Lelo XV
V.b.b.
Dunaj, dne 15. maja 1935
Št. 20.
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Odgovor, kol so ga zaslužili.
Na zlohotne izpade celovškega nacionalnega glasila proti sporazumu v deželi odgovarja „Karn-tner Tagblatt" v številki z dne 9. t. m. v uvodniku Pod naslovom „Z a narodno pomirjenje“ takole:
„Ob delu za politično obnovo Avstrije se je pojavila v oficielni manjšinski politiki vlade tej politiki svojstvena odkrita volja, da je treba narodno manjšino v deželi zadovoljiti in ji zajamčiti pravice, ki ji po naravi pritičejo. To načelno stališče in stremljenje je za državo, katera naj je zgrajena na krščanski podlagi, samoobsebi umevno. Kancler Dollfuss in kancler Schuschnigg sta opeto-vano na javnih zborovanjih in deputacijam izjavila, da hoče vlada manjšine zadovoljiti in spoštovati njihove narodne pravice. Ni ostalo samo pri besedah, državni uradi se že precej časa bavijo z izvedbo tega načelnega državnega stališča na-pram manjšinam.
Pri tem je zelo značilno, da se smejo v zadnjem času z manjšinskim vprašanjem baviti gotovi listi s prozornim namenom in da smejo „Freie Stimmen* govoriti o ..ogroženi enotni Koroški", ko je tod na delu vladna politika pomirjenja. «Priložnostni sotrudniki* napadajo v teh listih vlado v zelo prozorni obliki. Tisti, ki so članke Pisali, poznajo seveda razmere iz svojega posla, vodijo pa jih očividno drugi cilji. Gre jim kratko za to, da motijo delo, ki ga pospešuje tudi razumnejše in uvidevnejše osebnosti iz takozvanih nacionalnih krogov, in vzbujajo strasti. Koroško manjšinsko vprašanje so, kot smo že večkrat po-vdarili, voditelji nemških manjšin v drugih ! državah spoznali v njegovem pravem pomenu in sedaj so tudi voditelji nemškega šolskega društva Siidmarke pozdravili dejstvo, da se na Koroškem išče rešitev. Če torej «priložnostni sotrudniki" vprašujejo, kako gre nemškim manjšinam, ali dobijo, kar hočemo na Koroškem dati Slovencem, Potem *o vprašanje dokazuje na eni strani svoj namen, na drugi strani pa nacionalno kratkovidnost gotovih krogov. Manjšinsko vprašanje je Predvsem nemško vprašanje in previdnost ter modrost narekujeta, da se tam, kjer Nemci odločujemo, spoštujejo manjšinske pravice. Tako utrjujemo dejanski in moralni položaj nemških manjšin, za katere moramo taisto zahtevati, kar mi tukaj manjšini postavno Priznamo. To je narodna manjšinska politika.
S povdarkom naglašajo nacionalni krogi, da je nemštvo pri nas baje ogroženo, govorijo o nemškem kulturnem krogu, h kateremu se baje prištevajo koroški «vindišarji" in temu krogu nasproti postavijo srbski krog, kateremu baje hočejo pripadati šovinisti izmed Slovencev. Baje zahtevajo Slovenci celotno jezikovno-mešano ozemlje v sa-nioupravo, kar pomeni za nacionalne nezadovoljneže teritorijalno oddelitev ozemlja. Slovenci, tako Pišejo, zahtevajo učitelje, zdravnike, duhovnike, in te že vnaprej imenujejo od dežele plačane agitatorje, ki stremijo samo za tem, da odtrgajo «vin-dišarje" od državnega naroda, jih poslovenijo in tako tekom let ustvarijo predpogoj za delitev dežele potom teritorijalne samouprave. Vsem stremljenjem, da se nudi Slovencem kot narodni manjšini pravica, odgovarja pisec v «Freie Stimmen" s kategoričnim: Nikoli!
Tako jezdi kratkovidna nemška svobodomiselna strankarska politika slepo naprej in je ne briga dalekosežnost zadeve, s katero se peča površno ■n s svojim namenom. Čudno se zdi, da je taisti list zagovarjal narodne socialiste, ko so iskali ve-leizdajskih vezi onstran Karavank in hoteli zavojevati Avstrijo za ceno delitve Koroške. Četudi je to dokazano, vendar velenemški list ni videl pri tem Koroške ogrožene. Ker pa sedaj vlada hoče
j resno doseči sporazum z narodno manjšino — na kar nekdanji liberalni in svobodomiselni mogotci i niso nikdar mislili — zato vpijejo: Roke proč od Koroške...
|	... Pri reševanju manjšinskega vprašanja mora
biti poleg krščanskega stališča vodilo tudi avstrij-i sko poslanstvo v srednji Evropi. Mi hočemo in moramo biti most med narodi, nosilci sporazuma ■ med ljudstvi. To zahteva poleg lepe besede tudi ! delo. s katerim moramo začeti v lastni deželi. Kdoi vprašanje pri nas pozna in se ozira na položaj manjšine, ve, da bo imelo tako delo samo ugodne posledice za nemške manjšine ter za spo-i razum in pomirjenje med narodi.
Manjšinsko vprašanje na Koroškem se — kot I ostala slična narodna vprašanja — ne bo reševalo
| Živimo v času preizkušnje naše narodne zvesto-I be. Ob sencah gospodarske stiske sili v naša srca ! malodušje in nam hoče jemati pogled navzgor k j lepemu narodnemu vzoru. Pa okoli nas so prilike, ki nas posebno v teh dneh opominjajo in bodrijo: Ob stoteri drugi brigi bodimo danes bolj kot sedaj čuječi stražniki svojega naroda! S skrbjo in ljubeznijo čuvajmo naš narodni zaklad, sveto slovensko be^dn, lepo našo slovensko domovino, sveto našo pravico do prostega, neoviranega kulturnega razvoja! Če drugod šilita v domove mračnjaštvo in obup, mi moramo s svojo mislijo, besedo in dejanjem dokazati, da nismo suženjske duše, marveč da bolj kot kedaj danes tli v naših srcih ljubezen do slovenskega sveta in da gori v naših dušah zavest, da smo sinovi in hčere slovenske narodne družine.
Ni tudi slučaj, če se v teh dneh obnavlja v deželi stara prostaška gonja proti nam Slovencem. Medtem ko naša deca v šolah lomi le še neko nerazumljivo mešanico tujega jezika in ne pozna niti več črk naše slovenske pisave, smo danes lahko priče nove kulturne sramote onega dela nemškega naroda, ki kljub veliki gospodarski in moralni brigi avstrijske vlade poz na le en sam cilj: raznaroditi slovensko ljudstvo in ga ponižati v hlapce in sužnje. Iz zlobnega namena skušajo danes nacionalni krogi v Avstriji zabrisati kanclerjevo besedo izza letošnjega februarja, ko je govoril zastopnikom slovenske manjšine: «Ostanite zvesti svoji slovenski narodnosti! Odpadniki še niso nikdar koristili nobenemu narodu. Kot šef zvezne vlade odklanjam in z
Ovstrija in Jugoslavija.
Tik pred kanclerjevim odhodom v Italijo, kjer se je sestal z Mussolinijem, je imel avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg v klubu dunajskih industrijcev govor o zunanje-političnem položaju države, v katerem je med drugim izjavil o sporazumu z Jugoslavijo sledeče: «Tesni sporazumi med Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo lahko postanejo temelj, na katerem se bo znova pozidalo mlado, sveže življenje v podonavski kotlin i."
H temu značilnemu stavku dodaja dunajski dopisnik ljubljanskega «Slovenca" sledečo pripombo: Po mojem mnenju je to prvič v vsem razdobju povojnih let, da je aktivni avstrijski minister tako jasno in nedvoumno izpovedal svojo željo, da bi bila njegova domovina tesno povezana z Jugoslavijo. Vsi dosedanji avstrijski zunanji ministri so se Jugoslavije dosledno izogibali in zato pomeni
z frazami in ne z liberalnimi načeli minule dobe. Načela, ki bodo pri reševanju manjšinskega vprašanja edino merodajna, so: naravne pravice, ukoreninjene v temeljih krščanske države; sporazum in pomirjenje med narodi, kot to tirja poslanstvo Avstrije; pomoč nemškim manjšinam v drugih državah. V tej manjšinski politiki ni prostora za nacionalno ozkosrčnost, za nacionalni strah in osebno maščevalnost."
Op. ur. Veseli nas. da najdemo v jedrnatem od-' govoru nemškega lista potrjene svoje lastne misli, ki so manjšino svoječasno napotile k polnemu sodelovanju na obnovi države. K odločno in jasno izraženemu stališču nemških krogov k manjšinskemu vprašanju v deželi zamoremo krščanskim nemškim krogom samo častitati.
j menoj odklanja vsa zvezna vlada vsako hoteno raznarodovanje in skrbeli bomo za to, da nudimo Slovencem tudi možnost, da ostanejo dobri Slovenci. Nimamo nobenega interesa na tem, da bi iz Slovencev delali Nemce. Pač pa imamo interes, da so in ostanejo tudi Slovenci dobri in zvesti državljani zvezne države Avstrije." Malo, bore malo je zvestobe kanclerju v raznih protislovenskih člankih nacionalnih listov in raznih prireditvah nacionalnih organizacij!
Naj nas ne motijo v naši narodni ljubezni vse sence okoli nas! Podvojimo le silo našega narodnega življenja in dobro berimo besede slovenskega pisatelja in rodoljuba, naslovljene na Slovence:
«Vi sinovi in hčere majhnega, mehkega naroda, se bojite, da se vaš narod stisne in izpodrine ob splošnem napredovanju večjih narodov, ki mu ne dopuščajo posebnega razvoja. Bojite se, da se potopite v drugih narodih kakor vaša Drava v tuji Donavi. Ta vaša bojazen ni upravičena ne pred Bogom in ne pred svetovno zgodovino. Pred Bogom ne, ker on je ustvaril slovensko ljudstvo, mu dal njegov lepi jezik in lepo domovino in mu ni odrekel pravic, podeljenih drugim narodom. Božjo pravico torej ima slovenski narod do življenja v družini narodov, kakor krožijo velike in male zvezdice po svojih tirih okoli sonca. Vaša bojazen Slovenci, ni upravičena j tudi ne pred svetovno zgodovino, ker v vseh njenih tisočletjih do danes še ni preminil noben versko in nravno krepek narod, kakoršen je vaš, dokler je čuval vernost in nravnost, ti svoji najvišji« blaginji."
Berger-Waldeneggova izjava naravnost revolucijo v miselnosti zvezne vlade glede koristnosti sodelovanja z državo, ki zanjo takorekoč ni obstojala. Naravno je, da je treba iskrenost teh besed, ki pridejo pe 17 letih popolnega molčanja, šele preizkusiti, toda beležiti jih je treba kot dokaz, da se je polagoma nekaj le spremenilo.
V rešitev podonavskega vprašanja je predlagal Mussolini dvostranske pogodbe med vsemi državami Podonavja. Tako naj bi Avstrija sklenila z Italijo in z Jugoslavijo posebno pogodbo, po kateri bi se Italija in Jugoslavija obvezali nuditi Avstriji v slučaju potrebe vojaško pomoč. Tako je razumeti ministrovo izjavo, ki jo navajamo, kot pripravo na predstoječa medržavna pogajanja.
Bodoča organizacija avstrijske mladine. Vlada pripravlja postavni osnutek, na podlagi katerega bo avstrijska mladina od 6. do 18. leta organizirana v enotni mladinski organizaciji. Organizacija
Slovenska narodna zavest naj živi!
bo deljena v katoliško in posvetno skupino. V prvi skupini bodo vse organizacije katoliške akcije, posvetna pa bo združevala vse dosedanje mladinske organizacije. Vrhovno vodstvo mladinske organizacije bo v rokah kolegija treh članov, t. j. zastopnika Cerkve, vodje Jung-Vaterlanda in zastopnika naučnega ministrstva. Člani organizacije bodo dobili tudi enotno uniformo.
Številke volitev v Jugoslaviji. Po uradnih številkah je 5. maja glasovalo v Jugoslaviji vsega 2,778.172 volilcev ali 72% upravičencev. Od tega odpade na vladno listo nekaj nad 60%, na listo opozicije 35% glasov. V dravski banovini je glasovalo 47% in od teh nad štiri petine za vladno listo. Razen 4 bivših poslancev so bili v dravski banovini izvoljeni popolnoma novi ljudje. Med drugimi je bil izvoljen v slovengraškem okraju dosedanji celovški konzul g. dr. Anton Novačan. G. konzul si je tekom leta dni pridobil mnogo prijateljev v vseh krogih glavnega mesta dežele, ki ga bodo odhajajočega v novi delokrog ohranili v toplem spominu.
Jugoslavija in Italija. Listi poročajo, da se ustavi jugoslovanski ministrski predsednik Jevtič na svojem potu v Ženevo, kjer bo prisostvoval končnemu razščiščenju jugoslovanske pritožbe proti Madžarski, v Benetkah, kjer se sestane z italijanskim podtajnikom Suvichem. Temu prvemu sestanku državnika Male zveze z odgovornim zastopnikom Mussolinija bodo sledili še drugi sestanki med ostalimi predstavniki Male zveze in italijanskimi državniki v Ženevi. Da se je Italija najprej obrnila na jugoslovanskega ministrskega predsednika, je s tem podčrtala važnost Jugoslavije pri sklepanju podonavskega pakta kakor tudi željo, da se spravi s svojo jugoslovansko sosedo.
Maršal Pilsudski — oče Poljske — je umrl. V nedeljo zvečer je umrl za želodčnem raku maršal Pilsudski. V svetovni vojni se je boril na čelu poljskih legijonov proti Rusom. Ko je nemška armada zasedla Poljsko, je bil poklican v začasni d*žavni svet poljske države. V svetu se je boril za popolno poljsko samostojnost in bil nato vsled odklonitve zaprisege nemški oblasti od Nemcev interniran. Po prevratu se je vrnil v Varšavo in sodeloval na utrditvi samostojne in neodvisne države. V letu 1925 je stopil, prisiljen vsled notranjepolitične neenotnosti, na čelo vojaške revolucije in vzel usodo mlade države v svoje roke. Po dolgoletnih notranjepolitičnih nemirih se mu je zadnje dni pred smrtjo posrečilo dati Poljski novo ustavo. Država je priredila svojemu velikemu maršalu veličasten pogreb.
Papež o Nemčiji. O priliki sprejema nemških romal jev v Vatikanu je imel sv. oče govor, v katerem je zavzel ostro in odločno stališče proti preganjanju katoličanov v Nemčiji. Papež je dejal, da vsak dan dobiva poročila, kako se katoličanom v Nemčiji preprečuje izvrševanje njihovih verskih
j	PODLISTEK	j
Ksaver Meško:
Na Poljani.
(29. nadaljevanje.i
Že prve dni počitnic je bil Vendelin malo doma. Zahajal je na Gornjo Poljano. Nande je zvedel in je izpovedal, da poseda po gostilnah in popiva.
„Pijančuje?“
Zavzele so se svetle mlade oči, zadrhteli sta srci, tuji hudobiji, kakor je tuj svetli dan noči.
„0 Vendelin, bratec, mili in ljubljeni!"
V tesnobi in bridkosti sta klicali srci.
„Celo s Petrom sta se sprijaznila in pijančujeta skupaj."
„A za naju nima časa!"
„0 Vendelin, bratec, ljubljeni, ljubeč poprej tako gorko, ob kateri nesrečni uri je umrla v tvojem srcu ljubezen do sestric, revnih in zapuščenih!"
Grenke solze so zakalile nedolžne modre oči, ljubezni polne, po ljubezni hrepeneče, ljubezni proseče z vdanostjo in najsrčneje ...
Na sv. Ivana dan je prišel na Trato Dolinarjev ' Ivan. Prinesel je deklicama pravljične knjižice s pestrimi slikami okrašene.
O veselja, o radosti v mladih srcih!
„Glej, Vendelin, kako krasno!"
A Vendelin, ki tisto jutro še ni odšel na Gornjo Poljano, se je ozrl malomarno na darila, povsem nič vzradoščen po njuni radosti. Ivana je komaj pogledal. Izpregovoril je z njim nekoliko besed, a ni govoril prijazno, v zadregi skoro in razdražen, kakor bi ga motil tovariš ali bi ga bilo sram pred njim.
dolžnosti in nalog. V Nemčiji ne preganjajo samo laičnih oseb, ampak tudi škofe in duhovnike ter odvajajo v zapor celo redovnice. Nemčijo skušajo razkristjaniti in jo dovesti v barbarsko poganstvo. Nič se ne opušča, kar se smatra kot sredstvo, da bi se katoliško življenje popolnoma uničilo.
Zmaga katoliške stranke v Španiji. 6. maja se je sestavila v Madridu nova vlada. Ta sestoji iz večine katoliških ministrov, ker ima katoliška ljudska stranka v kortesih — španskem parlamentu — večino poslancev. Predsednik republike in levičarski krogi so se dolgo upirali uveljavljenju katoliške stranke, končno pa so se morali udati. Vlada razpolaga v kortesih z absolutno večino, ki sicer ni velika, a je strnjena in enotna. Vladni listi naglašajo, da je s tem zaključena kritična doba Španije in da se prikazuje na obzorju zarja boljše bodočnosti.	^
Tako slavi Anglija svojega kralja. Vladarski jubilej v Angliji je resnično postal jubilej svetovnega imperija. Slavnostni sprevod je spremljala množica, ki je štela do 10 milijonov glav. Z dežele in kolonij je došlo do 2 milijona oseb. Svečanost je dosegla svoj višek v katedrali sv. Pavla, kjer se je vršila svečana zahvalna služba božja. Radio je ves dan prenašal pozdravne govore iz vseh delov angleškega imperija, prav tako se je ob koncu k:al] Jurij preko radia zahvalil svojim podanikom z govorom, ki je izvenel v proslavo angleške domovine. Manjše proslave so se vršile tudi v vseh ostalih večjih mestih.
V srednje šole!
Šolsko leto se nagiba h koncu. Še prej, da pričnejo dvomesečne poletne počitnice, se vršijo sprejemni izpiti v prvi razred prihodnjega šolskega leta. Da bi tedaj prihitelo k izpitom čim največ fantov in deklet tudi iz naših krajev!
Narod brez izobraženstva — rastlina brez cveta, drevo brez sadu, gora brez zelenja, družina brez otroka. Šele v duhovnikih, profesorjih, učiteljih, pravnikih, zdravnikih dozori božja rastlina naroda v svojem cvetu, ter krasi svojo okolico z barvo, vonjem in daje zdrav, poln sad. Prosti poklici šele dopolnijo narodno družino in s svojim delom ji dajo svojstven, naroden pečat. Narod brez izobraženstva je podoben družini brez očeta, ki mora živeti pod tujim varuštvom in ji nedostaje toplega družinskega duha.
Zdravi smo v korenini. Naša verska in narodna zavest sta ji dobra zemlja. Naj nas ne straši, če moramo gledati vrsto grobov naših dragih, ki jih je pokosila bela žena, komaj so po letih študija našli pot nazaj domov! Le še večja bodi naša skrb, do dobro izpolnimo nastalo vrzel. Sicer dane. prosti poklici ne nudijo bogastva in le prečesto se tod reže preprost
O Vendelin, ali si pretrgal tudi s tem vez nekdanjega prijateljstva, mladostne ljubezni? Slabo ti brez ljubezni, o Vendelin!
Dan za dnem je zahajal na Gornjo Poljano. Vračal se je v mraku, z zardelimi očmi, z razpaljenimi lici.
Sestri sta ga videli prihajati in sta se mu ognili plašni in sta zbežali v izbo ali k teti Katri.
Vrnil se je v mraku. Ko je stopal mimo kuhinje, je prišla iz nje ravno Jerica.
„Oho, sladko dete!"
Naglo jo je prijel za roko in ji je ovil levico okoli pasu. Tanek, poltih glas je razvenel po veži, v kuhinjo, kakor glas ptice, splašene iz sladkega spanja sredi noči.
Kakor bi jo pograbile močne roke za sključene rame in bi jo okrenile v hipu, se je obrnila ob ognjišču stara Katra. Upalo in usahnelo lice je prebledelo še bolj; zadrhtela so ji vela usta.
,.Ali tudi ta! O Trata! O Marija!"
Spomnila se je rajne in njene oporoke, bremena, ki ga je naložila v težki uri, ko se ne odreče človeku ničesar, ko je komaj viden kimljaj glave prisega, sveta in močna. Spomnila se je in je stopila naglo proti durim.
„Pusti dekle, Vendelin!"
Ni pogledal starke, trepetajoče od vznemirjenja in od nevolje, a tudi izpustil ni drhteče mladenke.
,.Pusti jo! O ko bi videla to rajna mati!"
Vsa bol, ki je polnila srce in jc bila velika, da bi najrajši umrlo srce, ker je ni moglo več nositi, je zaječala iz kratkih besed.
Kakor bi ga zadel močan udarec, je sklonil študent glavo, je izpustil deklico in je šel naglo v nadstropje.
j č r n k r u h. Ljudstvu pa zato nudijo tem več du-: hovnega in duševnega kruha in mu tako bogato odplačajo žrtve, ki jih zanje doprinašajo njihovi i dragi.
Starisi! Pošljite tudi letos svoje nadarjene sinove in hčerke v srednje šole. Žrtvujte jim še kos svojega trpljenja, oni sami in ves narod vam bo zato nekoč vedel hvalo.	—e.
DOMAČE NOVICE
Nacionalna doslednost. „F r e i e S t i m m e n" si v zadnjem času dopadajo v ostrih, povsem ne-upiavičenih izpadih proti slovenski manjšini v deželi. Pri tem zasledujejo cilj vzbuditi v vrstah slovenskega ljudstva razdor in sovražstvo ter o-nemogočiti pripravljajoče se pomirjenje v sožitju obeh narodov v deželi. Taisti list, ki daje danes prostor tako nizkotni gonji proti Slovencem, je pisal v številki z dne 14. junija lanskega leta pod naslovom »Manjšine v avtoritarni državi" med drugim sledeče: Z zahtevo, da se manjšina podredi državi, še ni vse storjeno. Država sama mora nuditi pogoje, da jo manjšina zamore tudi notranje priznavati. Če država manjšino nasilnim potom jezikovno in kulturno zatira, škoduje sebi in si iz-podkopuje tla, na katerih stoji sama. Tako zločinstvo zatiranja se končno kaznuje samo. Raznarodovanje tujega naroda ni samo nemoralno, marveč tudi nesmiselno. Ugled države bo samo narastek če dovoljuje narodnim manjšinam samobitno narodno življenje. Tožbe raznarodovanih milijonov so ognjišča največjih nemirov v državni politiki. Spoštovan narod edino more biti most do drugih narodov, zaničevan pa nikoli... — Leto dni navrh pa taisti list na zlohoten način ščuva koroško javnost k nadaljnemu raznarodovanju koroških Slovencev. S tem ožigosa svoje sedanje počenjanje s svojimi lastnimi besedami kot nemoralno in nesmiselno. Ob tej sodbi je vsaka naša beseda odveč.
Z dežele. Iz prozornih namenov je začel kulturni odsek koroškega Heimatbunda z vso naglico in vnemo vršiti med našim slovenskim ljudstvom svojo nemško propagando. Z avtom vozijo pevce, govornike in odre vsako nedeljo kam drugam. Bili so že v Pliberku, Grebinju, Grabštanju, Po-krčah, Ličji vasi, Koimari vasi. Svetni vasi, v j Stcbnu pri Bekštanju, Ločah, v Št. Jakobu v R. in na Bistrici. Naslov njihove igre „Der Burger-meister von Hintertupfenbach" znači kakovost teh nastopov. Ljudstvo je napram tej nenavadni in nemške kulture nevredni reklami brezbrižno. Mnogokod pa se čudi, kako ta organizacija spoštuje svoječasno kanclerjevo izjavo o vrednosti narodnega odpadništva. Če kod, smemo govoriti o sabotaži vladnega dela baš pri tej propagandi nemškega Heimatbunda.
S solzami v očeh, pekočimi, kakor če bi nesla k pogrebu lastno dete, je strmela Katra za njim. „Ali tudi ta? — O Trata, s prokletsvom udarjena! O deca, izgubljena!"
Kako si sejala, o Katra? Kaj si sejala, ali snetljivo seme?... Povzdignila je oči k Materi božji, i viseči v veži, in glej, ne sence greha ni bilo v očeh, ker ni bilo sence greha v srcu.
In tako je vstalo v srcu, trpečem, a močnem ob zavesti, da je sejalo dobro seme, mehko upanje.
»Pije, nadleguje dekleta —' a glej, spomin na mater mu je še svet. Morda vendar ne propade popolnoma... O Kristus, usmili se! O Devica, usmiljenja polna, varuj ga ti!"
Na predvečer pred starim letom je zašumelo na Trati.
Proti večeru, v prvem mraku se je vrnil Peter pijan domov. Zibaje se je iskal po hiši Jerice. Ko je ni našel nikjer, se je napoti! v hleve, črez hip je prihitelo dekle preplašeno iz hleva, Peter za njo A že je stal Andrej ob njem.
»Mir dekletu!"
»Stran, starec, hlapec!"
Nande, stoječ nekoliko korakov strani od Andreja — on je poklical Andreja, ko je opazil iti Petra v hlev je videl, kako je zardelo resno lice starčevo, kako so se mu napele žile na čelu. Ne da bi rekel še besedico, je povzdignil hlapec roko in je udaril zasramovalca s težko pestjo. Napol cvileč, napol grgrajoč glas se je zaslišal v polmraku. Kakor besen se je zagnal Peter v starca, a je odletel takoj v stran. Lotil se ga je spet, hropeč, sikajoč, kletve, tresoč se po vsem telesu. A hlapec ga je pahnil še dalje od sebe.
(Dalje sledi.)
Sprejemni izpiti na zvezni gimnaziji in realni gimnaziji v Celovu se vršijo 3. julija (začetek ob -S. uri zjutraj). Pismeni izpit obsega: 1. prost sestavek. 2. Prosto ponavljanje berila. 3. Štiri računske naloge v oblikah iz praktičnega življenja. Pri ustmenem izpitu se bo zahtevalo znanje snovi
4.	ljudskošolskega razreda. Pismene prijave je vložiti kolekovane z 1 S do 15. junija ravnateljstvu zavoda. Priložiti je rostni in domovinski list. Za realno gimnazijo je dovoljen v prihodnjem letu samo eden prvi razred. Ostale prosilce bo dež. šolski svet dodelil realno-gimnazijskemu oddelku zvezne realke. Izpiti v višje razrede se istotako začnejo 3. julija in nadaljujejo 4. julija.
Sv. birma v Dobrli vasi. Po preteku 10 let smo imeli 1. maja birmo. Prevzv. pomožni škof dr. Rohracher so se pripeljali že prejšnje popoldne k nam. Na trgu pred staro šolo jih je čakala duhovščina in šolarji s celotnim učiteljskim zborom. Mil. prošt Truppe je predstavil g. škofu posameznike, nakar je škofa pozdravil v imenu šole g. nadučitelj Kòstner. Za tem so nastopali šolarji z deklamacijami (ena slovenska in tri nemške) ter 4. in
5.	razred z deklamacijo v zboru. Izvršilo se je lepo; nato so škof odšli v šolo, da so tam prisostvovali izpraševanju iz verouka. Otroci so v vseh razredih prav gladko odgovarjali, tako da so bili škof kot tudi katehet (g. prošt) in drugi zadovoljni. — Na slavoloke in lepo okrašeno cer-ke\ ter na živahno streljanje z možnarji tudi ne smemo pozabiti. Slavolokov je bilo 19 (dva tudi v Goselni vasi in eden pri vhodu v župnijo, kjer bi Prevzvišeni morali voziti iz Grabštanja v našo župnijo). Veliko dela so si prizadejali dobri možje in fantje ter nič manj dekleta in žene, da je bila cerkev tako svatovsko ozaljšana in da je bilo tudi izven cerkve vse v redu, pa lepo pripravljeno. Z združenimi močmi se doseže veliko. — Na dan sv. birme so škofa pozdravile na dvorišču proštnije slovenske in cerkvene organizacije v slovenskem jeziku. Trije šolarji-birmanci s prelepo pozdravno pesmico uršulinke m. Elizabete, nato zastopnici Marijinih družb, predsednik izobr. društva in načelnik župnijske katoliške akcije. Pred cerkvijo je prvi pozdravil g. škofa mil. prošt kot voditelj župnije. Pozornost ljudi, s katero so vsi poslušali ta govor, je priča, da je bil lep in ne predolg (da je bil predolg, so mogli trditi le oni, ki jim ni bilo všeč, da je govoril g. prošt slovensko). Za prošto-vim pozdravom so pozdravili visokega gosta zastopniki svetnih oblasti in društev (gasilci, pevci, šolarji) v nemškem jeziku. Nad 20 duhovnikov je spremljalo Prevzvišenega v cerkev, kjer je med sv. mašo podelil dvema bogoslovcema celovškega bogoslovja (eden obeh je tukajšnji rojak) nižje redove. To je bil izreden dogodek za župnijo, kajte običajno se sv. redovi podeljujejo le v škofovskih ceikvah. Med sv. mašo je imel Prevzvišeni lepo pridigo, katera je tudi tistim šla do srca, ki sicer le redkokdaj slišijo božjo besedo. Po sv. maši je imel slovensko pridigo g. župnik Poljanec iz Ško-cijana, ki je dobro obrazložil sedmere darove sv. duha. — Birmancev je bilo 141, ki so pa bili poleg domačih še iz nekaterih sosednjih župnij. Ako o-menimo, da so tudi pevci storili svojo dolžnost ka' lepo, smo opisali slovesnost, kakoršne nimajo povsod. Škof so odhajali zelo zadovoljni, zadovoljni pa so s potekom svečanosti lahko tudi vsi župljani s svojim duhovnim voditeljem g. proštom. Dal Bog, da bi milost sv. Duha ne bila prazna v onih. ki so jo sprejeli!
Po Sloveniji se dvigajo evharistični križi. Priprave za junijski evharistični kongres v Ljubljani so v polnem teku. V Ljubljani že gradijo veliki štadijon, po vsej Sloveniji se vadijo pevski zbori, ljudstvo pa se pripravlja na velike dneve z molitvijo. V veliki večini slovenskih župnij se dvigajo evharistični križi, ki spominjajo vse farane na evharistični kongres. Križi so visoki 10 do 20 metrov. Blagoslavljanje križev se vrši povsod izredno slovesno. Ljudje se zbero v domači cerkvi, odkoder se podajo s svečami in bakljami v rokah k postavljenemu križu. Med potjo pobožno molijo in prepevajo evharistične pesmi. Med župnijami je naravnost tekmovanje, katera bo imela lepši in večji evharistični križ. Ker je kongres namenjen za vse katoličane cele države, se obeta večsto-tisoča udeležba v Ljubljani.
Grozen umor pri Lučah. V nedeljo 5. maja je došla vest o strašnem zločinu, čigar žrtev je postal revirni gozdar na posestvih ljubljanskega ško-fijstva g. Emil Krištof, rodom iz Dvora pri Pliberku in nečak prevzv. knezoškofa dr. G. Rožmana. G. Krištof je šel v soboto zvečer na pete-line in se je hotel drugi dan zjutraj vrniti do božje
Wenn Sie einen guten Malzkaffee wollen, verlangenSie den mit dem
Kneippbild
Verlanqen Sie
Kathreiner
službe v Luče. Na Planici blizu Gutenbergove koče pa ga je ob pol 5. uri zjutraj napadel maskiran zločinec, najbrže lovski tat. Po približno eni uri sta prihitela na mesto, odkoder so čuli štiri strele iz lovske puške, dva moška, ki sta opazila maskiranega morilca še ob žrtvi. Neoborožena je morilec odpodil s streli. Pokojni gozdar Emil Krištof, je 28 let star, zapušča ženo in dva otroka. Bil je v službi zvest in točen ter v Lučah splošno priljubljen radi svojega socialnega postopanja. Rajnega gozdarja, ki je postal na tako žalosten način žrtev svojega težkega poklica, so pokopali v torek 7. maja v Lučah, žalujoča žena in oba o-troka so deležni toplega sočutja. Ugledni Krištofovi družini v Dvoru izrekamo ob izgubi dobrega sina in brata naše iskreno sožalje. Naj rajnemu sveti večna luč!
Pečnica pri Baškem jezeru. Vsa fara se je zbrala letos na Št. Ferjanovo pri podružniški cerkvi sv. Gregorja v Spodnjih Borovljah ter je od tam korakala v mogočni procesiji v farno cerkev v Pečnico. Tam ima sv. Florijan svoj posebni oltar. Samo moških smo našteli stoinšestdeset, med njimi požarna hramba v uniformi. Ko smo prišli do gasilnega doma, na katerem je krasna podoba sv. Florijana, zaščitnika pred požari, slikana od našega že umrlega slikarja Markoviča iz Rožeka, se je postavila hramba pred podobo v „pozor!“, domači župnik pa je stopil pred podobo ter trikrat zaklical: Sveti Florijan, naš veliki patron, varuj nas časnega in večnega ognja! Vse je odgovorilo: Sveti Florijan, prosi za nas!
Odprta noč in dan so groba vrata... (Škocijan.) Letos imamo že 12 mrličev, med temi 6 otrok. Pa samo 6 rojstev. Se pač tolažimo, kakor v mestih, da nas bo okolica oživila, da naš lepi kraj ne postane puščava. V četrtek smo ob obilni udeležbi pokopali blago Kuzmovo mater v Srčah, Nežo Mihev. 83 let je rajna dočakala, 50 let je živela kot vdova. Dokler je le količkaj mogla, je vsako jutro tudi ob najgršem vremenu in najhujši zimi prišla k sv. maši dobro uro daleč. Tako je našim materam in gospodinjam pokazala, kje naj iščejo tolažbe in pomoči zase in za svojo družino. Večni pokoj ji!
Namesto venca na grob č. dekanu Hribarju je darovala Breznikova družina v Pliberku svoto 15 S v dobre namene.
Drobiž. Za upravitelja pliberške dekanije je bil imenovan č. svetnik J. Vintar v Šmihelu. Za župnika v Št. Lipšu je bil inštaliran č. g. J. Pollak. Za provizorja v Pliberku je imenovan č. J. Koglek. — Od 11. do 14. maja je bival v deželi na inšpekcijskem potovanju gen. drž. komisar major Fey. — Prav svečano so praznovali materinski dan letos v Celovcu. Višek prireditve je bilo veliko zborovanje na Dollfussovem trgu, kjer je zbrano množico nagovoril prevzv. knezoškof dr. Hefter. — Znani lesni trgovec kom. svet. Valentin Leitgeb v Sinči vasi je praznoval svojo osemdesetletnico. — Vas Stari grad pri Bekštanju je dodeljena poštnemu uradu v Ločah. — Pred prizivnim senatom dež. sodišča v Celovcu sta bila obsojena na denarno kazen 60 odnosno 30 S urednika celovških „Freie Stimmen" zaradi nekega članka proti-državne vsebine. — Člana pomožne policije J. Starca so na Bistrici pri Pliberku napadli neki nar. socialisti in ga težko^ ranili. Prjeli so jih in oddali dež. sodišču. — V Špekovi gostilni v Vov-brah sta se stepla vrtnar Duller in hlapec Klemen
Lipuš. Duller je obležal težko poškodovan, Lipuša pa so zaprli. — Gabrijel in Jožef Makig iz Kožen-tavre sta bila vsled nasilnega vedenja nasproti orožnikom obsojena na 12 oz. 10 mesecev težke ječe. Vložila sta priziv. — V Borovljah je umrl bivši obč. tajnik Andrej Papp.
NAŠA PROSVETA HI
Ustanovni občni zbor izobr. društva v Galiciji.
Predzadnja nedelja je privabila k Ogrinu prav številno družbo gospodarjev, mater in mladine h krstni prireditvi novoustanovljenega izobraževalnega društva. Zbor je otvoril vrli župan g. Urank s pozdravom na došle zastopnike podjunskih društev in vse navzoče ter v jedrnatih domačih besedah obrazložil važnost popoldneva. Za njim so nastopili gališki pevci pod vodstvom g. Ogrisa, četudi šele začetnik, je zbor dokazal, da razpolaga s prav dobrim pevskim materijalom in da ima vztrajnega pevovodjo. Zapel je več domačih in tudi umetnih pesmi, katere je občinstvo sprejelo s toplim navdušenjem. Nato je zvezin govornik v daljšem govoru obrazložil temelje prosvetnega delovanja. S posebnim povdarkom je naglasil, naj je delovanje novoustanovljenega društva posvečeno družini, naj goji zdravo stanovsko in narodno zavest in tako v svojem področju prispeva k obnovi ljudstva. Govor so vzeli navzoči z odobravanjem na znanje. Nato sta se oglasila k besedi predsednika celovškega in globaškega društva ter toplo pozdravila krst novega društva in mu želela mnogo uspehov v bodočem delovanju. Sledil je nastop galiških deklet v dekliškem zboru. Presenetili so sveži in čisti glasovi in dvorana je dekleta nagradila z navdušenim ploskanjem. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Pegrin Šiman iz Abrij, njegov namestnik je Vedenik Jože iz Apač, tajnik je g. Ogris Andrej, njegova namestnica pa Krista Kometter; za blagajnika je bil izvoljen Lušin Lojze, za namestnico pa Tončka Božič, prva knjižničarka je Božič Micka. Spet so nato nastopili pevci in želi posebno s pesmijo „0 gališki fari" poseben aplavz. G. Urank je nato uspeli občni zbor zaključil z zahvalo vsem.
„Miklova Zaia" v Škocijanu. Dvakrat jo je podajala naša mladina. Obakrat je bil naval, da bi množice ne mogla obseči nobena dvorana. Došli so iz vse okolice, celo iž daljnega Grabštanja in Mostiča, Grebinjski Klošter je poslal 12 krepkih fantov. Igrali so obakrat prav lepo in ginljivo. Predvsem so se vsi brez izjeme odlikovali s pravim uživetjem v dejanje, tako da je bilo na odru več življenja kot igre. Omenimo naj še izurjeni kvartet iz Mohhč in Kamena, ki je med odmori u-brano in neumorno prepeval slovenske pesmi. Jih je res malo takih „biksarjev“! Domači č. župnik nam je podal pred igro zanimivo zgodovinsko sliko o turških bojih na Koroškem v letih 1473 do 1478. Tako so se ljudje dobro uživeli v vsebino iepe koroške igre.
..Miklova Zala“ v Št. Janžu. Po par letih je naše društvo na splošno željo priredilo „Miklovo Zalo". Velikanska udeležba je dokazala njeno nezmanjšano priljubljenost. Na obeh prireditvah, v soboto in nedeljo, je bilo navzoče najmanj 600 ljudi. Pohvaliti moramo vse igralce, ker so vsi brez izjeme dobro rešili svoje vloge. Posebej pa naj pohvalimo Mirka, ki je s svojim sijajnim nastopom navdušil vse gledalce. Pa tudi Serajnik, Zala, Terseglav ter posebno Almira so nas v svojem prvem nastopu naravnost presenetili s krasno igro. Tudi Turki so bili brezhibni. Občinstvo je igralcem viharno ploskalo in se razšlo navdušeno za lepe vzore, kot jih kaže ta domača igra. Omenimo naj še, da so v soboto zvečer neki rogovileži hoteli motiti prireditev in baje so celo nekje v Celovcu iskali za to dovoljenje. Kot značilnost omenimo, da je nek poznan član tukajšnjega Heimatschutza označil našo prireditev kot prireditev Kranjcev, istočasno nemško prireditev bivšega Jungland-bunda v Svetni vasi pa kot prireditev Korošcev. Kako je obe prireditvi — nemško in slovensko — ocenilo ljudstvo, pa kaže udeležba. V Svetni vasi so jih menda našteli do 60. „Miklovo Zalo" bo društvo na splošno željo v par tednih ponovilo.
Škofiče. (Igra.) Koncem aprila je „Edinost“ priredila šaljivko „Tetka na konju", katero so dekle-ta-novinke prav dobro podale. Sodelovali so pevci s par koroškimi in želi toplo priznanje. Na državni praznik pa smo se zbrali v farni cerkvi k slovesni službi božji. Po sv. maši smo zapeli državno himno.
Št. Rupert pri Velikovcu. „M i k 1 o v o Zalo" igrajo člani škocijanskega društva v Narodni šoli v nedeljo 26. t. m. ob pol 3. uri pop. Veliki, ja izredni uspeh prireditve te igre doma bo gotovo navdušil vso velikovško okolico, da se prireditve polnoštevilno udeleži. Nastopi tudi škocijanski moški zbor.
I GOSPODARSKI VESTNIKI
Zamudno, pa koristno delo na polju je pletev, ki se začenja. Četudi priganja delo na vseh koncih in krajih, gospodar tega dela nikakor ne sme zanemarjati, kajti škoda plevela je prav velika. Koristnim rastlinam jemlje plevel hrano, vodo, zrak, svetlobo in toploto, obtežuje obdelovanje zemlje, ovira žetev, razširja škodljivce in bolezni, one-čiščuje in kvari pridelke. Najboljše sredstvo proti plevelu je, če sejemo čisto seme in skrbimo, da ne zanesemo z gnojem, živino in orodjem plevelnega semena na njivo. V ostalem pa je spomladi, ko plevel požene, najbolj koristna brana, ki izruje ple-velne rastline, da se na soncu posuše. Branamo lahko vse rastline: ne samo žita, ampak tudi krompir, koruzo, posejano peso in drugo. To pa samo tako dolgo, dokler brana ne napravlja škode. Žal, da se pri nas brana še veliko premalo u-porablja, četudi nudi najcenejši način zatiranja plevela in rahljanja zemlje. Ponekod poznajo pletev z motiko. To delo je natančno in temeljito, le zamudno in, počasno. Okopavine očistimo plevela s pomočjo okopalnikov, ki so vsekakor najcenejši način oskrbovanja rastlin. Niso samo železni oko-palniki dobri („Planet“ i. dr.), tudi navadni podeželski kovači napravijo prav dobre okopalnike. Pletev je eno najhvaležnejših poslov na polju, zato naj bi ji gospodarji posvečali posebno pažnjo.
O planinski paši. Živino moramo pripraviti za planinsko pašo. Mnogo živine na planini le slabo uspeva in ne prinese dovoljnih dohodkov, ker je nismo dovolj dobro pripravili za planino. Živino moramo že doma privaditi na redno bivanje na prostem. Več tednov pred odgonom na planino jo moramo vsak dan spuščati čim več na prosto. Pripraviti jo moramo tudi dobro na zeleno krmo ali pašo. Parklje je treba prikrajšati in izpodrezati, če so nepravilno dolgi. Le živali, ki so dobro utrjene in povsem pripravljene za planinsko pašo in še posebej za hojo tjakaj, bodo zamogle dobro uspevati. Sicer često rabijo cele tedne, da se privadijo planinskemu življenju in mnogokrat zamudijo najlepšo in najboljšo dobo planinske paše. Zato začnite s pripravljanjem svoje živine za planino čim-prej!
Nekaj o prisilnem posojilu iz leta 1922. Leta 1922 je bilo razpisano 6 odstotno zvezno posojilo, ki naj bo odplačano v 50 letih in se glasi na stare krone. Ker je bila krona tedaj že močno razvrednotena, se glasijo najmanjši zneski na 25.000 do 100.000 kron. Mnogi posestniki papirjev tega posojila so mnenja, da so brez vsake vrednosti. Brezvestni agenti so se tudi takoj lotili posla in odkupovali papirje tega posojila za prav neznatne svo-tc. Posestnike zato opozarjamo, da ti papirji noti-rajo na dunajski borzi in jih avstrijski poštni hra-nilnični urad kupuje ter plačuje za 100.000 kron 8.80 do 9.— šilingov. Posestniki teh papirjev se lahko obrnejo tudi na posojilnice, ki bodo njihovo prodajo rade posredovale.
Beljaški trg 10. maja. Zelje 60—70, repa 80, pesa 60, kumare 3—, solata v glavah 25, grah 90, čebula 60, hren 1.80, peteršilj 1.40, krompir pozni 20, kislo zelje 60, kisla repa 50, namizna jabolka 2.—, jabolka za kuhanje 80, goveje meso 1.80—2.40, telečje 1.60—2.80, svinjsko 1.60—2.40, prekajeno 1.80 do 3.—, orehi 1.20, suhe hruške 1.20, češplje 1.20, smetana sladka 4.—, kisla 2.40, čajno maslo 4.40, sirovo maslo 3.80, strd 4.80. stare kokoši 3.—, jajca 10 g, kapuni 4.50 šil. za komad.
OOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kat. slov. izobraževalno društvo Št. Janž v Rožu ponovi v nedeljo dne 19. majnika ob pol 3. uri popoldne pri Tišlarju narodno igro
Miklova Zala
in vabi na prireditev vso okolico. Predprodaja vstopnic pri Tišlarju v Št. Janžu.
45	Odbor.
OOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«?
ZANIMIVOSTI
Stara žitna zrna. V neposredni bližini Budimpešte izkopavajo starinoslovci neke starine. Pri tem delu so kopači naleteli na trdnjavski pas nekdanjega v Panoniji umrlega panonskega cesarja Valentinijana. V 16 m visokem stolpu so našli med ostanki pepela precej pšeničnega in rženega zrnja, ki je. ležalo tam poldrug tisoč let. Kljub dolgi dobi zrnje ni izgubilo svoje življenjske sile.
Najstarejši plug. V muzeju v Hannovru hranijo plug, ki je menda najstarejši na svetu. Našli so ga med staro šaro pred leti v Aurichu. Plug je izdelan iz enega kosa hrastovega debla in je dolg tri metre. Starost pluga so ugotovili po daljšem proučevanju in strokovnjaki sedaj trdijo, da izvira iz leta 3500 pred Kristusom. Danes bi torej bil star lepo število 5000 let.
Mehiški razbojniki so ujeli Slovenca. Iz Amerike poročajo, da so mehiški razbojniki ujeli Slovenca Lojzeta Vremšaka. Svoječasno je imenovani skušal v Jugoslaviji ustanoviti avtomobilsko delniško družbo, ker pa mu misel ni uspela, se je podal v Kalifornijo, kjer se je vadil zrakoplovstva. Kot letalec je bil član družbe, ki je iskala zlato v Mehiki. Pri tem poslu je bil ujet z še dvema tovarišema. Za vsakega ujetnika so razbojniki zahtevali prav znatno svoto denarja kot odkupnino. Oblast pa je poslala vojaštvo in ko so roparjem postajala tla prevroča, so ujetnike izpustili brez odkupnine. Vremšak in tovariša se nahajajo spet doma in pripovedujejo domačim svoj čudni do-godljaj,
Najdragocenejša kraljevska krona je angleška.
O priliki vladarskega jubileja so jo renovirali, ker je stara že dobrih sto let. Srednji del krone je iz čistega zlata, številne dragulje so darovali angleški dominijoni, zlato sta poslali Kanada in Avstralija, okraski iz platine so z Nove Zelandije, krasni brušeni diamanti iz Afrike, rdeči rubini iz Indije, modri safiri z Birme, akvamarini pa s Cejlona. Prenovljena krona predstavlja ogromno vrednost in bo uvrščena med najdragocenejše predmete vladarske zakladnice. V tej so neizmerna bogastva, navzlic temu pa je angleška kraljevska dvojica revnejša kot mnogi drugi Angleži. Kajti vsa dragocena zakladnica je ponos vseh Angležev in kralja nihče ne napoti k odprodaji tudi najmanjšega predmeta v njej.
Koliko vode porabijo gozdovi. Prof. Riegler je izmeril množino vode, ki ostane v drevesnih krošnjah po nalivih. V krošnji smrek ostane dve tretjini, pri bukvah ena tretjina, pri hrastih polovica vode. Bukev s tremi četrtinami metra premera ima nič manj kot 119.000 listov, za vsak kvadratni meter listne površine zahteva letno 60 litrov vode. Hektar bukovega gozda izhlapi letno skozi liste do 2000 kubičnih metrov vode. Če bi tak hektar štel same bukve, stare nad 100 let, bi napolnila voda, ki jo gozd popije, jezero, ki bi bilo 100 cm dolgo, 100 cm široko in 30 cm globoko. Sedaj razumemo, zakaj drevesa ponekod ne uspevajo; ker jim primanjkuje poleg hrane tudi vode. Celotno površino gozda na vsem svetu cenijo na 4.3 milijona hektarjev in voda, ki jo vsebuje ta ogromni kompleks, bi napolnila celotno Severno morje.
Po laseh sodijo starost. Nek angleški učenjak je dognal, da ima vsak človeški las kroge, ki izdajajo njegovo starost kakor letnice na drevesih. Krogi nastajajo med rastjo las, ki ni enakomerna, marveč sunkovita. Čim starejša je oseba, tem počasnejše rastejo lasje. Dvanajstleten človek ima v prerezu lasu na vsako desetinko milimetra šest krogov, las štiridesetletnika pa dvanajst. Poizkusi so dokazali, da je ta starostni znak zelo zanesljiv. Učenjak hoče sedaj z lasem v roki dokazati, li oseba, ki ga je nosila, kadi ali pije, kako se češe i. dr. Če se mu to posreči, ne preostane zločincem drugega, kot pa da se pri svojem temnem poslu vedno do golega obrijejo.
O trgovini z dekleti. Zveza narodov posveča svojo pozornost še vedno obstoječi trgovini deklet. Za leti 1933 in 1934 ji je poslalo poročilo o trgovini s človeškim blagom 28 držav. V mali Švici so tekom enega samega leta sodili 130 trgovcev z dekleti, v naši Avstriji je stalo pred sodiščem samo v času od julija 1933 do junija 1934 140 trgovcev z dekleti. Niso poslala Zvezi narodov poročil pa države, v katerih ta strašna trgo-
vina še vedno cvete. To so predvsem južnoameriške države, Kitajska, Rumunija, Rusija. Upati je, da se bo Zvezi narodov vendar posrečilo ob času, da najde sredstva, s katerimi onemogoči nečloveško trgovanje.
Levinja v hotelu. Pozno v noči je došel v imeniten pariški hotel gost. Zjutraj je naročil dva za-jutrka in kilogram svežega mesa. Z glavo so zmajevali v kuhinji ob tej čudni zahtevi in radoveden je nesel natakar naročeno jedilo. Ko odpre na vljudni „noter!“ vrata, se ves prestrašen zgrozi: na mizi poleg gospodarja je sedela levinja. Gost takoj pomiri kot kreda bledega natakarja, češ da je levinja krotka kot jagnje ter da živi pri njem že izza svojega prvega meseca. Na željo ponudi, tako dostavi gost, celo svojo mehko tačico. Poročajo, da je natakar sicer zajutrk odložil, svoje loke pa le ni položil v tačico.
Najmanjši kino na svetu je v Ameriki. Nahaja se v nekem mestecu države Ohio ter ima prostora komaj za 30 ljudi. Ker se vršijo v njem neprestano predstave in ima še to posebnost, da gledalci plačajo vstopnino šele, ko so si film ogledali in le če so bili z njim zadovoljni, je vedno do zadnjega zaseden. Podjetnik se menda upravičeno hvali, da njegovo podjetje dobro uspeva.
Muzej potresov v Jokohami. Japonsko mesto Jokohama ima zanimiv muzej, vreden, da si ga ogledamo. Muzej hrani nebroj spominov na strašni potres v letu 1923. V fotografijah in modelih so prikazane vse tedanje grozote. Na fotografiji vidimo hotel, ki se je zrušil ob strahovitem zemeljskem sunku v par sekundah, ljudi, ki so jih sunki metali kot male žogice, velike ladje, ki so jih veliki morski valovi metali kot orehove lupine, železnico, ki jo je potres razdejal kot malo igračko i. dr. Muzej hrani tudi zanimive zapiske pojavov v času katastrofe, tako temperaturo, zračni pritisk, zadržanje ptic, domačih živali itd. Velike slike na stenah predočujejo vse potrese v zadnjih 200 letih. Nov materijal je sprejel nenavadni muzej o priliki zadnjega potresa na otoku Formozi.
V Kanadi tihotapijo namesto alkohola — čebulo. Odkar so v Zedinjenih državah odpravili prepoved točenja alkoholnih pijač, so bili kanadski tihotapci brezposelni. V zadnjem času pa so se vrgli na nov sličen posel, ki je baje enako donosen kot tihotapljenje alkohola. V Zedinjenih državah je čebula štirikratno dražja kot v Kanadi. Kljubtemu, da je tihotapljenje sedežev neprimerno nerodnejše, plavajo po poročilih ameriških listov na kanadskih jezerih in na obmejnih rekah cele ladje, natovorjene s čebulo. Kljub pazljivosti ameriških carinikov menda „čebulna“ trgovina vzdolž kanadske meje naravnost cveti.
Moderni otroški vozički. V Rimu so sedaj prišli v navado otroški vozički, ki imajo pri vznožju vdelan majhen gramofon. Če mamica hoče uspavati otroka, ni več treba, da bi mu sama prepevala uspavanko. Ker mali gramofon ni drag, ga bodo lahko vdelali v vsak voziček. Te iznajdbe se baje veselijo mamice in otroci.
Sveče za prvo obhajilo s slovenskim napisom se poceni dobijo v trgovini s svečami Siebert, Celovec, Stauderhaus. Razpošiljamo tudi na deželo.	36
Upravitelj s praktičnim znanjem se išče za večje dobro urejeno posestvo. Ponudbe na upravo našega lista.	43
Najemnik za dobro idočo in z vsem konfortom urejeno gostilno z večjim številom tujskih sob se išče Ponudbe na upravo našega lista.	44
Kaf. slov. izobraževalno društvo „Trta“ v Žitari vasi
priredi v nedeljo dne 26. majnika 1935 ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro
Črna žena
in vabi h krstni prireditvi vso okolico. V nedeljo dne 2. junija 1935 jo istotam ponovi. Pri tej prireditvi imajo društveni člani prost vstop.
45	Vabi odbor.
Iščejo se hlapec in dekla, nad 16 let stara, in deklica nad 10 let stara. Obrniti se je na „Kmečko zvezo".
L «mik Pol. in ROSO. dmitvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2inkovsky Josip, typograf, Dunaj, X.. Ettenreichgasse 9. Tiska L id o va
tiskarna Ant. Machàt in družba Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.