^ (Ua rasen sobot. In praznikov. , dirty except Wm9aaAty9 snd Holidays SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In uprsvnttkl prostori: 3M7 South Lawndale Ave. Office of Publication: MOT South Lawndale Am Telephone, Rockwell 490« ■q^YEAR xxxvm c—a Usia )e jUQ JlTScJiaiS S SL5VSS CHICAGO S3. ILL., TOREK. 10. SEPTEMBRA (SEPT. 10). 1946 Subscription »6.00 Yearly &TEV.—-NUMBER 175 Acceptance for mailing at »pedal rata of postage provided tor In section 1101. Act of Oct. 3. 1911, authorised on June 4. 181« 'redlog za odložitev rešitve rzaškega vprašanja zavržen naci/na deklaraci-nacelnika jugoslovanske delegacije SEDANJE SKUP-JNE V OKTOBRU Btfi, 9. sept.—Predlog Brazi-nij mirovna konferenca odrešitev spornega tržaškega ja za eno leto je bil po-Za predlog je glasovala brazilska delegacija, proti delegacije 18 držav. Belgij-delegacija se je vzdržala gla-ija. Pričakuje se, da bo odločitev tatu in začrtanju nove meje Jugoslavijo in Italijo padla leden. Edvard Kardelj, pod-fcdnik jugoslovanske vlade Bicelnik jugoslovanske deleft je podal značilno izjavo ijem govoru na konferenci. »o Jugoslavija," je dejal, "ne bo Jpisala mirovne pogodbe z w in sprejela ne bo nobene itve, ki ji ne bi dala bolj e meje z Italijo v primerno, o kateri so se spora-leii zunanji ministri štirih Vztrajali bomo pri za-glede ekonomske enotnosti ivobodnim tržaškim ozem-in Jugoslavijo. Pristali na internacionalizacijo Tr-ui okolice le v interesu mi-Evropi. Zdaj smo ugoto-fia so Angleži, Američani AFDbo reprezen-tirala delavce i Schwellenbach naznanil odločitev Washington. D. Cm 9. sept.— Ameriška delavska federacija je zmagala v ostri borbi s Kongresom industrijskih organizacij in ona bo reprezentirala ameriške delavce na konferenci mednarodnega delavskega urada, ki se bo pričela 19. septembra v Mon-trealu, Kanada. Ta urad je bil ustanovljen kot privesek stare Lige narodov 1. 1919. Odločitev, da bo ADF reprezentirala ameriške delavce, je naznanil delavski tajnik Schwel-lenbach po dolgem oklevanju. Prej je priporočal izmenjavo reprezentacije s CIO. Schwel-lenbach je naznanil odločitev po konferenci s predsednikom Tru-manom. Slednji se je izrekel v prilog ADF. Napoved je, da bo odločitev imela dalekoaežne posfedice, katere bo čutila Tramanova administracija. Izgleda, da se je Truman ustrašil grožnje voditeljev ADF, da bo sledil prelom s Wi sestavili osnove seOMjU bo podprl zahtevo, da istracijo mednarodnega o- Cl° reprezentira ameriške delavce na konferenci mednarodnega delavskega urada. ADF je imenovala za repre-zentanta na konferenci Roberta J. Watta. On je bil njen repre-zentant na prejšnjih konferencah mednarodnega delavskega urada. t, ki bi odrezale Trst ne od zaledja, temveč tudi od »lcev mesta. Namen je vitev zunanje avtoritete kontrolo Trsta." wdelj je imel v mislih nana čigar podlagi bi prišel pod nadzorstvo in kontrolo črtnega iveta Združenih ►rtov Svet bi imenoval go- D Nickell napadel )• za mesto. Kardelj je v Z.-1 ' i » govoru obsodil takozva- * Češkega rancosko linijo, ki naj bi'diktatorjC?9 nk novo mejo med Jugosla-' >n Italijo. O tej liniji, ki Domače vesti Obisk Cleveland.—Glavni stan SNPJ je 9. sept. obiskal Louis Kocjan iz Cievelanda. Poroka Kenoaha, Wis.—Dne 5. sept. sta se poročila Frank Jurca iz Chicago in Jennie Hrovat. Obilo sreče! Ia Cievelanda Cleveland.—V bližnjem Chag-^ rin Fallau je radi srčne kapi umrl Mike Šuštaršič iz Euclida, star 6& let, doma iz St. Vida nad Ljubljano, v Ameriki 34 let. Zapušča ženo in dve poročeni hčeri.—V bolnišnici Cleveland Clinic je prestal operacijo rojak Gustinčid iz Perryja, O.—Pri družini Anton Krall ml. v Collin woodu so se oglasile rojenice in pustile dvojčki.—V bolnišnici Glenville se nahajata Genovefa Zupan in John Hrovat st. iz Collin wooda, iz bolnišnice, kjer je bila na porodu, pa se je vrnila m rs. Troha s hčerko.—Umrla je Anna Kovtčič, rojena Vogrinc, stara 56 let, doma iz Brezina pri Brežicah, v Ameriki 33 let. Bolehala je dalj, čas*. Prejšna leta je s pokojnim možem, ki je umrl proftlega februarja, vodila goatilno in restavracijo na St. Clair ju v "Žužemberku". Bila je članloa SDZ. Zapušča dva sinova, dve poročeni hčeri in šest vnukov. t- Poročila sta se Theodore L. Lazarus in Isabelle Skur.—Vile rojenice so se oglasile tudi pri družini Frank Roje v Euclidu in pustile dvojčke.— V bolnišnici St. Alexis se naha, ja Joseph Fifolt, tajnik društva Comrades SNPJ in član gl. odbora SNPJ. (Joe, sprejmi naše iskrene želje k hitremu okrevanju. Ured.) Masne demonstracije v Varšavi Podpredsednik vlade oplazil Byvnesa Varšava. Poljaka. 9. sept.— Velika množica se je zbrala pred rezidenco ameriškega poslanika A. B. Laneja in vpila "Proč z zagovorniki Nemčije!11 — "Proč z Mjkolajczykom!" "Pošljimo Mi-kolajczyka nazaj v London!" - T. | Mikolajczyk, bivši predsednik poljske ubežne vlede v Londonu, |e vodja poljske kmečke stranke. Demonatranti so udrli v urad lista Gazet« Ludowa, glasila kmečke stranke, in ga zažgali. ! '' ( Množica je demonstrirala proti govoru ameriškega državnega tajnika Byrneaftv Stuttgartu, ker je dejal, da je zapadna poljska meja začasna. Byrnes je v svojem govoru raikril ameriški načrt za Nemčijo in priporočal ustanovitev centralne nemške vlade. Podpredsednik poljske vlade Vladislav Gomulka je v svojem govoru ostro obsojal Byrnesa. Njegovo izjavo, de je zapadna poljska meja začasna, je označil za predrznost. zvezna vlada sdnmhhm D •1* Gorico in Tržič Italiji, zedinili zunanji ministri. "goslovani se ne bodo nik- dpovedali Gorici," je rekel J "Francoska linija bi 200,000 Slovencev pod Jugoslavija in druge IVt v vzhodni Evropi so za linijo, ki naj bi tvo-tovo mejo med Jugoslavijo miijo." Nikolaj Patrovsky, ukra-d«legat, je v svojem go-Nprl Kardelja. Oba sta U 0 Sloveniji, eni izmed republik federativne Ju-Debata o Trstu in Ju-^iebiU najvažnej- N* fonisijf go predložile Ena je na- ^ kostno .mrt tih m Niia- predloga delegacije glede uata-^ropskega sodišča za Pravice Avtor predlo 1 dr. Herfc 12unanj| minister, ki je Edf' Herberl V Evitt> « Pariza domov' prid StT On j. aktiven Spanji v Avstraliji. "E^1 * naglasila v poro-H * ustanovitev sodišča ff ^»n./acje Združenih ■ £ mirovne konferen- «deve članom «SZZSL 'n tve- Zjžai> narodov. — predi r*u je Glaao bilo odlo- k JJ^make komisije za ^•rajo vprašanje re-* Nse M^uii na seji. H^menico od lulljan-Alcida de Gas Robinson, III., 9. sept. — Dr. Vernon L. Nickell, republikanec in državni direktor za vzgojo, ki [>onovno kandidira za to pozicijo, je javno demonatriral, da ne pozna geografije. V svojem govoru je udrihal po Titu, "češkemu diktatorju," čigar letalci so napadli ameriška letala. Stvar bi bila šla mimo neopažena, če ne bi bil med poslušalci stotnik Perry Graves, ki se je nedavno vrnil domov iz Evrope. On je spravil dr. Nickella v zadrego opazko, da Je Tito predaednik jugoslovanske vlade, ne "češki diktator." Unija zmagala po dolgi etavhi Fort Wayne, Ind., 9. sept.— Unija United Electrical, Radio & Machine Workers je zmagala v stavki proti Phelps Dodge Copper Products Co. Kompani-ja je podplaala pogodbo, ki določa zvišanje plače za 18 in pol centa na uro. Stavka je trajala sedem mesecev. Eksekuaja zločincev v Ljubljani General Leon Rupnik ustreljen Belgrad. 9. aept.—Smrtna ob* sodba, katero te vojaško »dišče četrte armade v Ljubljani izreklo, je bila itvršena. V smrt so bili obsojeni general Leon Rupnik, predaednik pokrajinske uprave v LJubljani v času okupacije in poveljnik izdajalske bele garde; Ervin Rosener, nemški genersl ln načelnik elitne garde ter gestapovcev v Ljubljani, in dr.^Lovro Hacin, policijski šef v Ljubljani v času okupacije. Rupnik je bil postavljen ob zid in ustreljen, Rosener in Hacin pa sta bila obešena. , Ekaekucija je bila izvršena potem, ko Je predsedstvo jugoslovanske skupščine zavrnilo apel za pomilostitev. posegla v stavko mornarjev C., tri tisoč par ni kov obtičalo v lukah ODBOR NAZNANIL ZASLIŠANJE San Francisco. Cel.. 9. sept.— Federalna vlada je posegla v stavko mornarjev, katero je o-klicala unija Ameriške delavske federacije. Pomožni delavski tajnik Philip Hannah je priletel v San Francisco iz Washingtong, da pridobi voditelje unije za sklenitev premirja. Hannah je konforlral s Harry jem Lundenbergom, prodsednl-kom mornarske unije. Poročilo pravi, da ni dosegel ničesar. Hannah je po konferenci naznanil, da so bo vrnil v Washington. Lundenberg je dejal, da ae stavkarji ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo federalni odbor za stabilizacijo mezd revidiral svojega odloka. Odbor ni hotel sankcionirati zvišanja plač mornarjem na podlagi pogodbe, katero je unija sklenila s paro-brodnimi kompanijami. Stavka Je bila oklicana v znak protesta proti odloku odbora. Odbor za stabilizacijo mqzd je naznanil zaslišanje. Pričelo se bo Jutri v Washingtonu. Pričakuje »e, da bo odbor podal odločitev o zavrženju ali reviziji svojega odloka. New York. 9, sept.—John L. Lewis, predsednik ruderske unije UMWA, je poslal telegram glavnemu stanu mornarske uni je ADF v San Franciacu z za* gotovilom, da bo finančno podprl stavko proti odloku odbora za stabilizacijo mezd. "Nedavno sem svetoval Ameriški delavski federaciji, naj odpokliče svojega reprezentanta iz gnezda ekonomskih merjascev, ki se naziva odbor ia stabilizacijo mezd," pravi Lewis v telegrsmu. "Ako mornarska u-nija potrebuje finančno podporo /.a vodwtvo stavke, me obvestite." 'Lundberg je zadnji teden zahteval od eksekutivnega sveta ADF, naj odpokliče avojega reprezentanta iz odbora. Ta je Robert J. Watt. Zaradi atavke je obtičalo čez tri tiaoč potniških in tovornih parnikov v ameriških lukah. se nadaljuje Zelezniiki sistem paraliziran Jerusalem. Paleetlna. 9. sept. —Židovski saboterji so na delu v Palestini. Grupe saboterjev in teroristov so razdejale železniške proge v več krajih in promet je bil paraliziran. Britske vojaške avtoritete so odredile preiskavo. Vlaki so ostali na postajah in druge komunikacijske zveze so bile pretrgane kot posledica napadov. Poročilo pravi, da so saboterji pognali dva vlaka v zrak i di-namitom. Eden je bil pognan v srak pri Bitaru, dvanajst milj zapadno od Jeruzalema^ drtigi i mi pri Ras-el-Einu v bližini Tel Aviva, Železniški most in postaja sta bila razdejana. Teroristi so uničili tudi oljno cevi v bližini oljne člatilnicc v Haifi. London. 9. sept.—Konferenco o Palestnl se je danes pričela v Londonu. Voditelji židovakih organizacij so se odločili za bojko-tlranje konference. V London so dospeli le reprezentanti Arabcev. Vodilni osebi na konferenci sta zunanji minister Ernest Bevin in George Hall, tajnik za kolonije. Nobenega Izgleda ni, da bo konferenca uspešna. Voditelji Židov se jeze na britsko delavsko vlado in Ji očitajo, da ni držala obljube, da bo Palestina postala domovina Židov, Bojazen je, da bo isbruhnlla nova civilna vojna v Palestini, Velika Britanija se je odločila za vzdrževanje svojega imperija na Srednjem ln Bližnjem vzhodu, ki uključuje tudi Palestino, perija, preden se je vrnil v Rim. V tej Je naglaail, da Italija ne bo mogla plačati vojne odškodnine v vsoti trideset milijard dolarjev, katero zahtevajo od nje zavezniške države. Diskuzije o tržaškem vpraša nju se bodo obnovile ta teden. Sovjetaka unija je namignila, da se bo izrekla za revizijo francoske linije v prilog Jugoslaviji. Možnost Je, da bo tudi Velika Britanija revidirala svoje stališče. Rusija je zmagala v borbi za odložitev zasedanja skupščine Združenih narodov. Ruski zu nanji minister Molotov je dejel, da bo predlagal pretrganje mirovne konference, če ne bo skup štine odložena. Sprejet je bil predlog, da se zasedanje skup ščine odloži do 23. oktobra Prej je bilo naznanjeno, da se bo skupščine pričela 23 septembra Ameriški drievnl tajnik Byrnes ae je podel, ko ae je britski delegat A. V. Alexander izrekel ze odložitev zaaedanja skupšči ne. '' Preureditev gradnje bojnih ladij Amerika hoče ostati •Ua na morju < Washington. D. C* 9. sept.- Mornarični department je na znanil revizijo načrtov glede gradnje novih bojnih ladij. Na teh ne bo topov, temveč napra ve za spuščanje raketnih izstrel kov. Naznanilo dostavlja, da je gradnja bojnih ladij novega tipa potrebna v dobi atomske bombe. Novs bojna ladja Kentucky in križar ka Hawaii bosta imeli ra ketne naprave. Gradnja obeh se je pričela po starem načrtu, potem pa je bila spremenjena Atomska bomba in rakete, ki so igrale važno vlogo v zadnjih fe zah druge svetovna vojna, so odprle novo dobo v vojnih ope-racijah, Amerika hoče ostati dominantna sila na morju. Predsednik Truman Je odredil odložitev tretje preizkušnje a tomske bombe. Izjavil je, da ni potrebna, ker sta prejšnji dve preizkušnji demonstrirali vae, kar je treba vedeti. Htroški za tietjo preizkušnjo bi bili previ soki. Naznanilo, da Je Truman odredil odložitev preizkušnje, je prišlo po objavi poročila, da se člani komisije za atorpako energijo Združenih narodov ne nro rejo /edinitl o tehničnih detajlih in imenovanju novega od bora. , Dr. J. H. Rush, član Zveze ameriških znanstvenikov, je Iz rezil zadovoljstvo, ker se je Truman izrekel za odložitev preizkušnje. Po njegovi izjavi bi stala preizkušnja ameriške dav koplačevalce najmanj $.15,000, 000. vlada naj prevzame klavni-ško industrijo Uradniki kompanij ob-dolieni sedeče stavke MURRAY PRESENE: TIL KONFERENCO Chicago, 9. sept.—Voditelji 25 krajevnih unij organizacije klav-niških delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, ao na svoji seji zahtevali, naj federalna vlada prevzame klavniško industrijo in s tem konča krizo, ki so očitujc v pomanjkanju mesa. Uradnike klavniških kompanij so obdolžili, da so začeli "politično sedečo stavko v znak protesta proti uradu adminiatracije con, ki je vzpostavil kontrolo cen. "Vladno lastništvo in obratovanje klavnlške Induatrije je c dini Izhod," so isjavili voditelji krajevnih klavniških unij v Chi-cagu in Milwaukeeju. "To bo garantiralo farmarjem poštene cene za govejo živino, delavcem pa trajni zaslužek." Napovedi so, da se bodo zaloge mesa Izčrpalo ta teden. Mnogo mesnic bo moralo zapreti vrata. Paul Porter, načelnik u-rada administracije cen, ae je sestal z reprezentanti klavniških kompanij, da jih pridobi za kooperacijo. Doznfiva se, da so se njegova prizadevanja izjalovila. Člani unij klavniških delavcev bodo glaaovall o oklicu stavke v znak protesta proti odslo-vltviun. Glasovanja so bo ude ležilo okrog 200,000 člsnov, Voditelji so izjavili, da bodo zahte-vali garantirano letno plačo ln minimalno plačo dolar na uro. Philip. Murray, predaednik Kongresa industrijskih orgsni-zacij in jeklarske unije, Je presenetil pokrajinsko konferenco jeklarskih delavcev s naznanilom, da se bo začela kampanja "za plačo od portala do portala za delavce v vseh ameriških Industrijah," Tako plačo dobivajo rudarji, člani unije UMWA. Murray je dejal, da bo njegova organizacija šla v boj ia to zahtevo. Konference, na kateri je govoril, se je udeležilo 1600 reprezentantov organiziranih jeklarskih delavcev. Murray je dejal, da se CIO ne bo več zanimal za mednarodni delavski ursd, ker Je predsednik Trumsn odločil, da Ameriška delavska federacija reprezentira ameriške delavce na konferenci tega urada, ki ae bo pričela 10. septembra v Montreulu, Kanada. Slika, ki gevort Organizacija Ku K lux Klan se krha r Washington, D C., • sept — DrugI poskus oživljanja organi zacije Ku K lux Klen po civilni vojni se bo, kekor vae keže, iz JalovlJ. V/rok so udarci, katere organizacija dobiva od federal Protest proti konskrip* ciji v mirnem času Chicago, 9. sept.—Doznsvs se. da bo več tiaoč pacifistov in nasprotnikov vojne vrnilo regiatra-cljske karte uradnikom nabornih odborov v znak protesta proti konskrlpcIJI v mirnem času. Zadevno izjavo Je dal dr. A. J. Muste, tajnik Tovarištva sprave, v svojem govoru v prvi metod 1st ičnl cerkvi v Evan-sionu. Jeklarska unija zavrni• la vladni predlog Hamilton, Ont, Kanada, 9. sept—Jeklarska unija CIO Je zavrnila vladni predlog glede končanja stavke proti Steel Co. of Canada. Izjavila je, da bo vztrajala pri zahtevi glede zvišanja plače in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. Vlade je sku Šala Izravnati konflikt med unijo* in kompanijo. V stavki je udeleženih okrog 2.200 delavcev. nlh In državnih avtoritet. Dve državi sta prepovedali sktivno sti k Is novce?. tri druge pe se priprsvljajo za akeijo. PROSVETA PROSVET A THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benefit Society Naročnina ta Zdrušene dršave (laven Chlcaga) in Eanado 9$J00 na leto, $3.00 aa pol leta, 11.60 aa četrt leta; sa Chicago in okolico Cook Co„ 17.50 aa celo leto. $3.7» aa pol leta; aa Inoaintvo UM. Subacrlption raters for the United Slate* (except Chicago) and Canada SS JO per year. Chicago and Cook County $7 JO per year. foreign countries SS JO per year* / Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ia neaaročeaih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebine (črtlee. povesti, drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je prilošll poštnino. Advertising rates on agreement.—Manuaoripis of communication« and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc* will be returned to sender only when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vsa. kar bna stik s llslonu PROSVETA 2667-59 So. Lawndala Ave., Chicago 23. Illinois Kje je resnica? SaS^BKA Diplomatska kriza med Jugoslavijo in Ameriko, ki je nastala vsled zbitja na tla dveh ameriških vojaških transportnih letal nad Slovenijo, pri čemer je pet ameriških letalcev izgubilo življenje, se je jxilegla. Ob zadnji ameriški noti je državni department izjavil, da se bo Amerika zadovoljila, ako Jugoslavija plača odškodnino za razbiti letali in izgubo življenja peterih vojakov. Važno vprašanje, ki je oatalo nerešeno, je, kje, na kateri strani je resnica v zvezi s tem tragičnim incidentom? V mislih imamo obdoliitve Titove vlade, da je v tem in tem času nepostavno preletelo toliko in toliko ameriških in artgleških letal preko jugoslovanskega ozemlja: 233 med 11. febr. in 26. marcem, 172 med 17. julijem in 9. avgustom, nadaljnja tri (po nekem drugem poročilu 31—to število navaja Irving Pflamm v Chicago Timesu z dne 4. sept.) med 23. in 29. avgustom, ali po zbitju drugega ameriškega letala na tla. Dalje imamo v mislih naš državni department, ki skoraj na vsej črti zanika jugoslovanske obdolžitve in priznava le okrog 30 možnih ameriških poletov nad Jugoslavijo med 16. julijem in 29. avguatom. Pravi, da bazira to število na rezultatih lastne preiskave. Dalje pravi, da Amerika sploh ni imela toliko svojih letal v bližini jugoslovanske meje — v Avstriji in severovzhodni Italiji — da bi mogla napraviti toliko poletov in kršitev kot trdi Jugoslavija. Pravi, da je imela v tistih krajih v navedenem času le okrog 40 letal. (Moštvo prvega ameriškega letala, ki je bilo 9. avgusta v bližini Ljubljane prisiljeno na tla in potem internirano v hotelu Unionu, je po izpustitvi na svobodo izjavilo, da je, kolikor je njim znano, dnevno napravilo tak polet preko Jugoslavije okrog 20 ameriških letal.) Konflikt je tudi glede vremena. Jugoslovanska nota pravi, da je bilo vremtvliste dni, ko sta bila zbita na tla vojaška transporta, lepo in da so anglo-ameriška vojaška letala jadrala preko Jugo-alavije tudi v lepem, ne samo slabem vremenu. Ameriška nota trdi ravno obratno. - * Kje je torej resnica? Na ameriški ali na jugoslovanski strani? Ali na nobeni? Iz obeh not je jasno le to, da nekdo ne govori resnice. In vendar je v tem sporu (kot v vseh sporih) dognanje resnice kardinalna potreba, da si svet lahko ustvari pravično sodbo in položi krivdo tja, kamor spada. Sicer je resnica, da je zbijanje letal prijateljske sile, v tem primeru ameriških po Jugoslovanskih letalih, težko opravičljivo, je pri tem vendar ključno vprašanje — vprašanje provokacij. Vprašanje je, ali it resnica, da je bila Jugoslavija toliko provoci-rana kot pravi. Ce je reanica, da je bilo napravljenih toliko ilegalnih poletov preko njenega ozemlja s strani anglo-ameriških okupacijskih sil v Avstriji in Italiji in da se obe državi sploh nista zmenili za številne jugoslovanske proteste, tedaj sta soodgo-vorrfi za ta incident in torej tudi za tragično smrt peterih ameriških vojakov. Nesporno jo vsekakor dejstvo, da je Jugoslavija akozl več mesecev opetovano protestirala proti kršitvi njenega ozračja po anglo-ameriških vojaških letalih, toda zaman. Besedo "neapomo" rabimo vsled tega, ker jugoslovanska vlada navaja datume in oae-be, pri katerih je vložila svoje proteste. Meseca aprila je o teh kršitvah govoril in protestiral pred jugoslovanskim parlamentom tudi maršal Tito, predsednik vlade. Ampak tudi ta njegov Javni proteat je bil zaman. Naš državni department sicer pravi, da je ameriška vlada le pred tem incidentom naročila svojim letalskim silam v Avstriji In Italiji, da ne smejo delati ilegalnih poletov preko Jugoslavije. Če je to resnica, tedaj je bila ta njena odredba enostavno ignorirana, bodisi po letalskem moštvu ali |x> višjih poveljnikih. * Vprašanje je še vedno, na kateri strani je resnica in kako priti do nje. Slednje je najbrže zelo težko, toda ne nemogoče. Za odkritje vse resnice bi bila potrebna nepriatranska mednarodna preiskava po nepristranski mednarodni komlaljl. Toda taka komiaija bi mogla priti do resnice le tedaj, ako bi ae obe, oziroma vse trf prizadete drJave — Jugoslavija. Amerika in Anglija — vnaprej obvezale, da ji ne bodo delale nobenih ovir in z njo sodelovale na vsej črti, ji dovolile dostop do vseh krajev, uradov, oseb in rekordov. V Svlci in na Švedskem, v dveh nevtralnih in demokratičnih državah, Je gotovo dovolj poštenih in sposobnih oaeb za sestavo take komisije. Ker ameriška vlada nI sugestirala take mednarodne preiskave, je nuša želja, da to stori jugoslovanska vlada. Stvar je sigurno dovolj važna! Naj »vet izve resnico, posebno pa ameriško ljudstvo. ki je zdaj toliko zastrupljeno proti "Titovi" Jugoslaviji in seveda tudt proti Rusiji? In izvedeti more le s tako preiskavo k<>t je tukaj »ugestirana. Taka preiskava bi lahko ponesla tudi v ostale jugoalovanake obdolžitve, ki se tičejo vojnih kriminalcev, katere ščitijo za pad ne sile. Jugoslavija jih namreč dolži, da so dali svobodo in posebne privilegije vodilnim jugoslovanskim kvizlingom In italijanaklm fašistom, ki jih zahteva kot vojne zločince. Izmed 413 jugoslovanskih pobeglih kvtzllngov. ki so na listi vojnih kriminalcev, so jih zavezniške oblasti izročile Jugoalavtji le S3 Izmed 876 nemških vojnih kriminalcev je bilo oddanih Jugoslaviji le 93. izmed 733 italijanskih vojnih kriminalcev pa — niti eden' Tudi ta obtožba, katero Jugoslavija lahko podpre s detajlira-nimi podatki, to Je s imeni jugoslovanskUl, nemških in italijanakih vojnih kriminalcev in podatki o njih zločinih. Je reena in pojavlja v čudno luč vse demokratično izpovedovanje zapadnth sil. 8 ščitenjem fašistov in vojnih kriminalcev zelo slabo slutijo demokraciji. NA POČITNICAH Sharon. Pa^-Vedno sem se nadejal, da si vzamem to leto malo počitka, končno pa sem se odloča Sedaj se senčim in kratkočasim malo s čitanjem, poleg tega p* tudi hodim na lov na jazbece. ' Jazbeca speče mama, jesti pa ga nihče neče, le jaz se gostim z t njim, kar pa ostane, požrejo farmarski pujski. Farmar mi je dejal, ako mu bom dobro zredil pujske, mi bo enega podaril za božič. Radi tega imam sedaj še večje veselje do lova, samo križ je, ker je šla mama domov In bom moral od sedaj naprej sam kuhati. Seveda, tukaj imam še vedno tri f>obaline, ali ao bolj leni kot Jaz. Kakor hitro se najedo, se razgubijo po hosti, jaz pa se moram sam ukvarjati črpinami. Ko bi bilo malo bliže mesta, bi vse črpine pometal v grmovje in druge kupil. No, sedaj jih malo učim, ko pa jih bom navadil, bo pa treba iti domov. Tudi obiskovalcev imam zmeraj dosti. Na obisk prihajajo sinovi, snahe in hčere in vedno prinesejo kaj boljšega. Obiskali so me tudi družina Trobentar, njihov zet Toni Garm in Toni Bogolin, ki je bil delegat na 13. redni konvenciji SNPJ. Pripe-jali so s seboj razne dobrote in zabavali smo se pozno v noč. Kakor hitro so se poslovili, sem se hitro skobacal v svojo kolibo, nakar me je zazibal v sladko spanje angel miru. Ob šestih zjutraj pa sem bil že na nogah. Malo si podrgnem oči, nato pa sem opazil, da sem bil ves bu-ast, kakor da bi me opikali ga-dje. Mami sem pokazal $ule in vprašal kaj vendar je bilo V ko-ibi, da me je tako opikalo, ona pa je dejala, da sem ga imel preveč pod kapo. Dejal sem ji, da sem vendar imel klobuk, pa kaj hočete, ženske vedno kaj drugega mislijo in te krivijo, zato sem odnehal. Sedaj tečejo moje počitnice proti koncu in se ob tej priliki )rav lepo zahvaljujem vsem ols-skovalcem, pa pridite zopet, če me poprej ne pokličejo v večna ovišča. V Prosvetl sem čital, da sta ''Big" Tony in mama že dospe-a domov. Na potovanju je Tony vedno pisal na cesti pred hišo ali na verandi, 'jaz pa pišem pod hrastovo senco. Žal, da ne more Tony priti secjaj sem, bi se skupaj senčila in kakšno uganila, poleg tega pa bi on zaigral kakšen komad na njegovo kon-certlno. Škoda, da ae je prehitro poslovil od nas. Meni kar ne gre v bučo, zakaj se mu je tako mudilo v tisto mglo eleve landsko vas. Jony, le obiščita nas zopet z mamo in pri nas bosta morala ostati kar ves mesec, pa če bom moral vaju tudi privezati. Lcpiši *aj!„ Zadnjič pa so nas obiskali Clevelandčani, in aicer Frank Hribar in Maksi Želodec, oba goatilničarja. S seboj sta pripeljala tudi Miklavža, ki je obljubil, da bo prihodnjič prinesel cel koš—če bo kaj notri . . . Joe Godina in Joe Valentinčič pa sta pripeljala še J. Fabjančiča, ki Je tudi Clevelandčan. Torej hvala lepa za obisk, pa še pridite! John Novak. RIBOLOV - (Nadaljevanje in konec) Cleveland. O. — Ložanov Anton je večkrat godrnjal, čel, da Je neumno zapravljati toliko ur in neprestano metati v vodo razne umetne žice, lesene izrezke, gliste in žab«. Večkrat al Je po iskal košato drevo in pod nJim v sanjah lovil ribe. Ker smo ves teden tako zve ato lovili, j« svetoval Krajčev France da bi šli v nedeljo v Traumk na oblak k rojakom iz Loške k s potoka. Strle pa nam Je povedal, da je naroČil dobro juftino prt Bertolv. In res smo Hi. France je hitro vozil, kajti v mislih t« imel roja&e. ki jih ni videl že 30 let. kakor tudi dobro Juhno, katere nismo imeli le ves trden. Mrs Rartol nam Je pripravila res zelo dobro In okusno kosilo, za alovo pa nam tudi zavila pohane piščance, katere smo nameravali obirati drugi dan na ribolovu na jezeru Superior, toda med potjo so nekam izginili kot kafra. Z njimi se je najbrže mastil Knausov psiček, ker bila Je zadnja postaja in odprta vrata pri avtomobilu. ' Ime Traunik se čudno sliši. Je slovensko in je zaznamovano na zemljevidu države Michigan. Miklič je predlagal tri imena, seveda, val tri iz okolice Loškega potoka, vlada pa se je odločila za Tfraunik. Sedaj imamo Slovenci dva Tratmika, enega blizu Sodraščice, drugi pa je visoko na severu v državi Michigan. Gozdarji is Loškega potoka so bili že od nekdaj priznani. V stari domovini so drvari-li na Hrvaškem, pred 40-50 leti pa so se pričeli naseljevati v tO deždlo, posebno v gozdove Mich igana, kjer so sekali drevje. 6e danes se vidi koliko so izsekali. Voziš se milje in milje, a po vsod vidiš mlade gozdove, ali pa kmetije na krajih izsekanega gozda. Ko ao gozdarji izsekali gozdove, so pričeli kupovati zemljo, očistili parobke in grmičevje in ustvarili lepe kmetije. Razumljivo, da je bilo veliko težkega dela in trpljenja. Najprvo so trdo delali v gozdovih, pozneje pa še težje pri čiščenju. Danes imajo velike in moderne farme in nekatere obsegajo 1000 do 2000 akrov. Farmarji se v največji meri pečajo z živinorejo in krompirjem. Vseh farmarskih družin je okrog 25-30. Značilno je, da so *vsi doma iz Loškega potoka, tudi žene., Fantje so bili zvestt svojim dekletom in tgko se ifiso žlniU i-Irugimi dekle-tami kot iz Loškega potoka. Med seboj pa imajo Gorenjca, kateri pa je tudi poročen a Potočanko Vsi so naprednega mišljenja in Pros veta je do malega v vsaki hišL Med seboj se val dobro ra zumejo. Silno so ponosni na svojci vaščane v stari domovini, ki so se tako junaško borili v partizanskih vrstah. Tiato nedeljo popoldne - smo vae obiskali. Sli smo od enega do drugega. Obiski so se vršili takole: Strle je šel naprej, Kranjčev France za njim, Loža nov Anton pa je malo zaostajal. Nekaj čaaa so se gledali, na-tO* pa segli v roke, rekoč: "Kaj me ne poznal?" "Kaj te ne bi poznal! Malo si se zredil, pa nekam vase »i zlezel—že dolgo se nismo videli!" Kar prijetno Jih je poslušati, kajti vsi nekako enako vlečejo. Tudi mladina govori natančno tako. Vsa mlajša generacija govori dobro slovenščino, kakor da bi bila rojena v Loškem potoku. Menim, da bo v Trauniku slovenščina nazadnje izginila v tej deželi. Ta mladina se ne sramu-jfe ne staršev ne govorice, kakor to opazimo po večjih mestih. Ko smo skončali z našimi obis« ki, smo se odpeljali v našo ko libo, kjer smo še malo prigriznili in se malo zalili. Fantje so marsikaj povedali iz mladosti in o dogodkih iz gozdarske preteklosti. France je bil najbolj navihan, kot je še danes. Spati smo se spravili pozno v noč, drugi dan pa smo morali v Muni-sing, kjer smo imeli naročeno ladjo za 12 ur. Tja smo prišli ob določeni uri in ladja nas je odpeljala po Jezeru Superior. Kapitan je pripravil razne stva ri za lov, nam dal navodila in razpostavil vaakegs na svoje mesto In pričel ae je lov na po strvi. Vsak Je strastno pazil na svojo vrvico. Hitro me je opozoril, da Imam ribo na moji. Nisem mu verjel, potem pa ml Je ukazal vleči vrvico. Ker je bila v vodi okrog 200 čevljev, je vzelo precej čaaa. da sem Jo privlekel do ladje. In res se je prikazala lepa arebrna postrv, okrog 8-10 funtov težka. Sreča nam Je bila naklonjena Ulovili smo pravilno ravnali. Ob osmih zvečer smo dospeli veseli v pristanišče Za zaključek smo te malo zalili pri Franku Cant, nato pa se pripravili na dolgo pot proti domu. Vel Potočanje, s katerimi smo se sestali, mi bodo ostali v dobrem spominu. Res pošteni in vljudni rojaki, ti Potočani! Tudi moja družba je bila taka, dobri in veseli prijatelji, nekdanji gozdarji v Michiganu. John Filipič. IŠČEJO STRICA r Detroit. Mick.—Podpisana bi rada zvedela kje se nahaja Jurij Zupančič, doma iz vasi Cesta pri Dobrem polju, po domače Samčev Jurče. Iz stare domovine sem namreč prejela pismo od otrok njegovega brata Toneta. Oni lepo prosijo za pomoč, ker so v ve liki potrebi. ProslJb za ponoše-no obleko in čevlje. Sedaj ni majo ničesar, kajti jim je vse zgorelo. Jaz sem soseda Barle-va iz Ceste, št. 3, Dobro polje. Tukaj je naslov, na katerega se naj bi poslalo kaj obleke in čevlje: Ivan Zupančič, vas Cesta 1, pošta Videm, Dobro polje, Slovenija, Jugoslavija. Moj naslov Jfcr je: 6428 Morse st., Detroit, Mich. Angelina Kochevsr. POUČEVANJE ANGLEŠČINE Hk DRŽAVLJANSTVA Chicago. I1L—Poučevanje angleščine in za državljanstvo se bo zopet pričelo v Tomanovi čitalnici na 27. cesti in Pulaski. Poučevalo se bo popoldne in zvečer. Vsak torek in četrtek od 2.15 do 3.15 popoldne bo poučevala mrs. Grace White, vsak pondeljek in sredo od 6.15 do 7.15 zvečer pa mrs. Amy Willis. V šolo so vabljene tudi vojne neveste. Poučevanj^ je brezplačno in se vrši pod nadzorstvom šolskega odbora, V TRSTU SO POKRADLI PAKETE Waupun. Wis. — Rada prebi ram Prosveto, ker nam prinaša veliko novic iz atare domovine. Tudi jaz sem prejela pismo od moje sestre Frančiške Saklič, stanujoča v Ljubljani. Pnlagam sliko, ki kaže pakete, ki jih ameriški Slovenci pošiljajo svojim dragim, toda fa šistična drhal v Trstu je oropa la že nekaj vlakov, ki so bili na-tovorjeni s paketi. Naši bratje in sestre so prestali veliko gorja, trpljenja in pomanjkanja, sedaj pa so jim pričeli krasti dkrilst, ki jih mi pošiljamo. Zavezniška oblast v Trstu bi morala najstrožje kaznovati tatove in gledati, da pridejo pošiljke v redu v Jugoslavijo. Mary Krauae. Pojasnilo uredništva. — Časopisne slike—velik kup paketov iz Amerike—ni mogoče posneti aH reproducirati, ker bi se nič ne poznala—bila bi le lisa. GLEDE BOLNIŠKE PODPORE Milwaukee. Wis. — Trinajsta redna konvencija SNPJ je za nami. Menim, da niso dobri sklepi v zvezi z volitvami delegatov za prihodnjo konvencijo in prav tako ne o bolniški podpori. Želim, da bi vsemogočni Zvaaal stanovanjski akspeditor WUeon Wye tt )e sedale dni iadal drastična odredbe aa redakcijo gradnje tovarn la dragUl Mata noranJakih objektov. To Je sto ril s namenom, da be več materiala na razpolago sa gradnjo ve teranakik stanovanj. Sovjetska Rusija v povojni do -Spisal Victor Manuel Villasenor- Z avtorjevim dovoljenjem prestavil V. Žebre iZ Mehil (Nadaljevanje) Obnovitev Stallngrada Žilavost ruskega naroda za obnovitev svojih mest sem opazil v vsej svoji zvišenosti v Sta lingradu. Znabiti je temu vzrok, ker je bilo to mesto najbolj prizadeto v tej vojni. Predno so se Nemci približali Volgi, je Stalingrad štel 500,000 prebivalcev, po predaji nemške armade pa je ostalo v mestu še samo 15,000 oseb. Meseca sep-tembra lanskega leta, ko sem obiskal mesto, pa je štelo že 350,000 prebivalcev. • Okoli mesta sem videl na tisoče malih lesenih hiš, 150 ljudskih kuhinj, šest čitalnic, 40 ljudskih šol in 20 bolnišnic. Tovarne "Rdeči oktober," "Barikada" in "Topilnica" že zopet obratujejo, čeravno še niso pokrite. Govoril sem z inženirjem, ki vodi glavna dela obnove Stalin-grada, in omenil mi je, da bi bilo bolje s tehničnega stališča sezidati Stalingrad na čisto novem prostoru, ali v spomin padlim braniteljem tega mesta, v katerem se je odločila zmaga vojne med Rusijo in Nemčijo, je bilo odločeno, zgraditi mesto na istem prostoru. Pri obnovi j anju Stalingrada pomagajo iz vseh krajev Sovjetske unije. Ni ga tedna, da ne bi prišla pomoč od delavcev iz tovaren "ali od kmetiških zadrug iz najodaljenejših krajev Sovjetske Rusije. Meseca aprila je prišlo 500 članov mladinske skupine komunistične stranke iz Moskve in so delali skozi vse šolake počitnice kot prostovoljci. Isti mesec je dospelo 3000 prostovoljcev iz daljne Tartarske republike, in šest sto delavcev iz Kirova. Zunanji svet težko razume, skoraj bi rekel, to fanatično delo ruskega naroda za obnovo svoje domovine. Naj citiram besede nekdanjega francoskega ministra za letalstvo Pierreja Cota, ki je vzkliknil ob času njegove obiska Rusije: "Volja tega naroda je popraviti svoje tovarne, šole in bolnišnice prej kot svoja lastna stanovanja. Oni predpostavijo dobrobit celokupnega naroda pred svojim osebnim!" To je mogoče edino v državi, kjer se narod in ljudstvo čuti edinstveno s svojo vlado. Ta narod poseduje voljo in žilavost, kot malo kdo na tem svetu, predvsem pa ima neomajeno zaupanje v bodočnost. Kdo bi si mogel tolmačiti, da bodo izpolnili svoj četrti petletni načrt od 1. 1946 do 1950, kateri je bil predložen 15. marca višjemu sovjetu za odobren je. To ogromno delo, ki izgleda utopija, bo gotovo izvršeno, kakor so bili dokončani vsi prejšnji petletni načrti! četrti petletni načrt Bistvo tega načrta je obnovitev opustošenih krajev, kakor Bog podelil bolezen onim, ki so glasovali in sprejeli stari sistem bolniške podpore, potem bi vedeli« kaj pomeni podpora v bolezni. Presodimo tole: SNPJ ima v svoji sredi mnogo dolgoletnih :lanov, ki so prišli ob vse iz e-nega ali drugega vzroka, posebno v času zadnje depresije. Danes ao sicer zdravi, ali nimajo sredstev za življenje. Da je to resnica, razvidimo lahko iz pro šenj za posojila. Kaj pa Če bi zboleli ti člani in bi prejemali $14 do $15 bolniške podpore na mesec, ali ae bi mogli s to vso to kupiti hrano? # Nikakor ne Kje pa »o zdravila in zdravnl ki? Posebno danes Je vse tako drago, da se človek Ubt. ko sliki račun Ti člani M morali u-mreti od gladu, če bi ae zanašali samo na bolniško podporo. Joeeph Ule. tudi obnovitev industrije ljedelstva na predvojno d ce mogoče celo povišati, določa sledeče: 1.) Povišati industriji delke za 150%, oziroma na vojno stopnjo, predvsem joč v poštev težko železno strijo in obnovitev železn prometa. Povišanje proizv v letu 1950 v primeri z 1941 je izraženo v sledeči vilkah: Železna industrija med vojno največ trpela, dvigniti za 35'i, rudokoi 151%, električna sila za poljedelsko orodje in str 200% itd. Za nadaljno nost bo dala Rusija na 000,000 litega železa, 60 ton pretoleja in 500,000,1 premoga. 2.) Poljedelstvo se mora niti na najvišjo stopnjo, ko tovarne za pohištvo in domače potrebe, da se ugodnost za delavca in Vlada je že dala prosto ljevanje zelenjave, kromp moke. Francija je dobi Rusije 500,000 ton žita, Po 100,000, Češkoslovaška 70,0 Romunija 200,000 ton. G količino žita so dobile tudi ge dežele, med temi Jugoi ja, Ogrska in Avstrija, todJ liko, mi ni znano. Dalje predvideva ta načr višati površino obdelane zi za 45,000,000 hektarjev in to 1950 se računa žetev na 000,000 ton, kar pomeni 58^ kot 1. 1913 pod carsko ill ali 27% več kot 1. 1940. poljedelskih in industrijski lavcev se bodo za 1. 1950 dv le za 150% v primeri z d njimi. 3.) V. petletnem načrti predvideva tudi zvišanje ii predek v tehniki in znan vseh panog gospodarstva menom, da se nadkrili pri< in da bo lahko delavec m več pridelal z veliko mar trudom. 4.) Načrt določa tudi g< darski in tehnični podvig so ske republike v srednji Azi v pokrajinah Urala, kjer vojnem času nosili glavno me vojnih potrebščin. Rea fond, ki je namenjen za t gromno delo, znaša za leto 1,300,000 milijonov rubljev 5.) Da ne bo Rusija pon< napadena od poželjivih so« se bo opremilo rusko rdeč« mado za obrambo svojih m najmodernejšim orožjem To so glavne zasnove pe nega načrta. Dandanes več slišimo, da ima Rusija dv namene, katere hoče do* svojim petletnim načrtom, pitalizmu prodani časopisi jo, da misli Rusija absorb sosedne države, da name podjarmiti ves svet, da bode Uti svojo ideologijo drugim rodom, zato se priprav'} tretjo svetovno vojno itd. To časopisje, ki je P" ,.st trgovskih popolnoms od trgovk h no. . sov. zastruplja na vse I način. r«m*n p^-J * sil na »vetu Cehooei^ |« omeniti. k.kov»- '" niči itoji. »H P> ' 1, . ivojim ■ UM S* ko, n»p»d»J" <«• « ""tj?!ta-čiln) M f- d. Jiovrainik i- d, gremo tej «•»" j dok* m č.njem,»' rirtno. vtmo l^TStr. lil pt P*ub* ' " se iz nove, prerojene genije in Jugoslavije Hote knjige Mdhorjeve družbe |yve nekaj črtic, ki obdelu-»«to snov na močno podo-način kako'r pri Mohoriče-Zatajeni mrliček, Strašna lrJ>a noč, Ker so prepevali vendar se zde črtice Moho-** močnejše, elementarnej-'Ptsaneioz večjo spretnostjo * nekaj zdrave razdalje, med m pri Komanovi mnogo ^ne. to se pravi, v sre-" Rajanja je vse prepo Pisateljica namesto tiste-« bi ga želeli videti. Kot P« le tudi ta knjiga m Pfupevek k osvetlitvi rab-nuacilnioe in zanimivo do Uo prvi. 1/r"* 1 teh novih knjig ** povest V. Korolenka "Sle Vladimir Galak-K'"olenko sodi med ^ pisatelje druge po-fcP^s stoletja. v" " 'h ga Je poslala car-iferuT* N Pr°gnanstvo v Vo '"jo, nekaj let - ' gs, izgnali v Si "j'^mlh letihgeje vr. ZnW1?^ in P° p i Huskega boga-m A. Wove novinar-i*„ .JbolJ znane prav "Slepi pisana leta 188* ,4^vtla A LV,|0jno % i p^M««« * u; * ,wla1' Slovenski * »nprav.1 za Mohorje * in Vovk po šesti k Vil*, Za prihodnje mesece pripravlja Mohorjeva družba še vrsto novih knjig. Med domačimi pripovednimi deli bo nov roman Prežihovega Voranca, Bevkova Železna kača, Toneta Gmajnar-ja Črtice iz zaporov in taborišč, Ivana Vovka novele iz Dachaua, nova izdaja Levstikovega Martina Krpana in Stritarjevih pripovednih spisov, nekaj odrskih del, tako Roševi Mokrodolci, Hudalesova Zelena vrvica, nekaj znanstvenih knjig, med katerimi bo Toneta Fa j farja Zgodovina osvobodilne borbe, nova izdaja Pirjevčeve knjige Knjižnice in knjižničarsko delo, Fatur-jev kratek pregled slovenskega slovstva itd. dm. Tujilca sezona v Sloveniji Slovenija, ki je že pred vojno slovela kot znamenita tujsko-Drometna zemlja, se prvič po osvoboditvi zopet polni z gosti iz vse Jugoslavije in tudi že iz nozemstva. Tujskoprometni centri kot Bled, Bohinj, Kranjska gora, Ratq£e-Planica in naša sloveča zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Slatina Radenci, ftimske^topliee, ČateŠke toplice, Dolenjske toplice so iz dneva v dan deležni številnejšega obiska. Ljudje potrebni oddiha in zdravja, so povsod sprejeti s pravo slovensko gostoljubnostjo. V vseh tujskoprometno važnejših krajih je Državno gostinsko podjetje Turist-hotel obnovilo,in prevzelo v svojo upravo najlepše hotele in jih usposobilo za sprejem tudi najrazvaje-nejših gostov. Na Bledu so danes v obratu v glavnem naslednji hoteli in pensioni: Toplice, Park, Golf, Jelovica, Union, Triglav, Trst, Petran itd. Kazine, kavarne in zabavišča so obnovljena, kopališče je polno kopalcev^ nešteto čolnov je že na jezeru. V Bohinju je v Ukancu na obrežju Bohinjskega jezera hotel Zlatorog, ki mu daje poseben čar bližina izvira Save Bohinjke — slapa Savice. Dalje sta ob Bohinjskem jezeru hotela Belle-vue s prekrasnim razgledom z višine na jezero in na okoliške vrhove Julijskih planin ter hotel Bogatin ob jezeru. V Rate-čah-Planici je poleg manjših privatnih pensionov že polno zaseden hotel "Dom Ilirija" v neposredni bližini 100-metrske svetovnoznane smuške skakalnice. - V Kranjski gori in Gozdu Mar-tujku, kjer razvija tamkajšnja podružnica Turističnega društva Slovenije živo delavnost, sprejema goste cela vrsta hotelov, pensionov in gostiln. Kopališče ob divji Pišenci, po svoji legi na vznožju dvatisočmetrskih vršav-cev edinstveno v Evropi, so domačini obnovili z lastnimi silami, prav tako grade sedaj smu-ško vzpenjačo, medtem ko je nova 50-metrska skakalnica že dograjena. Na Jezerskem v višini 1000 metrov, kamor pelje lepa gorska avtomobilska cesta, je tudi že precej gostov. Poleg "Ljudskega doma oddiha" in hotela Grabnar, ki sta popolna pensions, je tu še vse polno privatnih hiš, ki v svojih, vsem tuj-skoprometnim ozirom odgovarjajočih aobeh sprejemajo goste na zdravljenje v čistem, gorskem zraku. Tudi manjši letoviški kraji v okolici Kranja kot Preddvor, Begunje, Golnik itd., so u-rejeni za vse one. ki so po napornem delu potrebni miru in počitka. Slovenjgradec. Rimski vrelec, Dravograd. Marenberg. Polj cane, celo Pohorje, vse to so imena. ki bodo že v najkrajšem času v našem turizmu igrali vsžno vlogo. Poleg letovišč, ki so namenjena okrevaniu. oddihu in počitku, razpolaga Slovenija s celo vrsto dragocenih zdravilišč RogUka Slatina je že po svoji miners I hi vodi najznamenitejša od vseh hi znana po vsej Evropi »n še dalj Zdravljenje v Rogaški Slatini Stavkarjl pri neki newyorski fhrpO. ki lsdetujo Igrače, so na stavkovno stražo poklicali tudi "Miklavia." i Orgaalalrani so y valil skladiščnih In trgovinskih delavcev CIO. Morda jim Je "MUdavš" pomagal, da so isvojevali saprto delavnico in M pariška na teden. kaže izredne uspehe pri bolezni jeter, želodca, ledvic, sladkorne bolezni itd. Rogaška Slatina ima preko 1000 postelj, ki bodo po vsej priliki kmalu zaseden^ Dobrna pri Celju je izrazito zdravilišče za ženske bolezni, revmati-zem in živčna vnetja. Danes je že skoraj polna gostov. Slatina Radenci z visoko radioaktivno vodo je priljubljeno zdravilišče za rekonvalescente. Čateške toplice so med vsemi našimi termalnimi kopališči radi svoje izredno tople vode — do 54 stopinj — morda najnenavadnejše. Tu se uspešno zdravi sklepni in mi- šični revmatizem, omejena gibljivost sklepov po nazgodah, iši-as, ženske bolezni itd. Radioaktivna, 37 stopinj topla voda Rimskih toplic zdravi razne vrste bolezni. Tu je krasen športni bazen na prostem s toplo vodo, v sredi gozdov. Nastanitev je mogoča v hotelu Stara pošta v Rimskih toplicah. Dolenjske toplice s približno isto temperaturo zdravijo srca in ožilja, ženske bolezni in revmatizme. V Šmarješke Toplice na Dolenjskem se zatekajo bolniki, ki trpe na poapnenju žil, zvišanem krvnem tlaku, nevrastenlja. itd. sila rodi pr0tisil8! F. A. Vider Marsikdo izmed čitateljev se vpraša in mnogim je brez dvoma težko, zakaj je prišlo do tako resnega nesporazuma med Združenimi državami in vlado Jugoslavije, ker naše simpatije so na obeh straneh. Kakor ne moremo odobravati izgube življenj petih naših vojakov na jugoslovanski zemlji, tako se tudi ne moremo strinjati s postopanjem onih ' odgovornih uradnikov v Wash-ingtonu, ki mislijo, da se z malim narodom kot je jugoelovan-ski sme postopati, kakor se komu poljubi. Jugoslovanska vlada trdi, d« je bilo storjenih nešteto zračnih poletov nad njenim ozemljem, brez njenega dovoljenja, med temi tudi od ameriških letalcev in vsi protesti proti temu samo pašnemu postopanju so bili glas Sijočega v puščavi. Naš ame-ki državni department pa trdi, da je bila od njegove strani uvedena preiskava, katera je dognala, da obdolžit ve ljudske vlade Jugoslavije nimajo podlagV Vprašanje za objektivnega o* pazovalca teh incidentov je, kdo Je za naš državni department vodil preiskavo. Ako so jo vodili ameriški vojaški časniki, med katerimi jih je že mnogo opetovano pokazalo sovražno lice do nove Jugoslavije, ali oso bje našega poslaništva v Belgra-du, ki tudi bolj sovražno kot prijateljsko gleda na Jugoslavijo, tedaj je razumljivo, .da je Sreiskava dognala kot porotano. e nismo krivi, tedaj bi moral državni department' pooblastiti komisijo, ki bi ne bila po ameriški vladi dominlrana, katera naj bi preiskala, koliko podlage imajo pritožbe Jugoslovanske vlade. Tako postopanje bi bilo pošteno in tudi pravično za obe prizadeti deželi, kar se pa ne bo zgodilo, ker ml smo premogoč-ni, da bi ne na tak nsčin poga- Partizanske pesmi i, ••. • w ^ njali z malim jugoslovanskim narodom. Zdrava pamet pa nam vsiljuje pomisleke, kako bi se drzni la izkrvavljena in gospodarsko razdejana mala Jugoslavija namenoma provocirati vojaško in gospodarsko mogočno deželo kot so Zedinjene države, ker s tako metodo bi prav gotovo ne mogla koristiti svojemu narodu, iz ka terega misli napraviti samozavestne ljudi in tudi ne izpeljati načrta povojne rekonstrukcije. Ce si kdo želi miru, si ga brez dvoma ljudstvo Jugoslavije in ravno tako tudi njega voditelji, kar so že čestokrat javnosti zu gotovill. Nam se dozdeva in sicer o pravičeno, da je ozadje neavto-riziranlh poletov nad Jugoslavijo vse kaj drugega kot se potom kapitalizmu prodanega časopisja v tej deželi prikazuje a meriški publiki. Kdor ni naiven, ta lahko vi dl, kaj vsega se poslužujejo podporniki sedanjega kapitalističnega reda, z blagoslovom Vati kana, da dosežejo svojo namene. Za časa vojne je bilo res v Jugoslaviji postreljenih nekaj du hovnikov in par menda tudi po vojni, toda noben ni bil eksc kutiran zato, ker Je bil duhovnik, namreč, ker Je bil izdajalec naroda in kot tak ni zssltfžll drugega kot vsak drugi Izdaju-lec. Ampak ameriški reakciji prodano časopisje ponavlja ome njene eksekucije, kakor da so tam vršijo tedensko. Rusija Je obkoljena z železnim zagrlnja-lom, tako da nihče ne vidi kaj se tam godi, pravijo danes, ju PARTIZANOVA ŽENA Z« vaajo Je čredo pasla .. vsa veeela dan na dan« a hrepenjem gor Je srla« kjer Je vriskal partisan. OJ. le vrlakaj, oj, le vriska), da bo slišal te tirani Zanj ae bliša dan propada, nam pa vsem rešitve dan. '(»v ul| Ko bi mogla« ko bi smela, šla bi k nJemu tja v goro, K nJim oatala bi do smage, Id prav kmalu prišla bo. - Vse trpljenje partlsanov bo poplačano s krvjo. Smrt fašiatom in naallju, ▼ borbo Vsi sa svobodo. 6e moj dragi bi šivljenje sa pravico arete dal. mi v tolaŠbo In veselje sinko slali bo ostal. Ko mu pevala bom pesmi, gledal me bo nasmejan, pravila o očku dragem: bil Je briber partlssn. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? Kdo pa so H mladi fantje, Id korakajo skos vss? Kdo pa so ti mladi fantje, ld Jim tak šari obrasT To so mladi partlsanl, neupogljivega duha. to so mladi partlsanl, borci novega sveta. Kdo pa ao dekleta mlada, puške imajo na ramah, kdo pa ao dekleta mlada, ali nI Jih prav nič strah? To ao mlade partiaaabs, • slušeie so glaa srca? to so mlade partlsanke. strah puetile so doma. • Kakšna Je to mlada vojska, . Id sapela Je skos vas. kakšna Je ta mlada vojska, druga m kot prefšaji čaat Te le prava naša vojaka, to Je silna naša moč. te Je vojaka partissnaka. J utre saaai —m poječi da tega no svejo Ae drugi ljudje da nisi sa mojo ZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGAI Zvedel sem nekaj novaga. od moj'ga dekleta seUnMJenga. da om al sbira _ sa me pa oe stara aič Tiho le tiho bod ljubica, da toga ne svojo še I mola si fanta slovenskega, nosila si kite. lik spletala« adaj pa iasaš geatapovca, boš gladko oatrlAona. ♦ , ♦ Komaj se Je na večerjala, še vrata ao ee odpirala. V aobo pa atopll Je partlaan, ld tiščal Je škarje v dlani tla le čes gmajno, imela Je trajno, prišla Je urca« šla )e frisurca, ti pa oatala boš gola flgurca, gola flgurca sa nemškega peel POČIVA JEZERO V TIHOT! . Počiva Jesero v ilhoti, in llatje rahlo mi šumi. ob Jesoru v lomni noči« mlad partisan molče sloji. . * " ' . - Na prslk mlad'gs parllsana. mu mlado deklo mirno spi« la snlvs o Junaku svojem, ki sa svobodo se bori. „, Obljubo deklica Je dala. da bo čakala tisti dan. ko bo svoboda seat Jata« ko se povrne partisan. Ko lete borbe Je minulo« prejme dekle pleemce, da Je v borbi vrh planine prebila krogla mu srce. Počiva Jeeoro v Ilhoti. In listje rahlo ml šumi« ob Jesoru v temni noči nesrečno dekle mirno spi. HEJ BRIOADEI Hej, brigade, hitite, rs spodi le, sat rt te pošigalee slovenskih domovi Hoj mašlaca, sagodl. naj odmovs povsod! aaš posdrsv le svobodnih gosdovl* Kje so meje. pregrade sa slovoaako brigade? Ne, sa aaa nI pregrad la ne mali Po slemenih oblačnih la po grapah temačnih do smage na prej I kot vikar. Naturalizirani Amerikanci preko morja v nevarnosti izgube državljanstva Mnogi naturalizirani državljani, ki se nahajajo v deželsh nreko morja že izza predvojne dobe, so v nevarnosti, da ameriško držav-IJanstvo zgube, če se ne povrnejo v to deželo pred 14, oktobronrt 1946. To prizadeva samo naturalizlrane državljane in ne onih, ki so v Ameriki rojeni. Slednji zamorejo izgubiti svoje ameriško tri pa poročajo, da vedo število prav do zadnjega vojaka, ki je v ruski armadi. Taki poročila v meščanskem časopisju res lah ko dajejo povod, da so čltatčlji lista v nekem mestu na jugu pisali na uredništvu, naj izdajajo vsaj tako obširen list, da bo mogoče Vanj zaviti flašo "rakije". Za prave motive, kateri so o-zadje hujskanja ameriške reakcije in denarnih mogotcev proti Jugoslaviji, se je končno ven dar nekoliko povedalo v reViji "World Report z dne 5. septembra 1940, v katerem je med drugim rečeno^ Eden,važnih vzrokov nesporazuma med Jugoslavijo in zapad-niml velesilami, kateri Je pa zelo malo publiciran, bo ta: "Titova vlada je zasegla do-bičkanosna posestva, v posesti ameriškega, angleškega in francoskega kapitala. Posestva vključujejo oljne instalacije, e-Icktrične proizvode, koruzne to varne, lastnina ameriških bankirjev In tovasnarjev, in bogate rudnike, ki so bili v posesti angleških in francoskih kapitalistov. Kljub neštetim poizkusom od strani vseh treh držav, Jugoslavija odklanja povrnitev tujim kapitalistom ns svoji zemlji zasežena posestva In tudi ne misli plačati odškodnine zanj." Ker naš državni department danes kontrolira Wull street, je lahko vsakomur razumljivo, zakaj letajo naši acroplanl nad Jugoslovanskim ozemljem« Ameriško ljudstvo bi temu lahko napravilo konec, če bi se ne dalo zavajati od strupene propagande, kar je pa zelo dvomljivo da stori ,vsaj za enkrat še ne, če tudi to zanj mogoče pomeni ufcodno. V tretji svetovni vojni, če pride do nje, bomo tudi mi občutili strahote, kakršnih še ne pomni svet. Tisti, ki želimo' ameriškemu narodu le dobro, bi ga radi opozorili na pretečo nevarnost ob pravem času. ■........................ »"|'M!"" " " '' f državljanstvo le ako se udeleže volitev v tuji deželi, ako služIjo v armadi tuje dežele sli če za-prisežejo zvestobo tuji deželi Dolgotrajno bivanje v tuji deže li Jih torej v tem oriru ne pri zadeva, dočim naturalizlrane državljane prizadevajo tudi vil prestopki, omenjeni v zvezi s tu rojenimi državljani. Za naturaliziranega državljana Je bilo vedno nevarno pre dolgo živeti v drugi deželi, od 13, Jan, 1941 pa Je rlzlko toliko večji, kajti takrat Je stopil v veljavo zakon,, ki določa, da ristu raltzlran ameriški državljsn e nostsvno zgubi svoje smerlško državljanstvo, ako biva nepretrgoma S leta v njegovi rojstni deželi, sli ps pet let v kaki drugi deželi. Bistveno zuubl sme vočasno priti domov, podaljšanje je bilo od leta do leta, a zadnje tozadevno podaljšanje poteče 14, okt. W40. Ako torej želite opozoriti svoje sorodnike, rnance In prijatelje, bivajoče pieko morja Iz pred vojnega časa, tedaj Jim plšile po zračni pošti, ako Je ta dovoljena za deželo, v katero pišete. Ameriški konzuli so sicer Izdali tovadevno opozorilo v ptekomorskih deželah, možnost po obstaja, da tega opozorita niso vsi prizadeti opa /ill ali razumeli. Pri tem je treba tudi računati t možnostjo, da Je mnogo takih, ki nimajo sredstev, da bi se vr niti, ali pa so prometne zveze tako slabe, da jim nI mogoče tla Cos pell o bete Ljubljane vojaka Dokler Hi ee kdo soaslje nam ukrade? Na zgubi sme priti v Zdi. države do določene- rlško državljanstvo že po prele- ga datuma (primer Kina, kot tu tu dveh let, ako Ima njegova dl vzhodne In centralne evrop- rojstna dežela postavo, ki dole* ske dežele). V tem slučaju se ča, da po dveh letih bivanja do naj tako prizadeti naturalizirani ma, njeni potujčenl državljani ameriški državljani zglasijo pri zopet postanejo polnopravni dr- pristojnem ameriškem konzula žavljaul. 11«, ki Jim bo pomagal, da dobe Do 13. jan. 1941 je zadostova- potrebno posojili) za njihovo po lo, če je naturalizirani ameriški ' vrnitev v Ameriko. Ta posoji" državljan v svoji rojstni ali ka I« nakazuje poseben vladni od- kl drugI deželi prekinil svoje delek (Special Projects Dlvl- tamoAiije bivanje s povrnitvijo slon), ki je od konca zadnje voj- v Ameriko, kar mu je mpet po.!i»<> pomagal že tisočerim poaa daljšalo ameriško državljanstvo, meznlkom In družinam natura Zdaj temu ril več tako U) iz te- Uflranih Amenkancev nazaj v i/u razloga je važno za sorodni iZdr, diiave. Priporočljivo je ^ laasoga j* v^m, M , ^ ^ ^ ^ lj|ftn9 ke, prijatelje in znance onih na turallziranlh ameiiSkih državljanov, ki jih je vojska zatekla preko morja in ae še niso vrnili, da Jih opozorijo na nevarnost izgube državljanstva, ako se ne vrnejo pred 14. oktobrom 1944 Kot je razvidno Iz tozadevne-ga poročila našega državnega oddelka, živi v normalnih časih kakih 400,000 do .'»00.000 arnerl ikih državljanov izven Zdr. držav. Mnogi med temi so naturalizirani državljani In znatno Itevllo teh je bivalo v tujih de želsh že več kot predpisano dobo, ko Je izbruhnila vojna. Vsled vojnih nizmer, ko potovsnje v Ameriko nI bilo mogoče, je kon gret podaljšal dobo bivanja vsem onim, ki niso mogli pra bolezni, bolehn<*ti koga v družini itd., ne morejo povrniti do predpisanega časa, to pojasnijo pristojnemu ameriškemu konzulu v pismu do njega. V vsakem slučaju pa se naj napravi kopija pisma, ker spričo današnjih le neurejenih poštnih zvez v marsikateri deželi, se pismo lahko zgubi, kopija pa potem priča, ds je bilo odposlsno pravo-' časno. Dobro je imeti tudi pri-! fe -flla. NAROČNIKOM Datum v oklepaja« na (Sept. 90. IMS), imena aa naslovu vam Je s tem dat aaročalaa. Ponovile Jo PROSVETA GRAJSKI PISAR ZGODOVINSKA PODOBA milini Dr. IVAN.TAVCAR rwmrw je in rdeče ima rokave. Pred Bogom kleči in prosi G*f a bi nas ne udaril In ne kaznoval. Delajte pokoro, delajte pokoro!" Na zemlji ležeč sta ti čudni svetnici zvijali telo, kakor bi trpeli najhujie bolečine. Napele, so se jima oči in pot jima je žalil obraz ter neprestano sta klicali: "Delajte pokoro!" Končno sta pa vendar onemogli in težko »opeč ležali v hladni travi. Tedaj je priiel trenotek za velikana. Pokleknil je in dvigal roke proti nebu tuleč: "Molimo, molimo! Konec sveta se bliža in sodni dan je priiel! Molimo, preljubi kristi-jani!" Oddehnivši se, vpraia s sladkim glasom: "Čigavi smo?" Sam je odgovoril: "Naiega milosti-vega Jezusa smo vsi! To vam pripoveduje Je-ronim Stopistran, ki je samega hudiča ugnal v cerkvi, na Koroiki Beli, gori na Gorenjskem! Zatorej delajte pokoro, pokoro!" Jerom Stopistran je izvlekel bič nekje iz svoje obleke in topel se je i njim po svojem telesu, da je kar tleskalo in da se je od prahu vse kadilo. Naposled je tudi omagal in Vsi trije so' ležali brez moči na tratinil Tuintšm je zajeČal kdo: "Milostivi naš Jezus!" Kil pa: "Sveti Duh, pridi k nam!" ali: "Molite, milite, so