oštnlna plačana v gotovini LetO LV. V LJubljani, V nedeljo, dne 25. septembra 1927 St. 217. posamezna stavnica 3 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. pettl-vrsla mali oglasi po I SO ln Z I),veC|l oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po tO Din □ Pri vatlem c naroČilu popust
Izide ob 4 zlulraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. «/III Ktkopld ae ne vračajo. ne franki rana pisma ae ne aprefemafo * Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva »t. 2329
55BSS
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava /e v Kopit ar le v1 ul.St.6~ Čekovni račun: CJubljana štev. 10.630 ln 10.3-40 xa lnserate, Šaralevošt.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In Dunaj št. 24.797
Ljubljančani!
Dvakrat je bilo izza prevrata poklicano ljubljansko prebivalstvo, da vrši svojo ustavno mu zajamčeno volivno pravico in si izvoli občinski svet po svoji volji. Obakrat je bila stranka, ki je komandirala v Ljubljani desetletja, potisnjena v manjšino. V obupnem boju za svoj obstoj, je po volitvah 1. 1921., v katerih je bila poražena, razpustila občinski svet in na njega mesto postavila vladnega komisarja. Da si zagotovi nadoblast, jc prikrojila volivni red tako, da je stranki, ki dobi relativno večino glasov, dala dve tretjini mandatov. Ta bič, ki ga je spletla za opozicijo, je pa udaril demokratsko stranko samo. Pri volitvah 3. decembra 1922 je »Zveza delovnega ljudstva« odnesla zmago in dr. Perič je postal prvi >ljudski« župan ljubljanski. 2e 10. junija 1924 pa jc ista klika izposlovala razpust tistega občinskega sveta, ki je zasnoval obsežen komunalni program in ga tudi vršil. Na magistratu se je zopet vselil komisar, ki mu je po kratkem presledku, ko je bil vpostavljen kot vršilec ljudske volje bivši župan dr. Perič, sledil 10. novembra 1924 gerentski svet, obstoječ iz dr. Puca, Turka in Likozarja. Skoraj dve leti je ta vodil posle in šele ko je bil ta 6. oktobra 1926 razrešen, so se razpisale nove volitve, ki se bodo vršile v nedeljo 2. oktobra t. 1.
SDS je sodelovala že pri delitvi Slovenije ob razdelitvi države na oblasti in takrat oropala Ljubljano, to naravno središče slovenskega naroda, njenega dominantnega položaja, kot prestolice Slovenije. Ista SDS je pogazila avtonomijo mestne občine in uvedla na magistratu ljubljanskem zistem dolgotrajnih komisarjev in gerentov in tako vzela ljubljanskemu prebivalstvu pravico soodločbe pri občinskem gospodarstvu.
Posledice te frivolne igre z ljudskimi pravicami so se pokazale najočitnejše v občinski upravi, kjer sc je ugnezdilo strankarstvo in protekcionizem. Ker ni bilo zakonitega občinskega zastopstva, je bila mestna uprava na milost in nemilost izročena samostojno-demokratskemu uradništvu in strankarskim komisarjem in gerentom. Zato bodi prva naloga, ki jo naj prevzame bodoči občinski svet, da uredi razmere na magistratu. Proč s stranker-stvom, proč z objestnostjo vodilnih osebi Na magistratu naj zavlada poštenje in red, združen s primernim štedenjem.
Red je treba napraviti zlasti tudi pri Mestni hranilnici. Mesto da bi vršila svojo nalogo kot kreditno središče za občino, za trgovca in obrtnika ter zlasti omogočala in pospeševala rešitev stanovanjskega vprašanja, je postala Mestna hranilnica pod SDS arskitn vodstvom zakladnica za samostojno-demokratske banke in baš vsled tega utrpela milijonske izgube. Dočim so dobivala strankarska podjetja pretirane kredite po znižanih obrestih, je moral naš mali človek še dalje plačevati visoke obresti. Neizprosno bo treba preiskati vse te nerednosti in poklicati krivce na odgovor, Mestno hranilnico pa vrniti mestu in meščanom!
Tudi stanje mestnih podjetij ni neoporečno. Kljub dragim investicijam vprašanje preskrbe Ljubljane z električno močjo ni še rešeno. Razširjenje električne cestne železnice je pri sedanjem stanju mestne elektrarne izključeno. Vodovod ljubljanski je v nevarnosti zaradi regulacije Save. Obe te življenjski vprašanji za prebivalstvo bo mogoče rešiti le sporazumno z državno in oblastno upravo, kjer pa ima baš naša stranka odločilen vpliv. Isto velja v še večji meri za regulacijo Ljubljanice. Vprašanje plinarne je odprto, cestna železnica čaka razširjenja, ž njo v zvezi je vprašanje ljubljanskih kopališč. Vseh teh vprašanj ne bo moglo rešiti zastopstvo sestavljeno iz razpadajoče samostojno-demokratske stranke, ampak le stranka, ki ima veljavo v deželi in državi in to je SLS!
Stanovanjsko vprašanje tudi z dosedanjimi zgradbami mestne občine, za katere je zasnovala načrt že Zveza delov, ljudstva, še od daleč ni rešeno. Predpogoj mu je zgradba prometnih sredstev — cest z električno železnico in avtobusnim prometom, z napeljavo elektrike, plina ter vodovoda in z zgradbo kanalizacije ne samo na ozemlju mestne občine, ampak tudi sporazumno s sosednimi občinami (Vič, Zg. Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Rudnik). Ustvariti je treba z mestnimi sosedi gospodarsko skupnost, mesto zvezati z okolico, obema na korist. Drugo je zagotovitev cenenega gradbenega kredita in parcel za zidanje hiš. Mestni trg čaka nujne ureditve, ž njim se bo smotreno zboljšala aprovizacija, kar bo koristilo uradniku, obrtniku in delavcu.
Občina še danes ni izvršila važnih socialnih nalog. Pogrešamo še vedno zavetišč za delavske otroke, pogrešamo delavskih kuhinj in gospodinjskih šol za delavstvo, pogre-šamo otroških igrišč s stalnim nadzorstvom. Občinska uprava sc doslej, ako izvzamemo podpore za obrtno-nadaljevalne šole, ni brigala za zaščito vajencev, ki jih štejemo v mestu par tisoč. Mestna občina doslej niti pri lastnih delavcih ni uredila starostne preskrbe, dasi mestno delavstvo plačuje za to posebne prispevke. Tudi zahteva mestno delavstvo opravičeno uvedbo delovnega reda. Pametna investicijska politika občine bo omilila brezposelnost med delavstvom in gospodarsko krizo med pridobitnimi sloji.
Vse te in še druge socialno-politične naloge bo pa mogel vršiti bodoči občinski svet le tedaj, če bodo imele v njem trdno večino stranke, ki imajo smisel za socialno bedo, česar o SDS nihče ne bo trdil.
Izvzemši skrbi za ljudsko šolstvo je bilo doslej kulturno delovanje občine usmerjeno le v korist takozvanim višjim slojem. Ljubljana jc eno izmed redkih modernih mest, ki še ne vzdržuje ljudskih knjižnic in čitalnic. Ljubljana tudi nc sme pozabiti, da jc faktično kulturno središče Slovenije in mora podpirati vse izrazito slovenske ustanove, počenši z univerzo, akademijo znanosti in Narodno galerijo.
Občinski svet, ki bo po smotrenem načrtu vršil vse te važne naloge, bo v Ljubljančanih zopet zbudil zavest o pomenu in vrednosti samouprave. Ljubljančani, proč s stranko, ki je smotreno ubijala avtonomijo mestne občine, proč s stranko, ki se jc predrzno igrala iz strankarskih razlogov z našo lepo občinol
SLS se je kljub denuncijacijam in intrigam, ki jih je vprizarjala znana klika leto za letom, uveljavila v oblasti in državi. Ogromna večina slovenskega ljudstva je trdno v taboru SLS. SLS ima ogromno večino v oblastni skupščini. SLS je v tesni prijateljski zvezi z največjo državno stranko in ima kot taka merodajen vpliv tudi v vladi. Ljubljančani) Ako hočete, da se velike naloge občinske uprave, ki so zaostale po krivdi SDS, izvrše v soglasju z zastopniki SLS v vladi in v oblastni skupščini, tedaj volite 2. oktobra listo SLS, ki ima prvo škrinjico in ki ji je nosilec priznani socialni delavec, minister dr. Andrej Gosar!
Popolna konsolidacija v radikalni stranki.
SPORAZUM MED VSEMI VODITELJI RADIKALNE STRANKE. - VUKIČEVIČ PRED-SEDNIK RADIKALNEGA KLUBA. — SOGLASJE GLEDE GLAVNEGA ODBORA NRS.
NIHČE NE BO IZKLJUČEN.
Demokratski blok je že minul.
RADIČ SE PONUJA VLADI. - NEMCI SE POGAJAJO Z RADIKALI.
r Belgrad, '24. sept. (Izv.) Za 3. oktobra so sklicane seje skoro vseh parlamentarnih klubov. Zato do takrat ni pričakovali nobenih posebnih dogodkov, ki bi mogli biti v zvezi 6 položajem. Sicer pa bodo te seje odločile položaj. Na njih se bo najbolj jasno manifestiralo razpoloženje novoizvoljenih poslancev. Voditelji posameznih skupin, posebno v demokratskem in radikalnem klubu so pridno na delu, da za to seje pripravijo potrebno razpoloženje za svoje cilje in namere. Vse delovanje voditeljev na eni in na drugi strani je naperjeno proti vsakemu centrifugalnemu poskusu. Po dosedanjih poskusih se lahko ugotovi, da prevladuje povsod misel za ohranitev enotnosti.
V tej smeri se jo posebno opazilo delovanje znanega radikalnega prvaka Ace Stano-jeviča. On se že par dni mudi v prestolici. Tekom svojega bivanja je stopil v stik z raznimi prvaki radikalno stranke. Danes dopoldne je obiskal predsednika vlade Vukičeviča. S predsednikom vlade se je razgovarjal skoro dvo uri. Niti on niti predsednik vlade nista dala nobenih izjav. Politični krogi pripisujejo temu sestanku posebno pažnjo. Kakor nas je dobro poučena oseba informirala, gre za da-lokosožno akcijo popolne konsolidacije razmer v radikalni stranki. Stanojevičeva akcija stremi za tem, da pride do popolnega soglasja med posameznimi voditelji in da bi se ta enot-noc' stališč manilestirala na prvi seji radikalnega kluba. V tem pogledu je imel Stanojevič uspehe. Na podlagi posvetovanj z najugled-
nejšimi člani radikalnega kluba je sestavil konkreten načrt za popoln sporazum. Glede posameznosti je znano, da bo predsednik radikalnega kluba Velja Vukičevič in da ne bo iz kluba nihče izključen, da se je dosegel sporazum glede članov in predsedstva glavnega strankinoga odbora. Na la način bi bili prekrižani vsi računi opo/.icije in radikalni klub bi v skupščini nastopil bolj enotno nego doslej.
Pri demokratih je še vedno opažati malo trenje med pristaši Ljubo Davidoviča iu pristaši taktike zunanjega ministra Marinkoviča. Vendar tudi tu prevladuje odločna volja za ohranitev strankine enotnosti. To trenje je pripisovati bolj osebnim ambicijam posame&-ilikov. 0 demokratskem bloku nihče več ne govori. Edino samostojni demokrati gonijo to lajno, ne da bi našli kakšen odmev.
Radič ie spustil v javnost novo vest o možnosti kt/alicije med radikalno stranko, SLS in njegovo stranko. Vidi se, da je sam Radič obupal nad sestavo bloka demokracije in poskuša sedaj na drugi strani.
Manjše skupine so še povsem brez orientacije o svoji taktiki v bodoči skupščini. Le glodt! Nemcev se zdi, da so se zido približali radikalom. Na dosedanjih sestankih med predsednikom vlade Vukičevičem in zastopnikoma kluba nemške stranke dr. Moserjem in Schuh-macherjem, se zdi, da je že prišlo do konkretnih sklepov v obliki ožjega sodelovanja. Vlada nadaljuje s pripravljalnimi deli za narodno skupščino.
Prvi veliki uspeh slovenskega ministra in nosilca kandidatne liste SLS za Ljubljano.
SMODNIŠNICE SE ODSTRANIJO Z LJUBLJANSKEGA POLJA.
r Bolgrad, 24. sept. (Izv.) Ministrski svet jo danes na seji odobril vojnemu ministru pogodbo med ljubljansko občino in erarjem za premestitev smodnišnice na ljubljanskem polju. S tem so je tudi ta pereča zadeva na intervencijo naših poslancev končno ugodilo rešila v zmislu želj ljubljanskega prebivalstva. Dosedanja smodnišnica so prestavi v takšen kraj, cla ue bo več nevarnosti za ljubljansko mesto.
* * *
Pet let se je vodila borba proti smodniš-nicam na ljubljanskem polju. Ko je Pokojninski zavod za nameščence gradil svoje hiše v Brinju pri Ljubljani, je poslanec Kremžar napravil prve korake in vložil spomenico v tej zadevi. Akcijo je nadaljevala poteni >Zveza delovnega ljudstva« za ljubljansko občino, v Bel-
gradu pa poslanci dr. Korošec, Smodej, S u š n i k, dr. Gosar. Akcija za odstranitev smodnišnic je večkrat naletela na ovire, ki so se zdele nepremostljive. Vedno in vedno se je pojavilo vprašanje: kam s smodnišni-ca mi?
Kakor sporoča gornja brzojavka, je sedaj vprašanje v celoti rešeno. Za Ljubljano je dosežen eden največjih in najvažnejših predpogojev za razširjenje Ljubljane in njon napredek. Kdor vidi, kako rastejo nove hiše na Po-savju proti Ježici in Št. Vidu, kdor ve, koliko se trudi sedanja občinska uprava, da se proti Ježici čimprej izpelje cestna električna železnica, bo znal prav oceniti ta veliki uspeh slovenskega ministra in nosilca naše kandidatne liste za sedanje občinske volitve.
Za pomoč po elementarnih nezgodah trpečemu prebivalstvu.
ODBOR MINISTROV IZDELUJE PREDLOGE. — DR. GOSAR BO VODIL KONFERENCO PREDSEDNIKOV OBLASTNIH ODBOROV. POMOČ PREZADOLŽENIM KMETOM.
r Belgrad, 24. sept. (Izv.) Na današnji seji vlade sc je predvsem nadaljevala razprava o pomoči prebivalstvu, ki je trpelo vsled suše in drugih elementarnih nezgod. Ministrski svet je izvolil posebni odbor ministrov, v katerem so minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar, kmetijski minister Stankovic, trgovinski minister Spaho in prometni minister Milosavljevič. Ta odbor ministrov bo imel jutri sejo. Njegova naloga je, da do 30. t. m. izdela konkreten predlog in ga predloži ministrskemu svetu, da se prebivalstvu na ta način preje pomaga. Končnoveljaven predlog bo odbor sestavil posebno za konferenco, ki jo bo imel minister za socialno politiko dr. An-
drej Gosar dne 28. t. m. s predsedniki oblastnih odborov.
Nadalje sc je na današnji seji razpravljalo važno vprašanje za kmetsko ljudstvo, namreč o tem, kako pomagati prezadolžene-mu kmetskemu stanu. Ministrski svet je razpravljal o korakih, ki bi jih bilo treba pod-vzeti, da se prezadolženemu kmetskemu prebivalstvu da možnost čim hitrejše odplačati te dolgove in urediti svoj materialen položaj.
• Po razpravi, v kateri so padli konkretni predlogi, je ministrski svet naročil odboru ministrov, da skliče konferenco strokovnjakov o teh vprašanjih in naj ministrskemu svetu stavi končnoveljavne predloge.
AMERIKA PROTI FAŠISTOM.
v Newyork, 24. sept. (Izv.) Urad za na-turaliziranje v Baltimoru jc odklonil predlog 23 italijanskih fašistov za sprejem v ameriško državljansko zvezo. Odklonitev jc utemeljil s tem, da so vsled fašistične prisege postali nesposobni za ameriško državljanstvo. Delovni sekretar Devis je izjavil, da se s tem stri-
nja. Naročil je tudi točno poizvedovanje o vsebini fašistične prisege ter bo predlagal, da se vsi fašisti izključijo od nascljenja, če bo preiskava dognala, da jc fašistična prisega nezdružljiva • z ameriškimi zakoni. Tudi sc bo moralo ameriško državljanstvo odvzeti vsem onim Italijanom, ki so šele po svojem prihodu v Ameriko položili fašistično prisego.
Socialne dolžnosti mestne občine
ljubljanske.
»Do danes mestna socialna podtika ni prišla daleč preko ubož-nega skrbstva v najprimitivnejši obliki.t >Jutroc, 18. IX. 1927.
G. dr. J. Bohinjec je napisal v «Jutru« dva članka, tikajoča se socialnega skrbstva v ljubljanski mestni občini. V njih točno in pravilno ugotovi, da je bila doslej ta plat naše komunalne politike skrajno zanemarjena in da čakajo v tem pogledu bodoči občinski svet jako obsežne naloge. Zal je mož tu zamolčal, da je za vse dosedanje delo in nedelo ljubljanske mestne občine odgovorna izključno le stranka, v kateri ima tudi on sam nekaj besede, namreč SDS. Ona je bila do prevrata absolutni gospodar mestnega magistrata, po prevratu so se je pa sicer ljubljanski volivci otepali na vse mogoče načine, vendar si je znala z razpusti občinskih svetov, komisarijalti, ge-renistvi in potem svojih velikih županov skoro ves čas ohraniti vodstvo magistrata v svojih rokah in le naravno bi bilo, da bi bil prišel g. dr. J. Bohinjec s svojo kritiko in s svojimi nasveti tedaj, ne pa šele sedaj, tik pred — volitvami.
Skoro ves ljubljanski mestni magistrat ?e živo izpričevalo skrajno konservativne miselnosti žalostnega ljubljanskega »naprednja-Jtva«, a ravno ljubljandsko mestno socialno skrbstvo je pa še posebe glasen dokument največjega socialnega reakcionarstva tistega topega in lenega dela našega meščanstva, ki se zbira pod imenom »naprednjaštva« in »demokracije«. V vsej predvojni dobi se ni »napredni« magistrat brigal za drugega, kot da je nakazoval revežem po par kron miloščine, ki jo je v zmislu zakona moral in da je v spomin ne vem kakšnega jubileja cesarja Franca Jožefa zidal ubožnico, ki jo je tudi moral, za vse ostalo se ni brigal, kakor se »naprednjaštvo« sploh ni brigalo za vso socialno bedo in pereča. socialna vprašanja revnih slojev ljubljanskega prebivalstva. Pač — prišel je nekoč sve • tel trenutek in prišle so »primerne okoliščine«, da je kupila mestna občina tudi znani Sangrad pri Cerkljah ter ga namenila zai počitniško kolonijo revnim in bolehnim ljubljanskim otrokom, a že prihodnji »napredni« župan je smatral za svojo najnujnejšo dolžnost na polju komunalne socialne politike, da je to posestvo — prodal. In življenje je šlo zopet svojo staro pot dalje: »naprednjaštvo« je komodno in dobro živelo ter zvečer pri pivu in pečenki davilo ob stalnih omizjih klerikalnega zmaja, revno prebivalstvo je po plesni-jdh luknjah stradalo in zmiralo.
Ko so prišli potem leta 1923. z zmago ta-kozvane Zveze delovnega ljudstva prvič na
ljubljanskem magistratu do besede najširši sloji ljubljanskega prebivalstva in je tedanji občinski svet videl, da na kako socialno skrbstvo na dotlej tako »naprednem« magistratu niti mislil ni nihče, se je takoj oprijel dela in je na javni seji dne 16. oktobra 1923 sprejel pravilnik za organizacijo socialno politične uprave mestne občine ljubljanske, naslednjo pcmlad dne 14. aprila 1924 je pa skušal e pravilnikom za podpiranje brezposelnih urediti še eno najvažnejših specialnih nalog socialnega skrbstva. Ce prebere g. dr. Bohinjec ta dva pravilnika, bo u videl, da prihaja s svojo iniciativo nekoliko prepozno, kajti vse, kar predlaga v zgoraj omenjenih dveh člankih in še precej več ter 6istematičneje, vsebujeta že ta dva pravilnika. Prvi popolnoma ustreza še danes, pri drugem pa žal ni prodrl oni del koncepta, ki je predvideval organizacijo izplačevanja brezposelnih podpor po gentsikem sistemu in bi ga bilo treba v tem zmislu pre-meniti.
Tedanji občinski svet je šel še dalje ter votiral v svojih proračunih tudi prav vse potrebne zneske za izvedbo v pravilnikih predvidene organizacije socialnega skrbstva, toda izvršujoči organi so tako odlašali z izvedbo sklepov občinskega sveta, da se je med tem intrigantstvu in nasilnosti reakcionarne SDS posrečilo brez najmanjšega razloga in povoda razgnati zakonito izvoljeni in poslujoči občinski svet. S tem je bilo tudi zopet pokopano vse socialno politično delo in tozadevno skrbstvo potisnjeno nazaj na ono stopnjo, kot je bilo v dobi, ko je prodajala znamenita »napredna« gerentska trojica še platno po ljubljanskih ulicah. Polni dve leti je sedela trojica eksponentov »napredne« SDS na magistratu, iz številnih, ne ravno cenih potovanj križem Evrope bi mogli sklepati, da je bilo tudi na razpolago dosti denarja, Zakaj se torej r.i oglasil g. dr. Bohinjec s svojo kritiko in s svojimi predlogi tedaj! v dolgih dveh letih bi se dalo z ge-rentstvom sijajno organizirati prvovrstno socialno skrbstvo. Toda naredili niso ničesar, šo več, pokopali so celo že započeto delo zadnjega občinskega sveta.
Glede na ta dejstva je jasno, da morajo oni sloji ljubljanskega prebivalstva, Id so in-teresirani na modernem socialnem skrbstvu mestne občine, napeti vse moči, da na ljubljanskem magistratu ne pridejo več do odločujoče besede reakcija, koncentrirana v SDS. To je prvi pogoj, da pridemo tudi v Ljubljani vsaj do takega komunalnega socialnega skrbstva, kakršno izvaja drugod po Evropi že desetletja slednje provincialno gnezdo. F. E.
Za olepšavo, izpopolnitev in napredek
bele Ljubljane.
Stanovanjska akcija mestne občine ljubijanske pod sedanjim vodstvom.
Stanovanjska kolonija za top-ničarsko vojašnico.
Da bo pa ustreženo tudi modernejšemu pojmovanju in zahtevku zidanja stanovanj, je •vladni komisar z gerentskim sosvetom začel e zgradbo skupine vil z dvema in štirimi stanovanji. Cela kolonija bo stala za toipničarsko •vojašnico. Tudi za to skupino 19 vil je napravil načrte mestni gradbeni urad. Zamišljeno je celo stavbišče kot moderna kolonija. Vsako stanovanje bo povsem ločeno, tvoreče samo zase prav za prav že vilo. V 19 vilah bo skupino 68 stanovanj z vsemi pritiklinami in vrtom. Če upoštevamo, da bo v doglednem času izpeljana na Jezico električna železnica, so vsi pomisleki, češ, da je kolonija preveč oddaljena iz centra, neutemeljeni.
Ker bodo zlasti ta stanovanja zanimala širšo javnost, naj navedemo podrobnejši pregled in razgled stanovanjske kolonije vil, zidanih po tipih IV, V in VI za topničarsko vojašnico. Najprej so 4 visokopritlične dvodru-žinske hiše s popolnoma ločenimi vhodi in parcelami ter sledečimi objekti: klet za kurivo, klet za živila in pralnica; visoko pritličje: veža, kuhinja (25 kv. m), spalnica (13 kv. m), kopalnica, stranišče; mansarda: veža in dve spalnici (18 in 14 kv. m). Dalje 10 enonad-stropnih vil s štiridružinskimi stanovanji in enim stopniščem. Vsako stanovanje dobi predsobo (6 kv. m), balkon za snaženje, stranišče, shrambo, stanovanjsko kuhinjo (17 kv. m), sobo (22 kv. m) in kabinet (12 kv. m). V kleti bo pralnica in shramba za kurivo. Razumljivo je, da pripada vsaki družini tudi lastno podstrešje. — 5 hiš, v vsaki po četvero stanovanj, ločenih s požarnimi zidi, s posebnimi stopnišči in posebnimi vhodi, vsebujoče vsako v pritličju; vežo, stanovanjsko kuhinjo (22 kv. m), kopalnico, stranišče; v prvem nadstropju: dve spalnici (20 in 14 kv. m) z vzidanimi omarami; v kleti pa: vežo, shrambo za kurivo, shrambo za živila in pralnico. Iz vsega je razvidno, da jc kolonija vil povsem moderna, ustrezajoča tudi najbolj razvajenemu okusu. Stanovanja bodo sorazmerno poceni.
Zasilne hiše v Kolezfji.
Da bodo pa mogli do udobnih stanovanj tudi siromnšnejš; sloji z manjšimi dohodki, gradi občina zasilne hiše r Koleziji, in sicer po načrtih mestnega gradbenega urada. V ce-
loti je 14 hiš, v vsaki po štiri družinska stanovanja — skupno 56 stanovanj. Vsako ima: vežo, shrambo, stranišče, kuhinjo (16 kv. m), sebo (16 kv. m). Vhodi ločeni. Samoobsebi je razumljivo, da so vsa stanovanja opremljena z vodovodom, električno razsvetljavo in kanalizacijo.
Lahko upamo, da bo s tem številom zelo omiljena stanovanjska kriza. Nekaj od teh stanovanj bo dograjenih že v novembru letošnjega leta, v ostala bo pa vselitev mogoča v sredini prihodnjega leta. S tem je občina pod sedanjim vodstvom storila polno dolžnost, če pa pomislimo, da je dala iniciativo tudi privatnikom za gradnjo stanovanjskih hiš s tem, da je razpisala na nove stavbe 20 letno davčno prostost in petletno dokladno prostost, ji ne moremo odrekati neminljivih zaslug za pobijanje stanovanjske bede.
Palača Delavske zbornice.
V teh kratkih obrisih je razvidno ogromno delo mestne občine pod sedanjim vladnim komisarjem in sosvetom. Predvsem je pa tudi velika zasluga mestne občine, da se je realizirala dolgoletna težnja delavskih slojev po lastnem poslopju Delavske zbornice. Mestna občina je poleg Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti začela graditi impozantno poslopje Delavske zbornice po načrtih gradbenega urada, in žo zunanje lice kaže smotreno zamišljenost v stavbo, notranjščina je pa urejena, da bi si človek bolj idealno ne mogel misliti. Poleg uradnih prostorov, 17 metrov dolge gledališke dvorane, bo v palači še 36 stanovanj po štiri, tri in po dve sobi z vsemi pritiklinami in kopalnicami, v kleti v bližini brezalkoholne gostilne pa 8 sob za brezposelne. Pravico oddajanja stanovanj ima izključno mestni magistrat razen pri eni tretjini stanovanj, katera predlaga Delavska zbornica. Proračun za celo stavbo znaša 6 milijonov 800 tisoč dinarjev, katero vsoto bo krila mestna občina, vsoto pa odplačevala Delavska zbornica letno ca po Din 100.000 tako, da preide palača v njeno last po 15 letih. Da se je z zgradbo moglo pričeti, je Delavska zbornica dala 3,300.000 Din mestni občini štiri-odstotnega posojila. Trditi smemo, da so Slovenija lahko ponaša, ker ima ona baš prvo in edino moderno poslopje Delavsko zbornico v celi državi. Stavba bo že letos pod streho, notranji prostori pa bodo sposobni za vselitev v prihodnjem letu.
Mestna občina poleg gradnje hiš ni mogla in ni smela pozabiti na toli potrebno olepšavo in popravo inesta ter posameznih predelov. S tlačenim asfaltom je tlakovala Gledališko, Beethovnovo ln Knafljevo ulico, dalje Kolodvorsko ulico, z bazaltoidom Pražakovo ulico, Slomškovo ulico, cel Kongresni trg, Cojzovo cesto, da ne omenjamo podrobnih potpravil itd. Izvedena je bila kanalizacija Pražakove ulice, Bohoričeve ulice, Streli Ške ulice, Latterman-novega drevoreda, del Groharjeve ulice, Ko-runove ulice in Kongresnega trga. Reguliranje Grada ščice ob izlivu Ljubljanice je bilo vsekakor potrebno in končno tudi izvedeno. Nikakor pa ne moremo pozabiti uspešnega dela mestne občine za Barje. Popravljenih je bilo nekaj mostov in čez potok Farjevec na poti v Črno vas je bil napravljen nov železo-betonski okvirčni mostiček, izpeljan toli za-željen vodovod in po načrtih odbora za izsu-ševanje barja izkopanih nekaj novih jarkov. Tudi glede razsvetljave mesta je občina pod sedanjim vodstvom izpopolnila vrzeli, razsvetlila je šentpetrski most in razširila in izboljšala električno razsvetljavno črto v Spodnji Šiški. V projektu je preureditev kopališča v Koleziji in je del projekta po načrtih ing. Trebšeta in ing. Kotluška že dovršen. Kar se pa tiče olepšave mesta, je v izredni meri, za kar mu gre izredna hvala, prispeval svetovno-znani arh. univ. prof. Josip Plečnik, ki je kot domačin iz ljubezni do mesta Ljubljane stavil mestni občini svoje moči na razpolago brez-
plačno. Po njegovih načrtih je bil reguliran io renoviran Cojzov graben s Cojzovo piramido, renoviran šentjakobski trg, tlakovan Kongresni trg, izvedena obsežna ograja pred šentpe-trsko vojašnico, renoviran bo Rimski zid in reguliran prostor pred Glavnim kolodvorom. Prav bi bilo, da mestna občina poskusi vse, da se še ostali načrti in nasveti g. arh. Plečnika izvedejo, da bomo tako čez nekaj let mogli reči, da je Ljubljana res adekvaten izraz in simbol slovenske kulture in individualnosti
Pri letošnji pokrajinski razstavi ljubljanskega velesejma je mestna občina prvikrat razstavila vse svoje načrte projektiranih in že dogotovljenih svojih hiš in že iz te razstave se je publika mogla in se more prepričati o velikopotezni akciji občine in zlasti sedanjega vladnega komisarja ter sosveta.
Pozabiti pa tudi ne smemo, da je občina skušala na vse načine, da si pomnoži svoje nepremičnine z odkupom ali najemom. Izredne važnosti pa je, da je začela in skoro končala s pogajanji tvrdke Oeeterreichische Klein, hahngesellsohaft zaradi odkupa cestne železnice. Mestna občina ima v načrtu razširitev električne cestne proge in sicer v prvi vrsti Gornja Šiška—Vič, Ljubljana—pokopališče Sv. Križ in po Dunajski cesti proti Ježici.
V tej kratki dobi se je storilo za Ljubljano izredno mnogo in z mirno vestjo smemo trditi, da je vladni komisar z gerentskim sosvetom vršil v polni meri svojo dolžnost in je njegovo udejstvovanje le pozdravljati.
Kako le gospodarila v Ljubljani SDS.
1.	Iz trga je SDS pregnala Antona Lovšina, kateri je imel stojnico na Vodnikovem trgu, kjer je prodajal suho robo; moral se je šiloma umakniti, da je pozneje na istem prostoru lahko prodajal samostojni demokrat Rohrman. Lovšin je bil s tem uničen. Šele, ko je bila SLS v sosvetu, se je Lovšinu krivica popravila. Lovšin je miren pristaš SLS.
2.	Sluga Podobnik, ki je imel od fizikata uradno potrdilo, da ima nezdravo stanovanje, je prosil za stanovanje v mestni hiši. Eden izmed gerentov se je pa izrazil: »Ce imate od hudiča dovoljenje, ga ne dobite.« (Podobnik ni naš somišljenik.)
3.	Tržni organ, pristaš SDS, je v službenem času pobiral lansko leto glasovnice za trgovsko zbornico.
KLAVNICA.
Preišče naj se dobava strojev mestne klavnice; baje je bil najmanjši ponudnik za 4 milijone dinarjev, dejansko se je pa izdalo osem milijonov dinarjev. V času, ko je vladal gerentski svet, je šla družba Puc, Turk, Pestot-nik in gradbeni inženir Zupane na Češko ogledat stroje. Niso pa imeli s seboj strojnega in-ženerja. To potovanje je stalo mestno občino 106.000 Din. Po pogodbi bi imela mestna občina prevzeti stroje na kolodvoru v Ljubljani. (Takrat je bil v Pragi sokolski izlet.)
Marca 1925 so bili gg. Puc, Turk, Pestot-nik, inž. Prelovšek, ing. Zupane 14 dni na Dunaju; ne pa ing. Poženel, ki je vodil gradbena dela v klavnici.
Ko je bila klavnica do polovice dokončana, so poslali šele ing. Poženela za 3 tedne v Nemčijo.
MESTNA PRISTAVA.
V Mestni pristavi so odpustili bivši ge-renti 7 tesarjev, ki so imeli 15 do 20 službenih let pri mestu, eden od teh ima še oelo sedem otrok. Dela je pa prevzel Zakotnik, tesarski mojster. Dalje so 2 kovača odpustili in takoj nadomestili z dvema novima.
MESTNO NADZORSTVO.
Gotovi delavci, pristaši SDS, so imeli 0.50 dinarjev več plače na uro, kakor-naši 'somišljeniki. Našim delavcem so se namenoma -da-jala težja dela nego pristašem SDSi
Pazniki pri cestnem nadzorstvu so sami pristaši SDS razen enega. Paznik Orehek je državni upokojenec in tukaj nastavljen, pristaš SDS in agilen agitator. Neprestane so pritožbe proti tem paznikom.
Individuelno božičnico je SDS razdelila tako, da so svojim pristašem dali 60 odstotkov, pristašem drugih strank pa 30 odstotkov.
Tele ocvirke za danes. Imamo jih pa še celo kopo. Vsi bodo še na vrsti.
Mestni pogrebni zavod.
Ne vemo kolikokrat je že »Narode ponovil napad na sosvetnike in komisarja radi mestnega pogrebnega zavoda. Naj bo tudi teh laži in zavijanj enkrat konec.
Mestni pogrebni zavod se je ustanovil tako, da je občina kupila svoječasno Doberletovo podjetje za znatno vsoto, pozneje pa še podjetje Josipa Turka. Pogrebni zavod je občekoristno podjetje in povsod stremi komunalna politika za tem, da se tako podjetje komunalizira. To načelo poudarja tudi motivno poročilo mestnega sveta iz leta 1907.
Poleg mestnega pogrebnega zavoda sta do zadnjega časa odstojali še dve taki podjetji: Rojina v Šiški in »Concordia*, last usmiljenih sester sv. Vin-cenoija«. Že bivši žnpan dr. Tavčar se je z obema lastnikoma pogajal za odkup. Mestna občina je tedaj ponujala g. Rojini 50.000 zlatih predvojnih kron, pa se je g. Rojini zdelo še premalo. Sedanje vodstvo mestne občine je plačalo za Rojinovo podjetje 240 tisoč dinarjev. Ta znesek nikakor ne odgovarja predvojnim 50.000 K, ampak je znatno nižji. Poleg tega g. Rojina ne prejme vsega zneska takoj, ampak se mu odšteje znaten del v obligacijah mestnega posojila. Ves nakup se je izvršil na podlagi proračuna in cenitve resnične vrednosti inventarja. V cenilni komisiji ni bilo nobenega pristaša SLS ih tudi g. Rojina ni naš somišljenik.
Popolnoma enako se je postopalo pri nakupu >Concordiaec, le da je to podjetje veliko večje. Občina je isto tako na podlagi številk, cenitve in obračunov plačala za podjetje 450.000 Din. Bilanco in strokovno oceno je pred prevzemom pregledal in izdelal ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda, ki ni pristaš SLS. Lastniki so za podjetje zahtevali najprej 600.000 Din. Tudi ta znesek ni pretiran, vendar se je po pogajanjih dosegel popust 150.000 Din. Tudi »Concordia« ni dobila vsega zneska v denarju, ampak se je morala zadovoljiti z obligacijami v zneskn 100.000 Din.
Vsi ti zneski, ki so so izplačali za odkup, pn prav nič ne obremenjujejo mestnih financ, ker je denar šel iz za to pripravljenega fonda mestnega
pogrebnega zavoda. Ravno ta fond pa jc najboljši dokaz, da je mestni pogrebni zavod hotel pokupiti vsa konkurenčna podjetja in jo le iskal primerno prilike, da se to izvrši.
S tema dvema nakupoma je meniti i pogrebni zavod storil le to, kar je hotel napraviti žc pred leti dr. Tavčar.
Res pa je, da imamo sedaj opraviti Še z enim podjetjem te vrste, to je ono g. Gajška v Mostah. G. Gajšek je imel koncesijo in je izvrševal pogrebe že pred enim letom. Tudi on se je pogajal za odkup >Concordiae< in Rojinovega podjetja. Ce je hotel mestni pogrebni zavod preprečiti, da mu naenkrat ne zraste močnejši konkurent kot vsi dosedanji, jo moral delati hitreje kot g. Gajšek.
»Concordia« je pa pri vsem poslu nastopala popolnoma korektno in v sporazumu z mestno občino. Takoj po prodaji je javila ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov, da je podjetje prodala mestni občini in priporočila, naj se vsi pogrebi oddajo sedaj mestnemu pogrebnemu zavodu.
Istočasno je mestni pogrebni zavod stavil ponudbo, da bo pogrebe vršil pod istimi pogoji kot dotlej »Concordia«. »Concordia« in mestna občina sta sopodpisali dopis, v katerem prosita ravnateljstvo bolnice, naj se dotedanja pogodba nadaljuje z novim lastnikom »Concordiae«. Ravnateljstvo bol-, niče pa je na to odgovorilo, da je pogrebe oddalo cenejšemu ponudniku. Ta odgovor je razočaral tako »Concordio« kot mestno občino in ni z njim v nobeni zvezi nobena »klerikalna politika«. Gre tu za interno poslovno zadevo bolnico in nič drugega.
Sedanje vodstvo mestne občine je storilo veliko gospodarsko dobro delo za občino. Z malenkostno povečanim aparatom bo zavod mogel vršif.i neprimerno večje delo in bo zato v doglednem času lahko znižal tarif za pogrebe.
Kje je tu skozi okno vržen denar? Kje je tU kaka daritev klerikalni kongregaciji? Ce pa »Slovenski Narod« ve, da je kdo kaj delal »pod roko«, naj ovadi, saj pozna zakon in oblasti.
KRATKE VESTI IZ SVETA, v London, 24. septembra. (Izv.) Včeraj zvečer in ponoči je bil v Rokavskem zalivu velik vihar, ki je napravil mnogo škode na južni angleški obali. Poplava v severni Augliji in na Škotskem se širi še vedno dalje. Vsled plazov je ukinjen železniški promet na zahodni obali med Anglijo in Škotsko.
v Praga. 24. septembra. (Izv.) Ker se je ohromelost otrok pojavila tudi na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, je češkoslovaško mi-
nistrstvo za narodno zdravstvo odredilo, da se mora vsak slučaj obolelosti takoj prijaviti oblastvom.
v Praga, 24. septembra. (Izv.) Francoski trgovinski minister Bokanovski, ki bi imel danes z letalom priti v Prago, je moral radi slabega vremen« pri Nancyju pristati. V Prago bo dalje potoval z železnico in bo jutri zvečer tam. Kot glavni vzrok s« navaja, da pride v Prago radi razgovorov o reviziji češkoslova-ško-francosko trgovinske pogodbe.
Oglejte si razstavo v nedeljo 25. IX, 1927 v trgovini
P. Magdi*
modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana
Dospele zadnje kreacije mode:
svilene obleke ... od Din 290'— naprej volnene obleke ...» » 275'— » plašči ...... » » 300'— »
ter vse druge modne potrebščine za dame in gospode se tam nudijo, da se lahko okusno, moderno in poceni oblečete.
Oglejte si razstavo v nedeljo 25. IX. 1927 v trgovini
P. Magdi*
modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana
Kaj se godi doma
Kongres pravnikov v Sarajevu.
V petek je bit otvorjem ob pol 10. uri dopoldne v dvorani gledališča v Sarajevu III. kongres pravnikov kraljevine SHS. V veliki dvorani se je zbralo preko 1000 udeležencev. Kongres je otvoril drugi podpredsednik Rušo mil Jankovič, M je pozdravil najprej zastopnika Nj. Vel. kralja, generala Stojšiča, pravosodnega ministra Dušana Su-botiča, anmadnega poveljnika Jovana Jovanovdča kot predstavnika ministra vojne in mornarice, ve-llkega župana Milana Nikoliča, zastopnika prometnega ministrstva, mestnega komisarja Ibrahi-ma Hadžiomeroviča in ostale predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Zborovalce je obvestil, da sta predsednik kongresa dr. Ladislav Polič, profesor v pokoju in prvi podpredsednik dr. Janko Babnik, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, bolna, in da ne moreta prisostvovati kongresu.
Nj. Vel. kralju je bil odposlan sledeči brzojavni pozdrav: »Pravniki vseh strok, nosilci pravnega napredka v kraljevini SHS, zbrani na svojem tretjem kongresu v Sarajevu, pozdravljajo Vaše Veličanstvo in Vam stavljajo na razpolago vse svoje sile in rezultate svojo delavnosti za intenzivno delo na izenačenju našega zakonodajstva in za veličino drage domovine.« Zborovalci so z burnim odobravanjem pozdravili brzojav.
Jankovič je nadaljeval: Potrebno je, da se vsi pravniki v državi kar najbolje organizirajo in da skupno delajo na izenačenju zakonov in na konsolidaciji odnošajev. Treba je preiti na strokovno delo v prednašanju zakonov po ustavi. Niti Dušan SUni niti Napoleon Veliki nista toliko slavij ena radi dobljenih bitk kakor radi donašanja dobrih zakonov in urejevanja pravnega stanja.
Pravosodni minister dr. Subotič je pozdravil kongres v imenu vlade. V svojem govoru se je dotaknil raznih aktualnih vprašanj splošnega interesa. Poudaril je važnost pravosodja za vsako državo in je prešel na deio, katero je puri mas ustvarilo novo stanje. Občutila se je potreba, da mora biti država postavljena na drugo podlago, kar je bilo doseženo z ustavo. Ustavne odredbe niso bile vse izvajane tako, kakor je treba. V naši pravni stroki je na dnevnem redu, da se ustvari gibanje za iz-ršenje nalog, da se naše zakonodajstvo zedi-ni in izenačh'. ker imamo danes v naši državi šest zakonskih področij, poleg tega pa še sedmo, katerega ustvarjamo mi pravniki, delujoč na izenačenju zakonov. Baš radi teh mnogih zakonskih področij je pri nas taka administracija, katero je treba popraviti. Vsi pravniki morajo delovati na izenačenju zakonov ki poenostavljenju državne administracije. Prehajajoč na vprašanje državnega uradništva, pravi, da se ne smemo preveč nadejati zboljšanje njegovega stanja. Težko bo mogoče letos ustvariti v tem pogledu mnogo, podvzeti pa so koraki, da se uradniški zakoni in naredbe spremene, da bi se ustvarila solidna podlaga za uradnica stalež vobče. Glede izenačenja zakonodajstva Je izjavil, da se letos ne bo moglo veliko storiti, ker bo prva briga vlade saniranje gospodarskih prilik, toda takoj spomladi se bo tem intenzivnejše pričelo delati v tem pravcu.
Nato je govoril dr. Simič, predsednik sarajevskega združenja, ki je pozdravil prisotne v ime-
Mulier fortis!
(Junaška žena.)
Soboto, dne 24. septembra, dan Marijin, ko je Cerkev hkrati praznovala god Device Marije, Rešiteljice jetnikov, je Gospod življenja in smrti določil, da reši trpljenja in pokliče k Sebi svojo zvesto služabnico gospo Frančiško Zenmie. Ali naj rečemo, da je samo naključje, če vneti Marijini otroci umirajo na dan posvečen Oni, ki je Gosipa, Zavetnica in Mati kongreganistov in kongreganistinjl Pokojna učiteljica, vzgojiteljica in šolska ravnateljica je bila ne le skrbna članica III. reda, ne le vneta častilka Marijina, ne le goreč Marijin otrok, marveč tudi dolgoletna prednica Marijine družbe za učiteljice v Ljubljani.
0 pokojnih — pravijo — se ne piše nič drugega, kot samo to, kar je dobrega. O rajni ravnateljici pa lahko rečemo, da ne moremo nič drugega poročati, kakor samo o vrlinah, kajti v njenem 67 letnem življenju ne najdemo prav ničesar, kar bi količkaj kalilo njen čisti in brezmadežni značaj.
Poglejmo najprej njeno poklicno delo! Posvetila se je šolstvu, ros posvetila vsa: Šoli in mladini je žrtvovala vse zmožnosti kot vrla in odlična učiteljica, vso odločno voljo kot krščanska odgojiteljica; v zboru krščanskega učiteljstva je prvačila kot nevstrašena članica Slomškove zveze od njene ustanovitve naprej; mladini je žrtvovala vso poklicno tankovestnost do skrajnosti, vso vzgojno in odločilno silo kri«
nu .pravnikov Bosne in Hercegovine in naglasil potrebno unifikacijo zakonodajstva. Pravna zavest našega naroda je po neurejenih prilikah v državni upravi globoko ranjena. Nadeja se, da bo delo kongresa ovenčamo z uspehom. Po pozdravu sarajevskega velikega župana Milana Nikohča in občinskega komisarja Ibrahima Hadziomeroviča je re-feriral vseučiliški profesor Verona iz Zagreba o »Načelih našega pomorskega prava«. Prisotni so referat poslušali z največjo pozornostjo.
Popoldne so zborovale sekcije. Prva je razpravljala o zaščiti vlagateljev. Druga je razpravljala o izvršitvi civilnih sodb državnih sodišč in obsodb izbranih sodišč. Sodelovale so prve avtoritete civilnega prava. Tretji odsek je razpravljal o kolektivnem dogovoru delodajalcev in delavcev. V peti sekciji pa je prišla v razpravo tema >0 pravnem položaju žene v zakonskem, imovinskem in nasledstvenem pravu«. Prisotni pravniki iz drugih delov države so z velikim zanimanjem poslušali referate šorijatskih sodnikov iz Bosne, kateri so razložili pravni položaj mmlimanke.
Zvečer je priredila mestna občina na čast gostom v Ilidži velik raut v kopališki restavraciji. Prisotni so bili vsi gostje, katerih je bilo preko 1000 in veliko število povabljencev iz Sarajeva.
Senzacionalna razkritja v fašistovski čeki.
Codrich in Gagliani (ne Galleani), ki sta, kaikor smo že poročali, hotela predati nekega italijanskega begunca fašističnim oblastem, sta slednjič priznala, da sta delala vse po navodilih službenih organov na Reki. Po materialu, katerega ima dosedaj v rokah obmejna policija, so v tej aferi kompromitirani: reški prefekt Vivorio, šef reške policije Adani, poveljnik 61. fašistične legije za kvarnesko provinco in istočasno politični tajnik fašistične stranke Host-Venturi, poveljnik karabi-njerjev major conte Boochi, bivši poročnik in policijski konfident Nikola Benaglia, fašista Balzamo, Menotti iii Spasito Francesco, katera sta imela nalog od Host-Venturi.ia, da ubijeta italijanskega begunca Alfreda Sirico, okoli katerega se vsa stvar suče, in končno F .Codrich in Gagliani, katera sta aretirana na našem ozemlju in ki sia vse priznala. Iz dosedanje preiskave se jasno vidi, da so oficielni krogi na Reki dvakrat zasnovali odpeljavo omenjenega Sirice in da v tem povsem slučajno niso uspeli.
Preiskava se bo kmalu končala in nato se bodo objavili po vrsti vsi momenti te interesantne afre, katera se je odigrala s filmsko pisanostjo in rafiniranostjo. Aretirani Codrich in Gagliani se nahajata v policijskih sponah in pričakuje se v njihovi stvari nadaljna dispozicija od ministrstva notranjih del. Najbrže bodo vsled zelo obsežnega materiala odpremljeni v Belgrad. Begunec Alfred Si-rica se namerava kmalu preseliti s svojo družino v notranjost naše države, ker je na meji stalno izpostavljen opasnosti in provokacijam s strani fašistov.
Alfred Sirica je poleg ostalega dal našim oblastem podatke o zahrbtni vlogi fašističnega ge-neralisimusa, generala Bazzana in generala Gon-
stalnočistega značaja, krščanskega mišljenja in zglednega katoliškega življenja. Samo dva meseca manj kot 45 let je z nezlomljeno vztrajnostjo služila na šolskem torišču Bogu, domovini in narodu svojemu. Rojena je bila v Zagrebu dne 7. marca 1860. Službovala je 4 leta v Višnji gori, 3 leta na Uncu, 5 let na Rakeku, nato pa skoraj 33 let v Ljubljani. Poučevala je kot učiteljica z meščanskošolskim izpitom na višjih oddelkih dekliške osemraz-rednice pri Sv. Jakobu. Ko je bila imenovana za voditeljico, je kmalu nato prevzela ravnateljstvo novoosnovane dekliške meščanske šole istotam. Kot ravnateljica ie znala spretno združevati vse učiteljstvo, Iti jo je splošno in brez izjeme ljubilo in spoštovalo, v trudaljubivem delu za prospeh šole in za dobro odgojo mladenk. Vsem učenkam in vsemu učiteljstvu je bilo bridko, ko se je ločila in poslovila od šole. Zasluženi pokoj je le malo časa uživala. Izčrpala si je vse moči, dasi posebne slabosti še ni bilo opaziti. Pred tremi meseci se je pojavilo neko notranje vnetje, ki je rapidno rezalo in trgalo niti zemeljskega življenja. Zadnje tedne je čutila tako rezoče bolečine, da je prosila Boga, naj jo reši.
Še nekaj podatkov o njenih zasebnih vrlinah. Poudariti moramo posebno njeno prikup-ljivo skromnost v vsem nastopu, njeno usluž-nost in postrežljivost. Nikoli in nikjer ni iskala sebe, če je mogla dTugim ustreči in kaj pomagati, je bila srečna. Njeno tiho dobrodelnost in ljubezen do bližnjega in posebej do učenk, ki jim je dostikrat pomagala z brezplačnimi
zage, katera sta krivca svoječasnega napada na Amendola, bivšega ministra za kolonije v kabinetu Facta, kateri je od dobljenih ran umrl v bolnici v Parizu.'Omenjena dva generala sta iskala ljudi, kateri bi ubili Amendola v bolnici v Parizu, da bi s tem preprečila, da bi objavil svoje me-moare in obtožil Mussolinija in njegovo vlado kot intelektualne začetnike in kolovodje vseh zahrbtnih napadov.
Nova akcija makendonstvujočifc
Trojke makedonstvujuščih so se zopet pojavile! In to baš v trenutku, ko se je pričelo na obeh straneh resno delati na zbliževanju obeh narodov, po sestanku obeh zunanjih ministrov Marinkoviča in Burova. Jasno je, da hoče makedonska revolucionarna organizacija desavuirati Burova in s tem na jugoslovanski strani povzročiti nezaupanje proti njegovi vladi. Vse nadaljnje delo za zbliževanje zavisi od vprašanja, ali je današnja bolgarska vlada dovolj močna, da napravi makedonskemu revolucionarnemu komiteju kraj, ali ne. V drugem slučaju je iluzorna vsaka akcija za zbliževanje.
Naš list je sicer že prinesel kratke telefonske vesti o tej najnovejši akciji makedonstvujuščih, da pa bo naša javnost bolje informirana o razmerah v Makedoniji, prinašamo danes daljše poročilo:
Kakor znano, je makedonski revolucionarni komite uvedel v zadnjem času mesto komitskih čet po boljševiškem vzorcu trojke. K temu je bil prisiljen, ker je makedonsko miroljubno ljudstvo odločno proti komitom, ld ga vznemirjajo in ne pustijo deželi, ki je toliko pretrpela po večnih pobojih in bitkah, da bi se umirila in pričela gospodarsko razvijati.
Skoraj vse leto razen par manjših incidentov, ni bilo čuti skoro ničesar o tej revolucionarni organizaciji. Zato je vzbudila tem večjo vznemirjenost v južnih krajih vest iz Gjevgjelije na skrajni južni meji naše države, da je bil najden v hotelu >Novi Beograd« po-klenski stroj, ki je povzročil eksplozijo, ter da sta zgorela poleg »Novega Beograda« tudi hotela »Solun« in »Prestolonaslednik«. Tako so javljale prve vesti. Preiskava je dognala, da je bil res vržen peklenski stroj v hotel »Novi Beograd« z namenom, da ubije demokratskega poslanca Ignjata Stefanoviča in majorja v pokoju Rista Janjiča.
Okrog 7. ure zvečer se je nahajalo v kavarni mnogo gostov in tudi oba omenjena gospoda. Kakih par minut pred 7. uro se je pojavil v kavarni tenak in visok človek, ki je nosil v rokah polno rumeno vojaško torbo. Z obema rokama je vrgel torbo na stol med omenjena gospoda. Hotelir Dragutin Gjurič-kovič je zaklical gostom, naj bežijo, ker je v torbi bomba. Vse se je mahoma razbežalo na vse strani. Edino g. Janjič, misleč, da je šala, se ni umaknil. Šele ko je zaslišal pisk vžigalnika, se je hitro vrgel na tla. Točno ob 7 je strašna eksplozija razdejala in vžgala poslopje, kakor tudi sosedna hotela. Ranjenih je bilo osem oseb, med njimi najtežje kuhar hotela »Novi Beograd«. Demokratski poslanec Stefanovič ni bil ranjen. Preiskava naslednjega dne je dognala, da je bil peklenski stroj napolnjen z ekrazitom in ogromno količino
instrukcijami, je že — tako upamo — poplačal vsevedni Bog, zato o tem ne govorimo. S svojim sočutnim srcem je lajšala gorje, žalost in bridkosti, kjerkoli je mogla. Z žalostnimi je jokala, z veselimi se je od srca veselila. Bla-žilno je posredovala, kjer so se pojavila na-sprotstva. En pritisk njene roke, en sočuten pogled, pa je bilo bolje.
Njeno globoko vernost, srčno pobožnost, otroško vdanost do Cerkve in njenih služabnikov smo imeli priliko neštetokrat občudovati. Njena vestna rahločutnost je povzročila, da se je včasih razvnela svete nevolje, če je opazila pri kakšni učenki kaj graje vrednega; a znala je pa tudi dati poguma in potrto gojenko dvigniti do resnega poboljšanja.
Ne bomo omenjali pohvalnih dekretov, priznalnic in odlikovanj, ki jih je pokojna gospa ravnateljica prejemala od šolskih oblasti prej in slej. To so stvari, ki človeka momen-tano dvignejo in mu dajo novega ognja. Raj-nica je vršila svoje lepo zvanje iz ljubezni do Boga, y skrbi w rešitev mladino. To so vrline, ki jih bogato poplača božji Učenik in božji Prijatelj ndadine.
Najcenejše
in najboljše modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki
Fran Jager, tapetnlk,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu.
nitroglicerina, kateri takoj povzroči požar, Stroj je bil težak 8 kg.
Oblasti so takoj podvzele preiskavo in aretirale 15 do 20 oseb. Nastale so razne govoric« " in verzije, kdo je to napravil. Nekateri so mislili, da je to politična osveta, drugi pa, da je to delo makedonske revolucionarne organizacije. In ti poslednji so imeli prav, kakor so dokazali dogodki, ki so se izvršili par dni pozneje v isti okolici.
Gjevgjelijski meščaai i se še niso oddahnili od prvega atentata, in že je prišla nova vest, da je bil na progi Gjevgjelije—Skoplje med postajama Kisuro in Strumico položen na tračnice peklenski stroj. Bitov lak št. 603, ki odhaja iz Gjevgjelije ob 1. uri ponoči, je naletel na 155 km na peklenski stroj, ld je eksplodiral in vrgel lokomotivo in en vagon s tračnic ter ju precej poškodoval. K sreči ni bilo nobenih žrtev.
Takoj je odhitelo na lice mesta z lokomotivo na pomoč orožništvo s predstavniki oblasti, ki je takoj pričelo s preiskavo. V bližini so našli pismo makedonske revolucionarne organizacije, ki je bilo naslovljeno na srbske oblasti, in ki dokazuje, kdo je izvršil oba atentata. Značilno je, da je bil istočasno pripravljen atentat na brzi vlak tudi v Grčiji med Gume-njo in Karačulijem.
Neka bolgarska komitska četa je v bližini vasi Hume ujela dva pastirja ter jima odvzela 2 jagnjeta in 40 hlebov kruha. Bolgari so pastirja odvedli s seboj in izginili neznanokam.
Ko so orožniki 20. t. m. preiskavali železniški atentat, so naleteli ob 3 popoldne ua ko-mitsko četo kakih 20 mož. Ker je bilo orožništvo preslabo, je poslalo po pomoč. Kmalu se je nabralo okoli ;100 oboroženih kmetov. Boj se je nadaljeval do 5. ure zvečer. Komitom se je posrečilo zbežati, toda pustili so ležati vse svoje orožje, tri peklenske stroje in, kakor se trdi, tudi svoj četniški arhiv. Oblasti so uvedle zasledovanje ubeglih komitov. Sled je vodila do vasi Zirovca, kjer se je zgubila. Misli se, da bodo komiti pobegnili preko Vardara v doj-ranski okraj, odkoder bodo skušali preko Be-lasice planine pobegniti na Bolgarsko. Sedaj se najbrž skrivajo v okolici vasi Petrov in Davidovo.
Pri tej borbi je bil ujet tudi neki komita, ki je sodeloval pri atentatu na uotel v Gjev-gjeliji. Kakor se jo zvedelo, je priznal vse in še marsikaj drugega važnega.
Zadnje vesti javljajo, da se zasledovanje nadaljuje in da so zajeli naši orožniki in kmetje, ki so se silno hitro organizirali in oborožili za boj proti komitom, bolgarske komite pri vasi Mirovec v gostem sermeniškem gozdu. Oblasti upajo, da jim to pot ne bodo ušli, posebno še, ker nimajo dovolj hrane in orožja.
G. Zilca Lazič, šef javne varnosti v Make-donji, in skopeljski vel. župan g. Vildovič, ki sta vodila vso akcijo, sta odpotovala v Skoplje, odkoder je g. Lazič predvčerajšnjim odpotoval v Belgrad poročat vladi.
Iz Grške je prispela vest, da so grške za>-sledovalnc čete naletele na neko komitsko četo, s katero se je razvil ogorčen boj. Dva komita sta mrtva, en grški vojak pa ranjen.
Po splošnem mišljenju dotična komitska
Slovenska knjiga o raiiio-tehniki.
Profesor Leopold A n d r e e , Radio. Osnovi pojmi iz radiotehnike. 214 slik. V Ljubljani l{nT7. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena nevezani knjigi Din 60.—, vezani v platno 76 Din.
Koliko let že pozna svet radio in vendar se do danes Slovenec, ki ne zna kakega tujega evropskega jezika, ni mogel poučiti o skrivnostih radia. Zakaj v materinščini ni imel tozadevne knjigo. In vendar jih je že nešteto poslušalo radio in si ni znalo razlagati teh zvokov. Zato je Andreejeva knjiga zamašila to vrzel, da orala je ledino na tem in-teresantnem polju. Ko prebiramo knjigo, spoznamo šele jasno, s kakšnimi težavami se je moral avtor boriti, da je ustvaril povsem novo terminologijo, ki je prav zelo posrečena.
Knjiga ima pet glavnih oddelkov. I. Nauk o splošni elektriki. II. Nauk o nihanju in valovanju. TII. Specialna radiotehnika. IV. Dodatek o oddajnih postajah. V. Stvarno kazalo. Da strogo znanstvena-poljudna knjiga ne sme pogrešati uporabljenih virov, je povsem jasno.
Delo je pisano poljudno. Vsak izobraženec jo bo razumel, ako jo bo počasi iu premišljeno predelal. Snov je obdelana izčrpno in temeljito, znanstveno in poljudno, strokovno in pregledno. Diči jo 214 slik, katere je prav nazorno in čisto narisal profesor Koželj.
Kdor bo to delo vestno preštudiral, bo razumel o radiotehniki veliko več, kot je amaterju treba'vedeti. Da. znal si bo sam sestaviti svoj apa-art, kar mu bo prihranilo mnogo izdatkov in mu dalo marsikako veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob študiju knjige in sestavljanju aparata.
Prebrali smo nešteto tozadevnih nemških knjig, pa odkrito povedano, niti eno nismo našli, ki
8eta, na katero so naleteli naši orožniki, nt
imela namena napadati prebivalstvo kot taka, »nipaik so imeli komiti nalogo, da izvršujejo posamezne atentate na železnice in druge javne naprave organizirani v trojkah.
Makedonski revolucionar« naj ne menijo, da bodo s tem kaj dosegli, pač pa mogoče ravno nasprotno.
Obisk srbskih zadružnikov v Sloveniji.
Ob priliki jesenske pokrajinske razstave T Ljubljani so organizirali srbski kmetje in zadružniki iz užiške oblasti poučno potovanje v Slovenijo. Včeraj ob 10 dopoldne so dospeli, 28 po številu, pod vodstvom predsednika uži-škega oblastnega odbornika g. Smiljaniča v Ljubljano. Danes si bodo ogledali predvsem pokrajinsko razstavo, kjer se jim bo nudil lep" pregled o stanju slovenskega kmetijstva. V ponedeljek in torek pa bodo obiskali rame zadružne centrale v Ljubljani in ljubljanski okolici ter na Gorenjskem. Njih potovanje ima namen, da se seznanijo z našimi razmerami na polju kmetijstva in s stanjem našega zadružništva.
Na glavnem kolodvoru so jih ob prihodu pričakovali zastopnik velikega župana, predsednik ljubljanskega oblastnega odbora in skupščine, komisar mestne občine ter zastopniki naših kmetskih organizacij. Najprej jih je prisrčno pozdravil kot zastopnik velikega župana kmetijski referent g. Černe. Za njim je izrekal prisrčno dobrodošlico v imenu ljubljanske oblastne skupščine in odbora predsednik dr. Natlačen, ki je želel, da bi dnevi bivanja v Sloveniji napravili nanje najboljše vtise. Imeli bodo priliko, da si ogledajo razmere, v katerih živi naš kmet in da dobe pogled v stanje našega zadružništva. Tudi naše ljudstvo je po večini kmečko in se zato zanima za razmere, v katerih živi srbski kmet. V teh dneh jim bo dana prilika, da tudi oni nekoliko spoznajo življenje našega kmeta. Naše zadružništvo se je tekom večletnega delovanja lepo razvilo in postalo važen činitelj za naše kmet-■sko gospodarstvo.
Za ljubljansko mesto je pozdravil goste g. komisar dr. Mencinger. Za izrečene dobrodošlice se je zahvalil g. Smiljanič, nakar so se gostje podali po utrudljivi vožnji na malo okrepčilo v kolodvorsko restavracijo. Še tekom dopoldneva so odšli v prostore Kmetijske družbe, kjer je bilo kratko predavanje o stanju slovenskega kmetijstva in zadružništva. Popoldne je bilo določeno za ogled mesta, njegovih zanimivosti ter gospodarskih in zadružnih ■ustanov.
Velikansko neurje nad Mariborom.
Nevihta uničila dol Koroščeve ceste. — Žrtev strelo.
Maribor, 24. septembra 1927.
Snoči po 6. uri je divjala nad Mariborom huda nevihta z bliski in strelo. Vsled silnega dežja so narastii potoki. Voda je prihrula s Kalvarije in z veliko silo vdrla na Koroščevo cesto, kjer ravno gradi Stavbna družba Accetto velik kanal za mestno občiv \ Radi kanalizacije je cesta razkopana na široko in 6 m globoko, jarki so bili podprti z deskami in tramovi, vendar te naprave niso zadostovale za izredno neurje v jeseni. Vodni tok je žalil jarek in udolbil cesto na obeh straneh. Uničene so varnostne naprave, ves material, vodovodne in plinske naprave. Ta del mesta bo delj časa brer plina in vode. škoda je nepregledna. —
Poročna potovanja
ter poroke same zahtevajo za neveste posebnih oblačil. Priporočamo nevestam, da izbirajo oblačila v ljubljanski najkrasnejši zalogi modernih
oblek, plaščev in kostumov pri tvrdki
FRAN LUKIč, Stritarjeva ulica.
bi bila približno tako jasno, pregledno in poljudno pisana, kot je ravno Andrečjeva.
Knjiga je tudi prvovrstno opremljena, ličen format, prvovrsten tisk, krasne slike in čeden papir jo prav priporočajo.
Ko se letos otvori v Domžalah 10 km oddajna domača postaja, bomo v Sloveniji lahko poslušali s detektorji. Tedaj se bo radio-sport pri nas šele prav razširil. In takrat bo skoro v vsaki boljši slovenski hiši lastni radio-aparat in vsak posestnik aparata bo koristil samo samemu sebi, ako si nabavi knjigo o radio, ki mu bo tako potrebna, kot kuharici Kalinškova Slovenska kuharica. V njej najde vse praktične nasvete in znanstvene utemeljitve posameznih pojavov. Ne bo slovenskega radio-posestnika brez Andrejevega Vademecuma radio telefonije.
Koliko prijetnih ur sem sam presodel pri ra-dio-aparatu in zato smelo trdim, da je radio idealna, poStena in razmeroma cenena zabava. Mesto gostilne — radio — in boš na materialnem in duševnem dobičku. Andrečjeva izvrstna knjiga jo tudi radio-amaterju zvesti in zanesljivi spremljevalec-prijatelj.
Še prav posebno pa priporočamo to knjigo dijakom, v višjih razredih. Cesar dijak pri pouku fizike ne razume, se bo iz te knjige igraje in temeljito naučil. Knjiga je izvrstno dopolnilo k Reis-nerjevi Fiziki posebno o elektrikt ln nauku o nihanju in valovanju. _ _
KopaliSče Llpik
i
Nenadkrlljlvl uspehi zdravljenja. Moderno naprave svetovnega kopališča. Opozarjamo na Izredne ugodnosti jesenske sezone (potonil od 1. septembra). Popolni penzljon, sestoječ iz stnnovanja s postrežbo in razsvetljavo, dobre In Izdatne hrano, kopeiji s perilom, plačila zdravniških in glasbenih pristojbin tor enkratnega zdravniškega pregleda, znaša za osebi) in teden: za državne in občinske uradnike, čustniko, vpokojenee, invalide in člane bolniških blagajn Din 380-580, za vse ostalo Din 450 - 700. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča Lipik.
Strela je udarila v električne naprave z visoko napetostjo v mestnem vodovodu, skočila v transformator, poškodovala naprave in onemogočila obrat, katerega so kmalu vzpostavili. — Na Teznem je strela udarila tik šole. Tega se je železničarjeva soproga Marija Str a u s tako ustrašila, da jo je zadela kap. Pogreb bo danes ob 4. uri popoldne.
Zopet poplave v Savin. dolini.
Vsled petkovih neviht in nalivov je narastla Savinja zopet za 2 m nad normalo. Ker ni bilo mogoče dosedaj popraviti na več krajih razdrtih nasipov ob Savinji, se razliva voda spet po njivah in travnikih, da uniči še to, kar je ostalo od zadnje poplave. Ker se je že začela jesen z vsakoteden-skimi poplavami, ki bodo vedno bolj rušile že načete nasipe in ker ne more država takoj temeljito popraviti vseh predorov v nasipih, se bodo morali interesirani posestniki sami zganiti in zadelati vsaj za silo potom občinske tlake te prodore, da se obvarujejo vednih poplav.
Tekmovalni konji v nevarnosti.
Iz Loko pri Zidanem mostu nam poročajo: Dne 23. t. m. je med postajo Breg in Loka pri Zidanem mostu, pri tovornem vlaku, ki prihaja na Zidani most okrog pol '5. ure zjutraj, skočil zadnji voz nedaleč od postaje Breg iz tira, te>r je kolebal po pragih skoraj tik do nakladališča postaja Loka. TeSaji, v katerih je teklo kolesje, so bili čisto razbiti, peresa so se naslanjala na osi koles, tako da so ga s težavo spravili na dovlačnico postaje Loka. Le srečnemu slučaju je pripisati, da se voz ni pre-brnil. To je tem pomembnejše, ker so se ravno v
tem vozu vozili štirje krasni in živahni konjiči, ki so namenjeni za dirkanje in razstavo v Ljubljani dne 24. in 25. t. m. S konji feta se vozila dva moža (vojaka). Osobje kakor tudi konji so ostali brez vsake nezgode, le da je vse skupaj pošteno prerukalo in prestrašilo. Gosp. zaviradu je bil strah plačan s tem, da je na postajo Zidani most kot star dra-gonen imenitno in bahavo jezdil — konjiči so namreč odšli takoj dalje na postajo Zidani most.
Strašna letalska nesreča.
V petek bi moral napraviti Dragoljub Vasič pred izpraševalno komisijo v Novem Sadu težko in vratolomno nalogo. Ko se je dvignil z aparatom »Breguet XIV.« in hotel izvesti looping, se je aeroplan užgal. Aparat je takoj padel.z veliko naglico na zemljo in pokopal pod seboj nesrečnega Vasiča. Pilotovi tovariši so takoj priskočili, a so potegnili izpod letala samo zgorelo truplo. Komisija preiskuje, kdo je nesrečo zakrivil.
620 najemnikov v Zagrebu na cesti.
Hišni lastniki v Zagrebu kar na debelo odpovedujejo stanovanja. Dosedaj je že 620 najemnikom odpovedano. Računajo pa, da jih bo do konca meseca že 2000 in še čez. Med najemniki je zavladala strašna panika. Najemniška organizacija bo odposlala v Belgrad skupno z delegaoijami iz Ljubljane, Splita in ostalih krajev naše države odposlanstvo najemnikov, ki bo zahtevalo od predsednika vlade in socialnega ministra, da se zaščitne odredbe stanovanjskega zakona ne ukinejo, ampak da se podaljšajo.
Dnevne novice
Din 159-
usnjata ali
leiAM peta
VOIKA
ir Učiteljska imenovanja. Učiteljica meščanske šole v Mariboru dr. Helena Tominšek je prideljena državnemu ženskemu učiteljišču. Na meščansko šolo v Dolnji Lendavi sta prideljena Dragutin Pečnik, učitelj v Benici, in Avgusta Š in igo j, učiteljica v Gornjem Lakatošu. Učiteljica Ver ena Josin na meščanski šoli v Mariboru je podala ostavko na državno službo.
*	Objava kr. italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani. Prejeli smo: Nekateri listi ob priliki kakega posameznega čina v Italiji, povzročenega od zločincev, so poročali notice, katere so imele tendenco staviti v neugodno luč italijansko politično in ekonomsko situacijo. Kr. generalni konzulat je uradno pooblaščen javno izjaviti, da je smatrati omenjene notice kot tendenciozne, ki nimajo absolutno nikake podlage.
*	Vizum za potne liste v Italijo. Kr. italijanskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani je čast sporočiti vsem prizadetim, da mora biti od sedaj naprej priložena vsaki prošnji za vizum fotografija prosilca, enaka oni, ki je pritrjena v potnem listu in to vsled novih tozadevnih predpisov, ki so v skladu z navedenim.
*	Mussolini in sarajevski cirkus. Veliki župan sarajevski je prepovedal na intervencijo italijanskega konzula klovnu v nekem majhnem sarajevskem cirkusu peti kuplet, zložen na Mussolinija.
ir Zopet lakota v Hercegovini. Za 25. september je sklicana nujna seja oblastne skupščine za mostarsko oblast, ki bo pretresala o prehrani Hercegovine. Čeprav je sedaj čas, ko bi morali hercegovinski kmetje najboljše stati, je njihovo stanje zelo slabo, ker je bila letina slaba. Že sedaj je polno gladujočih kmetov, pa tudi mnogo takih, ki nimajo ničesar jesti.
■Jc Bogoslovci ljubljanskega semenišča pridejo v semenišče v soboto, 8., oktobra, do 16. ure. Tisti, ki se bodo ta dan vpisali na univerzi, pridejo s prvim jutranjim vlakom ali dan poprej.
-k Jugoslovanski Matici jc poslal g. Franjo Žuljan, lesni trgovec v Cerknici, zbirko 10.000 rabljenih poštnih znamk. Večjo zbirko znamk je poslal tudi g. Franjo Lampreht, trgovec v Rušali pri Mariboru. Iskrena hvala! Posnemajte!
ir »Gospodinjski koledar« Jugoslovanske Matice za leto 1928. izide koncem oktobra ti 1., nakar že sedaj opozarjamo vse gospodinje.
ir Trgovci. Inserirajte v »Gospodinjskem koledarju« Jugoslovanske Matice, ki je v več tisočih izvodih razširjen po celi Sloveniji.
ir Sadna razstava v Laškem, V Laškem bo priredila podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« sadno razstavo v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. v prostorih osnovne šole. Podružnica vabi vse bližnje podružnice, sadjarje in vrtnarje ter ljubitelje sadjarstva ,da si zanimivo in poučno razstavo ogledajo. Železniške zveze na vse kraje ugodne.
ir Ob priCenfafočem se poapnenju krvnih
cevi navaja raba naravne »Franz-Josef« grenčice k rednemu odvajanju, zmanjša visoki pritisk krvi in poveča odpornost. Mojstri v zdravilstvu hvalijo staro-preizkušeno »Franz-Josef« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega Creva ln lenivo prebavo'. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
+ Ponova vas pri Grosupljem. V nedeljo 25. septembra se vrši ob 10. uri dopoldne sveta maša na Taboru pri podružni cerkvi sv. Nikolaja. Po maši pn velika vcsclica s pestrim sporedom, združena z ogledom podzemeljske- jame »Župana Permeta«, katera jc zelo krasna. Pri jutranjih ter opoldanskih vlakih vozovi na razpolago na postaji
Grosuplje, Pridite vsi, ne bo .Vam žali
iir Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Leben Alojz, kaplan v Poljčanah, je postavljen za provizorja pri Sv. Križu nad Mariborom. Las-bacher Jožef, kaplan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je postavljen za provizorja pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Sajovec Jakob, provizor pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, za kaplana pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Kovačič Petor, stolni vikar v Mariboru, je imenovan za profesorja na gimnaziji v Celju.
ir Za Gabronov spomenik so nadalje darovali: Ivana Kolina 30 Din, Uršič Fran 20, Karel Ceč, ravn. Jugosl. tisk. 100, Ivan Milač, Prevalje 30, Franjo Jost, Celje 25, uradniki mat. sklad. drž. žel. Maribor 75, po 10 Din: Samonik Franc, Per-hinig Joža, Vovk Franc, po 5 Din: Cinkovic Martin, Zwischenberger Kari, Golba Franc, Krušič val. in Sporn Ivan 3 Din, vsi iz Save pri Jesenicah; Leitgeb Ivan, Sv. Križ nad Mar. 40, dr. Val. Moril, Vransko 40, Friaz Josip, Kranj 10, Josip Reichman, Brežice 50, Miloš Plaš, Velenje 15, Matej Ražun 10, Ana Plešivčnik, Celje 50, Matija To-mažej, Sv. Tomaž v Slov. Gor. 40, Rožman Janko 50, Rožman Terezija, Ravne pri Gušlanju 20, Fr. Ratej, Holmec 25, Karel Hrabra, Ormož 10, Frule in Kramar, Maribor 40 Din. — Želji občinstva, naj objavimo darovalce tudi v >JutriK, žal ne moremo ustreči, ker »Jutro« naše objave ni hotelo sprejeti. Vsem darovalcem najiskrenejša zalivala, obenem pa ponovno prosimo vse znance in prijatelje rajnega župnika Gabrona, da nam pišejo po položnice, v kolikor 'ih še niso prejeli. — Odbor »Slovenske Straže«, Ljubljana, Miklošičeva c. 5.
ie Salezijanski vestnik, izhajajoč na Rakovniku pri Ljubljani, piše v zadnji št. 5,i »V marsikakem očesu so bleščale solze zadoščenja in vsepovsod se je cula hvala: »Kako lepo pojo!« Veličastno pritrkovanje je jasno govorilo, kako *prav je imel preč, svetnik g. pater Hugolin Sat-tner, ki je mesec poprej preizkusil zvonove in pisal; .Zvonovi so čisto uglašeni, glasovi so jasni, dolgo brneči'. Materijal priznano prvovrsten, oblika lepa, vse prav estetično, okusno izpeljano. Jaz mislim, da bo to zvonilo, v stolpu viseče, očaralo vsakega poslušalca, deloma zato, ker je razmerje med toni izredno pravilno, dispozicija ena najboljših in kvaliteta zvonov neoporečna." D, normalna teža 1250 kg, Fis 640 kg, A 400 kg in H 280 kg, skupaj 2570 kg. Zvonove je vlila stara zvonarna »Strojnih tovarn in livarn d. d.« v Ljubljani, Karlovška cesta 1.
ir Škofijska kronika: Zavod sv. Stanislava. Za prefekte so bili nameščeni semeniSki duhovnik Stanislav Grims in novomašnika Ciril Jt-rina in Jožef Rozman.— Imenovani so bili z a ž u p n o upravitelje: Adolf Knol, bivši župnik v Krašnji, na Vranji peči; Anton Ornugelj, kaplan v Starem trgu pri Ložu, v Babnem poliu; j Janez Franeič, kaplan v Kamniku, na Bučki; Franc Krašna, kaplan na Jesenicah, pri Sv. Križu nad Jesenicami; Jožef Stupica, kaplan v Šenčurju pri Kranju, začasno na Prežganju. — Premeščeni so bili: Jožef Cuderman, župni upravitelj v št. Lam-bertu, za kaplana pri Sv. Petru v Ljubljani; Martin Dimnik, župni upravitel j v Fari, za kaplana v Loški potok« Jožef Kastelic, župni upravitel j pri Sv. Križu nad Jesenicami, za kaplana na Jesenice; Janez šprndal, prefekt v zavodu sv. Stanislava, zn kaplana v Kamnik; Silvester Skolie, prefekt v zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Borovnico; Anton Pavlič, benoficint nn Vačah, za kaplana na Rnko; Franc Blažit, vikar pri kole^iatnem kapitlju v Novem me-slu, za kaplana na Vrhniko; Franc Kek, kaplan v škofji Loki. za vikarja pri kolegi a! nem kapitlju v Novem mestu. — Nadalje kaplani: dr. Janez Ahčin iz Mokronoga k Sv. Petru v Ljubljani, Anton Torkar od Sv. Petra v Ljubljani v Sv. Križ pri Kostanjevici, Anton Božnar z Rako k Sv. Križu pri Kostanjevici, Franc Kirar iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Cerknico, Jožef KoM?ek iz Cerknice na Jesenice, Andrej Križman iz Žužemberka nn Jesonice. Frnnc Vavpe-tiž iz Nskifl v Šenčur pri Kranju, Jožef Hosfnik od Sv. Trojice v Tržiču v Dol pri Ljubljani, Janko Žagnr-Sanaval iz Dola k Sv. Trojici v Tržiču, Andrej KtiSlan iz Sfopič na Vinico, Viljem Tunder h St. Petra pri Novem mestu v Stopiče, Mihael Jenko Iz Velikih Lnšč v Trebnje, Ivan Veider 7, Vrhnike v Škofjo Loko, Jožef Pojo iz Mirne peči v Leskovec, Anion Ravnikar iz Višnje gore v Mirno peč, Leon Kristane fz Sndražlce v ViSnJo goro, Franc Kolonec iz Sore v Sodražico. — Nameščeni so bili kot
kaplani semeniški duhovniki oziroma novomašniki: Janez Borgant v Starem trgu pri Ložu, Gregor Mali v Žužemberku, Franc Mozetič v Mokronogu, Franc Nahligal v Velikih Laščah, Anton Švelc v Št. Petru pri Novem mestu.
ir Žrebanje loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu je nepreklicno dne 13. novembra t. 1. Kupujte srečke! — Podpirajte dobro stvari Razprodajalci, pohitite z razprodajo in pošljite denarl
ir Dunajska vremenska napoved za 25. september, Dalj časa trajajoče toplo in lepo vreme je zelo negotovo. Najbrž bo nastopilo vreme z zapada. Močni zapadni vetrovi v prostih legah.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ir Veliko pomoč nudi vsakemu računarju univerzalni računski stroj >Triumphator<, ki izvršuje vse računske operacije, kakor seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje najhitreje in zanesljivo. Štedenje časa in živcev je velikansko. Generalno zastopstvo Ant. Rud. Legat in Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Na pokrajinski razstavi v Ljubljani paviljon »E« 52—54. TRIVAT. DETEKTIV. ZAVOD. RIMSKA 9, ir Cercle franka is v Ljubljani otvarja s 3. oktobrom 1927 pouk v francoščini in sicer: 1. tečaj za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18 do pol 20; predava g. prof. Južnič. Iia tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20; predava g. prof. dr. Novak. II b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20; predavatelj isti. III a tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do komur bo sreča mila. Sploh bo v soboto in v francoskem jeziku. III b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20; konverzacijo vodi g- baron Knorring. — Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 25, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. — Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravno-tam, pritličje, in sicer 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra od 17 do 18. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico; pristopi se lahko tudj prvi teden oktobra 1927. — Odbor.
LJubljana
© Spopolnitev javne razsvetljave v Spodnji šiški. Vsled pismenih in osebno došlih prošenj od strani nekaterih stanovalcev, zlasti posestnikov v Spodnji Šiški, da bi naša Električna zadruga izposlovala javno razsvetljavo v novo nastalih ulicah, oziroma razsvetljavo v starih ulicah ojačila, sporočamo šišenskemu občinstvu sledeče: Električna zadruga se je, kakor doslej, tudi letos že ponovno zavzela za to zadevo in stavila mestnemu magistratu, kateri plačuje to razsvetljavo, obsežen predlog. Upoštevala je tudi na novo nastale ulice. Na podlagi komisionelnega ogleda na licu mesta si je vladni komisar mestnega magistrata predlog Električne zadruge z malimi korekturami osvojil. Naša zadruga je te dni" prejela odlok mestnega magistrata, s katerim se obvešča, da je razširjenje dovoljeno. Ko bomo prejeli potrebni material, bomo takoj začeli z gradnjo razsvetljave, tako da bo Spodnja Šiška vsaj začetkom novembra razsvetljena. Povečanje števila obločnic bo dalo Spodnji Šiški še posebno lepo lice. To v blagohotno vednost prizadetim šiškarjem. — Franc Šalehar, 1. r., načelnik Električne zadruge.
© Požar na Ilovici. Snoči ob 11 je strel z ljubljanskega gradu naznanil, da gori v oddaljenih delih mesta. Ognjegasna postaja v Mestnem domu je dobila sporočilo, da gori na Karolinški zemlji. Kakor smo mogli v naglici izvedeti, se je na Ilovici vnel senik, ki je pogorel. Od tega ognja so se vnela blizu stoječa druga poslopja. Ljubljansko gasilstvo je hitro odhitelo na lice nesreče, ki je požar omejilo. Ob 11.30 je bil požar že skoro popolnoma pogašen in ni bilo nobene nevarnosti več.
0 Akademska stanovanja. Gospodinje, ki bi bile pripravljene vzeti akademike na stanovanje cventuelno tudi z zajtrkom, prosimo, da to javijo pismeno spodnjemu naslovu. Ako želite inštruktorje na dom proti brezplačnemu stanovanju ali hrani, prosimo, da istotako pismeno javite. — »Borba«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5.
0 Razpis gledališkega abonmaja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Uprava opozarja vse rcflektante za gledališki abonma, da sprejema na-daljne prijave od pondcljka dalje v knjigovodstvu dramskega gledališča med uradnimi urami od 9 do 12 in od 3 do 5 popoldne. Vhod v knjigovodstvo jc v oderskem delu poslopja na levi strani (Gradišče).
O Smrtna kosa, Na ljubljanskem Gradu je po daljši bolezni umrla Marija Bernot, učiteljica v pokoju. Pokojna je dosegla starost 67 let; vse svoje moči jc žrtvovala šoli in vzgoji mladine in živela samo za njo. Delovala je kot učiteljica nad 40 let, in sicer v Knežaku, v Sodražici in v zadnji dobi v Mokronogu, Pokojna je bila doma iz Škofje Loke, svoj zasluženi pokoj jc pa uživala na ljubljanskem Gradu pri svoji sestri. Blag ji spomin!
O Mestni gospodarski urad odda na stav-bišču nove mestne hiše ob Poljanski cesti brezplačno (v izkopanjc s štorom vred) tri velika' kostanjeva drevesa. Prosilci naj se zglasljo med 10. in 12. uro v sobi št. 15.
0 Bančni in industrijski uslužbenci priglasite se kot člani k Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani, Beethovnova 10, To društvo nudi svojcem izdatno podporo v slučaju Vaše smrti.
© Neimenovan dobrotnik je nakazal mestni blagajni 950 Din kot darilo za mestne reveže, oso-bito bolne. Iskrena hvala!
0 Cerkveni shod 1,rižanske Moške Marijine družbe, ki bi sc moral vršiti prvo nedeljo v oktobru, dne 2. oktobra, sc preloži na naslednjo drugo nedeljo dne 9. oktobra ob navadni uri.
0 Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljub-j Ijuni vabi vse cenj. gg. odbornike, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v torek 27. 1. 111. ob 8. zvečer v društvenem lokalu pri g. Serjaku. — Za odbor: tajnik.
O Mala Terezija. V nedeljo, 2. oktobra, na Predvečer praznika sv. Male Terezije, bo ob 15 v urŠulinsko cerkev slovesno prenesen in blagoslovljen kip sv. Male Cvetke. K obilni udeležbi vabi cerkveno predstojništvo.
© Članice krščun. ženskega društva najvljudneje vabim, da se v čim večjem številu udeleže pogreba naše zveste članice ge. ravnateljice Fani Zeinmetove, ki je*danes popoldne ob pol -i.
© Članice kongi-egacijc učiteljic in kongre-gacije gospod\(en pri ur. Joiifu ob\eščamo, da se vrši pogreb blagopokojne prednice ge. ravnateljice F. Zemmetove danes ob pol 4 popoldne. Sv maša zadušnica pa bo v pondeljek dne 26. t. ni. ob A zjutraj v cerkvi sv. Jožeta. Prosimo gotove udeležbe.
© Občni zbor Orlovske podzvese se vrši v Veliki dvorani »Uniona« in ne v Ljudskem domu, kakor smo včeraj javili, ob napovedanem času.
© Vsem služkinjam1 Človek ni ustvarjen samo £a delo in molitev, ampak tudi ža veselje. In kje naj si služkinja poišče razvedrila po svojem često zelo napornem poklicnem delu, če ne v pošteni družbi? V Ljubljani imate svoje dekliško društvo za izobrazbo in zabavo in sicer v Krekovi pro-sveti, ki ima svoj sedež v Alojzijevišču na Poljanski cesti 4, pritličje, levo. Katera želi poštene druščine in razvedrila, se lahko zglasi tu vsak četrtek ob pol 9 zvečer. — Ker pa vesele dekliške družbe ni brez petja, zato imate tudi svoj pevski zbor. Katera ima veselje za petje in seveda tudi posluh, naj se zglasi če mogoče ta četrtek 29. septembra ob pol 9 zvečer v Alojzijevišču, četudi morda doslej še ni pela pri nobenem zboru. Dosedanje pevke pa ostanite vse zboru zveste in pripeljite še novih, če veste, da imajo za petje veselje in zmožnost. Na svidenje! Vaš pevovodja.
© »Ljubljana« ima v pondeljek 26. t. ra. zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Vsi in točno. Novi pevci dobrodošli! — Pevovodja.
© Veliko izbiro volnenih jopic najnovejših bluz, perila, kravat itd. priporoča tvrdka lg. Za rgi pri nizki ceni. Ljubljana, Sv. Petra cesta.
© Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
Pos večen je nove cerkve v šiški.
sv
Odbor društva za zidanje nove cerkve nam sporoča: Monumentalni spomenik, cerkev sv. Frančiška, nesmrten umotvor arhitekta Pečnika, dar Slovenije serafskemu svetniku za 700 letnico, bo posvečena na njegov praznik 4. oktobra.
V cerkvi se vršijo zadnja še potrebna dela: ometa vajo stene pod korom, betonirajo tla istotam, postavljajo tabernakelj itd. Za slavnostni dan dne 4. oktobra se bomo pripravljali s tridnevnimi po-božiiostmi, ki se bodo vršile v novi cerkvi. Natančni spored tridnevnice še priobčimo. Zaenkrat omenjamo, da bosta vsak dan po dve pridigi, zjutraj in zvečer. Govorili bodo priznani govorniki iz reda manjših bratov. Na vigilijo konsekracije, dne 3. oktobra se prineso proti večeru relikvije svetnikov. ki se bpdo vzidale v oltarje, v šator relikvij, ki bo postavljen pred cerkvijo. Ob tej priliki bo stolp (žfilibog še nedograjen) razsvetljen, istotako ho razsvetljena fasada cerkve. Slavnost bo najbrže povečevalo tudi streljanje iz cerkvenega stolpa. V šatoru relikvij se celo noč opravlja vigilija ali nočna.straža, h kateri se verniki vljudno vabijo.
Dne 4. oktobra na praznik sv. Frančiška bo ekof ljubljanski dr. A. B. Jeglič posvetil novo cerkev in dva oltarja, škof mariborski dr. Andrej Karlin dva oltarja.
Škoda je, da bo glavna slovesnost t. j. posve-čenje cerkve v delavnik. Skromno in v malem obsegu se bo vršil akt konsekracije. Ni bilo sicer namenoma tako določeno, a vendar se zdi človeku, da se to prelepo sklada s Frančiškovo skromnostjo in preprostostjo.
Vabimo vse, da se tridnevnice udeležite in obiščete sv. Frančiška v Šiški, da dostojno zaključimo jubilejne svečanosti velikega svetnika.
Maribor
□	Cenjenim naročnikom v Studencih pri Mariboru. Podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru prične s 1. oktobrom dostavljali list naročnikom v Studencih pri Mariboru d i -r e k t n o na dom. Ker bo povzročilo dostavljanje znatne obremenitve naše uprave, vabimo vse cenjene somišljenike iu prijatelje lista, da si ga naroče pri gori navedeni podružnici. Prosimo pa tudi stare naročnike, da agitirajo in pridobijo novih svojemu lstu. — Končno pripomnimo, da se bo dostavljal list v času od pol 11 do 12 dopoldne, dočim ga dostavlja sedaj pošta šele okoli 4 popoldne.
□	Volitev članov in namestnikov zbornice TOI se vrši v nedeljo 30. oktobra v zbornični dvorani v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Nadalje je razvidno iz razpisa volitev in volivnega imenika, ki je razgrnjen v vložišču magistrata, Rotovški trg, med uradnimi "urami od 25. septembra do 8. oktobra.
□	Zdaj so se pa opekli. Naši demokrati so po svojih prijateljskih zvezah toliko časa dražili ministra Spaha, da je glede mariborske hranilnice odredil ponovno revizijo. Ta revizija bo seveda dognala isto. Saj je že nekoč Pirkmajer kot veliki župan odredil drugo revizijo, pa nismo o njej nič drugega čuli, kakor to, da se je vršila in končala. Belgrajska revizija bo slavo mariborskih demokratov ponesla tudi v Belgrad.
□	Ena najstarejših slik Maribora. Zavod za izdelavo slik Otto Wolner v Badnu je ponudit mariborski občini majhen bakrorez, ki predstavlja stari Maribor. Posnet je po neki stari oljnati sliki, katere ni več. Bakrorez stane 50 Din. Zanimal bo zlasti tiste, ki se bavijo z raziskavanjem mariborske zgodovine.
□	Opozarjamo na današnji oglas sodarske tvrdke Sulcer, ki je delal več let v Franciji in je prvovrsten strokovnjak.
□	Nemški časnikarji pridejo v Maribor v ponedeljek ob 12,56 s koroškim vlakom: Na kolodvoru
jih bodo sprejeli mestni žup;jn, zastopniki oblasti, mariborski Časnikarji in občinstvo. Vabimo občinstvo, da se sprejema udeleži.
□ Dr. Valerija Valjavec sc je preselila v Aleksandrovo cesto 6 (Zadružna gospodarska banka) ter ordinira od 8 do 9 in od 2 do 4.
Celje
& Seja občinskega sveta. Dne 23. septembra zvečer se je vršila redna seja celjskega občiuskega sveta. Namesto odstopivšega občinskega svetnika g. Franca Gračnerja se je vpo-klical v občinski svet g. prof. Aut. Cestnik. — Predlog za volitev redne uprave Mestne hranilnice se je še zaenkrat umaknil. Sprejel se je po veliki debati, v kateri je g. podžupan dr. Ogrizek demokrate dobro zavrnil, sklep, da občina naprosi oblastni cdbor, da se izvrši revizija občinskega gospodarstva za 1925—26. Oba socialista sta glasovala proti temu predlogu za esdeesarski zavlačevalni predlog. — V mestni ubožni svet so se izvolili gg. Karel Felicijan, Josip Zabukovšek, Matija Speglič, Franc Pavliuič, Konrad Kager, Martin Kos, Franc Keč in Emil Lilek. — V disciplinarno komisijo so se izvolili: ravnatelj Zupan, mag. pharm. Posavec, dr. Vcršič in dr. Škoberne. — Obširno poročilo o tej važni seji prihodnjič.
S3 40-letnico službo kot paznik v kemični tovarni v Celju je obhajal dne 23. sept. t. 1. posestnik Franc Hrušovar v Zavodni pri Celju in je še danes čil in zdrav. Bil je doslej vedno zaveden pristaš SLS. Želimo mu, da vkijub svoji visoki starosti doživi še veliko vrsto let v zdravju in veselju.
et Kuharska razstava je danes odprla cd sedmih zjutraj do petih popoldne v mali dvorani Nar. doma.
Prireditei celjske dekliš. Marijine družbe
se vrši danes ob pol 5. popoldne v dvorani Nar. doma.
Savinja zopet narastla. Vsled močnega naliva v noči od petka na soboto je Savinja •"čeraj dopoldne zopet izredno močno narastla in deloma prestopila bregove. Vodomer je dopoldne kazil 2.80 m nad normalo. Močno je to pot narastla tudi Voglajna.
ca Francoski krožek. Redni letni občni zbor francoskega krožka v Celju bo v petek 28. t. m. ob 6. zvečer v Narodnem domu. Razpravljalo se bo tudi o otvoritvi tečajev za francoski jezik.
Trbovlje
2Imenovanje uradnika v Bratovsko sklad-nico. Na petkovi seji glavnega upravnega odbora v Ljubljani je bil imenovan izmed tema za uradnika Bratovske skladnice v Trbovljah g. Vizjak, dosedaj uradnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. — Centralni ravnatelj TPD g. Skubic ie pokazal takt do delavstva in je na seji vprašal navzoče delavske zastopnike, če imajo kakšnega rudarskega sina, ki ima predpisano kvalifikacijo. A nobeden se ni hotel spomniti na g. L., ki je sin rudarja in ima predpisano kvalifikacijo. Tako se je izvršilo imenovanje nedomačina.
tz Predavanje. Danes, v nedeljo popoldne ob 3 je v Društvenem domu predavanje o potovanju na Velehrad in Ciril-Metodijski ideji. Predava g. prof. M. Rataj.
Stavbno gibanje. Brivec g. Hering je postavil zraven Čobalovega konzuma novo poslopje z najmodernejšimi poslovnimi prostori; za njegovim poslopjem si je sezidal rudniški delavec g. Dernov-šek svoj dom. V Toplicah si je postavil nad gostilno Brvar g. Drolc lično stanovanjsko hišico. Stavbna zadruga je na Lokah postavila dom g. Mačku; v načrtu ima zopet 3 stanovanjske hišice na Šol-povni. Tam doli si bo tudi g. Mihevc postavil hišo; sedanjo na Selu je prodal g. Pircu. G. Weinber-ger je ob novi cesti prodal 3 stavbne parcele, kamor že dovažajo stavbni materija! Tako se v Zagorju zelo uspešno pobija stanovanjska beda.
Nekateri demokratski prenapeteži bi g. župniku radi predpisovali cerkvene obrede. Reveži ne vedo, da za to nimajo pravice, pač pa imajo pravico sestaviti obrednik, po katerem bo obredni odbor SDS v Zagorju v bodoče pokopaval take, ki s Cerkvijo nočejo imeti nobenega opravka.
vse socijaliste in komuniste, katere pa poznate samo ob volitvah, oziroma takrat, kadar je vam tako prav, sicer se jih pa izogibate, kot da bi bili okuženi. Dopisnik se tudi jezi na sedanje gospodarje občine radi načrta izpeljave glavne ccstc mimo osnovne šole v smeri na Novo vas, mimo kavarne g. Torkarjeve. Prvič ni to načrt sedanjega občinskega odbora, pač pa je bil zasnovan že tedaj, ko so gospodu dopisniku bile Jesenice znane samo po imenu. Drugič pa bo ta cesta velikega pomena za Jesenice ter bo z ozirom na pomembnost, žrtev vrta pred osnovno šolo, neznatna malenkost.
Slovenska Krajina
Gimnazija v Murski Soboti ukinjena? Komaj se je doznalo, da ima biti po ministrskem načrtu gimnazija v Murski Soboti ukinjena, so se slišali od vseh strani ogorčeni protesti. Prepričani smo, da nova vlada tega načrta ne bo izpeljala, kljub temu pa še posebej prosimo vse merodajne kroge, da zastavijo v interesu naše gimnazije vse sile, ker bi pomenila ukinitev za Prekmurje kulturno smrt.
Kupujte srečke Martinišfa, Dobijo se pri ravnateljstvu v Murski Soboti po 5 Din. Žrebanje bo nepreklicno 14. novembra.
Trgatev se je začela in se bo nadaljevala naslednje dni. Kakor izjavljajo vinogradniki, so doživeli razočaranje, kajti pričakovali so boljšo letino.
KranjsKa gora
Konec sezone. V prošlih dnevih so nas zapustili skoraj vsi letoviščarji in Kranjska gora zopet sameva, toda ne za dolgo, čez par mesecev jo bodo zopet oživili smučarji — pričela se bo zimska sezona.
Smrtna kosa. V sredo je umrl Gregor Košir, najstarejši človek v vasi. Dopolnil je 76 let. — V
© Smrt, Na Br^gu jc umrla ga. Marija Strašil roj, Lcskošek v starosti 87 let. Bila je dobrot-nica, znana daleč naokoli, ki jg jc poznala vsa bližnja in daljna okolica kot dobro dušo, ki je pomagala bližnjemu v stiski. Njen pogreb je priča!, kako priljubljena je bila v vseh slojih. N. v m. p.l
© Proti ukinitvi ptujske višje gimnazije. Sedaj, ko SDS protestira na vse kriplje proti ukinitvi gimnazije in so naši zastopniki kljub nezaupnici županu soglasno glasovali za protest na občinski seji, ki jo je sklical župan dr. Senčar, se nam vzbujajo spomini na čase, ko je eksponent SDS dr. Pirkmajer kot veliki župan dal ukor g. komisarju M. Brenčiču in pismeni opomin gimnazijskemu ravnatelju g. dr. Komljancu, češ da se preveč eksponirata za obstoj ptujske gimnazije proti meščanski šoli. Ali ni res, g. bivši prosvetni inšpektor dr. Poljanec? In g. dr. Pirkmajer?
Jesenice
Kat. del. prosv. društvo. V sredo 28. t. m. ob osmih zvečer se vrši v dvorani društvenega doma redni letni občni zbor Kat. del. prosv, društva na Jescnicah. Ker se ob priliki občnega zbora
fioda obračun poslovanja v preteklem društvenem etu ter voli nov odbor, je dolžnost vsakega društvenega člana, da se občnega zbora gotovo udeleži.
Orlovska loterija. Na številna vprašanja glede dobitkov orlovsko loterije tem potom sporočamo, da se v začetku tega tedna prično razpošiljati vsem onim, kateri so vposlali izžrebane srečke.
V »Jutru« od 21. t. m. se jeseniški dopisnik raduje nad vspehom, katerega jc dosegla SDS na Jesenicah 11. t, m. Pravi, da so »naprednjaki« dobili 542 glasov in da ako dobro poprimejo, pa dobijo pri prihodnjih občinskih volitvah občino, oziroma župana v svoje roke. Radi verjamemo, da se jim hoče županskega stolca in gospodarstva na občini. Toda Jeseničanje predobro poznajo taka »gospodarstva«, zato bodo poskrbeli, da ostane občina tudi v bodoče v rokah krščanskih mož, na čelu jim sedanji župan g. Čufer, kateri ie v teku svoejga županovanja pokazai, da zna v resniri gospodariti kakor je to treba. Pomagalo nc bo nič, četudi štejete med »naprednjake« tudi
najdovršenejši ročni aparat
sedanjosti za gašenje ognja
Cena Din 800'— do 1300'—. Iščejo se zastopniki.
„Una", trgovina kemiško-tehniških malerijalij, Zagreb, Račkoga ul. 3.
petek pa je po kratki, a mučni bolezni bolezni preminula žena tukajšnjega posestnika Žerjava, našega vrlega pristaša in predsednika Izobraževalnega društva.
Naši ljudje. Temu naslovu v sredinem »Slovencu« bi lahko dodali še več slučajev. Tako je pri nas Arih Ivan, posestnik v Srodnjem vrhu, star 82 let, na dan volitev ni strašil strmega in dolgega pota, ampak je prišel v Kranjsko goro volit in obenem agitirat za našo stvar.
Dopisi
Kokrira pri Kranju. Dne 4. t. m. smo blagoslovili novo motorno brizgalno. Slovesnosti, ki jo bila veličastna, se je udeležilo celokupno prebivalstvo. Blagoslovil je brizgalno predaški župnik g. Ignacij Zupane. Kumovala je ga. Štefetova iz Kranja; govorili so: župan g. Franc Jenko, načelnik gasilnega društva Ciril Mrak, župni načelnik Janko Sajovic in tajnik Franc Javh. Zanimivo je, da bi se bila morala slovesnost skoro vršiti kakor svatba brez neveste. Brizgalna namreč ni prispela kljub pravočasni naročitvi in se je zahvaliti le posebni požrtvovalnosti nekaterih mož (Iv. Zupana, Joško Laknerja in odvetnika dr. Šemrova iz Kranja), da smo jo dobili neposredno tik pred napovedano slovesnostjo. Hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali!
Slovenci v Italiji
Proti državnemu redu.
Razpuščanje prosvetnih društev na Primorskem se nadaljuje v začetem tempu: vsak dan dobi dekret po nekaj društev. Zanimivo je, da nosijo razpustitveni dekreti večinoma datum od avgusta, medtem ko se izročajo predsednikom šele danes in le postopoma. Prefekti se očividno bojijo, da bi istočasni razpust vseh društev izzval preveliko napetost med slovanskim prebivalstvom. Poleg 53 katoliških prosvetnih društev in 48 neopredeljenih društev, ki smo jih navedli v zadnjem seznamu, so prefekti razpustili te dni še naslednja društva:
Katoliško prosvetno društvo »Čitalnica« v Donibergu (ustanovljeno pred 63 leti), katoliško Prosvetno društvo v Batujah, Bralno in pevsko društvo v Crničah. Bralno in pevsko društvo v Šmarjah, Bralno društvo Ljubinja, Športno društvo »Jadran« v Herpeljah, Pevsko društvo »Lipa« v Bazovici, »Čitalnici« v Prapetnem Brdu pri št. Viški gori, Veslarski klub »Sirena« v Barkovljab, Mladinsko društvo »Sv. Ivane pri Sv. Ivanu v Trstu, ^šentjakobska čitalnica* v Trstu, Slov. akademsko društvo »Balkan« v Trstu, Prosvetno društvo »Naš dom« v škrbini. Prosvetno društvo v Prvačini, Prosvetni društvi »Lijak« in »Pomladi na Vogrskem, Društvo »Vesna« pri Sv. Križu pri Trstu, Društvo »Prosveta« v Trstu ter Izobraževalno društvo »Sloga« v Ladri.
Goriški prefekt motivira razpust vseh društev: čisto na kratko: »radi delovanja proti državnemu redu« (per 1' attivita contraria aH' ordine nazionale) ali pa >ker je društvo nasprotno državnemu redu c (contraria aH' ordine nazionale). Tržaški prefekt se nekoliko bolj potrudi in ne štedi z visoko donečimi frazami. Po njegovem mnenju so pevska društva »središče za zbiranje oseb, katerih mišljenje in delovanje, nasprotno redu in nacionalni disciplini, ni v skladu z interesi države«. Čitalnice »stremijo po združevanju tujerodcev, s čimer jih hočejo odtegniti našemu (italijanskemu) duhovnemu pokretu. (Lep duhovni pokret, ki uničuje po 60 let stara kulturna društva!), ter po ustvarjanju skupin politične rezistence, središče slabo prikrivanega nezadovoljstva, sum ničen ja napram vsemu, kar je italijanskega.*: Do sedaj je bilo razpuščenih nad 100 slovenskih društev, toda niti v enem razpustitvenem dekretu ni bilo navedeno eno konkretno dejanje društva, ki bi bilo »nasprotno državnemu redu«. In prepričani smo, da niti eden izmed 300 dekretov, ki čakajo še živeča društva, ne vsebuje motivacije, ki bi bila oprta na resnična in precizirana dejstva. Fraza vrh fraz, v frazah so gospodje prefekti močni. Prebivalstvo se začudeno vprašuje: Kaj se pravi biti proti državnemu redu? Njegova temeljita politična vzgoja mu odgovarja: »Revolucionarji rujejo proti obstoječemu državnemu redu. Ali smo mi revolucionarji? Smo se kdaj uprli proti prefektovim ukazom in njegovim karabinjerjem? Ali so bila naša društva shajališče atentatorjev?« Motivacije fašistovskih prefektov so naravnost absurdne. V neki vasi na Goriškem se čuje že narodna popevka, ld iroaizirn motivacijo sproti državnemu redu«. To so rezultati nespametnih dekretov, ki pričajo o politični zrelosti fašistovskih prefektov. Saj sloven-1 sko ljudstvo ni tako neumno, da bi ne vedelo, za-' kaj mu je fašistovska vlada vzela društva. Po de-! vetih letih okupacije in petih letih neznosne fašistovske diktature, po devetih letih neprestanega uničevanja njegovih kulturnih in gospodarskih dobrin, je slovensko ljudstvo spoznalo svoje gospodarje. Njegova društva niso bila razpuščena, ker so delala proti državnemu redu« —• ako bi kateri prefekt le enkrat zasačil kako društvo pri enem protidržavnem činu, bi vse člane takoj poslal pred tako zvani ?posebni tribunal« v Rimu — amp"ak radi tega, ker so bila slovenska in ker jih fašizem, ki si je nadel nalogo, da iztrebi slovanski živelj v Italiji, ne more trpeti. To je sodba priprostega ljudstva, ki skuša vsako stvar poenostaviti in kmalu najde zrno. pa naj bo zavito v še tako lepe fraze. Naravuo je, da ljudsivo skoro nevede zgublja vse
spoštovanje do države, ki jo upravljajo ljudje, kakor fašistovski prefekti, ki se igrajo z državnimi zakoni, ki se tičejo prav državnega reda. Škoda, ki jo prizadevajo tako kratkovidni funkcionarji, je tem večja, ker se s tem izpodjeda v ljudstvu ne samo spoštovanje do določene države, ampak tudi do države sploh. Kdo dela »proti državnemu re:iu , je sedaj jasno.
V Ameriko odide v kratkem močna skupina fantov in mož iz Dolnje Vipavske doline. Nekaj Slovencev se je odpeljalo že v sredo 21. t. m. z novim Cosulichevim parnikom »Saturnia«. S Primorskega se izseljuje vedno več mladih sil Revščina pritiska bolj in bolj. Letine so slabe in še majhni pridelek se težko vnovči. Letos se pričaku je pravi izseljeniški naval iz Istre, kjer je suša popolnoma uničila poljske pridelke. Med izseljenci je tudi veliko takih, ki odidejo v svet samo da se rešijo fašistovskega zalezovanja.
Vinska letina ne. bo v Vipavski dolini dosti slabša od lanske. Suša ni v teh krajih mnogo škodovala trti. Kvalitativno bo pridelek boljši, kar je pripisovati suhemu vremenu; v dolnji Vipavi bo vinski pridelek tudi kvantitativno dosegel lanskega. Grozdje je že popolnoma dozorelo in verjetno, da bodo v mnogih krajih pričeli trgati še pred 1. oktobrom. Kakor znano, je toča pred dobrim mesecem uničila grozdje v Brdih; brica bo letos tako malo. da bo težko prišel v promet. Kraševcem je prece. škodovala suša. V okolici Zgonikn je loča že pomladi pobila zarod. V Istri se radi suše grozdje ni moglo lepo razviti, saj je celo listje odpadlo s trte Če vzamemo vpoštev, da je suša vse poljske pridelke popolnoma uničila, moramo reči, da je letina po vsem Primorskem — razen menda v Gorah — silno slaba. Fižol sploh ni obrodil, krompir tudi slabo, turščica se je posušila, radi suše so ajdo pozne sejali. Edino dolnji del Vipavske doline je pridelal precej koruze. Strah pred zimo je velili. Posebne za Istro se računa, da bo tam izbruhnila prava lakota. Fašistovska vlada ie sicer odobrila kredit 2C milijonov za javna dela, a dosednja praksa je pokazala, da dobijo delo le fašisti. Fašistovskim oblastnikom pač ni na tem, da bi rešili slovanski živel; pred gospodarskim propadom, ker vedo, da se dr ubožni narod lažje asimilirati.
v jeseni.
Danes je obiskalo razstavo nad 7000 oseb. Kljub slabemu vremenu je bil danes obisk večji. Prišlo je zopet več šol, pa tudi obisk z dežele je bil danes večji. Danes dopoldne je pričakovati posebno velikega dotoka obiskovalcev z dežele, ker bo razstava pomnožena še s konjerejsko razstavo, za katero vlada v vseh krajih Slovenije veliko zanimanje. Razstava bo po svojem obsegu vsekakor prekašala lanskoletno prireditev. Premovanje se bo pričelo že tekom dopoldneva. Razstavljeni bodo tudi konji, ki bodo popoldne, dirkali.
Vrtnarska razstava je včeraj bila nanovo preurejena in opremljena z novim cvetjem. Tvrdka Anton Rajec je svoj oddelek popolnoma nanovo preuredila in razstava je s svojim novim licem zopet imela cel dan polno obiskovalcev. Vrtnarska razstava zelo poživi celoten aranžman jesenske razstave in mora ostati stalen oddelek na tej prireditvi.
Kadar se. Ljubljana malo oddahne in se izpraznijo poslovni lokali, uradi in pisarne, tedaj oživi na vseh straneh Lattermannovega drevoreda. Včerajšnje sobotno popoldne ie bil ta Mali Prater kljub kislemu vremenu poln vrvenja. Godba, atrakcije, vrtiljaki vseh vrst, posebno pa velika izbira dobrih vin ne morejo pustiti ravno vsakogar hladnega. Zraven tega pa še vedno tekmovanja, enkrat nastopajo najdebelejši, bore se za prvenstvo posestniki največjega stopala ali pn najmanjše nozice. Nocoj pn bo pred strogo komisijo konkurenca v lepoti. Zmagovalke čakajo izborna darila.
Prodaja sira in masla na velesejmu.
Opozarjamo naše trgovce in druge interesente na razstavljen sir, ki ga je okrog 70 hlebov in ki se odlikuje po svoji prvovrstni kakovosti. Nekaj hlebov je prodanih na drobno. Splošno hvalijo, da se je dosegel v izdelovanju pri nas že velik napredek. Ker so poslale sir naše najboljše mlekarne na razstavo, je pričakovati, da bodo naši trgovci gotovo porabili to priliko, dn si preskrbe dobro blago. Nn čajno maslo pa opozarjamo naše gospodinje. Razstavljeno maslo je izvrstne kakovosti, kar pričajo tudi številna odlikovanja.
Poljska resolucija sprejeta.
VSAKA NAPADALNA VOJNA JE PREPOVEDANA. V SLUČAJU SPOROV - MIRNA
SREDSTVA.
v Ženeva, 24. sept. (Izv.) Danes dopoldne Je plenu ni Društva narodov razpravljal o svetovno gospodarski konferenci. Nemški delegat dr. Breitscheid je zahteval, da se končno preneha /. dviganjem carinskih tarif. Potrebna bi bila skupna akcija za razširjenje mednarodne trgovine na pravični podlagi potom odstranitve ali postopnega zmanjšanja carinsko-tarifnih ovir. Na ta način bi Evropa svoje potrebščine lahko sama krila, samo če bi se hotela gospodarsko pametno organizirati. Dr. Breitscheid jo predlagal tudi proučevanje skupnega nastopanja vlade in privatnikov, kakor se je to dobro izkazalo prj železu in jeklu. Pri tem je opozarjal, da to ne sme iti na škodo delavcev in konsumentov. Dalje so govorili še romunski, perzijski, avstrijski, poljski, liolandski in angleški delegat. Potem ko je Loucheur utemeljil poročilo o svetovni gospodarski konferenci, je poljski delegat Sokal utemeljeval svo-
jo znauo resolucijo. Predsednik Guani je z ozirom ua dalekosežnost stvari zahteval poimensko glasovanje. Nekatere delegacije niso bile prisotne, ostale pa so soglasno glasovale »da«, tako da je predsednik ob viharnem odobravanju proglasil soglasni sprejem. Poljska resolucija so glasi sedaj tako: Zborovanje priznava solidarnost, po kateri je zvezana mednarodna skupnost, ter ima trdno voljo, zagotoviti vzdrževanje splošnega miru. Ugotavlja, da napadalna vojna nikdar ne sme služiti za ureditev sporov med državami in da je ona torej mednaroden zločin. Smatra, da bi svečan od-rek vsake napadalne vojne bil primeren ustvariti spravljivo atmosfero, ter izjavlja: 1. Vsaka napadalna vojna je prepovedana; 2. za vse vrste sporov katerekoli vrste naj se porabijo vsa mirna sredstva. Zborovanje izjavlja dalje, da so člani Društva narodov dolžni, ravnati se po teh dveh načelih.
Deklamacije o razorožitvi.
v Ženeva, 24. sept. (Izv.) Na popoldanski seji plenuma Društva narodov jc izjavil ho-landski delegat L o u d o n , da bi se pripravljalna razorožitvena komisija koncem novembra lahko sestala h kratkemu zasedanju, ako bi ji Svet dal potrebne instrukcijc. Na tem zasedanju bi sc moglo končati prvo čitanje načrta konvencije za mednarodno razorožit-veno pogodbo ter določiti termm za drugo konferenco kakor tudi določiti sestava novega varnostnega komiteja. Od posameznih vlad je odvisno, da se med njimi obstoječa nasprotja šc pravočasno izgladijo. Nato jc govoril dr. Strescmann, kijev svojem govoru poudarjal, da jc Nemčija, ki je prej veljala kot vojaško najmočnejša država, danes razorožena in da bo drugim državam veliko lažje ji slediti. Vsa institucija Društva narodov bo le tedaj živela in učinkovala, če sc bodo predpisi splošne razorožitve izvedli in se s tem ustvaril predpogoj za čisto atmosfero, ki je potrebna za skupno in solidarno varstvo miru. Potem je govoril angleški delegat O n s 1 o w , za njim pa Paul Boncour, ki je zahteval, da sc mora dati novemu varnostnemu komiteju možnost, da ustvari neke vrste kolektivno varnost, morda tako, kakor pri lokarnskih pogodbah, ki so sc rodile iz ženevskega protokola. V današnji Evropi je še veliko vzrokov za bojazen, ki so sodelavcem v pripravljalni razorožitveni komisiji spomladi dali toliko posla. Popolni uspeh razorožitvenega dela bi bil zagotovljen šele tedaj, če bi posamezne države ne bile več prisiljene misliti na lastno oboroževanje in če bi bile vse pripravljene zastaviti vse svoje sile, kadar bi Svet Društva narodov ugotovil kršitev pakta. Finski delegat je izrazil upanje, da se bodo države, ki so izstopile, kmalu zopet vrnile v Društvo narodov, ker sc more vojna učinkovito zatirati le tedaj, čc sc zatiranja udeležijo vsi. Avstralski zastopnik je izrazil desintere-sement, čilski zastopnik pa se je toplo zavzel za razsodišče. Končno je dobil besedo romunski zastopnik Comneno, ki je govoril optimistično in navajal, da je osmo zasedanje skoro še pomembnejše kakor peto zasedanje 1. 1924. Setev iz 1. 1924, je dobro vzklila, ker je temeljna mirovna misel prišla do spoznanja, da so države politično ravno tako močno navezane druga na drugo, kakor je to že dolgo časa v gospodarskem oziru.
Stresemann pere Hindenbursa.
v Pariz, 24. sept. (Izv.) Dr. Stresemann je podal ženevskemu posebnemu poročevalcu »Matina« Sauerweinu izjavo o nemški vojni krivdi in o govoru Hindenburga. Navajal je: Hindenburgov govor ne pove nič drugega, kot to, kar je že prej v veliko ostrejši obliki 29. avgusta 1924 povedal dr, Marx in jaz o priliki ruhrskega konflikta. Hindenburg še nikoli ni posvečal nobenega spomenika, Tan-nenberg pa je delo, s katerim je njegovo delo in njegova slava stalno združena. Hindenburg bo slavil svojo 801etnico in bo moral enkrat dati Bogu račun o svojem življenju in delovanju. Če je rekel, da je nemška vojska s čistimi rokami šla v vojno ter da se je Nemčija branila preteče nevarnosti, ni tc drugega kakor izraz čuvstva vseh nemških src. Hindenburg se je branil, da bi Nemčija vodila kruto vojno. Njegova glavna želja je, da nepristransko sodišče ugotovi dejstva, ki so se godila 1. 1914, poleti tekom izmenjavanja diplomatskih not kar je mnogo važnejše, kakor posegati v prejšnja leta. Naj se zahteva razsodišče za gospodarska, finančna vprašanja in za razno konflikte. Če je načelo razsodišča edino učinkovito, zakaj ne bi bilo porabno tudi za moralna vprašanja, ki narode bolj obremenjujejo kakor neugodne samovoljne odločitve v čisto materijalnih konfliktih. Razumljivo je, da se Nemčija ne more ukloniti izreku onih, ki so bili tožniki in sodniki obenem.
K Hindenburgovemu govoru v Tannen-bergu smo mi od svoje strani že naglasili svoje, kar tudi po Stresemannovi izjavi vzdržujemo.
Podpirajte naše (lijake.
SOFIJA ZANIKA NAŠO DIPL. NOTO.
v Solija, 24. sept. (Izv.) Nasproti belgraj-skim vestem se tu konstatira, da doslej bel-grajska vlada radi atentata na brzovlak Gjev-gjelija—Skoplje prj bolgarski vladi ni storila nobenega koraka. Po tukajšnjih zanesljivih vesteh je tolpa, ki je napadla vlak, prišla od grške meje.
ZADNJE VESTI IZ ITALIJE, ž Rim, 24. sept. (Izv.) Po zagotavljanju rimskih časopisov namerava francoska vlada nastopiti proti italijanskim emigrantom v »Fuor Usciti« in bodo morali v kratkem zapustiti francosko ozemlje.
ž Rim, 24. sept. (Izv.) Kakor poročajo listi, je prosv. minister Fedele imenoval nove šolske ravnatelje za 20 srednješolskih zavodov. Na gimnazijo v Tolminu jc imenovan Furlan Rudolf Z o r z u t. Na učiteljišče v Gorici pa Pagliaro.
ž Rim, 24. sept. (Izv.) »Osservatore Romano« piše o boks-matehu Tunney-Dempsey in govori o degcnaraciji tega športa. Ostro se postavlja proti surovi sili, ki prevladuje v tem športu, ki razpihuje ljudske strasti in povzdiguje surovo silo.
ž Rim, 24. sept. (Izv.) 19. oktobra se bo v Rimu otvorila velika žitna razstava.
ž Benetke, 24. sept. (Izv.) Sem je k letalskim prireditvam prispelo okrog 150.000 tujcev. Z Dunaja je prispel ital. prestolonaslednik, ki bo zastopal kralja pri dirki za Schnei-derjev pokal. Iz Rima so prispeli rimski guverner Spada, Potenzioni, za jutri pričakujejo finančnega ministra Volpija, državnega pod-tajnika Bottaija in generalnega tajnika fašistične stranke Turattija. Tudi znanega Levina pričakujejo, da bo priletel s svojim aparatom »Miss Columbia«. Vse mesto je v zastavah. Najvratolomnejše produkcije se pričakujejo od angleških letalcev.
ž Videm, 24. sept. (Izv.) Na ozemlju med Koroško in Benetkami jc snoči divjal silen vihar. Na progi Trbiž—Videm je razdrl progo na pol kilometra daleč, vsled česar so lokomotiva in štirje vagoni nekega tovornega vlaka skočili iz tira. Človeških žrtev ni bilo. Reke s Koroškega so silno narastle in planile čez bregove. Nevihta jc prizadejala veliko škodo. Tudi nad Florenco jc divjala huda nevihta, tako da je bil ukinjen ves promet več kot eno uro. Celo na železnici je bilo treba prekiniti z osebnim in transportnim prometom. Prizadejana škoda je velika.
v Rim, 24. septembra. (Izv.) Kakor poročajo rimski listi, je bolgarski kralj Boris dne 8. septembra strogo ineognito dospel v Florenco. S spremstvom je bival v hotelu Pa-glionini je danes odpotoval z avtomobilom, ne da bi navedel namen potovanja.
v Rim, 24. septembra. (Izv.) >Lavoro d' Italia« poroča iz berlinskih diplomatičnih krogov, da imata največ izgleda za naslednika ponesrečnega poslanika Mattzahna v Washing-tonn nemški poslanik pri Kvirinalu baron Neurat in poslanik pri Sv. Stolici baron Bergen.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nae je zapustil po dolgi in mučni bolezni naš nadvse dobri soprog, sin, svak in stric, gospod
Pij Konig
skladiščnik pri Kranjski Ind. družbi
danes ob 1. uri 25 min. zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče in odšel po svoje večno plačilo.
Pogreb sc bo vršil v ponedeljek, dne 26. septembra 15)27 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na župno pokokališče na , Jesenicah.
Predragega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Jeseniee-Fužinc, 24. septembra 1927.
Terezija Konig, soproga. Mat. Buhte, oče
in ostali sorodniki.
* Pr osveža
l Slaveniens Land und Leute.
Pred par dnervi sem videl na pokrajinski razstavi ilustriran nemški tednik ,Sterne und Blumen'. Ker rad gledam slike, 6em se zagledal sprva v naslovno stran. Sonntag, 11. September 1927 — to še ni nič posebnega. Ampak druga, tretja, četrta stran me je močno presenetila. Zakaj tu je stalo črno na belem, hočem reči zeleno na belem — ker je tednik elegantno opremljen z globokim ba-krotiskom — »Sloweniens Land und Leutec, edne Kulturschau. Narodne noše — dekliška in žienska — potem pa drobno tiskana opomba uredništva, da bo čitatelje gotovo zanimalo, kaj več zvedeti o Slovencih, ko je član Orla letos v K61nu dosegel prvo darilo.
Potem pa berem in berem in marsikaj, kar bi Slovenec pravzaprav moral vedeti, mi je prišlo šele tu pred oči. O početku naše slovenske knjige, reformaciji, protireformamji, o frančiškanu Valentinu Vodniku in njegovem literarnem delu, o slovenski renesansi, zatem zgodovino in razvoj prosvetne zveze, s pododdelkom pevske zveze. O Orlih, Orlicah, Sokolih, o naših revijah Dom in Svet, Zvon, o naših mladinskih listih Mladost, Vigred. Kratek oris našega prizadevanja za univerzo, o naši operi, drami, ldcealni biblioteki, da celo o slovenski akademiji znanosti in umetnosti; o naših političnih časopisih, o vsem mogočem. Vse to pestro skicirano življenje Slovencev pa spremlja enajst lepih slik: Orlice v pohodu, kip Ivana Cankarja, scena iz Finžgarjeve drame »Naša kri«, Orlice pri molitvi, ljubljanski muzejski arhiv, iz naše galerije, obhod slovenskih narodnih noš — skratka toliko, kot bi naši časopisi o tujem malem narodu zlepa no prinesli. Na koncu pa mi pade v oči še ime: Dr. P. Roman Tominec O. F. M., torej naš slovenski frančiškan. Da sem po vsem tem hotel ž njim govoriti je jasno. Na porti me še nekam prijazno sprejmejo in po širokem koridorju pridem ,io njegove sobe. Vratar potrka in jaz se predstavim ter povem v kratkem zakaj sem prišel.
Zelo prijazno mi je ponudil stol in pričela sva kramljati.
»Pa ste ponovno pisali o naši domovini?«
»Pač. Saj moram celo nekje imeti zbrane.« Ze se dvigne ter po kratkem iskanju razpoloži pred menoj ilustrirane liste. »Začel sem z 1. 1925. Urednik dr. Otto Farber, ki je sam nemški pisatelj, me je naprosil. Prvi članek je splošno informativen: Sloweniens Land und Leute in 6like naših gora in naših vasi: Triglav, Kranjska vas, Julijske Alpe, sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, zatem kozerija o Ljubljani s petero krasnimi slikami potem je tu še ilustrirani tednik »SWD< — Zeiitung fttr Siid und Westdeutschland —, tu sem serijo nadaljeval in govorim o »Bledu«, pravtako s slikami. To je domovini na ljubo — slike mikajo tujce, tekst slike poživi.«
>Jeli časopis razširjen?« ga vprašam.
:>Zelo. Kolikor sem informiran, izhaja tedensko v več ko 50.000 izvodih, kot tedenska priloga dnevniku. Tiska se v Karlsrube in se potem razpošilja posameznim časopisom, ki sami ne zmorejo tiskati ilustrirane priloge.«
»Ali menite to hvaležno delo nadaljevati?«
»Seveda. Saj eden ali dva članka zopet Čakata pri uredništvu. Pravkar mi je tudi dr. Farber poslal svoje najnovejše delo »Krieg dem Frieden«. Sem ga že prebral. Zelo zanimivo je.«
Ali mi morete kaj podrobnega povedati?«
»Zal, sedaj ne. Kličejo me v cerkev. Bom itak napisal oceno v .Slovencu*. Nato mi je segel v roko, me nekoliko spremil ter odšel po koridoru v nasprotno stran.	Dr. —m—r.
K RAZSTAVI MATIJE JAME NA HOLANDSKEM.
Nedavno sem poročal, kaj je pisala o tej razstavi Haagsche Kroniek in Vaderland; naj navedem še oceno drugih listov. »De Telegraf« z dne 30. julija piše pod naslovom: Slikar iz Jugoslavije:
»Matija Jama je jugoslovanski slikar, vendar ni našemu dojemanju nič tujega ali težkega v njegovem slikarstvu, nič, kar bi ga razlikovalo, kot da prihaja iz kake druge kulture. To je luminizem: vse je slikano v solncu: tako portreti ali pa tihožitja, kakor tudi pokrajina, razen ene v mesečini.
Pokrajine kakor n. pr. ona iz Haškega Bo-scha, ki daje oseben, a hkrati prepričevalni izraz z drevesi obraslega prostora ob vodi, pokrajina v snegu s svoio jarko, razpršeno lučjo so brez dvoma res dobra dela in pogled na mestece ali prav za prav pogled na strehe v mesečini tudi, vendar mi način, kako uporablja — tudi pri drugih lumini-stih — barvo, ni vselej simpatičen. Tako solnce jemlje barvo, io izpreminja in zastira, tako da ali barva izgine ali pa se zdi, da je slika — drugače kot pa pri divizijonistih — kakor osuta z neke vrste sivim zrnjem. Radi tega je tudi to delo malo enolično. Ali jaz občudujem osobito tihožitje z jabolki, kjer se je svetloba popolnoma vsesala v barvo in snov, kjer barva res odseva. Nekaj portretov je izbornih, tako portret deklice, tudi v solncu. Ali rlaleko najboljši za tihožitjem in še iz mnogo važnejših vzrokov je ženski portret, tudi na svetlobo slikan, že izvršen in ki ima več duše kot kateri ostalih portretov. Je tudi nekaj posebnega, da je vse to do malega brez barve — v sivem in skoro črnem — izraženo s toliko svetlobe; posebno pa, da je bilo mogoče tako spontano, da ni nikjer videti ni truda ni časa. potrebnega, da se človek tako verno in globoko prikaže. — Cornelis Veth.« Alf/emccn Handelsblad z dne 26. julija piše: »Ime se glasi japonsko, ali tisti, čegar je, je Čehoslovak (ali Jugoslovan?)! Slikal je mnogo na raznih krajih in je sedaj razstavil svoja dela v dvoranah g. Zurcherja, vila Erika. Te podobe kažejo nekam megleno ozračje, kašasto, pastozno ka-šasto tehniko, ki spominja na van Ingena. Toda Jama je pač krepkejši in ima več razmaha. To je prav gotovo resno delo nekoga, ki gleda sedaj z bujno fantazijo, sedaj zopet strogo realistično; simpatična ie njegova iskrenost. Često izraža tudi poezijo, zlasti v ozračju, posebno nad silueto mesta in okoli nje. Zal da je faktura tako okorna; za koliko bi mogel ta umetnik svoje peroti bolj razprostreti, čo bi bila poteza njegovega čopiča lehkotnejša. — (Elout)«_
To in ono
Varnost v zraku.
Znano je, da nikjer ne uporablja potujoče občinstvo toliko letal kot na Angleškem. Vendar pa bi se tega hitrega prometnega sredstva posluževalo še mnogo več ljudi, ako bi se manj bali da bo letalo iz tega ali onega vzropa padlo na tla ter vse, kar je na njem, pokopalo pod seboj. Vendar pa trdijo strokovnjaki, da je pri današnjih letalih taka nezgoda tako rekoč izključena. Kajti, ako tudi motor odpove, ali pa se upognejo krila, ni nevarnosti, da bi letalo treščilo na tla. V najnovejših časih opremljajo letala namreč z
ogromnimi padalnimi dežniki, kateri omogo čajo, da letala le počasi padajo k tlom. Pa-dalni dežnik je pritrjen tako, da more mehanizem za razpetje doseči pilot ali pa tudi potnik. Ako pa se motor ali tank za bencin vname, je tudi naprava v letalu, da goreči motor lahko spuste k tlom, letalo pada z padal-nim dežnikom varno na zemljo. Tako pravijo, da je dandanes varnost v zraku mnogo večja kot pa na veliki prometni cesti v svetovnem mestu.
Podgane draže živila.
V septembru je bila v Central Hali v Londonu otvorjena razstava, katero je priredila univerzitetna fakulteta za pestologijo. Ta veda se peča s tem, da znanstvenim potom skuša omejiti številne okuževalce živil. Z razstavo se skuša dokazati občinstvu škodljivost raznih okuževalcev ter vzgojiti ljudstvo, da tudi samo pomaga zatreti največjega škodljivca, to je podgano in druge glodavce. To je bila prva razstava te vrste in oni, ki so jo posetili, so uvideli, da bi bil svet v resnici srečnejši, predvsem pa bolj zdrav, ako bi ne bilo podgan, miši, bolha, stenic, moskitov, mušic, ščurkov in slične golazni. Vse te živali so prenašalke in povzročiteljice bolezni, nobena izmed navedenih pa ne prinaša kake koristi, z eno besedo, so sovražniki človeštva. Mnogo ljudi godrnja nad visokimi cenami živil, ne pomislijo pa pri tem, da sami pripomorejo k visokim cenam s tem, da se premalo zanimajo za pokončevanje podgan. Nikjer na svetu ni toliko podgan kot ravno na Angleškem, kar je povsem umljivo, ako pomislimo, da je tako rekoč vsa angleška obala eno samo skladišče živil, ki prihajajo tu sem iz celega sveta. Za neverjetne milijone funtov uničijo podgane samo žita vsako leto, ravno tako tudi vseli drugih živil. A plačati pa mora to izgubo nazadnje le konsument.
Med razstavljenimi listinami je bil tudi nenavaden račun, datiran julij 1827, torej ravno sto let star, ki se glasi: »C. Tuffin, tapet-nik, pogrebnik in pokončevalec stenic Njegovega Veličanstva.« — »Za pokončevanje ste« nic v štirih posteljah 2 funta in 2 šilinga.«
Kava je dobra in zdrava. -pripravljena, les Kolinsko cikorijo
Nesrečni medeni tedni.
Koliko srečno pričetih medenih tednov neposredno po poroki je že predčasno in nesrečno končalo. Pri nas so taki slučaji redki, tem pogosteji pa n. pr. na Angleškem in Ameriki. Neki pesnik je šel neposredno po poroki z svojo mlado ženo na potovanje. Ko sta v Jersey-u že nekaj dni preživela, ji je neko popoldne pričel Čitati svoje verze. Kar naenkrat pa je mlada žena skočila pokonci ter mu zaklicala: »Nehaj, nehaj! Raje si oglej-va opico, ki kaže svoje umetnosti ravno tu pod oknom ter pleše po taktih svojega vodnika.« Pesnik je bil u/aljen do smrti, vse njegove iluzije so se razblinile v nič. Zato je protestiral in nastal je prepir. Drugo jutro je šel »na sprehod«, vzel parnik ter se odpeljal v Francijo. Ne samo medeni tedni so bili pri kraju za nju, pač pa tudi žena nikdar več ni videla 9vojega moža.
Neki novoporočeni par se je podal v London, da si skupno ogleda zanimivosti mesta. Nobena senca ni kalila njiju mlade zakonske sreče. V hotelu, kje.' sta se nastanila, je šla žena k vratarju z nekim vprašanjem. Ko se je vrnila, je njen mož ležal na ulici z razbitimi udi. Zakaj in čemu je skočil skozi okno, tega ni nikdo mogel raztolmačiti. Pri pogrebu je poročni venec krasil krsto mladega moža, ki je na tak zagoneten način prekinil medene tedne.
Neki mlad mož je vzel svojo ženo v neko letovišče, kjer sta več tednov stanovala v nekem hotelu, ne da bi med tem časom kaj plačala. Nekega dne pa je mož izginil in ker žena ni imela gotovine, da bi poravnala račun, je morala zastaviti prtljago. Ko je pribežala domov, je zvedela, da njen čedni mož ni pla-čf.l ne poročnih stroškov, ne kosila in tudi vina katerega je naročil za ženitovanje. Videla ga ni nikdar več.
Nič manj nerodno je bilo za neko mlado poročenko iz ugledne londonske rodbine. Njen mož se je izdajal za kapitana nekega londonskega polka. Ko sta bila dva dni na potovanju, je žena čitala v časopisu preklic polkovnika dotičnega polka, da tega in tega človeka nikdar ni bilo v polku, še manj pa da bi bil častnik. Na njena vprašanja ji je vse utajil ter dolžil časnikarje češ, da ti s posebnim zadovoljstvom beležijo take in slične race. Verjela mu je, kaj je pač hotela, a dva dni nato so ga na ulici v pričo nje aretirali, ker je ime' mnogo goljufij na vesti.
Neka novoporočenka je dan po prihodu v reko kopališče izginila. Prestrašeni mož jo je iskal, a vse zaman. Proti večeru pa je prišlo poročilo, da se je vrgla preko pečin v morje, a rešili so jo ribiči. Pri padcu preko skalovja pa se je potolkla tako, da je na poti v hotel umrla ter svoje medene tedne nadaljevala — v grobu.
Težko delo pralnega dne asa vedno odpravljeno.
las delujejo Iiux ~ fvornlce
Pesek obsofers
Včeraj je bil tretji dan razprave proti Antonu Pesku. Zanimanje za razpravo je bilo zjutraj izredno veliko in je bila dvorana popolnoma polna občinstva. To zanimanje se je poleglo šele proti eni uri, nakar je bila ob 2 popoldne razprava prekinjena. Popoldne je zanimanje za razpravo zopet doseglo svoj višek.
V začetku razprave, ob 9 zjutraj, so porotniki prosili za kratko sejo, na kateri so se posvetovali ali naj se pritegnejo k razpravi novi sodni izvedenci, ki bi jim pojasnjevali stanje trgovskih knjig. Porotniki so nato sklenili, da predloga za izvedenca ne bodo zavrnili.
Predsednik nato nadaljuje s čitanjem dokazov. Najprej prečita izjavo služkinje Anice Bro-darjeve, ki je v zavod vložila svojega denarja 230 Din.
Sledi izjava ravnatelja »Mestne hranilnice« v Mariboru, ki je izpovedal, da je Pesek devin-kuliral tam hranilno vlogo 94.000 Din, last uradnika Ludvika C., o katerem 'smo poročali včeraj.
Lastnik anončne tvrdke v Ljubljani M. odločno zanika, da bi kdaj podpisal kak delež k »Jug. zavarovalni hranilnici«.
Predsednik prečita izjavo Franca Šafarja, ki je dne 10. decembra 1. 1925. ovadil Peska državnemu pravd ništvu, ker mu ni hotel ali mu ni mogel izplačati vloge 130.000 Din.
Ker se je »Ljubljanska posojilnica« razglašala po časopisih kot dober in zanesljiv zavod, je naložil Anion Dobrave iz Kozjega vsoto 7500 Din.
Marija Lešek je na zatrjevanje Peska in njegovih nameščencev naložila vsoto 2000 Din.
Kajžarica Marija Grandovec je dvignila svojo vlogo pri Slovenski banki in jo hotela naložiti v kak varnejši zavod in je na svojo nesrečo zašla v »Ljubljansko posojilnico. z vsoto 2250 Din.
Železničarjeva žena Marija Bernikova je naložila v »Jugoslovansko zav. hranilnico« 310 Din, kuharica Terezija Pogačnikova 2500 Din. Marija P. je naložila vsoto 2000 Din in tako dalje.
Vdova Helena S. v Toplicah pri Novem mestu je naprosila zasebnega uradnika Jožo K., naj vloži njen denar v kako varno ljubljansko hranilnico njene prihranka v vsoti <32.500 Din. Joža K. je ta denar nalolil v >Ljubljansko posojilnico«.
• .-G<J6p/i M. iV. je vzela iz »Kreditne banke« vsoto 42.000 Din in jo vložila v »Ljubljansko posoj ilhico«.
Franc P. je radi visokih obresti naložil v isti zavod 20.000 Din. Ko jih je tirjal nazaj, jih ni dobil, nakar je vložil ovadbo proti Pesku.
Primorec Franc Sive je vložil zase v »Ljubljansko posojilnico« 16.000 Din zase, za Heleno Polulj pa 7500 Din. Sive izpove, da je mislil naložiti v Mestno hranilnico, ker ni vedel, da sta v Ljubljani dva zavoda približno istega imena.
Franc Žnidaršič iz Podloža je vzel iz domače Kmetske posojilnice in hranilnice v Starem trgu svoj naloženi denar. Hotel ga je naložiti v Mestno hranilnico ljubljansko, toda se je zmotil in naložil v »Ljubljanski posojilnici« vsoto 39.495 Din, katero zahteva sedaj nazaj.
Janez Selan iz Suhih gor je naložil v »Ljubljanski posojilnici« 32.500 Din. Gospa Marija R. iz Ljubljane je naložila v »Ljubljanski posojilnici« 14.000 Din, v »Jugoslovanski zavarovalni hranilnici« pa 10.000 Din.
Viklor Krašovee iz Ljubljane je naložil v »Ljubljanski posojilnici« 4000 Din. Visoke obresti so zmotile Franca Potoška iz Rogaške Slatine, da je naložil v »Ljubljanski posojilnici« 25.000 Din. Anion Zavrl iz Rovt je vložil v isti zavod tudi 25.000 Din. Ker mu je bila »Ljubljanska posojilnica« najbližja, je naložil sluga K. Č. v »Ljubljanski posojilnici« vsoto 2000 Din.
Sledi izjava treh prič, ki so bile navedene v imeniku deležnikov posojilnice in pa hranilnice. Vse tri priče odločno zanikajo, da bi kdaj podpisale pri teh dveh zavodih kak delež ter trdijo, da jih je Pesek podpisal sam na lastno roko in brez njihovega pooblastila.
Obdolženec trdi, da so vsi navedeni podpisali deleže ter zahteva za pričo preiskovalnega sodnika dr. Kersnika, ki je te deleže sprejemal.
Sluga odide po dr. Kersuika.
Dr. Kersnik izpove, da jc bilo podpisanih le pet deležev, ostali pa so bili samo pripravljeni za podpis.
Predsednik prečita nato razne Peskove prošnje na »Slavensko banko«, »Prvo hrvatsko štodio-nico« in druge zavode, katere je prosil za posojilo. Bančnemu sindikatu je pisal, da bi ostrina njegovega poloma ne rezala samo njega, temveč vse ostale denarne zavode. Nekemu zavodu je pisal, da znaša varščina " Ljubljanske posojilnice« 100 milijonov dinarjev, naloženih v premoženju zadružnikov.
Predsednik vpraša Peska:
»Kje pa ste imeli toliko varščine? Saj sto bili sami skoro edin lastnik?«
Pesek: »Imel sem varščino v svojem rudniku?«
Predsednik: :-Da, toda 100 milijonov?«
Pesek molči.
Skoraj vse dopoldne je trajalo čitanje dokazil.
Predsednik prečita nato cenitev izvedencev Peskovega rudnika Ključarovci. Del tega rudnika: Terezija polje je sodno cenjen na 2,706.954 Din. Ostalega rudnika ni bilo mogoče ceniti, ker so jame zasute. Rudnik je bil prodan na javni dražbi »Jug. kreditnemu zavodu«, vendar pa ta dražba ni veljavna in se bo vršila najbrže nova dražba.
Konkurzni spisek »Ljubljanske posojilnice« navaja, da je Anton Pesek napovedal konzurz šele rine 15. oktobra 1926, ko je bil že v zaporu. Pasiva tega zavodu znašajo 2,750.000 Din, vse terjatve pa 2,939.166 Din. Največji dolžnik zavoda je Pesek sam, ki je posojilnic^ dolžan ca. 2,700.000 Din. Sedaj, ku je rudnik prodan, nima Anton Pesek nobenega premoženja.
Po prečitanju dokazil se je razprava ob 2 popoldne prekinila iu se je nadaljevala ob 4.
in ~ oproščen!
Popoldanska razprava.
Popoldne ob 4 se je razprava nadaljevala. Zanimanje občinstva za razpravo se je podvojilo, kajti vse je pričakovalo izida razsodbe V dvorani je zavladala zopet soparica.
Uvodoma sporoči predsednik v. s. s. Vcho-var, da se je našlo poleg pristopnic Antona Peska in njegovega sina k »Ljubljanski posojilnici« šc Štiri pristopnice Vsi, ki so te pristopnice podpisali, so podpisali le po cn delež.
Dr. Turna nato ponovno predlaga celo vrsto prič, ki naj razbremene Peska.
Senat zavrne dr. Tumove predloge kot nepotrebne, proti čemur prijavi dr, Tuma ničnostno pritožbo.
Vprašanja.
Senat je nato stavil porotnikom šest glavnih vprašanj:
1.	Ali je Anton Pesek kriv, da jc kot predsednik »Ljubljanske posojilnice«, kot dolžnice več upnikov, malomarno povzročil njeno plačilno nesposobnost, posebno s tem, da je čez mero trosil in v dobi od 12. julija 1924 dalje lahkomiselno dajal sebi kredit?
2.	Ali je obtoženec kriv, da je kot predsednik »Ljubljansek posojilnice« malomarno oškodoval njene upnike s tem. da je poznavajoč njeno plačilno nesposobnost, od začetka leta 1925. pa do 2. julija 1926, sprejemajoč vloge, najemal nove dolgove in s tem, da ni pravočasno predlagal razglasitve konkurza?
3.	Ali je obtoženec kriv, da je kot predsed-sednik »Ljubljanske posojilnice« malomarno oško-popačenje njenih poslovnih knjig s tem, da je vpisoval neupravičeno posojila in naložbe (vprašanje jih našteva podrobno).
4.	Ali je obtoženi Anton Pesek kriv, da jc kot predsednik, torej član načelstva »Ljubljanske posojilnice«, koncem decembra 1924. v bilanci z dne 31. decembra 1924 vedoma podal napačne navedbe s tem, da je dal neupravičeno v njo postaviti 50.000 Din kot prejem blagajne in isti znesek kot vrnjeno posojilo »Slovenske premogokop-ne družbe« ter znesek 250.000 Din kot vrnjeno posojilo »Slovenske premogokopne družbe« in isti znesek kot naložbo pri Gospodarski pisarni?
5.	Ali je kriv, da je kot predsednik »Jugoslovanske zavarovalne hranilnice«, kot dolžnice več upnikov malomarno povzročil njeno plačilno nezmožnost, posebno s tem, da je lahkomiselno naložil 305.269 Din njenega denarja v »Ljubljanski posojilnici«, sebi pa dal kredit 25.C00 Din?
6.	Ali je kriv, da je v dobi od 12. julija 1926 dalje z zvitim prigovarjanjem, da jih bo vzel v službo, ako vlože denar odnosno z zvitim zatrjevanjem, da sta »Ljubljanska posojilnica« in »Jugoslovanska zavarovalna hranilnica« zanesljiva zavoda ali pa z obljubo visokih obresti spravil v zmoto 20 oseb (vprašanje jih imenuje) s skupno vsoto 393.243 Din?
Predsednik podeli besedo državnemu pravd-
niku:
Državni pravdnik obtožuje.
Državni pravdnik dr. Mastnak povdarja, da je iz obloženčevega prcdživljenja sklepati, da se jc hotel Pesek na vsak način dokopati do bogastva in časti. Obtoženec je podvržen lakomnosti in častihlepju. Nadaljnja lastnost obtoženca pa je lahkomiselnost. In te lastnosti se vlečejo kot rdeča nit skozi vsa njegova poznejša dejanja. Sicer bi bilo težko razumeti, da je mogel tako mirnim srcem uničiti toliko eksistenc. Kdor boleha za lakomnostjo, je pripravljen korakati preko uničenih eksistenc do svojega cilja. — Državni pravdnik se peča nato z vsemi stavljenimi vprašanji, dokazujoč namerno goljufijo. Pravi, da je postal Pesek, ko je bil rudnik prodan na dražbi, brez premoženja in bi moral ustaviti poslovanje svojih zavodov. Že to je bilo sumljivo, da je izbral svoji posojilnici ime »Ljubljanska«, radi česar so jo mnogi zamenjavali z Mestno hranilnico. Goljufijo je zagrešil obtožencc tudi s tem, da je zagotavljal in popisoval veliko solidnost in varnost zavoda ter da jamčijo »vsi zadružniki« z »vsem svojim premoženjem« za vloge. Najbolj učinkoviti pa so biti inserati s kavcijo, ki jo je zahteval, ko je obljubljal službe. S tem je ogoljufal v glavnem brezposelne ljudi. Obtoženec se je izogibal kontrole, dočim se pošten človek kontrole ne boji, temveč jo naravnost zahteva, da je obvarovan nejgov dober glas. Državni pravdnik navaja nekatere drastične slučaje, kakor n. pr. Kegujev slučaj, slučaj C. in slučaj beračice Arličeve, katere smo že opisali. Državni pravdnik pozove porotnike, naj potrdijo vsa vprašanja.
Dr. Tuma izvrstno brani.
Za govorom državnega pravdnika je imel dr. Tuma krasen plaidoyer, v katerem je naglašal, da se je Pesku z aretacijo zgodila krivica in da bi poravnal sčasoma svoje dolgove iz dohodkov, oziroma prodaje svojega rudnika, če ne bi bil v zaporu. Nato je očrlal neskladnost obstoječih zali ono c s sedanjim gospodarskim iivljenjem. Bra-nitelj je pobijal trditev, da je Pesek knjige falzi-ficirnl, enako je pobijal z obširnimi dokazi iz Peskovega življenja, da bi bil Pesek lakomen ter dokazoval, da je polom Peskovih zavodov delo konkurenčnih zavodov. Po braniteljevem mnenju je treba odločno zanikati, da bi imel Pesek namen goljufije. Dr. Turni je za njegov govor priredila publika burne ovacije, za kar jo je predsednik ostro ukoril.
Driavni pravdnik je zavračal mnenje branitelja ter izjavil, da bi bila še najboljša obramba, če bi branitelj v Pe-skovem imenu položil na mizo par milijonov, da bi bile nesrečne žrtve izplačane
Dr. Tuma je ponovno repliciral na izvajanja drž. pravdnika. Poudarjal je: »Ne pozabimo, da imamo v Sloveniji denarni zavod, kjer so bili vla-
gatelji oškodovani za več ko' slo milijonov dinarjev in vendar nimamo Iu nobenega krivca kol obtoienca. Čei se poudarja, da so pri Pesku izgubili večinoma revni sloji, ne pozabimo, da bodo ludi tam izgubili v glavnem le delavci! Prcmogo-kopna družba bo sicer plačala svoj delei 00 milijonov dinarjev, toda zato bodo njeni delavci pri let stradali in trpeli, da bodo to vsoto izplačali iz svojega truda in znoja!
Sledil je nato obširen resume predsednika v. s. s. V e h o v a r j a, nakar so se porotniki umaknili v posvetovalnico.
Pravdorek porotnikov.
Porotniki so prvo vprašanje potrdili z osmimi proti štirim, enako tudi drug o.
Tretje vprašanje so zanikali s štirimi proti osmim glasovom, enako ludi četrto vprašanje.
Peto vprašanje so porotniki potrdili z osmimi proti štirim glasovom.
šesto vprašanje (goljufija) so porotniki zanikali s sedmimi glasovi proti petim glasovom.
Anton Pesek je torej obloibe goljufije oproščen.
Anton Pesek je bil obsojen po §§ 486, točka 1. 2. kazenskega zakona na
10 mesecev strogega zapora in na plačilo stroškov. Preiskovalni zapor se mu všteje v kazen (1 leto) in je Pesek torej sedaj prost! Pesek se je vidno presenečen zahvaljeval vsem sodnikom, porotnikom in svojemu izvrstnemu branitelju.
I Najnovejša modo	Sj
Poudre Mon Parfum	K
Bourjols — Parls |
Novomeška porota.
22. septembra 1927.
Ponarejevanje menic.
Dne 22. septembra t. 1. so sedeli pred novomeško poroto na zatožni klopi radi hudodelstva goljufije s ponarejevanjem menic gostilničarka in po-sestnica Jožefa Jak še, njen mož Jožef Jakše in njen sin iz prvega zakona Franc Zupančič, posestnik Janez Simončič in užitkarica Jožefa Kovačič, vsi iz Orehovice, okraj Novomesto. Jožefa Jakše pa še posebej radi napeljevanja h goljufiji. Iz obširne obtožnice povzamemo sledeče: Dne 7. oktobra 1926 so prišli v mestno hranilnico v Novem mestu prednavedeni Jožef Jakše, Jožefa Jakše in Franc Zupančič, kjer je zaprosila Jožefa Jakše pod imenom Jožefa Škof za menično posojilo 15.000 Din. Kot poroka sla nastopila Jožef Jakše pod imenom Jože Zagorec in Franc Zupančič pod imenom Jože Zupančič. Ker so posestniki, pod kojimi imeni so navedeni nastopili glasom izvlečkov iz zemljiške knjige dobro situirani, bilo je posojilo 15.000 Din dovoljeno in še isti dan izplačano. Denar je spravila Jožefa Jakše.
Dne 14. januarja 1927 je prišel Jožef Jakše pod imenom Franc Turk mlajši iz Mokrega polja v posojilnico in hranilnico v Kandijo ter zaprosil tamkaj za posojilo 12.000 Din. Posojilnični tajnik gosp. Franc Mrvar si je zabeležil to prošnjo s pripombo, da jo predloži upravnemu svetu v odločitev, poudaril pa je tudi. da bo moral menico tudi njegov oče Franc Turk starejši sopodpisati. Upravni svet je to posojilo odobril. Dne 4. februarja 1927 je prišel Jožef Jakše pod imenom Franc Turk ml. zopet v posojilnico v Kandiji ter tamkaj predstavil Francu Mr-varju užitkarja Miho Roliha iz Suhadola kot svojega očeta Franca Turka star., kateri naj bi menico so-podpisal. K nesreči za Jakšeta pa je Franc Mrvar Roliha spoznal, na kar sta oba hitro pobrisala iz posojilnice. Dne 8. februarja 1927 pa so prišli v mestno hranilnico v Novem mestu Jožef Jakše pod imenom Jože Zagorec iz Cerovega loga, ki je zaprosil tamkaj za menično posojilo 14.000 Din. posestnik Franc Simončič pod imenom Antona Paviiča in zasebnica Jožef« Kovačič pod imenom Neže Mi-klavčič po kot poroki zn to posojilo. Jožefo Kovačič je napeljala Jožefa Jakše k temu dejanju. Tudi to posojilo je bilo po predhodnem običajnem postopanju odobreno in izplačano. Jožef Jakše je nato sokrivca z nekoliko stotaki odškodova! za pot v Novo mesto. Ko Je prišel na to čez nekaj časa pravi Jožef Zagorec v mestno hranilnico v Novo mesto, da ondi poravna neko denarno zadevo, je tamkaj zvedel, da je hranilnica izplačala pred nekaj časom na njegov račun 14.000 Din. Tako je prišla ta dobro premišljena goljufija na dan. Jožef Jakše, Jožefa Jakše in Franc Zupančič so zanikali trdovratno goljufijo, izvršeno dne 7. oktobra 1926. Njih krivda pa je bila po pričah dokazana. Poskušne goljufije v škodo posojilnice in hranilnice v Kandiji Jožef Jakše ni tajil. Goljufijo, izvršeno dne 8. februarja 1927 v mestni hranilnici v Novem mostu priznavajo vsi obtoženci. Ni pa priznala Jožefa Jakše, da bi ona napeljevala Jožefo Kovačič k temu koraku. Jožefa Kovačič se je obnašala med obravnavo tako arogantno, da jo je moral predsednik sodnega dvora posvariti, državni pravdnik pa je raztegnil obtožnico proti njej še po § 104. s. k. z., ker jo žalila neko pričo, češ. da je po krivem prisegla.
Porotnikom je bilo stavljenih devet glavnih vprašanj, katere so ti s predpisano večino potrdili. Nato so bili obsojoni Jožef Jakše na Jtc in pol leti, Jožefa Jakše na dve leti, Franc Zupančič na eno Ictn, Jožefa Kovačič na eno leto, Janez Simončič pa na 15 mesecev težke Ječe. Poravnati morajo tudi vso povzročeno škodo in nositi stroške sodnega postopanja. Novomeško mestno hranilnico je zastopal g. dr. Ivan Vaštč, obtožence ca so zagovarjali gosp. dr. Ivo česnlk, dr. Fran Ivnnrtič in dr. Davorin Gro«. Porotnemu sodnemu dvoru je predsedoval deželnosodni svetnik gosp. Jakob Luznar, votnnta pn sta bila višji deželnosodni svetnik gosp. dr. Vladimir FflrstPr ln deželnosodni svetnik gosp. Alojzi i Hočevar. Državno pravdništvo jo zastopal državni pravdnik gospod Kovač.
Spori
JAHALNE LN VOZAŠKE DIRKE.
Včeraj popoldne se je izvršil na vojaškem vežbališču [iri Ljubljani prvi del programa ja. hulnih iu voznikih dirk, ki jih je organiziralo Kolo jaiiačev in vozačev v zvezi /. jesensko pokrajinsko razstave v Ljubljani in današnjo razstavo plemenskih konj. Precejšnja oddaljenost in pa nekoliko slabo \reme sta vplivala, da udeležba »ii bila tolika, knkov bi je bilo pričakovati ob ugodnejšem vremenu. Vendar se je kljub temu zbralo nad 1000 gledalcev, ki so vsi /. največjim interesom prisostvovali posameznim točkam. Tn šport je pri nas, oosebtio v Ljubljani, malo razvit in se je šele v zadnjem letu na tem polju začelo živahnejšo zanimanje. Dirko so bile dobro organizirane in ;e današnji program potekel v popolnem redu. Mnogo več zanimivih točk je na današnjem popoldanskem speredu, kar bo brezdvomno privabilo v slučaju ugodnejšega vremena veliko množico gledalcev.
Prva so je izvršila dirka zn nagrado mesta Ljubljane v znesku 3000 Din (1. 1500. II. 700, 111. 500, IV. 300). I.: Origlnell (lastnik Fr. Skobern*, II.: Nelka (last Al. Slavič); III.: Lumpi (last Stje-pan Mužek).
Za drugo ločko, Mariborska dirka, so bile razpisane nagrade po 1700, 800, 600 in 400 Din. I. Doli.v 'lasln. Iv. Novak), II. Sonja (lastil. Ivan Koražia), III. Bogdaj (lasln. Kob. Turniš).
Kot tretja točka je bila dirka s konji, ki so bili po dirki na prodaj. Nagrade po 1200, 600, 4'H), 300 Din. I. Bogdaj, II. Lumpi, III. Elsa.
Najboljši čas dneva je bil dosežen s 41etno kobilo Dolly, lasi kobilarne v Turnifiu.
Z največjim interesom so gledalci spremljali l točko: galopno dirko. Nagrade po Din 1800, 1000. 700. 500. 1. Podpolkovnik Emil Zaje s Kuli. naunom, II Konjeniški por. Petrovič iz Zagreba.
Da se omogoči reden pričetek današnjih dirk, prosimo vse udeležence, da se odpeljejo k dirkam s prvim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 14.15. Če bo naval velik, je železniška uprava poskrbela, da bo takoj za tem odvozil šo en poseben vlak Danes bo na dirkališču igrala tudi polnošteviliin vojaška godba.
II. KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA. Danes na igrišču Primorja ob 14.30 Jadran ; Pri« morje — Hermes : Slovan.
V I. razredu se sestanejo danes štiri enako močna moštva, ki se nahajajo vsa v dobri formi. Izida današnjih tekem med Primorjem in Jadranom ter med Hermesom in Slovanom sta docela negotova. Pričakuje se lahko z gotovostjo napetih in zanimivih iger. Za vse štiri udeležne kluhe je izid II. kola posebno važen za njihovo pozicijo v prvenstveni tabeli. Od rezervnih tekem obeta več srečanje med Hermesom in Slovanom. Rezerva Primorja bo predvidoma lahko obvladala Jadra-novo rezervo. V II. razredu absolvirata svojo prvenstveno tekmo najboljša fituba te skupine Reka in Svoboda. Igra sc v sledečem redu: na igrišču Primorja ob 10 Jadran rez. : Primorje rez., ob 14.30 Jadran : Primorje, ob 16.15 Hermes : Slovan; na igrišču Ilirije ob 10 Reka : Svoboda, ob
14 Ilcrmes rez. : Slovan rez.
* * »
ICu/ifie in remjet
Dijaški koledar za šolsko leto 1927-28. Izdala in založila Slovenska dijaška zveza v Ljubljani. I. letnik. Uredil Niko Kuret. Tisk tiskarne Brata Hode in Martinčič v Celju. — Doslej na slovenskem književnem trgu razen Dijaške.;« koledarja Jugoslovanske Matice nismo imeli pravega dijaškega koledarja. Temu nedostalku je odjiomoglu SDZ. Vsebina je prav raznolika iu bogata: poleg urnikov in koledarja ter seznama praznikov v 5o-lah imamo članke v sledeči razporedili: Naše življenje: Slovenska dijaška zveza (Kiošelj), Naše akademsko življenje fWeble). Naše srednješolsko življenje (Wraber), Naše dijakinje (šuštersičeva). Naši listi (Krošelj). Inozemstvo in mi (Hladnik), Naši onkraj meja (Likovič). — Naša rast: Mladost (Kocbek), Mi v Cerkvi (Anima), Vzhod (KroSI), Slovenstvo (Miklavčič), Socialno delo dijaka (Lam-pret), Našo treznostim delo (Trslonjak), Mi v organizaciji (Kuret), Za narod! (Fajdign). Telesne vaje (Mlaker). Iz zarje v zarjo (Krosi), Na potovanje (Krošl), Naša pesem (Avsenak). — Za vsem tem pa pride praktični del: O naši državi, Evrop-ske države, Seznam slov. in jtigosl. rekordov, Dijak in vojaška obveznost, Mere in uteži, Pošlmi pristojbine. — Matematične formule. Cena v celo platno vezanemu koledarčku v žepnem formatu je skrajno nizka 10 Din. Priporočamo ga toplo dija-štvu in vsem prijateljem dijaštva!
Idealna računska začetnica. Lahko bi jo tudi nazvali slikanico. Marsikatera knjižica s podobami se bo morala umakniti tej Lavtar-Cernejevi »Računski začetnici za osnovne žolč« (Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani), ki je vzlic vsemu vendar le učna knjiga. Pa kakšna učna knjiga I Gg. Drag. Ilumek in Jos. Poljanec sta jo napolnila s takim bogastvom preprostih, res domačih, učenčku-začetniku res dojemljivih črnih in barvastih podob, da bo poslej nemogoče govoriti o legendarni >suhoparnosti računskega pouka*. Vsi številni pojmi so živo ponazorjeni, drug se razvija iz drugega v veseli, neprisiljeni samoumevnosti, ki budi domišljijo in osvaja srce. Ministrstvo prosvete je novo računico sicer odobrilo zn osnovne šole (z veljavo za novi učni načrt) in učitelji mu bomo /.a to iz srca hvaležni; toda prepričan sem, da ne bo ležala samo na šolskih klopeh, ampak tudi pod božičnim drevescem in da jo bo nosil Miklavž in stri-ček in botriea — iz enostavnega razloga, ker je izmed najlepšega in najljubeznivejšega, kar moremo dali našim malčkom v roke. I. del, 1. oddelek iu III. del sla že izšla, I. del, 2. oddelek pride te dni v razprodajo. Cena — I del. I. oddelek slane 18 Din — jo Rpričo krasne opreme kar smešno nizka. Založništvo, čigar vodja g. Hroval se. marljivo zavzema za izdajanje dobrih šolskih knjig, je to pol zadelo v črno I — Učitel j.
»Uredba o oslobodjavanju vojnih obveznika od poziva na vojn« dužnost u niiru i rntii.« Pod tem naslovom je izdal podpolkovnik Branislav J. Suput v Zagrebu knjigo, ki obsega uredbo o vojaških osvoboditvah iz 1. 1924. z vsemi popravami, izpreinembaini in dopolnitvami, ki jih jo poslej ta uredba doživela. Knjigi je dodejann priloga z obrazci, iz katerih je razvidno, kako je treba pri prošnjah zn vojaško osvoboditve ravnati. Knjiga bo^ dobro služila Častnikom na komandah, dnije državnim in občinskim oblaslvom in zasebnikom, ki imajo kakorkoli posla z vojaškimi osvoboditvami. Knjigo so priporočili merodnjni vojaški in civilni činitelji. Knjiga jp pisana v srbohrvaščini, a tiskana z latinico. Cen Din 15.50, ako se denar pošlje naprej, po |>ovzetju Din 20.75. Naročbe naj se pošiljajo mi naslov: Branislav J. Suput, pod polkovnik, Zagreb, Meduličeva ul. br. 3, II. kat.
S. K. Ilirija, nogometna sekcija. — Važen sestanek članstva nogometne sckcijc sc vrši jutri, v pondeljek ob 20 v posebni sobi kavarne »Evropa«. Za I. skupino in za seniorje udeležba obvezna! Dnevni red: klubov občni zbor 28. t m. — Načelnik.
Gospodarstva
Tržno poročilo.
Ljubljana, 25. sept.
Les. Zanimanje za drva postaja živahnejše. V petek n. pr. je bilo zaključenih na ljubljanski borzi 50 vafi. bukovih drv. Cene se v glavnem drže. Za bukova drva so cone 22—23 meia, za hrastova pa 19—20. Povpraševanje je še precej veliko, vendar do zaključkov priti je bolj težko, ker sc zahtevajo akreditivi: s temi pa so imeli italijanski trgovci zelo slabe izkušnje. Veliko je povpraševanje za bukovino rez. paral, očelj. Zahteva sc izredno dobro prekomorsko blago, fino izdelano. Danes se plačajo buk. plohi obrobij, ostror. paral., pravokot. očeljeni I. 900 Din in še čez do 950 Din, za II. pa 750 Din; cene za parjeno bukovino so za 1. blago 1100, za II. blago 850 Din. Sedaj je povpraševanje znatno zato, ker se jc ravno začela nova kampanja v bukovini. Tudi za testone je večje povpraševanje, toda kupci zahtevajo dve (retine široke robe 9—10 eol in zaradi tega za te dobave ne pridejo v poštev manjši producenti. Za trame je povpraševanje nekoliko oslabelo, zahteve kupcev so pa zelo velike. Oglje notira 90—95 Din. Čimdalje bolj se čuti približevanje realizacije kupčij v pragovih. Približujemo se stvarnim pogajanjem o bodočih dobavah pragov, za kar pride v poštev Italija, pa tudi Španija, Nemčija, Avstrija, Švica in Madjarska. Položaj na lesnem trgu v Italiji <c zelo slab. Opaža se vsepovsod pomanjkanje likvidnega denarja. Trgovina živi samo od menic ali boljše rečeno od podaljševanja menic.
Žito. Tendenca za žito ta teden ni nič kaj jasna. Zadnja ameriška in kanadska poročila javljajo, kakor smo že prejšnji teden poročali, o dobri žetvi. Sedaj so dani tudi statistični pogoji za padec žitnic cen. Cel teden jc bila tendenca na svetovnih žitnih trgih padajoča. Dunaj ima veliko ponudb, Budimpešta javlja vsak dan nižje kurze. Ameriška špekulacija je potisnila ameriške kurze ta teden zelo navzdol. Koruza pa je mednarodno čvrsta. Na našem trgu je v Novem Sadu zabeležiti dvig cen koruze, dočim so v Ljubljani cene ostale neizpremenjene. Pšenica notira neizpremenjeno. Rži na našem trgu ni dobiti. Ponuja pa se makedonska rž,ž ki je celo težja kakor baška. V Ljubljani je cena zanjo ca. 3.30 Din. V ovsu in ječmenu pa ni posebnih izprememb. Koruza je cel teden čvrsta in jc prišla v Bački radi minimalnih dovozov in ponudbe danes že čez 200.
Hmelj. Žalec, 24. sept. (Izv.) Položaj na tržiščih se stalno izboljšuje tako, da se plača za prima blago žc 55 Din, vendar po teh cenah tako rekoč ni nikakega prometa, ker upajo^ hmeljarji na dvig cen z ozirom na izboljšan položaj v oči-gled zelo slabega pridelka poznih vrst hmelja v vseh okoliših, posebno pa na Wiirtemberškem in v Angliji. Trgovina ceni angleški pridelek na 220 tisoč napram 330 tisoč stotom lani, kar izenači sicer dvomljiv prebitek žlahtnega hmelja. Tako je svetovna letina vkljub prvotnim pretiravanjem s strani trgovine manjša kakor lani. Točne številke objavi te dni komisija hmeljarjev, trgovcev in pi-vovarnarjev. Slabše vrste žlahtnega hmelja kot je n. pr. novi hmelj iz obrobnih krajev Savinjske okolice, sc kupujejo sedaj za izvoz v angleške kolonije, da nadomesti angleški primanjkljaj. Da se ni bati letos, da bi dobro blago ostalo, oz. da bi ga morali hmeljarji prodati po sramotno nizkih cenah, nam dokazuje poleg vsega tega tudi dejstvo, da ni noben domačih hmeljskih trgovcev, ki so benem tudi hmeljarji-producenti, dosedaj prodal svojega pridelka.
Fižol. Povpraševanje je le po belih vrstah, ki so dosegle že visoke cene. Cene za ribničana pa so ostale neizpremenjene. Pa tudi jc v belih vrstah malo blaga. Cene so sedaj: ribničan 3.50 (prejšnji teden 3.50), koks 4.50 (prejšnji teden 4—4.25) in mandalon 4 (prejšnji teden 3.75—3.90) Din. Inozemstvo povprašuje predvsem za bele vrste, dočim za rdeče vrste ni povpraševanja.
Krompir. Letošnji pridelek krompirja je prav dober in je ponudba stalno zelo velika kakor tudi dovozi. Na drv:gi strani pa ni povpraševanja. V Avstriji stane danes krompir 9 grošev kg, t. i.
72_75; ponuja se ogrski krompir po 75 par naša
meja. V okolic; Varaždin je cena 85 par. Zato so cene krompirja zelo popustile in nakupuje se sedaj beli gorenjski po 90 par (prejšnji teden 1 Din), roza štajerski pa 1.40 Din nakl. postaja (prejšnji teden 1.60 Din).
Zelje. Pridelek zelja jc letos zelo dober in tudi dovozi so prav veliki. Cena mu jc zopet padla za 10 par: od 1 Din na 90 par za kg (vagonsko blago).
Mast. Na našem trgu še vedno vlada pomanjkanje masti. Blago je zelo težko dobiti. Danes nudi Belgrad mast pc 27 Din za kg. (Poročilo, ki ga je ta teden po nas posnel nek ljubljanski dnevnik ni bilo točno posneto. Cene na drobno so znatno višje od teh cen.) Severnoameriška mast pa se je ta teden znatno pocenila. Dočim je pretekli teden bila ponujana od Trsta po 34.25, se je koncem tega tedna pocenila na 32.
Jajca. Nakupna cena za jajca je pri nas zelo visoka: 1.37—1.40 Din in so vkljub tej visoki ceni vsak dan dovozi manjši. Izvoz iz države je radi visokih cen majhen. Italija, ki je naš zelo dober odjemalec, ne povprašuje dosti, ker so cene visoke in te konzumira vedno več mesa. Tudi iz ostalih držav javljajo slabo tendenco.
Riž. Cene so pri nas le neznatno popustile v skladu z nižjimi notacijami v Trstu. Ta teden je v Trstu namreč riž popustil od 140—143 na 137 lir.
Sladkor. Cene domačemu sladkorju so neizpremenjene, dočim je v inozemstvu zanj čvrsta tendenca. Sedaj žc vse tovarne izdelujejo in razpošiljajo tako kristalni sladkor kakor tudi sladkor v kockah.
Kava. Tudi ta teden je za kavo čvrsta tendenca. Tržaška terminska borza notira vsak dan višje cene. Braziljanska vlada je že realizirala večje posojilo v funtih šterlingih in dolarjih za držanje cen kave. Toda splošno se smatra, da kljub znatnim sredstvom brazilijanska vlada k la longue ne bo mogla vzdržati visokih kurzov za kavo. Cene so se ta teden povišale za 0.40—1 Din pri kilogramu.
Usnje. Tudi za usnje vlada že cel mesec čvrsta tendenca. Cene kož so zelo poskočile, ker imamo več vrst blaga premalo v državi, zlasti se sedaj uvažajo telečje kože iz Italije.
Steklo. Cene v inozemstvu kakor tudi pri nas naraščajo. Naše tovarne so vse dobro zaposlene.
Metle. Radi zvišania cen za surovine so cene za metle zadnji mesec narasle. V veletrgovini se prodajajo metle po 6.50 Din komad, vsaka na-daljna številka 1 Din višje.
Zaključni račnn z« 1924-1925. Finančno ministrstvo je dovršilo zaključni račun za prorač. leto 1924-1925. To je prvi povojni zaključni račun, čeprav je zakon o državnem računovodstvu izrecno
določal, da se imajo ob priliki predložitve novega proračuna predložili zaključni računi, kar so naši poslanci v vsaki proračunski razpravi naglašali. Zaključni računi morajo pokazati stvarno stanje državnih financ. Proračun za 1924-1925 je znašal 10.405 milijona, naknadnih kreditov pa je bilo odobrenih za 1.320.7 milijona Din. Stvarno pa so znašali izdatki samo 10.540.4 milijona Din, od tega odpade na razna posojila 335 milijona Din, največ ruskim beguncem- Dalje je dala država občinam posojil okoli 50 milijonov Din. Dohodki države so pa znašali 10.838.45 milijona Din, tako da izkazujemo prebitek v znesku 298.15 milijona Din. Stvarni prebitek pa je manjši 155.6 milijona Din in se bo pokazal v zaključnem računu za 1925-1926 kot obratni kapital države. Posameznosti zaključnega računa za 1924-1925 še niso znane.
Podaljšanje roka za valorizacijo. Kakor znano je 21. t. m. potekel rok za prošnje za valorizacijo. Sedaj poročajo iz Belgrada, da namerava trgovinski minister dr. Spaho ta rok podaljšati.
Ustanovitev hmeljarske banke v Novem Sadu.
V	krogih hmeljskih trgovcev se mnogo razpravlja o ustanovitvi hmeljarske banke. Za finansiranje letošnjega pridelka bo treba okoli 200 milijonov Din; posebno je važno to vprašanje sedaj, ko cene tako variirajo. Producentu bi zavod dajal lom-bardna posojila 50—60% vrednosti založenega blaga.
K zaključku zagrebškega sejma. Na 8. zagrebškem sejmu od 28. 8. do 5. 9. je bilo 710 razstav-Ijalcev, od teh 65% domačih, in sicer 347 iz Hrvatske, 56 iz Slovenije, 52 iz Srbije, 10 iz Vojvodine, 8 iz Bosne ter 7 iz Dalmacije. Med inozemci je bilo 73 nemških, 53 avstrijski, 20 ameriških, 18 švicarskih, 16 francoskih, 16 čeških itd. Promet je znašal okoli 60 milijonov. Zelo zadovoljnih je bilo 70%, srednje 20 in nezadovoljnih 10% razstav-ljalcev.
Statistika železniškega in rečnega prometa. Končno je prišlo tudi prometno ministrstvo do tega, da je začelo objavljati podatke o promet" na železnicah in državnih ladjah, žal skupaj. Ti podatki so izredno važni za presojo gospodarskega položaja. Podatki so za prve 3 mesece t. 1.: potniški promet jan. 3,492.000, febr. 2,746.000 in marca 3,262.000, skupaj 9,500.000 oseb; prtljaga in eks-presno blago: I. 1653 ton. II. 1413 in III. 18G1, skupaj 4927 ton. Navadno blago: I. 1,011.000 ton, II. 1,026.000 in III. 1,203.000 ton, skupaj 3,240.000 ton. Vojaško blago: I, 14.997, II. 8557 in III. 12.409 ton. skupaj 36.000 ton, režijsko blago: I. 187.000. II. 189.000 in III. 244.000, skupaj 620.000 ton. Dohodki od tuz. potniškega prometa so znašali: 1. 48.6, II. 42.4 in III. 56.4 milij. Din, skupaj 147.5; prtljagi in ekspresno blago 1.6, 1.7, 1.9, skupaj 5.1 milijona; vojaško blago, brzovozno in tovorno blago: I. 118.7, II. 122.1 in 111. 110.2, skupaj 350.1 milijona Din. Želeti je. da prometno ministrstva objavi podatke po možnosti tudi za prejšnja leta.
Promet -belgrajske borze je znašal v prvih 8 mesecih letos 1664 milijonov (devize 1332, efekti 332), lani v istem času 1823, v istom času 1925 2911 milijonov Din.
Horsza
24. septembra 1927.
Kakor je bilo pričakovati, pestaja devizni promet večji. Povpraševanje za potrebe uvoznikov se je povečalo in s tem tudi promet.
Ta teden je bil promet večji: znašal je 13.9 milijona Din napram 12.6 milij. prejšnji teden oz. 11.95, oz. 12.74. Povprečno nn dan je znašal 2.78 milij. Din napram 2.52 milij. prejšnji teden. Zlasti je bil promet znaten v ponedeljek, torek in četrtek, najmanjši pa je bil v sredo. Največji je bil pio-met v devizi Curih. Amsterdam je bil v četrtek in petek trgovan po 22.81. Berlin je bil mednarodno čvrst in je v tsku tedna pridobil na kurzu. V torek je potrebe v Berlinu krila Narodna banka. Budimpešta je bila v četrtek zaključena po 9.94. Curih neizpremenjen: 10.955. Dunaj proti koncu tedna jiopušča; v torek in sredo je krila potrebe Narodna banka. London je narastel od 276.35 na 276.45.
V	začetku tedna velika potreba se je proti koncu zmanjšala. Razea v petek ga je dajala Narodna banka. Ne\vyork neizpremenjen 56.75 kakor tudi Pariz 223.50. Praga se je učvrstila od 168.42 na 168.45. V četrtek jo je dajala Narodna banka. Trs', je bil cel teden čvrst in je bil v tej devizi znaten promet.
Na eScktnem trgu je omeniti novi kurz Celjske radi prevedene valorizacije: 164 den. Strojne od srede dalje uvedene po 70 (prej 80). V petek zaključena vojna škoda po 384, v ponedeljek po 374, Kranj. ind. variira v skladu z Dunajem: ponedeljek 400 den., petek 410 den.
V Zagrebu ie Belgradu so v ponedeljek kurzi /.i vojno škodo zelo narasli in se kakor tudi za ostale državne papirje obdržali na doseženi višini. Bančni papirji v Zagrebu brez izprememb, med industrijskimi papirji v začetku tedna Slavonija slaba, pozneje se učvrsti.
Na dunajski borzi je zanimivo gibanje Kranj, ind.: 19. 51, 20. 51, 21. 54, 22. 53, 23. 51 in 24 Č3.50. To gibanje je v zvezi z večjim povpraševanjem za montanske, predvsem železarske papirja"; zaposlenost železarske industrije se je tudi pri nas kakor v Avstriji in Češkoslovaški znatno izboljšala.
Za blago glej >Tržna poročila«.
DENAR.
Tudi danes se je Berlin učvrstil, v Ljubljani jionudba 13.545 Trst je čvrstejši: 309.50 napram 309.375. Ostalo neizpremenjeno.
Mednarodno so se danes učvrstili: Dunaj. London ter tudi Trst.
Ljubljana. (Prosti promet.) Devize: Berlin 13 545, Curih 10.955, Dunaj 8.0075, London 276.45, Newyork 56 74, Pariz 223.50, Praga 168.45, Trst 309.50.
Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.54, Curih 10.955, Dunaj 8.005—8.00625, London 276.45, Ne\v-york 56.73, Pariz 223, Praga 168.40—168.45, Trst 309-309.75.
Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.90, Berlin 123.62. Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.12, London 25 245, Newyork 518.70, Pariz 20.35, Praga 15.37, Trst 28.29, Sofija 3.75, Varšava 53, Madrid 91.05.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.85, London 34.49, Milan 38.66, Newyork 708.80, Pariz 27.81, Varšava 79.10. — Valute: dolarji 706.60, francoski frank 27.81, dinar 12.46, češkoslovaška krona 21.9973.
Praga. Devize: Lira 183.75, Belgrad 59.45, Pariz 132.375, London 164.175, Newyork 33.7475.
Dinar; Newyork 176.125, Berlin 7.40., London 270.25.
VREDNOSTNI PAPIRJL
Na trgu drž. papirjev ni izprememb. Na Du-liaju zopet dvig Kranj. ind. od 51 na 53.50.
Zadreh. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 84 5. agrari 53.5—54.5, vojna odškodnina 385.
Trst. Adrh 182, Assicurazioni Generali 4.800, Cosuiich 205.60, Tripcovich 271, »plit cement 210, Živno 255, Lloyd 740, Oceania 105, Krka 88
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.45, Živno
104.50, Hrv. esk. 10.95, Hipo 6.80, Alpino 48.80, Trbovlje 60.95, Kranjska industr. 53.30, Mundus 163.20, Slavonija 1.75.
BLAGO:
Novi Sad. Pšenica: bč. 78-79 kg 2% 295—297, sr. 78-79 kg 2% 292.5—295, ban. 78.79 kg 2% '-90 —295, slav. 78-79 kg 2% 290—295; rž bč. 72 kg 2% 280-^285; oves: bč. 202.50—205, sr. 205—210; ječmen: bč. 65-66 kg 270—275, sr. 65-66 kg 255— 260; koruza: bč. 202.5—205, za dec. jan. 185—189. za marec, april 210—212.5, okt. sušena 190—192.5. ban. 197.5—200, sr 200—205, dec. jan. 187.5—189^ sušena okt. 190—192.50; moka: Og bč. 425—437.5, št. 2 bč. -107.5-415, št. 5 bč. 380-390, št. 6 bč. 327.5—337.5, št. 7 bč. 270—280, št. 8 bč. 205—2HO; otrobi: bč. v juta vrečah 175.177.5, sr. 175—177.5, slav. 175—177.5. — Tendenca: neizpr. — Promet: 3 vag. pšenice, 3 ječmena, 2 ovsa ter 48 vag. koruze, skupaj 56 vag.
Dunaj. Na današnji tedenski borzi je bilo nekaj kupčije. Prodano je bilo: pšenica 79 kg 39.50 od Raasdorfa, lr.archfeldska rž je bila plačana po 39,— od Dunaja, ječmen po 40.50 od Stadlau, slabša k val. 38 od Raasdorf; za madj. pšenico se je plačalo 37 od Agfalve; uradno so notirali vključno blagovno prometni davek v šil. brez carine za 100 kg: pšenica Wiener Boden 39—40 fko Franzjosefs-balm 37.75—38.50, Nord\vestbahn 38—39, march-feldska 39—40, madj. potiska 81-83 kg 44—44.50, madj. 79-80 kg 41.75—42.25, t"z. rž marchfeldska 38.50—39, Wiener Boden 38-38.50, ostala 37.25— 37.75, gradiščanska 38.25—38.50, madj. nova 38— 3S.25, Pester Boden 38.25—38.75; ječmen tuz. izbran 40—43, srednji 35—38, klajni 32—33'; koruza 28—28.50, oves tuz. 29.50—29.30, madj. 29.50— 29.30.
Budinipešja. Nagnenje do nakupa je bilo pri pšenici boljše. Terminski trg je bil slab. Uradno notirajo: pšenica madj. za okt. 30.30, 30.40, zaklj. 30.36—30.38. marec 33.02. 32.90. zaklj. 32.94—32.96; rž madj. okt. 28.54, 28.70, zaklj. 28.52—28.54, marec 30, 30.14, zakl.i. 30—30.02; koruza maj 25, 25.18, zaklj. 25.18—25.20; julij 25.6A.
Chicago. (Začetni kurzi; v oklepajih včerajšnji zaključni kurzi.) Žitni trg je otvorjen ob čvrsti tendenci. Pšenica sept. — (—). dec. 130-625 (129.75), marec 133-75 (132 625); koruza sept. — (96.50). december 98.125 (97.625), marec 100.50 (iOO.125); rž sept. — (—), dec. 97 (97.75); oves sept. — (-). dec. - (48.25).
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 3155, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigs\vusterbausen 1250.
Nedelja 25. septembra.
Zagreb: 20.30 večerna glasba (kvartet Biro-Mabalup). — Breslau: 11 služba božja — Praga: 10—10.30 orgelski koncert, 13 o industriji, obrti in trgovini, 18.30 prenos iz praškega gledališča: Faust (Oiounod). 22 časovni signal. — Leipzig: 16.30 vesela glasba (Mozart, Scliuman, Lovve itd.) — Toulouso: 12.43 in 20.45 koncert. — Brno: 10.S0 koncert 'Smetana, Dvorak itd.), 18 koncert. — Rim: 21.10 prenos iz opere: La Rondine. — Pariz: 14. koncert, 18 radio-poročila iz Francije. — Odo: 19U0 prenos iz Stockholuia: Macbeth (Shakespeare), 21.20 koncert. — Lnngenberg: 19.30 Figa-o se ženi, komična, opera v 4 dej. — Berlin: 20.30 ciklus berlinskih pesmi. — Dunaj: 11 orkestralni koncert dunajskih filharmonikov, 20 Dvojni samoumor. veseloigra v petju v 3 dej. — Budapest: 16 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 koncert.
Ponedeljek. 26. septembra.
Zasrreb: 22 prenos iz kavarne Corso. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 19.15 poročila t industriji, trgovini in obrti. 20 vremenska napoved, 22. časovni signal, 22.20 prenos iz Narodnega doma. — Hamburg: 16.15 Ljubezni in morja valovi (Grillparzer). — Brno: 14.30 poročila s praške borze, 19 orkestralni koncert- — Rim: 21.10 simfonični vokalni koncert. — Dunaj: prenos iz opere: Norma, trag. opera v 2 dej. — Varšava: 20.30 koncert.
Torek, 27. septembra. Zagreb: 17 koncert. — Barcelona: 1&40, 22.05 kvintet. — Praga: 13 poročila o industriji, trgovini in obrti, 13.20 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 20 vremenska napoved. — Stuttgart: 19.30 Cosi fan tutte (Mozarl), kom. opera v 2 dej. — Frankfurt: 18.30 Čarobna piščalka, opera v 2 dej. (Mozart). — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert, 21.10 italijansko arije in pesmi. — Rim: 17.45 instrumentalni in vokalni koncert, 21.10 prenos iz gledališča. — Berlin: 20.30 orkestralni koncert.
Cjublfanslco gledišče
Nedelja, 25. septembra, Granichstedten: ORLOV, opereta.
Danes v nedeljo, dne 25. t. m., se poje v ljubljanski operi Granichstedtena opereta »Orlov« v običajni zasedbi z go. Poličevo, Vero Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. Režijo vodi režiser g. Povhe, dirigira pa kapelnik Balatka, Cene običajne z 20odstotnim popustom, ki velja za posetnike razstave. Vstopnice se dobivajo tudi v paviljonu »K« na velesejmu, lo je v onem paviljonu, v katerem se na-/haja gledališka razstava,
ŽREBANJE LOTERIJE
društva »Trgovske akademije« v Ljubljani
nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev.
Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I
Z^oissvedovanfa
Našla se je listnica s srednjo vsoto denarja-Dobi se na Karlovski cesti 7-1., levo.
Izgubili se je včeraj damska zlata zapestna ura. Pošten najditelj se prosi, naj se javi v upravi >Slo venca«.
Poslano
V	»Slovencu« dne 14. pret. m. je podal izjavti g. Matevž Ziherl, na katero dam sledeče pojasnilo:
V	izjavi pod 1. je pisano, da sem jaz poročal o najetiu posojila 200.000 Din. Vprašam Vas, g. Ziherl, ali niste Vi menice sopodpisali? Tedai ni bilo treba poročati.
Vprašam Vas, ali nisem bil jaz tisti, ki sem vedno svaril in ugovarjal, da bi se dolg delal? Kolikokrat sem opozarjal na to, da ne gre tako naprej, ker Vi kot drugi nočete tega priznati, da bo treba račune predložiti. Od takrat najetih 200.000 Din sem izplačal most pri Puštalu v približnem znesku 25.000 Din, vse drugo sem izplačal Vam, kakor drugim, za popravilo nujnih del na cesti. Od tc vsote ste dobili Vi 40.000 Din. Ker moji opomini niso imeli uspeha, sem še pri seji izjavil, da tako ne gre naprej in sem zaradi tega odstopil kot načelnik in ker nisem hotel še naprej dolga delati, kajti to boste že priznali, da sem jaz vedno zastopal stališče, da nam mora država dati prispevek, katerega cestnemu odboru dolguje. To mora biti tudi na zapisniku. Pod Vašim načelova-njem sc je najelo posojilo 700.000 Din, in sicer 200.000 Din v povračilo prej navedenega dolga, vse drugo se je pa večinoma porabilo pod Vašim načelovanjem. Ne ugovarjam, da so bila dela potrebna, ker je povodenj napravila škodo, vendar se je tistega prav malo popravilo. Poglejmo še sedaj po cestah, kdor hoče videti. V pokritje stroškov sem predlagal 240% doklado, in ko ste Vi načelstvo prevzeli, se je zvišala na 350%. Da ste plačali dolg po umrlem načelniku v j. 1924., 1925. in 1926., ni res. Kajti v 1. 1926. aprila meseca sem jaz prevzel in kar sem jaz delal, je bilo vse plačano iz tekočih dohodkov, še celo najmanj 40.000 Din sem plačal nazaj. Na Vas ni prišlo starega dolga niti 50.000 Din. Vse posojilo se je vzelo pod Vašim načelovanjem. Videli boste tudi, da sploh v računski zaključek nisem hotel dati teh velikanskih stroškov, in ste imeli potem odposlanca od gradbene direkcijc, da Vam je skupaj spravil. Nikakor ne mislim predbacivati komu kake goljufije, pač pa vztrajam na tem, da so se vsa posojila vzela pod Vašim načelovanjem, kar sem jih nasproti jaz nekaj plačal, in tudi doklade ste Vi povišali od 240% na 350%.
škofja Loka, 25. avgusta 1927.
J. Hafner.
RA.DIO potrebščine
V največji izbiri stalno v zalogi pri FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki prerane smrti naše nad vse ljubljene, predobre mamice in tete, gospe
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena č. gospodu p. Tomincu za dušno tolažbo pokojnici, dalje čč. duhovščini šentpeterske župnije, gg, zdravnikom, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter vsem številnim znancem in prijateljem za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti.
Še enkrat vsem naša globoka zahvala.
Requiem za blagopokojno se bo pel v ponedeljek 26. t. m. ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1927.
žalujoči ostali.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica i*50 Din aH vsaka beseda SO par.
'Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
S/užbe /sče/o
TRGOVEC
32 let star, oženjen, kav-cijo zmožen, IŠČE službe kot vodja manjše trgov, z mešanim blagom, najraje kake podružnice na deželi, katero bi vzel tudi v najem. Gre tudi v galanterijo na debelo. — Ponudbe na upravo lista pod: »Zanesljiv« 7372.
DEKLE Ž~"D¥ŽELE
želi takoj stopiti v službo pri krščanski družini kot pomoč v kuhinji ali k otrokom, najraje v Ljubljani ali v Brežicah. Vajena je že kuhanja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7438.
Pomočnik
sedlar in tapetnik
išče službe. - Naslov v upravi lista pod St. 7480.
želim službe
v mlinu ali na žagi, vodni ali parni jarmenik in brusač. - F. Boštjančič, Sv. Petra c. 83, gostilna.
Trgovski pomočnik
iz dobre hiše, ki ne zna dobro slovenski, bi rad stopil v službo, in sicer v trgovino z mešan, blagom, da bi se naučil slovenskega jezika. Naslov v upr. lista pod St. 7460.
Mlad trg. pomočnik
želi prakticirati v trgovini z mešanim blagom na deželi. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 7532.
KMEČKO DEKLE
starejSe, želi službe v dobri družini. Vajena je kmečke in tudi preprostejše mešč. kuhinje in vseh drugih hišnih del. šla bi tudi kot družinska kufiarica''V bližino Ljubljane na kako večje posestvo, Ponudbe s pogoji na upravo lista pod šifro »Stalna služba« St. 7499.
KUHARICA
vajena vsakega dela, išče službo v župnišče. Naslov v upravi; št. 7475.
VAJENCA
za čevljarstvo sprejmem 1. novembra. - Prednost Ima oni, ki sc je že učil. Oskrba brezplačno. Prodam tudi omaro (2 m) in razložnlk s steklen, vrati ter nekaj kopit, ugodnol Anton ŠKERJANC, Šiška, Celovška cesta 96.
VAJENCA
za mesarsko in prekafe-valsko obrt sprejme Fr. Golob - Ljubljana VII.,
Jernejeva cesta št. 47.
Lepo posestvo
naprodaj z vsem Jospod.
poslopjem, tik glavne ceste in železnice, K ure od Litije. Gornji Log 5.
DVE DIJAKINJI
sprejmem iz Christofove-ga učnega zavoda z vso oskrbo. — Domobranska cesta 23, Andlovic. 7413
PRODAJALKA
mešane stroke, želi primerne službe. Nastop takoj. Naslov v upravi lista pod številko 7427.
ORGANIST
Andrej Jus, išče službe; p. Sv, Vid p. Planini, Štaj.
Mlad elektromonter,
z dobrimi spričevali, izvrstna moč pri vseh notranjih in zun. instalacijskih delih, išče stalnega nameščenja v ali izven Slovenije, Ponudbe pod: »Dobra moč« Stev. 7448.
PREVZAMEM
NAKUPOVANJE
poljskih pridelkov, lesa ali slično, za primerno provizijo. Naslov pove uprava pod štev. 7444.
Krepak deček
ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, se sprejme takoj pri tvrdki Alojz Remic — Dravograd,	7233
čedno dekle
zmožno opravljati vsa hišna dela, ki se razume nekaj pri kuhi in šivanju, se iSče k mali družini na Gorenjskem. Ponudbe ria upravo lista pod šifro »Spretna« 7367.
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalrica BF.ZJAK v Mariboru.	5512
Sijajno bodočnost
nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din aH več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav'
lista pod »Resnost« 6472:
Sprejmem več izurjenih
PLETILK.
Hrana in stanovanje v hiši. Franc Miklavčič, Št. Vid 20 - nad Ljubljano.
VINIČAR
s 5 delavci se sprejme pri FERD. KOSTER — vinograd Počehova — LajterSberg, Maribor.
Kmetsko DEKLE
pošteno, ki ima veselje do otrok in gospodinjstva, sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. -Naslov v upravi št. 7394.
TAMBURIRARICO
spretno in vestno, za dobro plačo in stalno službo, sprejmemo takoj. Matek in MlkeS, Ljubljana, Dalmatinova 18.
KONTORISTINJO
dobro izurjeno v stenografiji in strojepisju — zmožno sloven., srbohrv. in nem. jezika — sprejme veletrgovina v Ljubljani. — Ponudbe pod: »Veletrgovina 300« upravi »Slovenca«. 7419
VAJENCA
pridnega in poštenega, z dobrim šolskim spričevalom, sprejme A. Vrho-vec, krojač, Dravlje 60.
Kovaški učenec
se rprejme takoj. Naslov v upravi „Slovenca- pod številko 739A
KLETAR
pošten, trezen, zanesljiv, ki je popolnoma vešč v žganju in likerjih, sc takoj sprejme. — Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na vina. - Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Kletar« 7436.
STANOVANJE
in delavnico dobi zastonj mizar, oženj., brez otrok, na Trojanah pri Zagorju. Poizve se: Rožna dolina cesta IV/21.	7536
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycče Industriel, Rue ' Enseignement, 37. Liege, Belgija.
SOBO
separirano — v sredini mesta, išče gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Soliden« 7351.
ZA TAKOJ SE ODDA
STANOVANJE
sestoječe iz dveh sob. kuhinje in pritiklin t novi vili v šentpeterskem okraju. — Stanovanje leži v visokem suterenu in ima vpcljeno elektriko. Najemnina primerno. — Interesenti naj se pod SiTro: »MIRNA STRANKA« St. 75*1.
Cnhfl soliden go-OUMU Spod. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Odvet. koncipijent«.
GOSPODIČNA
se sprejme na stanovanje (dobi tudi zajutrek), — Pobrežka ccsta 9, I. nadstropje, MARIBOR.
Sprejmem UČENCA
(učenko) na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7496.
Poravnajte naročnino!
Visokošolec (iilozoi)
iSče stanovanje in zajtrk proti instrukciji. Event. še kaj doplača. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Dober inštruktor« Stev. 7278.
MANJŠI LOKAL
za trgovino z mešanim blagom s stanovanjem, na prometnem kraju na Šta-jerskm, iščem v najem. Najraje ob progi od Maribora do Prevali ali drugod. Event. tudi z gostilno ali vinotočem — ker imam osebno pravico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Takoj ali pozneje« St. 7373.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8.
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« — pod šifro »Takoj 7434«.
2-3 SOBE
se oddajo s 15. oktobrom za pisarne ali ordinacij, prostore v neposrednji bližini glavn. kolodvora. Več v upravi: št. 7538,
Gostilno
na prometnem kraju vzamem v najem. - Ponudbe pod šifro »Takoj St. 7485«.
Redka prilika.
Dobro idoča gostilna na promet, kraju, v sredini Ljubljane, sc takoj odda, kdor odkupi inventar. -Naslov v upravi St. 7487.
Majhno POSESTVO
v bližini Drave ali Mure, se išče v najem. - Ponudbe na Thaler, Maribor, Vojašniški trg št. 2.
Hiša v Račjem
(št. 22) — s kovačijo in električno žago, se pod ceno proda. — Cena po dogovoru. Vprašan)a na: ALOJZIJ MORAN, trg., Račje.	7514
Hiša naprodaj
na Opekarski cesti št. 11, Ljubljana.	7495
VEČJA KMETIJA
pri STIČNI — se pod
ugodnimi pogoji proda. Hiša z vsemi gospod, poslopji, krasnimi njivami in cirka 22 johov gozda. - Natančna pojasnila daje Minka in Albin Sitar, Straža - Toplice štev. 55.
Trgovska hiša
v MARIBORU, z dvema trgovskima lokaloma in k temu spadajočimi skladišči, 8 stanovanji, velikim dvoriščem, z avto-garažo in konjskim hlevom, se takoj proda. — Cenj. ponudbe pod šifro »Trgovska hiša 1927« na upravo lista v Mariboru.
Gostilno in trgovino
oddam v najeni blizu Ljubljane, in sicer meseca novembra. Potrebni kapital od 15 do 20.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Gostilna in trgovina« St. 7528.
TRGOVINO
s stanovanjem za takoj, vzamem v najem, najrajši kje v prometnem kraju na Gorenjskem. -Ponudbe poslati upravi lista pod: Trgovina 7556.
Oddamo:
rabno za ind. ali druge svrhe. Prostore za obrt ali manjšo ind. Trgov, lokale, za detajlno ali en gros trgovino. - Vse na najlepš. prostoru v Ljubljani. — Vprašanja na Predal 169 — Ljubljana.
Zemljiško posestvo:
veliko rodov, njiv in (ravnikov, i muli. 1 veliki dora-Sčeni gozd, hiša krila z opeko, gospodar. poslopje, skoro nov kozolec, na najlepšem solnčnem kroju, 5 minul od okr. ceste Sevnica—Planina, nezadolženo, sc dobi z# ceno 00.000 Din. Ne želio se tudi razdeli no več delov. Oglasiti se je pri lastniku Lukn Senir«. trgovec, Šmarje pri Sevnici ob Savi.	7301
Hišo kupim
eno- aH dvodružinsko, z vrtom, v centru ali v bližini. - Ponudbe pod; »Cena« na upravo lista.
2 krasni parceli
na Vodovodni cesti, vsaka okrog 1400 m®, ugodno naprodaj. - Naslov v upravi lista pod St. 7519.
POSESTVO naprodaj!
Proda se iz proste roke malo posestvu. Poitve s« pri F. Zavodniku, Št. Vid nad Ljubljano. 7539
»POSEST«
Realitetna pisarna, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA•
HISO, vili slično, novozideno (visokopritlično). 4 sobe, vse pritikline, lep vrt. Rožna dolina, 135.000 Din. HIŠO, novozidano, 5 sob, pritikline. elektrika, vodovod, vrt, Udmat, 110.000 Din. VILO, enonadstropno, novozidano. tristanovanjsko, fiOO ni3 vrta. blizu glavn. kolo dvora, 380.000 Din.. HIŠO, dvonadstropno, reno. v i rano, 0 stanovanj, dvorišče, tik šiSenske cerkva, 200.000 Din. HISO. pritlično, 3 sobe. pri tikline, hlev, skladišče — Krnkovo, 105.000 Din. HIŠO, eponadstropno, uovo-lidano. trgov. lokal, t stanovanjski prostori, vrt — Rožna dolina. 110.000 Din. HIŠO, enonadstropno, 5 sta-novanj, trgov, točka, center Ljubljane, 03.000 Din. HIŠO. pritlično. 3 sobe, pritikline. 1000 m3 vrta, Krakovo, 00.000 Din. VILO. visokopritlično, 4 per-ketirane sobe, 1800 in3 vrta pri klavnici, 145.000 Din. HIšO, visokopritlično, 2 sobi, pritikline, vrt, Trnovo, 65.000 Din. HIŠO. tristanovaiijsko, trisobno stanovanje prosto — velik vrt, Rožna dolina, 85.000 Din. HIŠO. enonadstropno, gostilno. 3 stanovanja, vrt. dvn-riSče, blizu centra, 310.000 dinarjev. HIŠO. vili slično, enonadstr.. 3 sobe, pritikline, vrt, pot ure od Ljubljene, 85.000 D. HIŠO. enonadstr., hlev. tri orale zemljišča, pol ure od Mengša, 35.000 Din. HIŠO, visokopritl.. vrt, hlev, skladišče, tik glavne ceste pri Domžalah, 25.000 Din. Poleg tega večje število hiš. vil v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva, go-sllne, trgovine, industrije itd.
Lokomobila
sistem Lanz, 50/65/83 KS, z dimnikom in kuriščem (Trcppenrost), v najboljšem stanju, sedaj še v obratu, sc ugodno proda. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod St, 7319.
VERANDA
za gostilniški vrt, dolga 16 m, široka 3 m, lesenn, v najboljšem stanju
naprodaj.
— Vpraša se: »HOTEL EVROPA« v CELJE.
LEPO SPALNICO
(orehovo), z mrežami in žimnicami, radi odpoto-vanja prodam za 5500.— Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7535.
Naprodaj je
BENEŠKI TOLAR
iz leta 140. Vamberger, Zelena jama 136. 7537
1200 litrov dobrega vina
lanski letnik, ima naprodaj Cerkveno predstoj-tiiilTu Sv. Jurij ob Pesnici, poŠta Zgornja Sv. Kungota.	7511
1000 komadov napol izdelanih leskovih
ročajev
za lopate prodam po 1 Din komad, franko Ljubljana. Naslov pove uprava lista pod št. 7510
Prodam skoro novo, dvovprežno
KOČIJO.
JAKOB SEM, trgovec, Ljubno ob Savinji.	7518
Moderni, 20 konjski
Diesel-motor
strojne tovarne Langen in WoH v Nemčiji, brez kompresorja, še ne štiri leta v uporabi, se proda za zmerno ceno. Motor se lahko v obratu ogleda vsak čas. PETSCHE ANDREJ, mlinar v Ma-hovniku pri Kočevju.
Hrastove hlode
debelina od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini par. žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana.
3 ŠIVALNI STROJI za gumbnice in dva krojaška stroja, 1 žel. KOTEL
(5 m debelost, vsebina 10001), 1 MOTOR za pogon (AnlaOmotor). Poizve Ljubljana, Krekov trg 10 (pri g. Kapeljnu). 7500
Brinje
dalmatinsko, lepo in čisto, nudi po 3.25 Din za kilo SEVER & KOMP., Ljubljana - Gosposvetska cesta 5.	7421
Prodam 2 postelji
in 2 nočni omari. Kar-lovSka c. 24, Ljubljana.
Semensko rž in pšenico
dobite pri FRAN P.O-GAČNIKU — Ljubljana,
Dunajska cesta štev. 36.
Hruške, »epke, za most,
kupim 2 vagona takoj. -Rudolf Zore - Ljubljana.
Vsakovrstno
zlato kupule
po najvišjih cenah tierne, luvellr, Ljubljana
Wolfovn ulicn štev. ?
BRUSNI I.ES ponudite
takoj večje množine. — Rudolf Zore - Ljubljana.
Par torbakov
čednih, kupim k sedlu (Satteltaschen). Ponudbe z navedbo cene upravi lista pod: Torbaki 7414.
M/saaM
Pristna
domača kuhinja. - RIBE po zmernih cenah pri
I. TRGOw MARIBOR
Petrlnjska ulica Stev. 3.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo A. Volk Ljubljana, Resljeva c. 24
6 A.-Ž. PANJEV
prodam, dobro založenih z medom, v medišču popolno izdelano satje; 5 praznih panjev in poljubno število izdelanih satov v njih. Iv. Krem-iar, Št. Vid n. Lj. št. 76.
Avstro Fiat
24 HP, zelo pripraven kot lahek tovorni avto, ker sedeži demontagni, se jako poceni proda. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 7543.
riavta Prav dobro
t IClVI.it ohrantena, sc proda ali zamenja za baskrllovko. Ogleda se Karlovska c. 6 (trafika),
Zdravilni med
od žajblja (Salvia offi-nalis) tudi v večji množini nudi po ugodnih cenah Seoska blagajna Dol, p. Postire, Dalmac,
Prodamo: i tt
jo, 1 čistilnico za žito, 1 blagajno, 1 pisal, stroj
Oliver mod. 9, 1 pisalni stroj Remington I., in več kompletnih oprav za sobe. Vse v dobrem stanju in za primerno ceno. — Vprašanja na Predal 169, Ljubljana.
ZIDANA ŠUPA
za seno, ki stoji pod Rožnikom (Večna pot), na travniku Tonnies, sc proda. - Reflektanti naj stavijo pismene ponudbe na Gradbeno podjetje G. Tonnies, Ljubljana.
ŽELOD, lep, zdrav,
kupim 2 vagona takoj. -Rudolf Zore - Ljubljana.
1.1, d. kupuje vsako količino
V. H. Rohrmann,
LJubljana.
Fižol vseh vrst
kupi po najvišji dnevni ccni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta štev. 36.	7552
Žsmnice
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma).
DRUŽINSKA PRATIKA
za leto
1928
s podobo
štele družine le
ima
le dni.
Naročilo se le sprejemalo.
Jos. Zidar
LJUBLJANA Dunajska cesta Stev. 31.
ŽBTO - MOKA.
I. VARDIAN
SIsak 53. Hrv.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic L dr. slavnost. prireditvah so najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. ul. 34. — Za prvovrstno delo se jamči.	Cene solidne.
Zagreb, Jur|e»ska57
priporoča najboljše tamburice, par llture, stiune šole in vse potrebščine za vsa glasbila
Odlikovan na parlik
CenlkS franko. razstav
Volna - bombaž
za strojno pletenje ln ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 . Židovska 4.
V Mariboru
kupite galanterijo, drobnarije, parfumerije, vrvnr-ske in pletarske izdelke - najugodneje pri -
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ulica štev. 26.
Kdor je priden
lahko zasluži letno 35.000 Din. — Samostojno, lepo delo. Pišite na upravo »Slovenca« v MARIBOR pod šifro »Novo« in priložite 20 Din za navodila in vzorce. 7513
Priporoča svojo najboljše
Tamburice
Jos Zidar
Ljubljana, Dunajska c. 31.
Potovalna pisarna - žel. karte za vsa inozemstva. Vse informacije brezplačno. — Iivršujemo pismena naročila tudi proti povzetju.
Priporoča se
elektro - mehanična delavnica, previjanje motorjev in električnih aparatov. Sprejema v popravilo vse v lo stroko spadajoče predmete. Postrežba hitra, cene solid. F. Perčinlič, Gosposvetska 16, restavrac. »Lev«.
Klavirji.
Tovorna ln zaloga klavir« jov, prvovrat. Instrumentov različnih tvnlk, kukor tudi
lnstntli Izdelkov. Posebna oddelek za popravila. 1'lflašovnnjo in popravila za Glasb. Matico. Konservato« rIJ Iu druge institut« se iz-Kotnvljajo od mojo tvrdke, Točna postrežba, rinemo o«, nc; tudi na obroko. - Izd«, lovni ee klavirjev H. WAlt. niNEK - Ljubljana, Gre. sorčlčeva ulica 5, I. nudatr.
sai
Pljllfc) I - Zdravniški
r i jul« p zavocl (An„
stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, obč Scčovo, p. R. Slatina. Prospekt 3 D.
PREKLIC. Franc Česca posest, v Gradišču št. 20 preklicujem žalitve, Iti sem jih govoril o g. Jo* žefu Pozniču, posest., ob* činjskemu svetovalou ini obl. poslancu iz Gradišči šča 11, kot neosnovanc in se zahvaljujem, da jc g. Poznič odstopil od ob-tožbe,	Franc Česen.
IZJAVLJAM,
da nisem plačnik za dol* govc, ki jih narodi moja žena. - Ahacij Smrečnik, Perovo pri Kamniku.
DEKLICO
4 letno, oddam za svojo dobrim ljudem. Naslov r
upravi lista pod: 753L
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil M. Humek
Cena Din 33"—, vezano Din 40'—-
Naprodaj:
»FORD«, samo 4000 km rabljen, 4 sedežni. —i »WANDERER«, 3 sedežni. — »RENAULT., 4 do 5 sedežni. — 6 sedežnih; »BENZ«, »NESSELS* DORFER«, »PEUGEOT« avtomobilov, vsi v dobrem stanju, po nizki ceni. — Informacije dajei A. LAMPERT - LJUBLJANA, Dunajska cesta 22.
Zakaj? Zato!
opažate, da sc Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo manj pozornosti, kot ste pričakovali v začetku?.
ker se premalo aH pa morda cclo nič nc poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglaiuje, ne napreduje I
llirafil^f-l*** ze'eu0 francosko žganje
je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim bolozuim, daje apetit itd. - Dobi so povsod. Trgovci zahtevajte eugros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšok, agentura „Junipcr", Celje, Gosposka ulica 26. Za časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon H 442.
Prevzetje
Dovoljujem si ccnjcncmu občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel cnrlarcim nhrt oc* svojega očeta v lastni hiši, katero jc dosedaj OUUOI OIVU UMI l vodi| in i2vršcvaI g. JOSIP GUMZEJ. - V svoji
tozadevni praksi, katero sem sf pridobil v tu- in inozemstvu, sc bom potrudil, cenjene naročnike in odjemalec zadovoljiti v polni meri g točno, solidno in ccncno postrežbo, — V nadi, da sc bo dalo tudi meni zaupanje, kakor mojemu očetu, beležim z odličnim spoštovanjem
FRANC SULCER,
sodarski mojster — MARIBOR — VojašniSka ulica štev. 7,
Pavliha v Ameriki.
V Detroitu ob michiganskem jezeru sta živela zakonska John in Bessy Baker že celih dvanajst let v največji disharmoniji, kar pa v Ameriki ni nič nenavadnega. Zmerjala sta drug drugega, se prepirala ter si na tak način kratkočasila rožnate dneve. Ker nista imela otrok, jih tudi ni bilo trebe vzgajati, zato pa sta vzgajala drug drugega. Sredstva za vzgojo sta sicer le malokdaj izbirala, uspeha pa ni bilo nobenega. Polagoma sta pričela uvidevati, da njiju duši ne spadata skupaj, kakor tudi, da se njiju grli zelo razločujeta. Ne toliko radi glasu, kajti peti sme v Ameriki vsakdo, kdor le hoče, pač pa radi nekaj drugega. Da ne bomo predolgi v našem pripovedovanju, naj kar na kratko povemo, da je bil John za »mokroto«, Bessy pa je bila »suha«. To je bilo tudi na prvi pogled opaziti, kajti Bessy je bila podobna osušeni in votli vrbi žalujki, John pa lepemu okroglemu sodu, kateri drži najmanj poldrugi vedeT.
Nekega dne pa je bila Bessvna mera polna. John se je zopet prejp-ešil in odložili so ga na policijski stražnici, kjer so ga kar cele tri dni obdržali, kljub temu, da je sveto zatrjeval, ds niti kapljice ni pokusil. Tega pa Bessy vendar ni mogla več prenašati, bilo ji je pre-
več. Spravila je svoje najpotrebnejše stvari v popotni kovčeg ter se skesana padala k svojim staršem. Ko je Bessy vložila tožbo za ločitev zaikona in je bil John o tem obveščen, se je še isti večer od veselja tako napil, da je dobil ponovno kazen in sicer sedaj kar osem dni.
Ko je prišlo do obravnave, jo bil ves sodnikov trud, da bi se dosegla poravnava, zaman. Bessy je vse trnje njunega zakona tako lepo po vrsti nabrala, da je bil sodnik tako-rekoč brez moči. Poleg vsega pa je končno kategorično pripomnila, da z »mokrim« človekom ne more niti minute več skupaj živeti, ona da je »suha« in da je ponosna na to. Ker je sodnik uvidel, da ni nobenega drugega izhoda, je ločil »mokro« od »suhega«, iz česar je nastala zakonska ločitev. John je k vsemu temu rekel samo, da. Tudi k salomonski razsodbi, da morata vse skupno premoženje deliti natančno na dva dela, je rekel, da. John se je pri tej razsodbi zlobno nakremžil ter odšel.
Štirinajst dni je s par rokodelci ropotal po svojem stanovanju, premikal pohištvo, zbijal s kladivom, pela je žaga, od časa do časa je zažvenketalo steklo in porcelan, tulntam pa se jo razlegal homeričen smeh po sobanah. Po preteku dveh tednov je bilo vse v zabojih, vrečah, povilo s slamo in papirjem. Nekega
dne pa so se pred hišo ustavili štirje vozovi za pohištvo in dva dni pozneje so se pojavili pred sedanjim stanovanjem Bessy. Vozove je bilo treba takoj iztovoriti ter pohištvo znositi v stanovanje. Bessy je bila naravnost očarana nad toliko skrbjo, s kakršno je bilo celokupno pohištvo odposlano. In pričeli so odpirati zaboje, a taltoj iz prvega se je prikazala natančna polovica postelje, na dvoje prežagana rav no na sredini. Nato se je prikazala omara, toda bil je samo gornji del, tudi kredence je bilo samo polovica. Bessy je strmela brez besedi. Izložili so nato še natančne polovice miz, stolov, celo zaboj za premog je bil samo polovičen. Slike so bile prerezane čez polovico in v velikem zaboju je čepela natančna desna polovica glasovirja. Vsaka stvar je bila z žago natančno na dve polovici ločena.
Bessv je padala iz ene omedleviee v drugo, kar pa ni nič pomagalo, da so bile tudi srajce čez polovico pretrgane, rjuhe, robci, brisače, namizni prti, da celo zastori in obleke <ao kazale samo desno ali pa levo stran. Moške hlače ,to se pravi samo po ena hlačnica, so bile nakopičene v velikem zaboju, « manjšem pa je bil cel kup svilenih ženskih nogavic, ki so pa bile seveda tudi če/, polovico prerezane. Kuhinjska aluminijasta posoda je bila čez polovico prolomljena, krtače, žlice, metle, lonci,
zajemalke, ponve, vse samo polovico, z eno besedo prav vsakemu predmetu fi manjkala polovica. Bessy je okamenela, ko je prišlo na dan še njeno ročno delo, 'čipke, prevlake itd., kar je bilo seveda tudi razdeljeno na polovico. Da ni pri tem pogledu skočila iz kože, je še danes uganka. Hitela je k policiji, smeh, dirjala k sodniji, še več smeha, navalila na advokata, bi bil skoraj počil od smeha. Vsakdo teh je na mah uvedel, da se je ločeni mož ravnal dobesedno sodnikove razsodbe in da bi ni mogoče ničesar ukrenili, kot se še enkrat prav do solza nasmejati.
Johna pa ni bilo nikjer več videti. Izselil se je v Mehiko, a preje je razpolovičeno pohištvo razdal ubožnim ljudem, kateri so iz teh polovic napravili otroška pohištva ali pa igrače.
V obupu je Bessy pograbila za steklenico, na kateri je stala naslikana mrtvaška glava ter jo do polovice izpraznila. Ko ae je čez dva dni zavedla iz mačka, ki bi zadostoval za tri, je opazila, da je pila porter. Od tega časa pa Bessy stalno pije porter, tako se ji prilega. Kdo bi ji to zameril?
Pa naj še kdo reče, da Pavliha ne živi več. Le da se je času primerno preobrazil ter odšel v Ameriko, kjer se, kakor kaže, pogosto pojavi.
Razstava domačih vin
na jesenskem velesejmu v Ljubljani.
Razstava sadja
na jesenskem velesejmu v Ljubljani.
Delavski sanatorij,
ki ga ie zgradil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Klenovniku v hrvatskem Zagorju. Sprejeli se bodo delavci z začetno jetiko iz vse države. Postelj 175.
ZAPOSLITEV SLEPCEV.
V Angliji zelo mnogo store za slepce v svojem »National Institute for the Blind«. Poročilo tega zavoda za leto 1926./27. pove, da dandanes slepci ne izdelujejo le slamnjač ter pletejo košar, pač pa da opravljajo marsikak posel, katerega so preje vršili samo oni, ki so tako srečni, da imajo vid. Ne samo po posebnih zavodih, tudi po tovarnah in raznih drugih podjetjih imajo zaposlene slepce. Angleži imajo neko slepo ženo, ki je strokovnjak v gradnji električnih motorjev. Nekega slepega moškega so zaposlili v državni delavnici kovanega denarja, kjer vsak posamezen kos nad pol šilinga preizkusi z žvenketanjem. Novec, kateri nima pravega glasu, zvrže ter ga vrne. Slepa dekleta so zaposlena pqj zavijanju slaščic, igrač itd. V Nemčiji so v raznih tovar-, nah pri strojih napravili varnostne naprave, tako da morejo sedaj tudi slepi delavci delati. Ponekod slepci svoje delo v tovarnah vrše bolj natančno, kot pa oni, ki imajo zdrave oči. V Ameriki imajo dnevnega zaslužka 6 dolarjev, t. j. 330 Din. Tudi na Angleškem imajo n. pr. slepa dekleta, ki so zaposlene pri strojih, ki etikirajo, od 55 do 60 šilingov na teden, t. j. do 825 Din.
Veranda delavskega sanatorija
v Klenovniku z ležišči za bolnike.
Vrtnarska razstava
na jesenskem velesejmu v Ljubljani, ki je zaJ:":,~---—--" —1—x-:----^
FORTH MOST
Na svetovno znanem mostu Forth Bridge je stalno zaposlenih 55 pleskarjev, kateri ne delajo celo leto drugega kot barvajo ta 2466 m dolg most, ki je bil dograjen leta 1888. V najvišje loke mosta pa radi silnega vetra morejo le v visokem poletju. Delavci izgledajo v višavah kot muhe, ko lezejo od enega stebra do drugega. Radi varnosti je na vodi vedno pripravljen čoln z veslačem v njem, kateri takoj pohiti na pomoč, ako kateri izmed plea-karjev pade v reko Forth. Da teh 55 delavcev enkrat prebarva most, rabijo nič manj ko* tri leta. Pri tem porabijo 50 ton barve, ko pa pridejo do konca, prično na nasprotni strani zopet. Pleskarji tako rekoč visijo v zraku v nekakih zabojih, katere pritrdijo na drogove, ki so zataknjeni v ogrodje mosta. Kakor hitro doseže veter brzino 35 milj na uro, morajo z delom prenehati, ker je nevarnost, da jih veter ne pomeče v vodo. V poletnem času je ta posebno velik železniški promet, tako da vsakih deset minut en vlak pasira most. Delavcem je poleti dobro, ko potujoči Angleži mečejo kovan denar v vodo »za srečo«, a spretni pleskarji marsikak novec ujamejo ter spravijo v žep, kjer vsekakor več koristi kot pa v valovih reke Forth.
SPECIJAINA MEHANIČNA DEIM1MICA	LDD. D/IMGA IVSZS^i S^S
sasi
Pred lahupom
jesenskega Jn zimskega blaga, vabim cenj. odjemalce, da si ogledajo krasno izbiro za vse vrste oblek, po najnižjih cenah.
Vinko Savnik, Radovljica
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. 2 o. z%
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°j0 na trimesečno odpoved 8°/0
kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi
specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM.
Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji. - Najnižje cene.
Izkoristite svoj prosti CiS.
Brez posebnega strokovnega znanja si zagotovite sijajen zaslužek s prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke. Vpoštevajo se samo resni ljudje.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo na Jugosloo. Rudolf lllosse d. d., Beograd pod šifro „ Sigurni a zarasla".
Pozor5
Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matlke po zelo znižani ceni. 1'osebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniklnnje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA* F.B.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4,

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere naša nepozabna sestra in teta, gospodična
Marija Bernof
učiteljica v pokoju
mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojne se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob 5. uri pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. septembra 1927. Mestni pogrebni zavod.	ŽALUJOČI OSTALI.
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
za Mvilli, kroiate In čev-Ijarle ter za vsak dom. Predan il nabav, stroj, ogle-itesl to Izrednost pri tvrdki
L.BARAGA
MublUma Šelenburgova ulica it. 6/1. Brezplačen pouk. 15 l.jams.
Tototon stov. 080
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za praznik Sv. Terezije Deteta Jezusa:
Bernau M., Mit Dir *u Golt I Wie bete und lebe ich im Geist der kleinen hI. Thoresia. 470 str., vez. Din 68.—. Bernau M., Kleine hI. Theresia Dir nach! Herz Jesu-Betrachtungen fiir jeden Tog des Monats im Geiste der hI. Theresia vom K. J., 288 str., vez. Din 34.—. Bierbaum P. A., Thercsienbiichlein. Andachtsbflch-lein fiir Verehrer der heiligen Theresia v. K. J., 101 str., vez. Din 15.50. Bierbaum P. A., Din Ordensfrau auf den Pfaden (lor heiligen Thoresia vom Kindo Jesu. 223 strani, vez. Din 31.—. Dor Geist der heiligen Theresia vom Kinde Jesu Nach ihren Schriften und den Aufzeichnungen aus ihrem Leben. 223 strani, nevez. Din 54.—. Godankon und Aussprilohc de:- heiligen Theresia
vom Kinde Jesu. 300 str. vez. Din 34.—. Gerard P. A., Therosien-Gebetburh. Envagungen und Gebete zu Ehren der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 280 strani, vez. Din 39.-Laveille, Das Leben der heiligen Theresia vom Kinde Jesu. 500 strani, vez. Din 75.—. Schmitt P. S., Novcne zn Ehren der heiligen Thoresia vom Kindo Jesu. 31 str., nevez. Din 5.—. Dio heilige Theresia vom Kinde Jesu. Geschichte einer Seele. Volksausgabe. 391 str., vez. Din 84.-.
Slika sv. Terezije od D. J., barvotisk, velikost
54X74 cm. Din 30.—. Oficij sv. Terezije od D. J. xa brevir Din 1.50. Mašni formular za misale Din 2.25.
wSpectrum" d. ci.
Inž. Kopisfa, Dubsky in Krstic
tvornica ogledat In brušenega stekla Ljublfana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB-Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
Cene/še kol pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo pi i
TRPIN, MARIBOR, oiavn, trg štev. 1/
Popolnoma varno naloilte svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
naiuiodneiše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Dražba.
Glasom sklepa kr. okrajnega sodišča v Mariboru z dn« 21. julija 1927, E 1537/27-11, prideta dne 28. septembra 1927 pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba štev. 27, nastopni dve zemljišči k javni dražbi:
1 Vlož, štev, 24 k. o Grajska vrata,
cenilna vrednost 225.131 Din, najmanjši ponudek 150.000 Dinj
2. vlož. štev. 141 k o. Grajski marof,
cenilna vrednost 332.216 Din, najmanjši ponudek 225.000 Din.
Obe hiši se bodeta posamezno prodali. — Informacije da;c pisarna dr. Juritsch v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 12.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T.D.
črtalnica in tvornica poslovnih kn|i(j V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6 i).
Pisalni stroj ,Halda'
model 12
, l
Najstarejša tovarna
pohištva
f 1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
je švedski izdelek in nedosežen v konštrukciji in materijalu. —> Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo:
Ant. Rud. LEGAT & Co.
'"J MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Telefon 100.	Telefon 100.
*
N® pokrajinski razstavi 7 Ljubljani « paviljon JE" 52-54.
ETOIIE'*	l^i*! J&mitenM®, se ii paeh del§safesn!h sazcerl]. fr^ouln^fi
21
Mark Twain:
Kraljevič in siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
Človek, ki ga je tako ogovoril, je bil visoke, čedne, mišičaste postave. Njegov jopič in široke hlače so bile iz dragocenega blaga, a obledele barve in oguljene, in zlate čipke, ki so krasile jopič, so bile močno omadeževane. Ovratnik je bil zmečkan in strgan, perje v mahadravem klobuku je bilo zlomljeno in umazano, nelepo. Ob strani mu je visel dolg ozek meč v zarjaveli železni nožnici. Njegovo oholo vedenje je pričalo, tla je prešeren človek. Množica je sprejela besede te čudne postave z izbruhom roganja in krohota. Nekateri so vpili: »Evo še enega preoblečenega kraljeviča!« — »Pazi na svoj jezik, prijatelj, možakar je nemara nevaren!« — »Jeli da, res je videti — le glej, kako gleda!« — »Vzemite mu fanta — v vodo z mladičem, da se umije!«
Kakor bi trenil, je nekdo iz množice ob tej srečni misli iztegnil roko po kraljeviču. V istem hipu pa je neznanec, izdrl svoj dolgi meč in udaril možaka s ploščino, da je treščil po tleh. Zdajci je za vpilo vse vprek: »Ubij ga! Ubij ga! Ubij ga!« in druhal je obkolila vojnika, ki se jc postavil ob nek zid, da si je zavaroval hrbet, in začel mahati z dolgim mečem okrog sebe kakor nor. Marsikoga je zadel in njegove žrtve so padale na vse strani, toda drugal je navalila preko njegovih na tleli ležečih postav in se je z nezmanjšano besnostjo vrgla na junaka. Vso je kazalo, da so njegovi trenutki šteti, da je izgubljen, kar je Iznenada zabučala trobenta in nek glas je zaklical: >Prostora za kraljevega sela!« Pri tem se je vsul trop
konjenikov proti druhali, ki se je razpršila na vse strani, kakor so jo le noge nosile. Smeli tujec je zgrabil kraljeviča in je bil kmalu daleč od vsake nevarnosti in množice.
A vrnimo se v mestno hišo. Naenkrat se je nad veselim bobnenjem in gromenjem gostije vzdignil glasen zvok roga. Neutegoma je vse utihnilo in nastala je globoka tišina. Nato se jo oglasil en sam glas, glas sela iz kraljeve palače, ki je oznanjal svečan proglas; vsa množica ga je stoje poslušala.
Zadnje besede razglasa, izgovorjene posebno svečano, so se glasile:
»Kralj je mrtev!«
Zbrana odlična družba je kakor en mož povesila glavo na prša; tako je ostala v nemi tišini nekoliko trenutkov. Nato pa so se vsi zgrudili na kolena, iztegnili roke proti Tomažku in vzbuknilo je mogočno vzklikanje, da se je treslo zidovje poslopja:
»Živijo kralj!«
Omamljene oči ubogega Tomažka so tavale po tem osupujočem prizoru in naposled za trenutek :sa-njavo obstale na kraljičinah, ki sta klečali poleg njega, nato pa na grofu Hertfordu. Iznonada se mu je na obrazu pojavila odločna namera. Tihotno je šepnil grofu Hertfordu na uho:
•Odgovori mi popolnoma po resnici, pri tvoji veri in časti! Ako bi jaz dal zdajle ukaz, ki ga nima pravice izreči nikdo drugi kot kralj sam, ali bi se ta ukaz izvršil, ali ne bi nikdo vstal in ugovarjal?«
»Nikdo v vsem kraljestvu, kralj. V tvoji osebi jc angleško veličanstvo. Ti si kralj — tvoja beseda je postava I«
Tomažek mu je odgovoril s krepkim, resnobnim glasom in jako živahno:
2>Potem bodi kraljeva postava od današnjega dne
postava usmiljenja in nikdar več postava krvi! Vstani in požuri se odtod! Pohiti v Tovvcr in razglasi kraljev sklep, da vojvoda Norfolk ne sme umreti!«
Zbrana družba je slišala te pomembne besedo, ki so kakor blisk hitele od ust do ust po vsej prostorni dvorani, in ko je grof Hertford odhilel izpred kralja, se je vzdignilo novo bučno vzklikanje:
»Konec je vladanja krvi! Živijo Edvard, kralj an gleškik
Dvanajsto poglavje.
Kraljevič in njegov rešitelj.
Čini sta se Miles Ilendon in mali kraljevič o-i-daljila od druhali, sta krenila po stranskih ulicah in potih proti reki. Hodila sta brez ovir, dokler se nista približala Londonskemu mostu, kjer sta zopet namerila na množico ljudi. Hendon je čvrsto držal kraljeviča za roko. Sedaj ne več kraljeviča ampak kralja. Žalostna vest se je bila že razširila po vsem mestu in mali Edvard jo je povzel iz tisočero klicev, ki so se razlegali po ozračju: >Kralj je umrl!« L,e-denomrzlo je ta vest prešinila srce ubogega Sirotka, ki se je zdaj pa zdaj stresel po vsem životu. Zavedai se je veličine izgube, ki ga je zadela z očetovo smrl.io, in bridka žalost mu jc navdajala srce. Dasi je bil namreč kralj silen trinog do drugih ljudi, jo bil ž njim vedno jako dober in prijazen. Solze so se mu prikazale v očeh, da ni razločno videl. Za malo hipov* se je počutil, kakor da jc najbolj zapuščen in zavržen med vsemi božjimi bitji na zemlji - ko pa se je oglasil v noč drug klic, ki je pretresal ozračje: Živijo kralj Edvard šesti! . so se mu oči zaiskrilo in ponos je prešinil, da ga je mrzlo izpreletelo vse do kon-"nv prsi'- na roki. ?>j je mislil, kako veličastno, tako čudno sc mi dozdeva —■ krali sem!«
o u
S 3
5 r
o B"
f H
N< *
a f
B" ? i
C/i
S"	°
2	vi
S-	w
g	>
w
>5
S » 3-
to o S
u\ &f
< S
o
o Š
5" •
£	t?
*	a
^	9
O	>.
t?	r!«
a |
^ s.
o 3'
_ r£ % 5 o N
TO S' g 55- ®
O
e. c
rt a
u
H
1
Ui o to
iS *
s
. -J p
S- U>
a -
2 aj
5'
co
M (S
o S F s ! «
n z
|f
_
kamnoseški mojster
v LlnDHani, Resljeva c, 30
priporoča
bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobllSje po najnižjih cenah.
RAZPIS.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI razpisuje oddajo
tesarskih del
pri stanovanjski hiši na Bleivveisovi cesti.
Proračun se dobi v zborničnem uradu med uradnimi urami od 26. sept. dalje za 20 Din.
Tam so tudi na vpogled načrti in splošni stavbni pogoji.
Pravilno sestavljene in, zapečatene ponudbe je vložiti pri podpisani zbornici najkasneje do dne 29. septembra 1927 ob 12. uri opoldne.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, dne 23. septembra 1927.
Ivan Jelačin 1. r.,	Dr. Fran Windischer 1. r.,
predsednik.	generalni tajnik.
Važno za krojače! Izšla je nova, velika
Knjiga krojaštva
ta samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri
A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Zahtevajte opis knjige!
POZOR!
Kdor izmed interesentov želi kupiti
spalno opravo
naj si pred nakupom ogleda mojo solidno izdelano zalogo pohištva po ugodni ceni.
AUGUST ČERNE splošno mizarstvo — Zgornja Šiška štev. 122.
PUH-PER3E R.MIKLAUC LJUBLJANA
Za vodilno nemško tovarno za stroje se išče tehniško izobražen in v krogih tekstilne industrije dobro uveden
podzostopnik za Slovenijo
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod E. D. št. 7463.
Odda se mesto obč. tajnika
pri trškem občinskem uradu v Domžalah. Prednost imajo samci. — Ponudbe, v katerih je navesti sposobnost, znanje jezikov in dosedanje službovanje, naj se vlože do dne 15. novembra 1927 pri podpis, županstvu. — Županstvo trške občine Domžale, dne 24. septembra 1927. 7461
trgpvlnl — Tavčarjeva ulica S — poleg JustlCne palaCe.
(one in n!
prve in največje tovarne na svetu znamke „His Master'8 Voice" ima samo stara, domača, leta 1900 ustanovljena specijalna tvrdka
A. Rasherger, llaMlana. Zr^.^^z.
Interesenti! Pridite, oglejte in poslušajte naše izdelke I Vsak aparat umotvor! Velikanski očarljiv ačinek! Kolosatna jakost in jasnost glasu naših gramofonov nedosegljiva. Frapantno učinkujoči borčeg-aparat. — Ogromna zaloga umetniških plošč s posnetki svetovnih pevcev kakor Caruso, Saljapin, Ruflo, Battistini, Sl«a*'c itd. Našo lepo slovensko pesem pa prenašajo naši ljubljenci Banov««, Kovač, Pečenko, Završan, Zupan in drugi potom naših plošč v najoddaljene kraje naše domovine — in še dalje.
Klasična godba. — Jazzband. — Narodna godba. Orjaški gramofoni sa dvorane, kavarne, restavracije, kino. Interesentom pošiljamo ilustr. katalog aparatov in seznam plošč brezplačno.
rlev
za večjo stavbo na Gorenjskem, eventu-elno za prevzem v akordu — vsa stavba se bo izvrševala pod streho in bo trajala štiri mesece — sprejme
Ing. Jos. Dedek - Ljubljana 7,
Žibertova 7.
ZA STAVBE
po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in iagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FKfcN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12.
Naznanilo.
Vljudno sporočam, da sem PREUREDIL ln OPREMIL SVOJ MLIN z najmodernejšimi stroji, tako da bom izdeloval prvovrstno moko. — Sprejemam v mlev ali zamenjavo zopet vsako množino žita. - Imam v zalogi vedno svežo moko iz prvovrstne banaške pšnice, katero nudim po najugodnejših dnevnih cenah.
Priporočam se svojim starim in novim odjemalcem, katerim zagotavljam točno in solid. postrežbo.
FRANC JUVAN — valjčni mlin,
Srednje Gameljne.
Svetovno znane
Lutz-ove peti
iz Bludenz-a in emaJMablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje
Ing. Mata OuzelJ, Ljubljana-SiSka,
Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve
Naročila se že zdaj sprejemajo
NajboUSI Šivalni strol
je edino le
na dom, obrt in industrijo ter švicarski pletllni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
MURANIAM
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika *a vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
V LJUBLJANI
KLIfARNA
IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPDE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR. KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC, DALJE REKLAMNE SLIKE, VINJETE

Najboljše
Baiin
za likanje prodaja
Josip Šerec
v Maribora
Samo-prodaja za S. H. S.
TVORNIM KIM.IN Oll.BMKIM0KrillNllAiH>niUafM
•>V V	OKUŽBA i.OZ.LJUBUAHA	S y
ORlENTp;
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE!!
Tvornica likerja, konjaka in desert. vina išče za Slovenijo
POTNIKA
Nastop takoj. Vpoštevajo se samo prvorazredne moči. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod šifro »MARAŠKIN« 7464.
E111E111E111 ElIlEillE 1 i IE111Ei i i E111EISIE111E111E
za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. -Razkazovan j e brezobvezno in brezplač. Generalno zastopstvo
ANT. RUD.
Legat & Co.,
MARIBOR Slovenska ul. 7.
Telefon 100.
Univerzalni računski stroj.
- Na pokrajinski razstavi v Ljubljani Paviljon ,E' 52—54.
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlEinEIIIEIIIEIII
Urejevanje vrtov:
Vzorni vrtni sadonosniki Parki
Domači vrtovi Športna igrišča
kakor todi predelovanje že obstoječih nasadov po najmodernejšem načinu prevzema v najsolid-nejšo, strokovnjaško izpeljavo po najnižji ceni
Drevesnica „VRT"
DŽAMONJA I DRUGOVI - DR. Z O. Z.
Maribor, Tržaška cesta št. 64
Telefon 301.
STROKOVNE NASVETE - OSNUTKE - SKICE radi podeljujemo.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra sestra, teta in prijateljica, gospa
Frančiška Zemme
ravnateljica I. mešč, dekl, šole v p.,
danes, v soboto dne 24. t. m. ob 3H zjutraj, po dolgem, muka-polnem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti, Bogu vdano izdihnila svojo blago dušo.
Truplo blagopokojne bodo blagoslovili dne 25. sept. ob 15}$ popoldne na Poljanski cesti št. 10, od tam pa se prepelje na pokopališče k Sv. Križu.
Blagopokojno se priporoča v molitev.
Maše-zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah,
ŽALUJOČI OSTALI.
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 in 2979
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000--, vloge nad Din 250,000.000 -
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila ter 2V2'Vo vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
4848480053482323534823535323534848230100535323532323235353535348480001000100020100020200000001000200