List 23. ?••<. Mê +L**1 jw W -i-i^fer \f \ Jt i-t , Mr ^ go dar brtn šk m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr pošiljane po poati pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 10. junija 1863. Gospodarske stvari. Korist pepela v poljedelstvu. bij mSĚ h pepélom sadnim drevesom gnojiti tudi skušeni adjorejei priporočajo ; pepél se posiplje po vrhu zemlj okoli debla, ali pa se napravijo majh luknj okrog (Konec.) drevesa in s pepélom nasujejo, ki se od časa do časa z vodo pomoci. Ce bolj vlažna je mlj Pepél iz premoga (kamnitega oglja) ni sicer risten je pepél. Ako se pa drevesom na ? tako mocan kakor pepél iz drv, zato pa marsikter kme- pepélom gnoji, jim bolj škoduje kakor koristi tem bolj ko i zemlji s tovavec misli, da ni za nobeno rabo. Al nikar ga ne zametuj, dragi moj, obnesel se ti bo dobro, posebno na mokrih nj i vah; za mrzlo zemljo ti je prav dober Po gosp. listu češke gosp. družbe in ti bo njivo gotovo zboljšal, posebno če ga z nekoliko gnojem pomesas Pepél iz premoga je jako puhel 7 zato pa prav storiš, če ga z gnojem iz stranišc (sekretov) več Od goveje kuge na dalje. Na Kranjskem v ko s t anj e vi š k e m kantonu ni kug v lj skem Je 26 maj spet pri mesas, ilovnate Če ta mešanca eno leto leži, je posebno za kazala v Balkavcah, kjer ji že od 23. aprila ni bilo goveda njive prav prav dobra. Po nJ1 dobi njiva nobenega sledů več; zatrosila se je po ovcah tamnejo barvo, ktera solnčne žarke bolj na se vleče in so zbolele; v Dolenji V krepkeje zadržuje; to pa zemljo pregreje in rodovitno vse goveda zdrave i storí. Posebnega priporočila je pa pepél iz premoga pri Vis g napravi gnojnih kupov (kompostov) vreden; tukaj zbolj- v eni čedi bolehaj kega kantona so ovce se ; v na Kočevskem ni še popolnoma potihnila. popolnoma V Zagurji bistriškega kantona, kjer je ze šajo njegovi deli zemljo prav jako, posebno takrat, potihnila, seje zopet prikazala, po ovcah brž ko ne kadar se taki kupi pogostoma s scavnico polivajo. zanesena. Ravno tako dobro se krompirju ? Vf» rzi m Treba je, da se zopet oštro oštro pazi na ta pepél prileže, če se povrh posuje. Pepél iz premoga obstojí iz apna, večkrat v podobi mavca, z magnezijo, de telji vse straní, pa tudi na to, kdo je kriv kakega prestopl postave kremenico in železnim okisancom zmešan. 28 Nek imeniten sadjorejec priporoča pepél iz premoga in drv v časniku ,,Pomona" na vso moč y in pravi 7 da kug Na Primorskem, po pismu tržaške deželne vlade ; v Pregarjih in Hrušici e pocepalo 23 ovàc za goveja kuga miruj gradskega kantona maja sta ta dva pepéla bolja kakor vsaki drugi gnoj. Kadar se sadne peške sejejo, naj se popred, dobro namočene, Na Stajarskem se nič ne sliši od kuge. Deželni s pepélom potresejo, in noben mrčes se jih ne dotakne, stroškov za kordon odbor štajarski je v seji to je 15 dne maja izrekel ? da , za čuvaje proti kranjski vlažni zemlji je ta pepél prav korišten, ker posrka meji, vsled sklepa deželnega zbora ne prevzame deželni ampak da ti stroški zadevajo občine (soseske) kislino okrog drevesnih korenin, ktera jim je jako škod- zaklad ljiva; spomladi naj se tedaj okrog sadnega drevesa ta kteri jih pa pepél potrese. Mlade rastlinice, ktere mrčesi tako radi napadajo, se pred^ njimi najložeje varujejo, če se s pe- ne bojo pretežko stali, ker c. k. gosposke na Kranjskem krepko vse uravnavajo (geregelt und pelom potresejo. Crva in druge mrčese v zemlji pokon- zatare krâftig handhaben), kar postave velevaj ? da se kug čati van, je pepél iz premoga in drv oi^uvu, v,^ »«»iwxu se po zemlji raztrosi, podkoplje ali podorje, ker ondi, neral-komande pojema goveja kjer je zemlja s pepélom nasitena, crv ne biva in polži pocrkaj 0 eden za drugim, kakor hitro na pepél zadenejo. najboljše sredstvo, če Na Hrvaškem po naznanilu c. kr. deželne ge- kuga v Voj aški gra- , čeravno je še v več krajih. V Bosni naTurškem je še huda in žuga posebno slavonski meji, ker Bos- nici Ravno tako korišten je pepél tudi za tište sadne dre- njaki puščajo mrho pod prostim nebom, da io psi ali 1 • 1 «1 1 .1 1 •« 1 1 • , • V > 1* • 'V* H • TT 1 vesca ker y ki v loncih ali druzih lesenih posodah rastejo, ptice roparce žró 7 ali se tudi pa jo mecejo v Savo in Uno, da tem drevescom dostikrat škodljivi mrčesi že ribe po kužni mrhovini konec jemljejo ; přiměřilo se skoz spodnje luknjice pritepó, jim korenike oglojejo in Je tudi ze 7 tako poŠkodovajo, da jamejo hirati in se sčasoma posušé; nevarno zboleli. zato je dobro, da se posuje v take posode ena lega da so ljudje take bolne ribe jedli in po njih pepéla na dno 7 preden se drevesca posadé. Ce se ta pepél s peskom, apnom in vodo zmeša in tako pognete da je Čbelarstvo. mesanca gosta kakor moćnik, in se potem ž 7 M njo Cbelji dvojčki France Zup drevesne debla namažejo, se jih noben mrčes ne loti, mah in lešaji jim zginejo, in v kratkem gladko in zdravo skorjo dobijo. Tudi zoper gnjilad in trohlje- ula (panja) rojila, in se zdaj prav dobro obnašata. nino starih sadnih dreves ga sadjorejci sèm ter tjè ra- -- travna lepa dvojčka ogrebel, na Sici pri Krki je 31. vélikega ki sta v eni uri iz enega 178 Natoroznaiiske stvari ; Nekaj luni. Spisal Ogrinc Viljem. (Dalje.) dene kaplje, ker so v najveći daljavi od lune gledé unih, in od nje skora neodvisne, nadvigujejo ravno tako k pritoku. Tište deli vode, ki ležite sred teh nasproti ležečih pritokov, imamo takrat odtok. Vendar imamo, kakor VII. Zakrivanje zvezd po luni. znano ? memo morja tudi precej suhe zemlje, torej se ? nje premembe, čeravno niso 50. Luna zakrije včasih planete („premikavne zvezde") pa veliko večkrat še (nepremične) z vez de snidejo k temu zakonu tudi dosti zdatné. Ker se suce zemlja v 24 urah od zahoda proti vzhodu, suce se luna videzno od vzhoda (Fixsterne) in včasih celó repate zvezde. Zvezde Proti zahodu ? v tistem času bi morala odtok in zakriva luna pač pogostama, pa zvezdoznanci opazujejo navadno tište zvezde, ktere še moremo viditi s pro- stim očesom (Argelander v Bonn-u šteje 5672 zvezd, za prav oj stro oko vidljivih). — Na vsaki kraj pride 120 zakrivanj v enem letu. Sosebno dobro moremo opazovati njih zakritje po pritok za tisti kraj nastati dan za dnevom ob eni in isti uri; ker je pa lunini tek kot pri zemlji od zahoda proti vzhodu, zastane luna vsakih 24 ur za 50 minut. Ta zastanek, zraven teža vode, in suho, ki obdaja morje, ovirajo , da ne nastaneta odtok in pritok vsaki dan v tistem času, kot popřej sni • v tam nem delu lune, to je > blizo v krajcev". Zvezde zgi- Je luna v ?? m 1 aj i a ali ke dar je dan. Pritok je najviši, kadeř v „šipu", ker takrat ima nejo in prihajajo v enem hipu; to saj veljá za občno pravilo. Ce so nekteri zvezdoznanci včasih našli, da ,,zastanejo" (kleben) nekaj časa na luninem robu, so vselej temu vzrok: premembe zemljiškega ozračja. So- 77 še solnce zraven svoj upljiv. In taki pritok se zove visoki pritok" (Springfluth). Najniži pa je pritok, kadeř je luna v prvém ali zadnjem krajcu, ker je upljiv solnca in lune takrat ravno nasproten, in moč čistoma zgubi. sebno zanimivo je zakrivanje ,,gostosevcev" (Pleiaden), štirih lun Jupiterjevih in lun Saturnovih s svojim okroglejem vred. Daljnogledi srednje velikosti, ki pa morajo kazati dobro omejene, natančne podobe, so najboljši za tako opazovanje. VIII. Upljiv lunini gledé zemlje. 51. Najbolj zdatno priča se upljiv lune na zemljo v prikaznih, ktere nam kaže morje. Menim namreč odtok in pritok morja (.Ebbe und Fluth). Ta pritok imenujemo ,,nizki pritok" (Nippfluth). (Konec prihodnjič.) Podučile stvari. Pogovori pod lipo. Soseskine kase na krnetih. (Dalje.) ~ . Janez. To bi bilo pac lepo , ako bi se po tako Pod tem imenom zapopadamo pad anje in vsta- lahki poti napravila soseskina kasa. Ne bil bi verjei, janje morja, ki se ponavlja vsakih 24 ur. Opa- zujmo, postavimo, morje ravno takrat, kadeř je v pritoku, pa vidili bomo, da od začetka ni nobene premembe da more srenja s tako malo delom toliko premoženja na- brati in ga tako dobro obrniti. Soseskine denarnice bi bile res naše prve dobrotnice. Saj moram tudi Grra-viditi; kmali potem pa sčasoma voda odhaja (odtok) bežu po 12 dni na leto namesti obresti (činža^ tlako de- in to sicer prve 3 ure hitreje, potlej pa zopet počasneje, lati, čeravno mi je samo 4 gold, posodil dokler nastane v 6V4 urah popolnama odtok. Tako j ali pa mu VI- gold. 16 kr. obresti plaćati; srenjska denarnica bi pa dimo zdaj veliko zemljišča, poprej pokritega po vodi, samo 24 kr. terjala. Al kdo bi pa v srenjsko denar- zdaj brez vode. Nekoliko minut trpi ta najnižji stan vode, in potem prične najprvo počasno, potlej pa vedno meo delavne dni plaçai V SolmaŠter. Srenja jih dá v štant grajščini ktera * vy X A. X j^/JL A v-/JU v/ XICAJJ^X TV j^V^UAV^j jJ » vuuv KJ {J V i f VlAsO WI • k^JL^llJCi )AJLA VACli Y OlCllll ^lCtjOV^lllJL y xvtv^li hitreje stopanje morja (pritok), ki dospè do najveće na polji in v gojzdu delavcov potřebuje, ali pa tistim hitrosti po minulih 3 urah, potem pa vedno bolj zastaja, ki cesto delajo. Za delo dobiti denarja, je povsod dokler pride voda v zopet 6V4 urah v najvišji stan. Zeló različna pa sta viši in niži stan po okolišinah časa mogoce in kraja. Morja 7 ki V • segajo mocno v sreje dežel 7 kot 7 postavimo, vzhodno in črno morje itd. nimajo ne od-toka ne pritoka, še manj po tem takem kaspiško (hla-vinsko) morje, ktero je tako rekoč le jezero. V med- mm a • * * m m -w , pa Pa tudi tako bi se dala ta rec narediti, da bi vi, namesti da bi delali, to, kar bi si z delom zaslužili, od vsakega posestva v srenjsko denarnico plačali? Jaka. To storí, 12 dni po 30 kr. rajtano, na leto gold. 60 kr. Ne! raje delamo; zakaj 12 dni v letu zemeljskem morji se sicer vidita prihod in odhod Hl 111 a 1 o. 52. vsaki zmed nas lahko pogreša; gotovega denarja pa ne moremo tako lahko dati; tega sami potrebujemo, in če 12 bi ga ne potřebovali bi v u JL u\j jjuti^/uu van , ^i. ga raje sami Cas visokega pritoka do naslednjega šteje da bi ga v srenjsko denarnico nesli. u. 25 obdržali, kakor Delà smo nava- m. A— u.. m. , toraj ote u LCIIVC U.U UL u 7 tlako sami zato plačujete. Zato bi bila velika krivica česar potřebuje , potem je ki ste ji jo delali. Dežela ji jo plačuje in vi tudi ona židane volje. In tako tudi mi ravnamo! 7 ako bi grajščina hotla tlako po sili in proti vaši volji zopet v krčmo , da čas preteče in da smo dobre volj vpeljati. Miha. Res je to 7 vendar menim, da bi nas nič za Mi malo potrebujemo, zato pa tudi malo delamo in gremo Če bomo več potřebovali, kot zdaj, bomo pa tudi pridniši. to ne vprašali; saj se je že krivica večkrat na svetu mi vendar, zakaj bi ne delali, da bi si za cas zgodila. Solmašter. Dobro se znate zagovarjati. Al povejte zadreg Solmašter. lté» jc, ua ac Mivita uuuvu f^uui, — pa vendar kakih tisoč (tavžent) ljudi proti vec milijo- Res je da se krivica lahko zgodi in nesreće kakošen bolje, kot da morate pri Grabežu pomoci prihranili? Ri ne bilo to iskati nov ljudi je tako lahko ne stori , j. ii. V/V/ ks i littAv XVJ ^ ti\Aírim na to vprašanje. nedeljo, da vam odgo (Dalje prihodnjič.) reči vse tište sukno, sol in vec druzega, Česar Vam je treba? Jaka. Od kramarjev in kramaric, od mnogih po- , kadar nam denarca po- hišnih barantačev, posebno pa manj kuj e, od Janeza Grabeža, ker on nam upa Al naj bo ze 7 srenjsko denarnico? od kogar hoče, vendar kako se to ujema s Solmašter. Zato 7 ker vem ? da vas veckrat s tem velikega Obrha doli: zlr po (lomači!. Cerkniea ili njena okolica. Popisal Andrej Likar. (Dalje.) Javornikovi odcejavci in pritoki v jezero so pa od še bolj, kot s posojilom derejo; ne samo s ceno ampak tudi z mero in vago, in s slabo robo. vec 7 Tresenec, ki trese vodo iz zemlje Otoški Obrh, 4. Mrzliek, ; Jakob. To ze zna biti S1 a t a-Vranj a 7 poznamo in večkrat na kredo jemljemo. — Al kako bi nara tù srenjska denarnica pomagala? posebno če prave cene ne jama. Memo teh je od vélikega Obrha do Zadnjega kraja po nekterih mestih luknja pri luknji, iz kterih ob deževji voda iz tal vrč. Solmašter. Prav lahko! Vsak kmet naj pové, ktere nar ce, ker 7 kadar te mečejo vodo iz Zadnjem kraji so 6. Bob- sebe, jako doni 7 raj se pa íme- in koliko robe da on potřebuje. To bi se potem kar gromí in bobní pod zemljo. Zadnji naravnost pri fabrikantih ali kupcih, ki na debelo tr- nuje tisti del jezera, ki je tam za polotokom Drvo- žijo , kupilo in iz srenjske denarnice precej plaćalo, sekom in pridemo va-nj od Otoka doli na levo skozi Tako bi vso robo veliko ceneje dobili, zakaj tudi kramar Vrata. Tukaj so tudi takevjame, ktere vodo iz sebe kupi pri fabrikantu ali takému vélikemu kupcu, hoče mečejo in jo požirajo pa s prodajo se vé da si kaj pridobiti. Vès ta dobiček vasi nasproti so Pod r s i č i potem v vaših aržetih ostal, kar leto in dan gotovo pravi 7 m vec znese, kakor unih 12 delavnih dni. S e k a d e 1 j e c 7 7 r n i m g o j z d o m Jezerski ki se jim S t u d e n š č e k ki ima soko ustje. Potem je zmiraj živ skoraj studenec na za moza vi- S 1V1 LilX VU V^ XVIAXX V X L1XJL XXI XM Vi iUl ? 1X1XX vi XI JL • U V/JLW UU tj V» X V/ WXXX J V/ iJXXlXX VVJ S ^ JL ▼ U U VL VVV/AX V/ jljlvv W ^ * ▼ * Juri. To je gotovo, da se na debelo zmiraj po nižji lok i in studenec Nar ti, ki pa daja prav malo vode. ; ceni in bolje blago kupi, kot na drobno. Znabiti IHHHH ■■LM ■^I^BV se zato več sosesk združiti utegnilo, kar bi bilo V se bolje. Solmašter. Veliko V 9 reci bi si vi potem lože kupili ker so koristne, lepe in dobre. Ali kje hoćete denar To tedaj so pritoki, ki napolnujejo jezero. Kteri so pa odtoki ali požeravniki jezerski? Z a d n j e m kr a j i so : V da bi jih plaćali? 1. Dve Cešljenici, vélika in mala, Kotel. Od vélikega Obrha po Ster ženu Janez. Mi bi več delali, kot do zdaj za delo doli je pa se v i'-Li Kj±. v u u uv^iaii j XV.vj u uu ^uaj j u^iu ou t/. jlf pa povsod denar dobi. Bolj pridni bi bili in menj po leta 1854 Beček, ki je pa preveč v mečavi zasut od krčmah posedali. Solmašter. To je lepo slišati! Al zakaj že danes kamen ne storite, kar je dobro, in odlašate na jutri? Janez. Jaz sem že večkrat začel šparati, da bi si uro kupil; pa zmiraj je kakošen drug strošek požrl gré Vélika Poni k va, ki požira vode za mlinsk 0. Mala Ponikva, ta bruha vodo tudi iz sebe, Sitar ca 7 pri tej se deli jezerska struga, ena na 'if ■ 180 Je še Vo donos, ki ima 14 požiravnili jam, ena pa na jetniše, voziti se po njem kak jesensk ali pomladansk Rešeto, ki je najnižje in najbolj stanovitno in popoldne, kadar je vpadla voda že toliko, da plavajo M " Hglavice jezerskih cvetlic po vodi. Zdelo se mije, kakor bi se vozil po kakem začaranem cvetličnem vrtu. 1111a spet vec jam r aznili imen 7 U š e v s k a r e j t a, ki požira Zirovnščico. Bila ena jama nek: Mniške vrata 7 ki pravijo, gradili in z zemljo nekdanii bistriški mnihi z železno mrežo za- cesta so jo pa, Tam po Javorniku pa se nek še pozná stara rimska L/iUtiitjivi xaxxaaaax ^^/JL^^AAV-T W m. a c-v ^ kl JÔ p C lj cl 1 cl 1LCL IlCtLI KJ tCti 11JJL ti ^Ulll XII IlČi zasuli, da ni tako hitro jezero usáli- Metullum v bloški fari. Morebiti so imele Zamostnice na Trpo nad Starim trgom m na nilo in da so oni rib imeli. Mogoce. koncu jezera pod Dolenjo vasjo je pa 10. Velika Karlovca, nekoliko spodnjem pod Gornjim Jezerom kako zvezo s to cesto ? više , kakor je jezerski svet, zato požira le, kadar stoji voda visoko. Nje žrelo je strašno (Konec prihodnjič.) 7 široko nad seznjev m visoko. zadevah matice slovenske. u lucjo se gre lahko deleč notri, ivi ^ ic^ouj« šuje, tako dolgo, da se pride do nasipa ali nanosa iz • 1 i 1 • • 1 V • • V 1 V • 1 • ki se razširja in zvi- ____v Iz Ilaloz na Štaj. 5. junija. Utemeljitelji na- s am ih kri jev in druge ga. Prec za to je pa šare in ni mogoče, prekoračiti stajajoči „Slovenski matici" so v Halozah došle sledeči gospodje pristopili: gosp. Weixl Ivan, dekan in župnik pri sv. Barbari 11. Mala Karlovca, veliko manjša, pa grozno veliko vode požre, ker je dokaj nižja. Zraven Male Karlovce na levo je stal na višavi nad S v i n j s k o jamo nekdaj sledi so pa že tako zaraščeni grad Karlo vec. Njegovi z mahom in grmovjem, da sva jih z gospod A. Obrezom neko popoldne dolgo pa brez kopavnega orodja zastonj iskala. V tem gradu, pravijo, je bivala svoje dni mlada gospodična, ki jo je rad vidil sin SteberŠkega grajščaka pod Križno goro. Hodil je ponoći v vas v grad, in da je vedil kam veš- ij at i 7 postavljala mu je luč na okno. Z vedil je pa to 77 77 77 77 77 77 77 77 77 Vucnik France , ^^ x učitelj pri sv. Barbari Stranjščak Davorin, župnik na Zavrči Trampuš Ivan, kaplan na Zavrči, Mlinaric Jožef, župnik v Leskovci, Arnoš France Pinežič Viktorin Svajger Gabriel Kancléř Pavel, Hrtiš Benedikt 7 7 7 kaplan v kaplan pri s v. Vidu župnik pri sv. Trojici, kaplan J-JLX HO ' w J. J. \j X XV t» , ,, ,, Lajhov Jožko, novinec v Admontu Raičev Božiclar 7 ,, x^vu, ^vziiuai, duh. pomoćnik pri sv. Barbari. Znano je rodoljubje naših gosp. duhovnikov, ki so vselej pripravljeni z žrtvami pokazati ljubezen svojemu rodu; mnogo so učinili, in mislim, da hočejo tudi sedaj si osvetljati lice pred sedašnjim in bodočim svetom, ter krepko pomagati temu narodnemu zavodu znanje ljubosumnež v radu 7 ugasnil je luč na oknu in postavil drugo nad Véliko Karlovco. Steberški veslja kakor po navadi, ne sluté hudobije, proti luči in gorjéî Pripoveduje se Karlovca tudi ga požre s čolnom vred. 7 grad da se je enkrat grajska gospodinja peljala gori v po klancu, ki je bil nad Svinjsko jamo. Pot pod njo se vdere in ona pade s kočijo in konji v jamo, ki jo je za zmiraj pokrila. Od žalosti je ukazal potem gospod grad podreti, jamo zasuti in sam se je preselil v druge kraje. matici na noge Za razne stvari smo darovali ; pošiljali celó novce v tujevino, v Ameriko , Afriko in Bog vé kam in svojemu narodu; to vse pomozimo najpred sebi bode nam gotovo naj večo zaslugo , slavo in hvaležnost doneslo. Naj lože in najhitreje bi se ta reč tako-le os- zgornjem kraji jezera je Otok z vasjo in cerk-vico sv. Primoža in Feliciana v sredi otoškega gojzdiča, poddružnico starotržke fare. Med Otokom in Grahovim v sredi jezera je drug vzvišen kraj Benedke. Kadar so te pod vodo, je tudi v Planini povodenj. novala. vsaki dekanovini celega Slovenskega 7 tudi na Prekmurskem bi naj gosp. dekan sam ali kak drug rodoljub to delo prevzel, ter ondi pobral podpise , ter jih gosp. doktorju Ivanu Bleiweisu v Ljubljano odposlaL Ranjšek na mesec se menda dá vsakemu g. duhovniku Cerkniško jezero ima pa tudi svoje povodně prebi- va vce 7 namreč ribe, race in povodně ptice. 7 Ribe so te-le: 1 ščuke, jako rodovitne; najveća, ki so jo vjeli, je vagala 25 funtov ? najbolji, in najveći vaga okoli 5 funtov : so pa slabji za jéd in tudi ne za sušilo debeli ; funte težki šlaj ni 7 ki menki 7 ker 7 SO ki za tak blag namen prihraniti. Po takem bi v malo tednih utemeljiteljstvo zagotovljeno imeli. Tudi društva knjižice, srenje itd. bi se naj nagovarjale, nekaj darov ako ne cele utemeljnine, polagati na domači darilnik. Belanec. ) niso tako 1 e n i , so naj manj rodo vi tni in ne čez Jugoslavenske pesmi. Cerkvenih in družili narodnih srbskih pesem, ki čili vodah, ki so pa prav maj hni in komaj omena vredni. jih izdaja slavni Korneli Stanković, je přišel na m kapeljni po malih iz skal izvirajo- iíac je več plemen : 1 vélike race, ki na suhem Dunaji že drugi zvezek na dan. Sprejemajo jih povsod jajčica valé in potem peljejo mladice v vodo 7 ljarji 7 špeg- z veliko veliko pohvalo. Vse te pesmi, cerkvene m po- marca 7 4. žvižgalke se ne zležejo tukaj, ampak gredo preč mesca svetne, so od konca do kraja prave národně pesmi; ruj avoglavke, se tudi tukaj ne zležejo; narod srbski jih je zložil sam; Stankovič jih je za- ? crni zvonci 7 p o t a v k a r j i 7 pisal, kakor jih je slišal peti, potem pa po pravilih mu- hrepeljce, 8. liske ali p os tne race, te imajo na zičnih cerkvene zložil za čveterospev in klavir, posvetne vodi svoje gnjezda iz bičja in plavajo po vodi, da lahko národně pa za klavir in kor. Veljavni nemški kompo-starka, jajca godé, iz gnjezda pije, 9. zličarec itd., zitêr Simen Sechter obcuduje pevca, ki je te izvrstne tako, da se vsem še imena ne vedó. Povodně ptice so pa: ko žice 7 tinčki, vélike in male kokoške dularj i 7 m a r- Zdaj 7 Eesmi si v spominu ohranil. Kar je Vuk Stefanovic za esedo srbskih narodnih pesem, je Korneli Stankovič mokožki. za napeve srbské. Dobivajo se vse te pesmi na Du- ko vsaline jezero vsako leto, ni ravno veliko naj i ali na domu Stankovičevem (Hotel National) ali • I TT" 1 1 r\ 1 * V v 1 i i • • i ti 1*1 a in velikih rib. Kadar pa ne vsahne ali se vec let, jih do toliko, da jih vjamejo z enim samim zaulakom po pa v prodajavnicah muzikalnih. centov. Leta 1714 7 ko 111 bilo jezero prej let \ z nahnilo, so bili nalovili toliko rib, da niso vedili kam nj imi Dopisi. post dosti. Kranjci, Korošci, Stajarci so jih imeli celi Maribor rožnika. Resnične besede o za- Za njega ki •v V isce devah štirskih Slovencov, ki jih je govoril v deželnem kratkočasa na jezeru, je najpri- zboru v Gradcu dne 16. sušca 1863,poslanec Herman, se 181 nikakor niso čisto zgubile, kakor bi marsikteri političnih nasprotnikov njegovih želel. Odmevajo v tisoč in tisoč srcih, za ktere je govoril edini in v jako neugodnih okoliščinah. Pisma presrčne udanosti in zahvalnosti pod- P namena ? Porenta)_in pa še morebiti največ iz tega v svojih dostikrat da bi on z Božjo pomočj bota pisane z mnogimi podpisi vseh stanov se mu pošiljajo mestni župan, in pa Hag h opravilih umno in modro ravnal. — Kakor pravijo, voljena v dunajski državni zbor gg. Conti, prejšni iz vseh krajev slovenskega Stirskega. Vsaki, kdor ima Čutljivo srce za ljudstvo in za pravice njegove premalo in duj se yy lacaronstvo Kajt Tudi v Trstu se vplo lansko in tudi letošnj leto ahajajo od svojih nečimernih mož zapusčene žene v dostikrat krivo znane in přiznané, je hitel izreci veliko montučni ulici pod milim nebom s svojo brklarijo. Letos spoštovanje do moža tako srčnega, z ž;lahno krepostjo hira v tej žalostni okolišcini neka mati s štirimi malimi dušne in telesne reje po ulici div državljansko tako lepo obdarovanega. Tako so mu tudi včeraj to je 31. maja, nekteri domoljubi iz Maribora jačijo otročiči, ki brez vse Ali nima Trst za te sirotice^ prostora v jih izročili zahvalnico podpisano v Mariboru in v okolici ubožnicah in pa v oskrbnišnicah? Še krepka mati bi z mnogobrojnimi podpisi. Pismo to, ko popisuje stan si pa še lahko zaslužila z dnino svoj pošteni košček slovenskega naroda na Štirskem in delavnost neprecen- kruha. . ljivo Herman-ovo v zboru deželnem, se mu zahvaljuje tako-le : yy Za vse te Vaše trude Vam izrekamo iz vsega srca tovšek Od kranjsko-štajarske meje. Na kvaterno sredo (27. majnika) ponoći ob devetih privpije Janez Tro- iskreno zahvalo in Vas zagotovljamo, da se Vaše besede , imenovan Ribnikar, do Bregarja na sviži (ošta-rii nekaj pod trbovsko ostajo): pomagajte, pomagajte! -----~— ----- ---- — - — —o--- u / # ' --- ------j x------w ' ~—~ ^^ j J r j f ^ nikakor niso zgubile, temuč da odmevajo od dola do člověk bo utonil! K sreči je v hiši Mat evž Ko ri t nik dola in kor munjina moč od srca do srca po celem slo- zavolj svoje velike srčnosti in predrznosti sploh y venskem Stirskem, in da odmevale bodo, dokler še betvica Slovencov neponemčenih bivala. Imamo bode pa tudi trdno zaupanje in živo vero , da bode naša sveta in pravična stvar vedno več podpornikov v deželnem ^C-tPTV/JJ UJÍJ » VlliVU OIVUUOU Ali. jJi. V^VAl ZJ 1J.U O ti OJJiUll „Ra- decki" imenovan, ki je že sedem ljudi smrtne nevar-nosti iz Save rešil. Zaslišati vpitje brž skoči na noge Savi; ko vidi pri svitlobi lune nekaj m plane iz tamnega po Savi plavati, brž odveže coin in z Bregar- I ■ JtÊÊ WM mM zboru dobivala in da se našega svitlega Cesarja slovesno jevim sinom Franc Kusom za utonencom vdere izrečena beseda vkljub vsem nasprotovanjem po pošteni ko bi bil imel beli slap (struga pod tunelom ali ~pre- poti vresničiti mora in vresničila bode, tako gotovo, dorom) Andreja Guardijanovega, brodnika iz Kozice, v kakor živi in kraljuje večni Bog v nebesih. Slava Vam, se potegniti, ga že „Radecki" pri sebi v čolnu ima in nevenljiva slava!" ne reši samo člověka smrti, ampak še vès les raztrga-nega flosa polovi. Ribnikar je bil z Andrejem že v mraku iz Zagorja odrinil, al precej pod Zagorjem v střápá malo cvetlic je bilo v čednem hovitem Prusnikovem jezu treši flos na skalo^ da se raz- , vendar brodnika še vkupaj ostaneta na kosu flosa, Zahvalnica je bila dostojno okinčana ; vzhajajoče solnce in lovorjev venec sta zalšala naslov; okoli se je vil bršlin, tudi nekoliko narisu vpletenih ; na ovitku se lesketajo narodne naše bije boje. — Pri izročevanji je govornik z ginjeno besedo pod trbovsko ostajo hočeta k bregu poriniti, pa spet v prestel neumrljive zasluge počaščenega poslanca, omenil skalo zadeneta, da se flos zasuče in na globoko vodo zene; Robidnikar še more vén skočiti, al Andreja nese tudi trnjevo pot, ktero hodi sred tolikih nasprotnikov kot prvi boritelj za národno idejo v štirskem deželnem Sava naprej, dokler ga ne reši junaški „Radecki." Hvala zboru, in končno še v imenu vseh podpisnikov ustmeno zahvalil za srčno zagovarjanje prirojenih pravic štirskih vrlemu možaku! Iz Ipave 28. maja H (Mojster Dev in nove Slovencov, kar naj plača povestnica in pa lastna vest, orgije. Priprave za eitavnico. Goveja kuga. Svilni crvici.) ker bi še mnogo nevzbujenih rojakov utegnilo dremati zarad hvaležnosti tolikému zagovorniku pristojne. — Na V Podkraji dosihmal tudi ni bilo ne orgelj, ne organista; to je poslanec Herman v navadni mu pohlevnosti od- zdaj pa imajo Podkrajci orgije organista pa vendar ne XlJLXdJ \J _J_ VJ VAJlvI OLJ V/A^JLJ^j - Ui^CllIIOtCi Jt ▼ pri vsem tem pa orgije vsako nedeljo pojó in govoril, da misii, kar je storil, je bila le dolžnost. Sicer spremljajo čvrsto pri sv. maši ondotne pevce. Kako je je Nemec po rodu, al volitve domovina mu je zdaj slo- to mogoče? Glej! mojster Dev je po navodu povsod venska zemlja, in ker je prevzel težko in častno službo zvedenega in na vse potrebe svojih íaranov marljivo gle- poslanstva, se tudi hoče truditi Slovencov potrebe spo- dajočega g. dekana naredil lajno ji/v/uiuuoiTMj «v^ » » U-ttjUUCgČt/ U-CJLVčlllčI» liž*! CUJUL LiXJ 11U , Orglj e lLCh 1VU1U j IVIUI c znavati in na dotičnem mestu kolikor po svoji moči namestuje vsaktere orgie za tako cerkev primerjene na kolo ktera zamore , za njih pravice se boriti. Pa nebi tudi smeli Slovenci misliti, da nam Nemci hočejo krivico činiti ali da se našim nameram in pravičnim terjatvam zoperstav-Ijajo iz zle volje, ampak če nam ovirajo, je vzrok temu le, ker naših zadev in okoliščin ne y kdo koló taktno sukati zná. Ako poslušaš, pa ne zraven taktno kolo vrti ako veš y da je lajna, in ker se tudi y njem ležeče, se poznajo. Kar je na veliko veliko gotovo mislil boš, da kaj izurjenega organista imajo Podkrajci, kakoršni se ne sliši povsod. Imajo pa té orgljice viž tudi prihodnjič hoče prizadevati, da naše Naposled * skoro za slehern praznik posebej. VJ Y JLU y OX\ul v/ ZJCk) lOJL^AAVyJUJL jJlCl/illllv orgije postavil je g. Dev v Šentbidu. Glasi stanje razjasni in skrbi za polajšanje. Veselilo ga bode, so mili pa krepki in se nekako posebno dobro ujemajo če med Slovenci živeč ? vidi, da je nekoliko zapuščenemu Šentbidci so s tem delom tako zadovoljni, da so me narodu k napredku pripomogel, ter srečno boritev in naj naravnost povem — nekteri prosili, naj vrlemu moj-boljši užitek na dalje prepusti lastnim sinom domovine stru po „Novicah" očitno njih zahvalo izrečeni, ter ga vsem drugim rojakom gorko priporočim, kar tedaj s tem z dobro vestjo, da je storil le dolžnost svojo (Kon. prih.) Iz Trsta 6. junija. Drugi dan t. m. so peli naš milostljivi škoť v stolni cerkvi sv. Justa *) veliko mašo ob kratkem spolnujem. Slava pa tudi Dev-u za vestno zvršenje omenjenih ......~ — , ------------Iz vsega tega, — ^^^ ^«»^j ^ ^ in pred njo slovesní „Veni Creator Spiritus." Imelo se molčim — že lahko spoznaš, da je resnično, kar sem v pa je to duhovno opravilo na prošnjo tukajšne mestne začetku izustil in da Ipavec ne gleda na stroške, da gosposke, zato, da je po dolgih zadregah dobila svojega veljá za Božjo čast in v njegov dušni prid. Slava po- naprav! dragi bravec, da od drugih reči *) Ker smo večkrat naleteli da nekterih slovenskih Čas- cus u pa iz da Jodo- nikih „sv. Just" v „sv. Jostau prekrstuje, naj povemo „Just" izvira iz latinskega „Justus", — „Jošt" ali po nemaki „Jobst, Jodok", in da sta toraj ta dva različna svetnika. Tudi potalijanačeni „Žust" je pomota. Pis. štenim Ipavcem! Ker že od Ipavcev govorim, prosim drage yy , dovolite mi Novice", "da še kaj o drugi reči črhniti smem. Cl orgije so tedaj na prodaj in za kako podru pripravne ravno Pis. Pred kratkem brali smo dva dopisa iz Ipave, pr-vega v ,,Naprej-u", drugega v „Novicah" — oba o „be-sedi", ki je bila 10. maja v dvorani taborski. Gospoda dopisatelja sta imela — vsaj tako mislim — namen, našim dragim rojakom po Slovenii naznaniti, da Ipavci po 8. sept. 1. 1. na Zémonu popolnoma niso zaspali v razvijanji narodnosti, ampak da tudi za njimi, dasiravno z nekoliko težo, pa vendar kolikor toliko koračijo; kajti okolščine niso povsod enako ugodne. — Slišal sem kdaj ne vém — da je bil v neki soseski župan baran, zakaj da ni o prihodu nekega imenitnega gospoda ukazal streljati, pa odgovoril je, da je bilo več kot sto vzrokov, ki so mu v bran stali; na vprašanje po teh odgovori dalje župan: „Prvi vzrok je bil, da nismo imeli smod-nika .... Tako bi skoraj tudi mi se morali izgovar-jati — ako bi nas kdo baral, zakaj se bolj ne družimo z besedami? Smodnika, to je, denarja nam manjka. Z dvorano bi bili sicer previđeni; odstopil nam jo je v ta namen začasno brez plačila občno znani stari oče „Luka". Slava mu! Al kaj! dvorana sama ni še dovelj. Treba je tudi glasovira. Pisatelj v „Novicah" omeni sicer glasovira ; — res imamo ga, in še posebno dobrega; kupili smo ga; al za plačilo nam gré še tesno. Pa samo glasovir v dvorani tudi še ni vse. Potrebujemo tudi godbenih drugih inštrumentov, kajti pevci trški hočejo nas tudi s to muziko razveseljevati ; res, da imamo tuđi še kakošne godbene orodja, pa še ne vseh — in te, ki so, so stare. In dalje, če strun ni, s samim lokom se tudi nič ne opravi, in tudi po petelinsko ne gré tukaj muzicirati ; treba je toraj vsake baže črnih pik ali not, in tako še več druzih reči, ktere se pa le spet za denar dobijo. — Toraj ljubeznjivi Ipavci po vsi dolini in tudi Vi, predragi sosedje okoli nas, združimo se, ker le z združenimi močmí bomo zamogli napraviti lepe besede *), ki bodo služile nam vsem v pošteno , nedolžno razveseljevanje , pa tudi v obče silno potrebno narodno omiko. — Od goveje kuge ni pri nas nič več slišati ; tudi ovce so zdaj na Nanos spustili, dasiravno je bilo govorjenje poprej, da ne. — Cez praznike smo imeli obilo obilo prav krotkega dežja, ki nam je srca polajšal. — O bolezni svilnih črvičev se pri nas do zdaj še nič ne sliši; ravnajo jih pa veliko menj od lani zarad lanske velike zgube. Z Bogom! Iz Sťlc na Gorenskcni 5. rožnika. Velikonočni, binkoštni in sv. Rešnjega Telesa prazniki so za Gorenca zeló imenitni in veseli* Pa Bogu bodi milo! letos je bil praznik sv. Rešnjega Telesa pri nas zeló zeló žalostěn. Ravno dobro smo procesijo dokončali, ko so še bili vsi ljudje v cerkvi, vstane v vasi ogenj in v pol ure je bilo 8 kmetov, 24 kajžarjev z vsemi poslopji, s kme-tiškim orocljem in delavniškim oblacilom v strašném ognji; tudi nekaj živine je pogorelo; člověka je le enega samega nekaj pobilo, ko je bil dimnik na-nj trešil. Ker je bil tako velik in slovesen praznik, je bilo sicer veliko ljudi vkup zbranih; pa kaj pomaga, ker so bili vsi brez gasivnega orodja in prazniško oprav-ljeni, ter se je moglo prav malo oteti. Veliko jih je za-varovanih, veliko pa tudi ne, in ti so zdaj gotovo veliki ubožciki. Skoda je grozno velika. Tedaj prav lepo prosim vse milosrčne bravce „Novic", da se sir o m ako v u s mi lij o in jim po svoji moči pomagajo. Darovi naj se blagovoljno pošljejo častiti duhovščini v Selce (Šelzah). Kako da je ogenj vstal, ni znano. Stamcar. Iz Predoselj nad Kranjent 1. krsnika. M. R. P. — Otroci nastavljajo svetemu Miklavžu, da jim prinese orehov, jabelk in kaj druzega tacega; včasi je tudi kaka *) Za gotovo se govori, da bo prihođnja beseda 14. junija, ki se bo nek posebno sponašala. Pis. šiba vmes. Odrašenci pa nastavljajmo nebeškemu Očetu, naj nam prinese; saj od njega vse potrebujemo. Zraven si pa še celó utegnemo zbrati, kaj naj nam dá. Zdaj si boš bravec mislil: kje? kam? kako? kdaj je nastavljati? Spomlad drevesa sadne sadimo in divjake po-žlahnujmo, kakor delà Andrej Net po domače Mi-hovec iz Kokrice nad Kranjem. On je letos 700 od- raščenih murv vsadil. Iz semena, ki ga je na en velik prostor letos 2 funta posejal, je pognalo, kakor on ceni, kacih 50.000 murv, pa kdo bi jih preštel, ko jih je kot na veliki njivi prosa! Tih murv bo on nekaj sam imel, nekaj pa prodal, da jih bodo drugi nebeškemu Očetu nastavili, naj jim ta na-nje perje nosi, s kterim bodo svilne črviče přeživili. Zraven murv, ki jih je Net letos posadil in vsejal, je on letos še 4000 odraščenih murv imel, ki jih je sèm ter tjè razprodal. Svilnih črvičev ima 10.000, od kterih jih je 5000 izleženih 17. in 18. majnika lanskega leta; 5000 jih je pa po drugi reji po krešu izleženih. Seme teh črvičev je dobil od Pužmana iz Polje. Vodnik je djal: „Terice pogačo, potico jedó, lanovi Gorencom cekine nesó." Kaj bo pa še sviia, svila (žida) nesla! Zraven da je Net toliko murv na-sejal, zasadil, poprodal, da je vsejal svojih 10.000 jabelk in krušk, in to vse se mu je srečno ozelenilo. Se od pred ima kacih 10.000 pocepljenih drevesec, hrušk, jabelk, marelic, mirabelic in mnogotere baže češpelj ali sliv. On cepi večidel z nakladom, kar gré najhitreje od rok. Pri tem delu mu pomaga njegov sin in še drugi. Prihodnje leto se bo pri njem dobilo murv, jabelk, požlahnjenih češpelj, orehov, hrušk, toda hruške bodo večidel še premajhne za presajati. V dveh letih se bo pri njem dobilo na prodaj mnogovrstnih drevesc na izbiro, kolikor bo kdo hotel. Zlasti bodo pa njegove drevesca rade rastle, ker niso zdaj v predobri zemlji. Nekteri hruške in jabelka radi na kutine cepijo ; take drevesa so za kuhinske vrte in cvetnjake, kjer za veče drevesca prostora ni, sicer so pa podobne Kitajkam, ki v prvi mladosti čevlje iz medenice obujejo in jih nikoli ne izzujejo, da so pozneje pokvečene. Kutnarji in ku-tinarice tudi doraščeni stojé med druzimi doraščenci kot ubogi pritlikovčki med postavnimi grenadirji. Nekaj je bolje kot nič; komur kaže li kutinarje in kutinarice imeti, jih bo tudi pri našem Net-u lahko dobil. Net se pečá umno s sadjorejo, in tacega je bilo v našem kraji krvavo treba. Dosti gospodarjev ima veliko in vse za-pušenih vrtov in prostora; za sadjorejo se ne zmenijo. Naš Net bo dalec okoli ljudi za svilorejo in sadjorejo unel, zlasti pa mladino. Predosliški šoli je dal veliko drevesec za sadišce, in je obljubil prihodnje leto jih še več dati. Vsacega poduči j-ad, kako je peške sejati, drevesca saditi in cepiti. Šolarji na kmetihî pridno se učite sviloreje in sadjoreje. Bogu nastavljajte murvine, jabelčne, hruŠeve, češpljeve, orehove in češnjeve drevesa. Kar mu bodete nastavili, na tisto vam bo nosil 20, 40, 50 let in še dalje. Vsako poletje in jesen vam bo prinesel. Pridni bodite, lepo živite, radi molite, da ne bo namesti z darovi s kako šibo nad vas přišel, vas zavolj hudobij in lenobe pretepat. H pospešenju sviloreje in sadjoreje pri nas bi mnogo pripomoglo , če bi še kmetijska družba blagovolila Andrejů Net-u častno svetinjo poaeliti, kar naj bo predstojništvu te družbe priporočeno. *) Pri Andreji Net-u je viditi tudi prstene *) Priporocilo pridnega sadjo- in murvorejca A. Neta bomo iz-ročili si. odboru kmetijske družbe, da se mu ob svojem času podělí svetinja, ki jo po pravici zasluži, čeravno bo pisaču „TagespoŠte" v nos dregalo, da prizadevanje kmetijske družbe celó deleč sega, da priprosti kmet v Kokrici se pečá z murvo-in svilorejo, delà ceví za drenažo itd. in da vse to so nasledki podukov prokl.... slovenskih časnikov in bukev ! Vred. 183 ali lončene cevi ali rore za vodo pod zemljo drenažo napeljati. Več tisoč jih ima in dober kup. Viditi je pri njem še mnogo reči, ki v namen tega pisanja ne spadajo. Ko enega dne k njemu pridem, sem menil, da sem v beneškem arsenalu; kakoršnega delavca alimojstra sem le hotel, tacega sem pri njem zagledah iz Sevnice 5. junija. B. S. — Popoldne 3. dne t. m. nas je žalostna novica omamila. Nemila smrt pokosila nam je po celó kratki bolezni našega občno či-slanega kantonskega nadčelnika gospoda Valentina Pristava. Bil je rajnki ne le zvest služabnik cesarju, temuč tudi prav oče celemu sevniškemu okraj u. Ni tedaj čuda, da takega pogreba ni še vidila naša okolica kakor je bil današnji; vse, staro in mlado, od blizo in daleč, je přivřelo, da skaže zadnjo čast nepozabljivemu gospodu. Naj v miru počiva! Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora je bila služba četrtega učitelja na mestni St. Jakobški šoli gosp. Troj ar-ju, dozdaj učitelju v Logatcu, po-deljena; pri tej priliki se je gosp. Praprotnik po-meknil na mesto prvega, gosp. Belar na mesto druzega, in gosp. Raktélj na mesto tretjega učitelja te po vsej pravici hvaljene mestne šole. — Ker se ne vé, kako stoji z učenjem slovenščine v tukajšni prote-stantovski šoli, je bilo v ravno tej seji sklenjeno, da se tistih 100 gld., posebno v ta cilj in konec dodeljenih, ne izplača pred, dokler ni dokazano, da se ta namen spolnuje. — Ker je te dni žl. gospod Kusević Zsamaborski, predstojnik c. kr. deželnega vojaškega poveljstva, bil tukaj, se je g. mestni župan s 5 odborniki podal k njemu, da so mu priporocili prošnjo zastran preselitve general-komande iz Vidma v Ljubljano ; bili so prav prijazno sprejeti. # — Přetekli teden smo radostni ogledovali v čitavnici naši zanimivo mašino, ktera sama šiva, robi itd. Neka častita gospodična, ki si jo je naročila iz Amerike, je dovolila, da smo jo dobili v Čitavnico na ogled; sam gosp. agent Kirš jo je razkazoval. Da so jo gospé in gospodičine s posebno radostjo ogledovale, se razume samo po sebi; zakaj čudo je res, kako hitro in lepo delà mojškra-mašina, ki je kakor lična igračica. Će moj-škra, srajco iz tankega platna šivaj e , v 1 minuti stori 23 ubodov (štihov), jih mašina naredi 640; če čevlje siva, jih naredi 210 v eni minuti, čevljar pa le 10 itd. Amerikancem gré čast, da so iznajdili to mašino leta 1853. Sila veliko jih je zdaj že po svetu, zlasti v Ameriki, kjer šivaj o že vse z mašinami. — Přetekli teden se je dogodilo v naši gimnazii nekaj, kar bojo dopisniki unanjih časnikov gotovo po svoje razlagali. Zato povemo dogodbo samo na sebi. Ker dijakom iz 8. razreda ni bilo dopuščeno v surki zastave pri procesii sv. Rešnjega telesa nesti, nobenega pa v fraku ni bilo pri roci, je šla gimnazija brez zastave za procesijo. Drugi dan je bila v 6. razredu gimnazije na tabli neka šaljiva podoba s frakom narisana. Ker dijaki niso povedali, kdo jo je naredil, bo vès ta razred kaznovan. — „Kranj ska špraha" je dobila zdaj tudi svojega pevca. Z neko dosti očitno ostentacijo je „Laib. Zeit." unidan natisnila dve pesmi, da kaže svetu, kaj zna pevec, ki noče biti „Slovenec", ampak je le „pravi Kranj ec". Ze rajnki naš Preše r in je mogel to živo čutiti, da iz tistega mesta, kjer počiva njegovo truplo, bo svoje dni se oglasil „ein echter Krainer aber kein Slovene", kajti v neki svoji pesmi blizo tako-le poje : ..................Permaruha! Lahko bos v kozji rog ugnal Slovenca, In proti Tebi bo Koseski — muha. Jn res! komu bi po vseh udih električno ne švig-nila resnica preroških besed Prešernovih, kdor je bral, kar je „Laib. Z tg." přinesla v svojem 124. listu. Ker pa večini našili bravcev ne pridejo njeni listi v roke, pa so gotovo radovedni poznati pesniško delo, ktero se ponaša s tem , da je „pravo kranjsko", izročujemo jim obé pesmi od konca do kraja, ker takemu porodu — kakor „Naprej" resnično pravi — se ne sme nič odvzeti, nič pristaviti. Očita se našemu „slovenskemu" jeziku, da je skovan in spakedran po hrvaščini, češčini in Bog vé po čem še, — da je nerazumljiv, sirov, okorn itd. V svojih pesmah pa, v kterih „Ljubel" toži čez „že-lez'co", je „ein echter Krainer" pokazati hotel, kakošen je „kranjski" jezik: razumljiv v vsaki besedi vsacemu otroku, ličen in gladek kot da bi rožice sadil, zraven pa pesniško dovršen v vsaki slovki, da je čuda. Al kaj bomo dalje pridržavali bravcem samim veselje nad originalom; naj sami vse beró tudi z nemško priklado, ktere pa pevec gotovo ni dodal zato , da bi bile komú njegove „kranjske" besede nerazumljive — tega ne — ampak gotovo le zato, da se lože presodi globoki pesniški duh, ki je navdajal „ljubelskega" pevca, ko je vidil * \ .........na levi spušati en p-uh. Glasite se pa te pesmi tako-le: Kranjski voznih Ljubelo zeleznico o znani. Bod' slaven Ljubel, belo solzan, aj Ne dalno že pride želez'ca na dan; Ne boš slišal škripati predmorske teže, b) Pa tud1 ne žvižgati voznike želne, Tud' ne sveršati trompete ponečne grede, c) Naj sušic doteče, Naj solnce pripece, Brez straha spoderkne snežnični blago, d) Zavoť urne želez'ce voznika ne bo. — Le ostan ti gajžle brez mire sklep, e) Po kateri od kola do kola perskače klek. f) Ljubel se ustrasi, in ? z dekuje. Ste upal mi starcku iz belo glavo, Vozniki perjatli ste peli lepo, Zdaj čujem na Teržič, in' gledam prot Kran', Poslušam in1 Čakam de bodem naslan. V Se uzdignem prot mestu Ljubljani urat, Raslocim — ja dobro — Grolovc in' Grad; Vidim na levi spušati en puh, Je — mi terdijo se vstrašim železnice duh. Oterpne moj truplo za zmiraj čez to, Zdaj bode — ah bode! na večno tako. 3m sDtai 1863. — tfetn miocene aber ein echter drainer. A. Murgel. a) 2luftf)auent>er ©đjnee. d) 9!J?eereên>aren. c) Die ^oft. b) ©djneelaromen. e) Xelegrapfy. f) £er Unterfrainer cerfrebt Car- unter taè ,,3aut>ermannci)en", roaí)rfct)einlicfy alé ^rofcnft fceé ^eigeê Klek, roo fid) fcer ^age nad} tic 3auberinnen aufíjaíten. O ti srečni „Kran!" — smo si mislili prebravši te pesmi — v prvi polovici tega stoletja si poslal „štiri pare" P. Knobelnovih pesem po svetu, zdaj v clrugi polovici pa zopet „en par" A. Murgelnovih. Unih sicer Vodnik, kakor je znano, ni kaj častno sprejel, te pa so nam kaj dobro došle; sprejeli so jih Slovenci povsod z oběma rokama in le bolj previdni „echte Krainer" se hudujejo nad vredništvom „Laib. Ztg.", da se je tako na limance vjelo in je natisniti dalo stvar, ki je, kakor sami pravijo: „Wasser auf die Miïhle der Clovenen." — 2. zvezek „Torbice" je ravnokar přišel na světlo. Zopet ima mnogo zanimivega blaga v poezii in prozi, pa tudi v tem je mož beseda, da ima polovico sestavkov v hrvaško-srbskem jeziku, in nekoliko njih tudi s cirilico pisanih. „Ni je — pravi v predgovoru gosp. vrednik N. Ravnikar — prestrašil zvon, s kterim ji je uni- dan nek dopisnik „memento mori"' zvoniti počel, — ne, ne — še posmehovala se je, misleča : kadar bo ponehal žalostni odmev, pokazala se bo do- 184 moljubnemu svetu z drugim zvezkom v jugo slo vanski Rumunci inSaksonci so mlačnjaki; uni véjo, kaj hočejo obleki." Dobro došla Zanimiva knj Jama post oj nsk z ob - JLàcXlliilil Y V> V4.CA1J V-/ ^ W AJ JLd\A.€AlJ ^U. C*J V^ UUOUIIV^ J J ) svobodna beseda je absolutizmu najhuji trn v peti. zakaj še Listnica vrednistva. Stric Matija svojemu stričniku Juríko sposke toliko litve poslancev po podvizajo, da so saj do 28. dne t. m. vo- vemu Matevžu: Drugi pot gotovo přejmete zaželj pismo zastran deželi gotove. Magjarska stranka jank. v M čudadelnih verižic" v ,,Novicahu ; ta teden nismo mog že pridno delà, da se volijo poslanci po njenem smislu Radostni přejeli , pa Gosp današnji list ni bilo vec mo- ) goče; tedaj gotovo drugi pot. Le večkrat kaj Vabilo na naročbo Za drugo polovico letošnjega leta, ki naj se častiti narocniki ki so se začenja 1. dan prihodnjega mesca malega srpana (julija) pa tudi taki, ki jih na novo dobivati želijo i „Novice" dosihmal imeli, Y lUHV^imVi , JVX „11 U V Xl;^ VCWOXiiJaAOji AXXA^AX, yj<*, UUM1 twxvi, JXXX XXV, » ---- podvizajo z narocilom, da se jim pošiljanje v prihodnjem mescu ne pretrga. Izročuje se jim y polaj sanje pisanja po navadi naročilno pismo, v kterem naj pošljejo narocnino. Ako kdo castitih naroč nikov, ki je že za celo leto naročen, přejme to pismo Novice veljajo za pol leta po pošti pošiljane y y ga ne moti, ni mu namenj eno .BHH I M 20 kr., v tiskarnici prej emane 1 fl. 80 za cetrt n n 11 11 11 15 11 11 11 11 90 li Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.