treščil Berezini naravnost v sredo boka. Strašno je zaropotalo, silen sunek je Mihaela vrgel preko motorja, nato pa je Bantam od-letel. Na Berezini pa je posadka divje kričala in klela, ker jih je nenadni udarec zmetal po tleli kar enega vrh drugega. 11. Piščalka. | Mihael je znal k sreči v zadregi ohraniti mirno 1 kri in jasno glavo. Bil je tudi v toliko na boljšem, ker se je namenoma zaletel v sovražnika, ta pa je bil popolnoma nepripravljen; da je namreč Budžak njegov sovražnik, o tem ni bilo nobenega dvoma več. Zmeda, ki je nastala med posadko Berezine, mu je dala baš še toliko časa, da se je izognil krogli, ki mu je bila namenjena. Takoj potem, ko je treščil v Berezino, je Mihael svoj čoln obrnil in bežal od Berezine, na kateri je motor naenkrat odpovedal. Še dobro, da se je pravočasno preokrenil, kajti kakor hitro si je Tatar nekoliko opomogel, je začel iz repetirke streljati in je streljal kar naprej, dokler ni bil naboj prazen. Nekaj krogel je zadelo v Bantam, vendar pa niso nikogar ranile. Ko se je čoln nekoliko oddaljil, je Mihael zagledal v lepo pobarvanem boku Berezine razdrapano luknjo, ki je segala kak čevelj visoko nad vodo. Da pa sega luknja tudi še pod vodo, je lahko spoznal iz mrzličnega kretanja Budžaka in njegovih ljudi. V kabini so delali na vse kriplje; očividno so poskušali ustaviti vdirajočo vodo. Tedaj pa skoči Ceng proti prednjemu delu Ban-tama. Imamo hude poškodbe?« vpraša Mihael. ^ekaj otisk in prask in pa nekaj iveri na rilcu; nič opasnega.« »Izvrstno! Ni se nam torej treba ničesar bati, zato jo kar pobrišimo!« Da bi morda sovražniku pomagal, ni bilo potrebno. Saj je imel še dingo, morje je bilo mirno, kake pol milje daleč na levi pa je bil tudi otoček; če bi luknje ne mogli zamašiti, bi se vkljub temu lahko rešili. Mrak je bil vedno gostejši in Mihael je spoznal, da se ne sme kar nič obotavljati, ako se hoče sovražniku izogniti in poiskati za noč varno pristanišče. Družbi si nista ničesar več povedali. Mihael je plul s polovično brzino, napravil okoli poškodovane Berezine velik ovinek ter ji prej kakor v eni uri izginil izpred oči. »Prav ste povedali, Ceng,« pravi zdaj Mihael. Budžak je imel slabe namene. Toda zakaj pa, za božjo voljo? Zdi se mi popolnoma nerazumljivo!« »Gotovo mora imeti svoje vzroke, ker hoče vaše potovanje na vsak način preprečiti,« reče Ceng. »Seveda. Toda kateri so ti vzroki? Brez dvoma morajo biti jako važni, ker nas je napadel. Kaj bi neki storil, ako bi prišel k nam na krov, s čimer nam je grozil? Njegovo vedenje je močno podobne vedenju gusarjev. In kdo ve, če ni prav ta misel prava? Mogoče je v zvezi z gusarji, ki so napadli Anabelo? Pa vendar tega skoraj ni mogoče misliti saj bi se potem ne smel v Makau nikoli več prikazati!« »Razen ako bi bil poskrbel za to, da se vi tair nič več ne prikažetek Mihael je molčal. Nova luč je obvestila Budža kovo dejanje in Mihaelu pokazala, da ima opravit' z jako drznim in odločnim sovražnikom. Premišljeval je, ali ne bi bilo najbolj pametno, da se nemudoma vrne v Makao. stopi v zvezo s Hong Kongoir ter izposluje, da topovski čoln takoj odrine. (Dalje prihodnjič.) Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čce. Tzdaiateli: Ivan Itakovcc. TTrednik: Franc Krcmžar.